212' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 OB 80-LETNICI CENTRA ZA REHABILITACIJO SLUHA IN GOVORA V LJUBLJANI BOGO JAKOPIČ 28. oktobra letos je minilo 80 let, odkar je bil na Zaloški cesti 5 v Ljubljani odprt slovenski javnosti, zlasti gluhi mladini. Kranjski ustanovni zavod za gluhoneme. Za- vod je bil zgrajen z različnimi darili in volili in se je iz teh tudi vzdrževal. Vse od leta 1830 zasledimo različna volila v prid gluho- nemi mladini, da bi se ustanovil zanjo in za slepo mladino zavod v Ljubljani. Zavod je bil ustanovljen z odločbo št. 13672 dežele Voj- vodine Kranjske z dne 21. 9.1900.' Z dohodki iz ustanov in volil za gluhone- me, ki so jih ti dobrotniki naklonili, so se dolgo dobo krili stroški za vzgajanje majh- nega števila gluhonemih otrok obojega spola na vnanjih zavodih; zlasti v Linzu. Razum- ljivo je, da je bila to le pomoč v sili, zakaj ti otroci so se odtujevali svojcem, ker so se vzgajali v nemškem učnem jeziku, čeprav so bili iz slovenskih družin. Za gluhoneme deklice se je položaj v zad- njem desetletju preteklega stoletja v tem po- gledu precej izboljšal, medtem ko so gluho- nemi dečki še čakali ugodnejših razmer. Po podatkih, ki jih imamo na razpolago iz ar- hiva: Ubogih šolskih sester de Notre Dame v Smihelu pri Novem mestu (danes ni tod več samostana), se je po navodilu takratnega tamkajšnjega župnika msgr. Antona Peter- lina 15. novembra 1886 v njihovem zavodu odprla posebna šola za gluhoneme deklice. V to šolo je bilo prvo leto sprejetih 7 deklic, vsako nadaljnje leto pa se je število gojenk pomnožilo, tako da je bilo od leta 1899 v za- vodu že preko 30 gojenk iz raznih krajev bivše Kranjske. Učna doba je trajala 6 let. poučevali pa so po glasovno govorni metodi, kar je bilo v tistem času celo v jugoslovan- skem merilu redkost. To šolo je v izdatni meri podpirala deželna vlada iz ustanovnih sredstev za gluhoneme. Določenih je bilo 3000 goldinarjev za 20 deklic po 150 goldi- narjev na leto. Šola je opravljala svojo ple- menito nalogo polnih 18 let.^ Z ustanovitvijo zavoda za gluhoneme v Ljubljani je leta 1904 prenehala. Ob gradnji ljubljanskega zavoda je znaša- la skupna vsota zbranih daril in volil 835.000 K, gradnja zavoda je veljala 287.077 kron, nakup inventarja 23.693 K, razne po- trebščine pa še 4273 K. Preostanek glavnice je znašal okroglo 520.000 K. Za prvo šolsko leto je bilo prijavljenih 32 gluhih otrok, sprejetih pa 22 dečkov in 4 dek- lice. Prvi ravnatelj zavoda je bil Štefan Pri- možič. Učiteljstvo je plačeval deželni odbor, doklade učiteljstvu za izredno težko delo pa deželna vlada. Zavod se je ravnal po organi- zacijskem statutu, ki ga je izdala deželna vlada. Poseben službeni red je urejeval in- terno hišno delo. Nadzorstvo nad poukom in upravljanjem je bilo poverjeno kuratoriju, stavbo pa je nadzoroval šef stavbnega od- delka deželne vlade. Vse nadzorstveno osebje je bilo obenem član kuratorija. Vsak mesec je bila redna konferenca kuratorija, ki so se je moral udeleževati tudi vsi člani učitelj- skega zbora. Uradni poslovni jezik je bila nemščina, pouk gluhih pa je bil v slovenšči- ni. Ta določba je vsekakor važen preobrat v pouku gluhih otrok tedanjega časa. Ker so bile obresti od preostale glavnice skromne, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 213 se je moglo šolati v zavodu največ 50 otrok, predvsem iz bivše Kranjske. Sicer pa je bil zavod zgrajen za največ 70 gojencev. Gluhi iz slovenske Štajerske so ostajali doma brez pouka. Le nekaj se jih je šolalo v nemških zavodih v Gradcu, Linzu, Celovcu, gluhone- mi s Primorskega pa v itali j ansko-slo ven- skem zavodu v Gorici. Zavodno učitelj stvo se je šolalo in napravilo poseben strokovni izpit na tujih zavodih v Gradcu, Linzu in na Dunaju. Nekaj gojencev je bilo v zavodu brezplačno, le premožnejši starši so plačevali oskrbnino po premoženjski zmogljivosti. Za obleko, perilo in obutev so skrbeli starši. Vsi stroški za vzdrževanje zavoda so se krili iz obresti glavnice volil. Za večja dela se je uporabljala tudi glavnica. Redno delo v zavodu je prekinila v letih 1914 do 1918 prva svetovna vojna. Zavod je okupirala vojaška oblast in nastanila sprva v njem vojaštvo, pozneje pa ga je spreme- nila v vojno bolnišnico. V zavodu se je ta- krat šolalo le 12 do 14 gojencev višjih raz- redov. Vsi drugi gojenci so ostali ves vojni čas doma brez vsakega pouka. Vojaštvo je zavod v notranjosti zelo poškodovalo; poško- dovan je bil tudi vrt, ki so ga uporabljali za vse mogoče namene, celo za strelske vaje. Mnogo je bilo kasneje dela in prizadevanja, da je uprava zavoda zopet spravila v red okolico zavoda. Ker je dala takratna deželna vlada pre- ostalo glavnico vseh volil za vojno posojilo, je bil zavod po prvi svetovni vojni brez vsa- kih denarnih sredstev. Ob koncu prve sve- tovne vojne je bilo v zavodu 14 gojencev, ena učna soba, ravnatelj, en strok, učitelj in ena strok, učiteljica ter 5 uslužbencev. Pre- gled tega obdobja v zgodovini zavoda nam jasno kaže, da je takratna deželna vlada, ki je nasprotovala vsemu in tlačila vse, kar je bilo slovensko, zanemarjala tudi gluho mla- dino. Ni dala sredstev za gradnjo zavoda v Ljubljani; čakala je, da so potrebna sredstva za gradnjo zbrali privatniki, kar pa je tra- jalo mnogo let (od 1830 do 1900). Med prvo svetovno vojno pa je ta vlada preostalo glav- nico vzela za svoje državno posojilo. Tako je zavod za gluhoneme pripravila ob vse pre- moženje. Še večje zlo pa je zagrešila takrat- na vlada s tem, da je gluhoneme otroke pred letom 1900 (tj. pred gradnjo ljubljanskega zavoda) puščala doma brez vsake vzgoje in pouka. Le nekaterim je dovolila šolanje v potuj čevalnih zavodih v Grazu, Linzu ter Celovcu. Ko je tak otrok prišel delno izšolan domov, ga starši niso razumeli. Po govor- nem obnašanju jim je bil tuj. Ta žalostna za- puščina avstrijske vlade je povzročila nepo- pravljivo kulturno ter socialno zlo nad našo gluho populacijo. Ker je bil zavod, kot smo že omenili, po prevratu leta 1918 brez sred- stev, je bilo treba najprej poiskati oblastva, ki bi ga prevzela v svoje okrilje. Oblastva so se v tem času hitro menjavala, zato tudi zavod ni imel vsa prva leta nobene stalne zaščite. Sprva so dajale dotacijo za vzdrže- vanje zavoda na novo ustanovljene pokrajin- ske oblasti, in sicer poverjeništvo za socialno skrbstvo, nato nekaj časa šolska oblast, do- kler ni zavoda prevzelo ministrstvo za soci- alno skrbstvo v Beogradu. Od tega ministr- stva so prihajala v začetku zelo neredno raz- ne dotacije in komaj v zadostni višini. Ko je bila ustanovljena ljubljanska oblast, je pre- vzela tudi stroške za vzdrževanje gluhonem- nice. Odslej so bili sprejeti v zavod tudi otroci iz mariborske oblasti, nekako od leta 1920 dalje." Leta 1920 je bilo vpisanih 81 učencev. Zaradi vključevanja otrok še iz ma- riborske oblasti je bil zavod dobesedno pre- natrpan, kar se je poznalo vse do leta 1966, tj. do zgraditve novih zavodnih objektov ob Vojkovi ulici v Ljubljani. V 20 letih se je šola postopoma širila na osem razredov, kot so jo že imeli vsi zavodi naprednih držav. Učitelj s vo se je odslej izobraževalo na do- mačem zavodu in doma opravljalo strokovni izpit. Strokovno izpitno komisijo je imenova- la šolska oblast. Pred to komisijo so oprav- ljali prva leta strokovni izpit tudi učitelji zavoda za gluhoneme iz Zagreba. Ker se je zavodna šola širila v osemrazrednico, se je temu primerno povečal tudi učiteljski zbor, tako da je bilo v začetku druge svetovne vojne na zavodu 14 moških in 7 ženskih uč- nih moči. Teoretično in praktično je v tem času dajal učiteljstvu vso strokovno izobraz- bo ravnatelj Fran Grm, ki je v posebnih urah predaval fonetiko, specialno metodiko, logopatologijo, ortofonijo itd. Predavanja iz anatomije in fiziologije so učitelji priprav- niki poslušali na univerzi. Učiteljstvo je po- učevalo gojence po glasovno artikulacijski metodi. Posamezni pedagogi so se kmalu na- to specializirali tudi za jezikovni pouk, ri- sanje, računstvo in zemljepis. Ugodno so vplivale na vzgojo in pouk bodočih gluhih obrtnikov zavodne delavnice za mizarstvo, strugarstvo, pletarstvo, modeliranje, rezbar- stvo in ženska ročna dela. Tako je predsed- nik Podpornega društva za gluhonemo mla- dino v Ljubljani, dr. Henrik Steska, vseuči- liški profesor, izposloval, da je ministrstvo prosvete z odlokom z dne 15.1.1936 priznalo odpustnico gluhonemnice kot izpričevalo o dovršeni meščanski šoli za gluhoneme.* S tem je bil omogočen nadarjenim absolven-^ 214! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 torn gluhonemnice vstop v poklice, ki so jim V nekaterih naprednejših državah bili že davno odprti, pri nas, v tedanji Jugoslaviji, pa smo se morali za to šele boriti. Da bi iz- boljšali pouk na vseh stopnjah v gluhonem- nici in uvajali nove, naprednejše metode v zavod, so učitelji zavoda postopoma hospiti- rali po različnih evropskih zavodih in si tam- kaj nabirali novosti in izkušnje, da bi jih pre- sadili na domača tla. To jim je omogočilo do- bro vodstvo zavoda, ki je vse od leta 1907 do 1939 bilo v rokah odličnega pedagoga in prak- tičnega fonetika Frana Grma (1877—1967). Ta je najprej poskrbel za temeljito lastno izo- brazbo, nato pa je pomagal pedagogom na za- vodu in jih usmerjal v iskanje novih poti pri pouku gluhih. Močno se je trudil poleg tega doseči tudi to, da bi se izpremenili tedanji predpisi, ki so določali obveznost le enoletne strokovne izobrazbe za učitelje na gluhonem- nicah. Po I. svetovni vojni mu je to tudi us- pelo. Uvedena je bila dvoletna izobrazba, s čimer so bili ustvarjeni solidnejši pogoji in temelji za težko in zamotano delo na gluho- nemnici. Izpite so opravljali kandidati pred posebno komisijo, v katero je bil imenovan tudi Grm. Vendar tudi ta način izobraževa- nja ni zadoščal. Ravnatelj Grm se je trudil in dosegel triletno izobrazbo v zvezi z uni- verzo. Teoretične predmete so poslušali kan- didati na imiverzi kot izredni slušatelji, v praktično delo so se uvajali v gluhonemnici. Član izpitne komisije je bil poleg dveh rednih profesorjev univerze in ravnatelja učiteljišča tudi ravnatelj Fran Grm. Po zaslugi njego- vega dela se je povzpela ljubljanska gluho- nemnica na prvo mesto med gluhonemnicami (med obema vojnama) v državi. Zato ji je dalo ministrstvo prosvete posebno priznanje s tem, da jo je določilo za osrednji zavod za izobrazbo strokovnih učiteljev gluhonemnih otrok iz vse države, ki so bili vsi dolžni op- ravljati izpite pred ljubljansko izpraševalno komisijo. Ker je pozneje ministrstvo prosvete zara- di velikega pomanjkanja učiteljstva za de- fektne otroke sploh opustilo ta način izo- brazbe in v sili uvedlo šestmesečne tečaje, je nastala nova borba za izobrazbo. Zopet jo je vodil Fran Grm in uspel, da je bila vrnje- na sicer le dveletna izobrazba, izpiti pa so bili preneseni v Beograd. Še je Fran Grm nadaljeval borbo za višjo izobrazbo in dose- gel, da je bila uvedena štiriletna izobrazba, od tega dve leti na gluhonemnici, dve leti na višji pedagoški šoli. Veliko je storil rav- natelj Grm za poglobitev izobrazbe učitelj- stva: ni bilo skoraj strokovne knjige, ki bi je gluhonemnica ne kupila kljub skopo od- merjenim državnim dotacijam, veliko mla- dih učiteljev ljubljanske gluhonemnice pa je hospitiralo na najbolj znanih evropskih glu- honemnicah: v Nemčiji, Franciji, Avstriji, Cehoslovaški, Poljski, Italiji, Madžarski in celo v Ameriki. Tako smo Slovenci tedaj ce- lo v primerjavi z najboljšimi gluhonemni- cami teh dežel imeli v ljubljanski gluhonem- nici zavod, ki je bil njim po kvaliteti enak. Veliko učiteljev ljubljanske gluhonemnice je pisalo v strokovne časopise, zlasti v »Glas nedužnih«, ki je izhajal v Beogradu. Tako najdemo v njem imena: Grm, Erbežnik, Ma- zi, Podkrajšek, Kunst, Zupančič itd. V dvaj- setih letih so zavedni pedagogi napisali 2 uč- benika za gluho mladino in več publikacij, ki so prikazovale težko stanje gluhe mladine v šoli in po njej, zlasti še, ker ni bilo ustrez- nih materialnih pogojev za zaposlitev in živ- ljenjsko varnost gluhih.^ Veliko razumevanja za tako zapletene pro- bleme socialno ogroženih gluhih mladostni- kov sta pokazala zavedna učitelja Vita Zu- pančič in Vilko Mazi, ki sta leta 1930 usta- novila Podporno društvo za gluhonemo mla- dino in ki je obstojalo polnih deset let do II. svetovne vojne. To društvo so vodili v glav- nem zavedni učitelji (zlasti že imenovana) skupaj s častnim predsednikom društva, ki je bil iz vrst premožnejših in vplivnejših osebnosti te dobe, kajti le tako je društvo moglo upati na pomoč tudi od oblasti in pre- možnejših ljudi. Leta 1935 (15. februarja) je bil ustanovljen tudi Sklad Vite Zupančiče- ve, velike učiteljice in dobrotnice gluhe mla- dine. Ta sklad je imel posebno nalogo, da je skrbel za obdaritev najbolj siromašnih gojen- cev ob različnih priložnostih, zlasti dobrih učencev zadnjih štirih letnikov zavodne šole. V zamisli pa je bila tudi ustanovitev sklada za Dom gluhih, ki pa ni bila realizirana, ker je to preprečila II. svetovna vojna. Na pobudo starejših gluhih oseb in s pomočjo učiteljstva ljubljanske gluhonemnice, ki jim je vedno bi- lo v pomoč, je bilo 6. septembra 1931 usta- novljeno Društvo gluhonemih za Dravsko ba- novino, ki je ob nastanku štelo 49 članov, ve- čino starejše generacije, ki se je prva šolala na ljubljanski gluhonemnici. Društvo pa je kasneje poleg drugega vzpodbujalo tudi dramsko dejavnost, ki se je posebno vidno pokazala v letih pred II. svetovno vojno, ko so gluhi pod vodstvom strokovnega učitelja ljubljanskega zavoda Vinka Rupnika prire- jali kulturne prireditve skoraj po vsej Slo- veniji in s tem pokazali na svoje pereče pro- bleme, zlasti socialne, ki so bili vedno bolj zaskrbljujoči.' _____________ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 215 i Leta 1937 je bil v ljubljanskem zavodu os- novan pripravljalni razred, kar pomeni velik korak naprej k zgodnji rehabilitaciji gluhih otrok. Težko stanje pred bližajočo se strašno voj- no vihro (II. svetovna vojna) se je kazalo že vsepovsod. Mnogo gluhih je potrkalo na za- vodna vrata po pomoč, čeprav so kot učenci že zavod zapustili. V tem času se je pričela tudi akcija uprave splošne bolnišnice, da bi zasedla zavodno poslopje, gluhe otroke pa premestila na deželo. Edino v tem vprašanju je tedanja oblast pokazala še dokaj razume- vanja in uvidevnosti, ker ni dopustila, da bi se to zgodilo. Leta 1939 je prevzel vodstvo zavoda Mirko Dermelj, ki je vodil zavod v zelo težkih dneh II. svetovne vojne in vse do leta 1951.' Ka- ko je pedagoško delo zahtevalo vedno več učnih moči, nam pove podatek iz leta 1940, ko je v zavodu že biJo 148 gojencev. Med vojno je bil na zavodu odprt logopedski od- delek za ljubljanske logopate. Oddelek je do- segel zelo lepe uspehe in je še danes, pomno- žen s sodelavci, zelo uspešen. Med II. svetov- no vojno okupator ni zasedel zavoda, zato je bilo mogoče ohraniti zavod do osvobodit- ve brez poškodb. Zaradi vojnega bombardi- ranja med drugo svetovno vojno ni utrpel zavod škode, razen nekaj razbitih šip, ki so popokale zaradi eksplozije v juniju leta 1945. Pač pa sta vojna in okupator povzročila žrt- ve pri učiteljih, vzgojiteljih in gojencih. In- ternirani so bili štirje učitelji, dva učitelja, ki sta nadzorovala gojence, en vzgojitelj in en gojenec. Odraslih gluhih je bilo interni- ranih okrog 15. Za svobodo so padli trije bivši gojenci in ena gojenka. Mnogi pa so sodelovali tudi v partizanih in bili včlanjeni v OF. Ker je bil Zavod za slepo mladino v Kočevju hudo poškodovan od bomb, so se vsi slepi leta 1944 preselili iz Kočevja v ljub- ljanski zavod za gluhoneme. Zaradi varnosti pred bombnimi napadi je bilo poleg zavoda zgrajeno zaklonišče, kamor so se gojenci in uslužbenci pogosto zatekali ob alarmih. Ker je bilo v Ljubljani dosti učiteljev beguncev iz krajev, ki so jih zasedli Nemci, so v zavo- du sprejeli v službo 7 takih učiteljev in eno učiteljico. Ti so vzgajali gojence v izvenšol- skem času, pomagali so v pisarni in v zdrav- stveni službi. 9. maja, ko je bila osvobojena Ljubljana, se začenja vadi za zavod novo obdobje: za zavodovo pedagoško in sociološko rast. Naval gojencev na zavod iz vseh krajev Slovenije je bil že takoj v začetku izredno velik. Pri- šli so v zavod novinci za prvi razred in zelo mnogo tistih, ki so bili že pred vojno v za- vodu, pa so morali med vojno ostali doma. To so bili gojenci iz krajev, ki so jih zasedli Nemci. Po starosti so bili že odrasli, po šol- ski izobrazbi zaostali. Zavod je bil takoj pre- napolnjen. Med drugo svetovno vojno je bi- lo število gojencev 40 ali 60, ki pa se je po osvoboditvi dvignilo na 130 oziroma 155. Do- ma pa so vkljub temu še ostali mnogi odrasli nedošolani gojenci. Zavod je po vojni pre- vzelo v svoje varstvo in oskrbo ministrstvo za prosveto, ki je postopoma nameščalo sem nove učne moči. To je bilo zelo potrebno, saj je eden od učiteljev po osvoboditvi umrl, eden je bil premeščen na ministrstvo za so- cialno skrbstvo, eden v Trst, kasneje v Por- torož, 6 pedagogov pa je bilo upokojenih. Pouk je bil prvo leto po osvoboditvi zaradi različne šolske izobrazbe vojnih gojencev iz- redno težak, dokler niso zapustili starejši go- jenci zavoda. Na zavodu je delovalo 8 osnov- nih oddelkov in 3 vzporedni oddelki. Pouk v zavodu se je preosnoval po smernicah ljudske oblasti. Za pedagoškega vodjo je bil imenovan Zvonko Ermenc, ki je prišel iz Beo- grada. Ta je izvedel reorganizacijo pouka in kabinete napolnil z novimi učili. Slepi go- jenci, ki so v sili razmer leta 1944 prišli pod zavodno streho, so se v letu 1947 iz prena- trpanega zavoda za gluhoneme v Ljubljani preselili v svoj zavod v Marmontovo ulico. Ljudska oblast je začela vprašanje šolanja gluhih reševati z vso odločnostjo. Tako je bil zelo važen ukrep slovenske vlade v skrbi za usposabljanje slušno in govorno prizade- tih ustanovitev vajenske (poklicne) šole za gluho mladino v Ljubljani z odlokom z dne 23. 3.1946 — Ministrstva za industrijo in ru- darstvo.8 V vajenski šoli so učenci dobivali teoretično znanje, praktično pa so se uspo- sabljali v delavnicah družbenega in privat- nega sektorja. Na podlagi podržavljene ti- skarne bivšega gojenca zavoda graverskega mojstra Cirila Sitarja je prišlo 2. 5. 1948 do ustanovitve zavodnih delavnic, ki naj bi po- leg številnih temeljnih organizacij združene- ga dela in privatnih obrtniških delavnic praktično poklicno usposabljale in zaijoslo- vale slušno in govorno prizadeto mladino.« Ker so bile učne delavnice raznih strok raz- metane po vsej Ljubljani, so začeli z gradnjo Učnih delavnic za Bežigradom 8, kjer so vse stroke, razen damske šivalnice, locirane na istem mestu. Novi prostori Učnih delavnic so bili odprti 27. novembra 1963. Število prijav- Ijencev v zavod je močno naraščalo: po po- pisu iz leta 1955 (izvedla sta ga Centralni hi- higienski zavod in Zavod za gluho mladino v Ljubljani) je bilo gluhih med 5. in 15. letom 430. Od ega je bilo na usposabljanju v ljub- 216 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Ijanskem zavodu 151, v portoroškem 47 — skupaj 198 otrok: 232 otrok pa torej ni bilo deležnih usposabljanja. Da bi čimveč otrok vključili v zgodnjo rehabilitacijo, je aktivi- ralo pedagoški zbor ljubljanskega zavoda, da se je po nalogu ministrstva za prosveto lotil projektiranja nove stavbe. V vezanem pavi- Ijonskem sistemu novega zavoda naj bi dobi- li pomoč vsi slušno in govorno prizadeti otro- ci od 3. do 18. leta starosti. Po številnih ob- ravnavah in posvetovanjih na raznih foru- mih je program doživel veliko sprememb, katerih posledice se kažejo še danes. Z zbra- nimi sredstvi (250,000.000 SD) in prav toliko lastnih, ki jih je zavod dobil kot odškodnino onkološkega inštituta za zavod na Zaloški cesti, se je pričela 12. novembra 1963 ob kri- žišču Vojkove in Dimičeve ceste gradnja no- vega zavoda v prepričanju, da bo novi zavod s funkcionalnostjo ter sodobnimi avdiovizu- alnimi sredstvi ter z učili dajal otrokom vseh stopenj adekvantno rehabilitacijo. Po komaj tretjinski realizaciji investicijskega progra- ma je bila gradnja ustavljena (verjetno zaradi pomanjkanja sredstev). Zaradi obveznosti do onkološkega inštituta, ki je bil v izredni stis- ki za prostore in zaradi velikega pomanjka- nja prostora za prijavljene slušno prizade- te se je po sklepu zbora delovne skupnosti in sveta zavoda ljubljanski zavod v juliju leta 1966 preselil še v nedokončan objekt osnovne šole novega zavoda. Z marljivim de- lom večine sodelavcev zavoda v času letnih počitnic je bil objekt osnovne šole toliko ure- jen do začetka šolskega leta, da je jeseni pri- čelo pouk 186 otrok, razporejenih v 23 od- delkov. Z vztrajnim prizadevanjem sta v naslednjih letih bila končana objekta: dom vajencev in menza s kurilnico. S preselitvijo domovske vzgoje in oskrbe v dom vajencev so bili vzpostavljeni do neke mere normalni pogoji, v katerih dela zavod še danes. Vod- stvo zavoda je 1. 7. 1951 prevzel od upoko- jenega Mirka Dermelja novi ravnatelj Jože Zakovšek, ki je vodil to ustanovo skoraj do svoje prezgodnje smrti, do 4. 5. 1964. Med tem časom se je leta 1950 zavod preimenoval iz bivše gluhonemnice v Zavod za gluho mla- dino v Ljubljani. Le-ta pa se je leta 1964 preimenoval v Zavod za usposabljanje sluš- no in govorno prizadetih v Ljubljani, največ zaradi svoje razširjene dejavnosti. Po Jožetu Zakovšku je zavod vodil Vinko Ukmar (od 5. 5. 1964 do 30. 6. 1966), ko je prevzel vod- stvo kot v. d. ravnatelj Ivan Kovač (od 1. 7. 1966 do 31. 12. 1966). Nato je v vodstvu sle- dil Jože Kmetec kot v. d. direkotr (od 1. 1. 1967 do 11. 11. 1968) Dr. Stanislav Zaletel je bil ravnatelj zavoda od 11. 11. 1968 do 4. 10. 1974, ko je postal gen. direktor TOZD Centra za rehabilitacijo sluha in govora in Učnih de- lavnic. Marko Kocijan je bil v. d. direktor OZD od 12. 6. 1975 do 15. 5. 1976; Jelka Go- dec pa je bila ravnatelj TOZD Centra od 4. 10. 1974 do 31. 8. 1977, ko je postal ravnatelj Centra Ivan Kovač (do 31. 1. 1979). Gen. di- rektor OZD je od 15. 5. 1976 Edo Vouk. Da- nes vodi Center za rehabilitacijo sluha in go- vora (od 31. 1. 1979) Stane Košir. Razvoj zavoda po letu 1960 se je usmeril v poglobljeno strokovno izpopolnjevanje pe- dagogov, ki so se zlasti po ustanovitvi surdo- sekcije Slovenije v okviru delovanja Zveze društev defektologov Jugoslavije leta 1960 še globlje zavedli svoje prenoviteljske naloge in strokovne dejavnosti. Pod vodstvom direk- torja Vinka Ukmarja so v letih 1963 do 1964 intenzivno proučevali in preskušali verboto- nalno metodo dela z gluhimi zagrebškega univ. prof. dr. Petra Guberine. Več zavednih sodelavcev si je v nekaj skupinah v letih 1964 do 1963 (v Zagrebu in v Primoštenu) te- meljito seznanilo s to metodo in po nabavi novih SUVAG I. in SUVAG II. aparatur za- grebškega SUVAG-Centra uspešno presajalo to metodo na domača tla. Prva serija učbe- nikov po letu 1945, ki so jih napisali ali us- pešno prevedli zavodni učitelji, sodi v raz- dobje 1954—1961, ko je zdaj o učbenikov fi- nančno podprla Zveza društev defektologov Jugoslavije. Druga, nekoliko manj številna skupina učbenikov, je izšla iz vrst zavednih sodelavcev ob novem učnem načrtu leta 1963 in še v 70 letih (1971, 1972, 1976), kar pa še zdaleč ne zadošča za pedagoško naprednejši pouk gluhih. Tudi ob desetletnih jubilejih iz- dani zborniki (1940, 1950, 1970, 1975 in 1980) ne morejo pokriti vseh zapisov ob bogatih iz- kušnjah pri delu z gluho mladino. Za logo- pede in za praktično fonetiko je napisal šte- vilne učbenike Zdravko Omerza, za gradnjo govora pa Emil Ulaga, oba bivša zavodna sodelavca. Po letu 1966 je začelo več ali manj uspelo sistematično delo, zlasti diplomantov, na raz- nih strokovnih področjih (zgod. vzgoje in izo- braževanja gluhih, surdometodika, govor, so- cialna problematika gluhih), kar daje upanje na lepši jutri tudi znanstveno raziskovalne- ga dela. Iz vrst zavodnih pedagogov so in še predavajo na PA v Ljubljani: Jože Kmetec, Jože Zakovšek, Zvonko Ermenc, Zdravko Omerza, Emil Ulaga, Fran Grm, Janko Bla- žej in dr. Marija Lipužič. V izvenšolski dejavnosti je pokazal zavod zelo lepe rezultate v tehniki: modelarstvu, rezbarstvu, fotokrožku in drugod. Prav tako se je uveljavilo kleklarstvo (v okviru Zveze KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 217 i gluhih) in razne športne ter druge rekrea- tivne dejavnosti, ki so v okviru športnega društva gluhih »Komet« in zavodnega šolske- ga športnega društva. V zadnjih 5 letih lepo uspevajo krožki o prometni vzgoji in preven- tivi ter varnosti, kjer se je zavod povzpel na 2. mesto v občinskem merilu. Literarni krožek deluje že od leta 1969 in izdaja šolsko glasilo mladinske in pionirske organizacije »Naš prijatelj« (pred vojno gla- silo »Sonček«, po vojni od 1951 do 1961 pa »Naš svet«). Tako prehaja Center v 80. leto svojega ob- stoja bogat po izkušnjah in z veliko vero in zaupanjem v lepšo in še popolnejšo vzgojno- izobraževalno strukturo in dejavnostjo v pri- hodnje. OPOMBE 1. Ivan Kovač: Razvoj zavodov za usposab- ljanje slušno in govorno prizadetih, Jubilejni . zbornik centra za usposabljanje slušno in go- vorno prizadetih na Slovenskem (1900—1975) Lj. 1975 str. 17. — 2. J. Kunst: Naši gluhonemi v preteklem stoletju, str. 9. Štirideset let gluho- nemnice v Ljubljani, Lj. 1940. — 3. Zgodovinski dogodki našega zavoda (M. Dermelj). Jubilejni zbornik Zavoda za gluho mladino v Ljubljani, Lj. 1950, str. 13 in si. — 4. Pomoč najbednejšlm (Vilko Mazi), Lj. 1941 na str. 16. — 5. Erbežnik, Zupančič, Mazi, Berilo (za 3. in 4. razred) za gluhoneme otroke, Lj. 1921, V. Mazi: Iluslrovana čitanka, Lj. 1923. Mazijeve publikacije: Usoda gluhoneme mladine, 1. 1933; Pomoč gluhonemi mladini, Lj. 1935, Pomoč najbednejšim, 1. 1941. 6. F. Gortnar — Mlakar: Od društva gluhonemih za Dravsko banovino do Zveze slušno prizdetih Slovenije, Jubilejni zibornik Centrov za uspo- sabljanje slušno in govorno prizadetih na Slo- venskem (1900—1975) Lj. 1975 str. 39 in si. — 7. Bogo Jakopič: Center za rehabilitacijo sluha in govora v Ljubljani (1900—1980) Lj. 1980 (tipko- pis), poglavje od 1945—1980. — 8. Ze citirani članek I. Kovača, Jubilejni zbornik centrov za usposabljanje slušno in govorno prizadetih, Lj. 1975. str. 19. — 9. Istotam.