Tehnična  kontrola v tovarni  Djuro  Djakovič
V prizadevanjih koJektiva tovarne »Dju-ro Djakovič« v Slavonskem Brodu, da bi izboljšul proiz-vodnjo in povečal delovuo storilnost, so zauiuuve izkušnje, do ka-tt-HJi je priiel kolektiv na področju teh-nične kontrole svojih izdelkov. Podjetje je že prej kupilo rentgenskj aparat, a v zad-njein ča&u iz svojih skladov tudi raaguetui detektor. iztopne aparature in ultra zvti^k. S tein so dosfdauji način kontrole z rszbijanjem (ta postop<.4k je precej obse-J.i-n. ker terja izsekavanja, obdelavo in raz-bijanje materiala) v številnih primerili za-menjali s sodobnimi načini razisiovanja materiald iui spojnih mest v konstrukcijali kovinske izdelave. Prednost novih načinov korjtrole je v tcm. da so mnogo bolj eko-nomični. kontnvla sania je mnogo bolj uspešna in lažja, ker je mogoče ugotoviti tudi najmanjšo napa-ko. V tovarni poudar-iajo. da so tako izboljšali kakovost izdel-kuv za 40" do 50 odstotko\. konstrukcije ?o bolj sigurne, zahtevam kupcev? posebno inozemskih. je^ popolnoma ustreženo, od-stotok neiiz-kortečenega materiala je znatuo manj.ši  itd.
Od vseh onienjenih na&nov najdlje upo-rabljaj« renta-ensko slikanje. Kontrolo var-jenih konstrukcij (objekti hidroopreme, ce-vovodi z visokim 'pritiskom ifl temipera-turo, zavarjene konstrukcije, jeklene dv«-rane. dvigrala. razni nosiilci," varjeni sp<tji fta mos.tovili in pod.) opravijo z uporabo tega aparata mnogo bolj uspešno in mnogo hitreje. Zaradi tak<»ga načina kontrole so mnojre stvari. ki so jih po stari metodi zavrgli. >sedaj rešene«. Naj navedemo pri-mer. Ko so prej pri izdelavi kotlov za lo komotive in ladj<» .ter p<xk>bne kon^truk-fije v matfrialn f^eklena ali drugačna plo-čevina) uerotoviili dvoplastičnost (dejansko votline ali okvare v pločevini. ki jih od zunaj n.i mogoče uarotoviti, razen čp se za-čenjajo pri.robn. vendar niti tedaj popol-nomal so material zavr^H.. kei ?a tivm> smeli verraditi. Z uiporabo rentgen?kesn aparata ?e mofro?e usrotoviti. d« kam sesa dvoplastifnost. Ta rlel materiala ia^kajo. zdravi de\ pa nporabijo. Tako dosežeio znaten pribranek ori materialu. konstmk-cijp pa so boli sisrurne.
?5e iHp*"šnfišo kontrolo materiala ures-ničtijejo 7 nnornbljani^m izi>fonnv (izoton-ne aparature 5 kontroinirni instrumenti in GeigeTJevim Stevcem  )e Rodj^tjf kupilo te
dni), ker uiso »občutlj.ivi za manipulacijo pri delu in prevozui, po potrebi jih z lah-koto prenašajo, delo z izotopi ni odvisno od virov elektri-čne energije, pri njih niso potrebni izdatki za kable, transformatorje in merilne instrumente. Izotop z aparaturo je lažji kakor najbolj laliki in najmoder-nejši rentgenski aparati, aparaturt so majline iu jih lahko uporabFjamo tudi na težje dostopnih krajih. Izotopi omogočajo razen tega st-rijsko raziskovauje materiala, kar pri rentgt^nu ni tr.ko. meja presevanja je pri rentgenskih aparatih 80 mm. pri izo-topih pa 250 ram. aparatura jc cenejša manipulirauje bolj prepfosto \a. lažje, po-sebno pa so ugodnt za notraajo ikon-trolo na objektih.
Od »edaviia uporabljajo v praksi t^ga podjetja za kontrolo materiala tudi ultra /vok in niagnefni detektor (magn-etofluks). Ultra zvok se je pokazal za ekonomično sredstvo za množično kontrolo, uuoraba pa je zelo različna (merjenje odlivkov. zavarjenit spojev, šerijskih izdelkov, po schno pa oevi itd.). Posebno primeren je v delavnicah  in  pri montažnih delih.
Ročni magn<?tni detektor z baterijami, ki deluje po načelu mnffnetniih ix>lj, je zelo primeren za površinsko raziskovanje za-varjenih most in zakovic. NaPelo }e zelo preprosto: »sumljiva mestai premažeio s pefcpolej<"m in posujejo z železnimi opilki. 7. lrstvaritvijo maisnetneffa polja odstranijo s povrSine odvečne ooilke, ostanejo pa ti-sti v razpoklinah. Tak<i ]e mosroč«" odkriti vse razpokline in turli tiste. ki jih z na-vadnim  očesom   ne  moremo ugotoviti.
Razen tehnvfne krvntroie v podjet^u, oprav]jajo's tcmi aparati usbiffe tndi dru-S'im proizvajalcern y državi. s čfmer ««• ji-m 7f tako ^konomične aparatnn' še bolj iz-plaoajo. Razen že navedenih prednosti lahko omeniTTif). da je kontrolM uspešnejša tudl zato. ker dobimo z metodo razbijan-ja samo mehaniffne lastnosti materiala. sedaj pa je mogoče ngotovHi tudi vsa druga svojstva. kar je prav tako zelo pflmembno. Na primer pri raziskovanjn odlitkov za lokornotive so z metodo razbiianja ugoto-vili. da so meTinnično zadovoljivi. Z razi-tkovaniem 7 ultra zvokpim pa us-otovijo. da so lnknfičavi in da niso za obdelavo. kar bi «icer šele ka?np|e nuotovili. Takih rrimerov pa je v praksi te?a podfetja ve-liko.                                    "                 Š.