Poštuios plafaos t golotinL URADNI LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik V. V Ljubljani dna 2. marca 1948 Številka 11. VSEBINA 77. Uredba o ustanavljanju in ureditvi dečjib domov. 7S. Uredba o dečjih jaslih. 79. Uredba o mrliški pregledni službi. 80. Uredba o preimenovanju naselja Jablanica. 81. Uredba o ukrepih za preprečevanje požarov. 82. Pravilnik o ureditvi in delu dečjih domov, 83. Odredba o novi razvrstitvi poklicev v upravni stroki v vrste po 12. členu zakona o državnih uslužbencih. 84. Odredba o spremembi temeljne plače za poklic arbitra in nižjega zemljiškoknjižnega referenta in zemljiškoknjižnega referenta. 85. Odredba o obveznem ometanju kuritnih naprav. 86. Strokovna navodila za opravljanje mrliškega pregleda. — Popravek zakona o upravni razdelitvi TmRS. UREDBE. ODREDBE. NAVODILA ZN ODLOČBE VLADE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE 77. »Na podlagi 35. člena in 19. točke 44. člena ustave LRS predpisuje vlada po predlogu ministra za ljudsko zdravstvo uredbo o ustanavljanju in ureditvi dečjik domov Splošna določba 1 člen Dečji domovi so državne socialnozdravsivene ustanove zaprte zaščite z namenom, da nudijo socialno in zdravstveno ogroženim dojenčkom in otrokom do dopolnjenega 3 leta starosti potrebno zdravstveno varstvo, nego in vzgojo in s tem skrbjo za njihov pravilni razvoj. Ustanavljanje dcčjih domov * 2. člen Dečje domove lahko ustanovijo po poprejšnji odobritvi ministrstva za ljudsko zdravstvo krajevni (mestni, rajonski) in okrajni ljudsk odbori; morajo jih pa ustanoviti v večjih mestih, industrijskih in rudarskih središčih, če to odredf ministrstvo za ljudsko zdravstvo, ko poprej ugotovi, da so za ustanovitev zagotovljena zadostna proračunska sredstva. Dečji domovi so krajevne oziroma okrajne socialno-zdravstvene ustanove z lastnim predračunom izdatkov in dohodkov v okviru proračuna istega ljudskega odbora, ki jih je ustanov 1. Vrhovno nadzorstvo nad delovanjem in ureditvijo dečjih domov je pridržano ministrstvu za ljudsko zdravstvo, ki mora, opravljajo to nadzorstvo, odredit v skladu z namenom dečjega doma vse potrebne preureditve in spopolnitve kakor tudi, da se odstranijo vse pomanjkljivosti. Sprejem v dečji dom 3. člen Socialnega in zdravstvenega varstva potrebni dojenčki pni prsih se praviloma sprejemajo v dečji dom z materjo. V prvi vrsti se morajo sprejeti: 1. matere z dojenčki, če po porodu ali po odhodu iz porodniške ustanove nimajo potrebnih sredstev in potrebnega stanovanja za preživijamje sebe in otroka; 2. matere i dojenčki, če je materi dojenje etežko-čeno n se ta motnja ne da na drug način (ambula-torno) odstraniti; sem spadajo zla.iti nedonošeni in slabotni otroci; 3. dojenčki, ki jim je potrebna posebna strokovna nega in zdravniška pomoč, ki jo lahko da le dečji dom, in brez katere bi bil dojenček zdravstveno ogrožen; sem spadajo zlasti umetno liranjeni dojenčki in dojenčki a pre. avn mi motnjami, terni pričakovati uspešnega ambu-latornegh zdravljenja; 4. matere z dojenčki, ki so še heizogbno potrebni dojenja in se jim lahko nudi to dojenje le v dečjem domu Zdravnik sme v spredaj navedenih primerih samo izjemam^ in, če to n: v nasprotju s strokovno nego otroka ali s potrebo skupnega ž v ljenja matere in otroka, odrediti, da se otrok sprejme brez, matere. - 4 čl en Brez matere se sprejemajo dojenčki in otroci v dečji dom: L če je mati neznana (najdenčki); 2 če je mati umrla ili zbolela in nima otrok nikogar, k bi ga hranil, negoval in vzgajal; 3. če so otroci socialno ali zdravstveno ogroženi zaradi neugodnih razmer, malomarnosti al. brezbrižnosti matere oziroma oseb, ki so dolžne zanje skrbeti; 4 če starš,) bratje a!,; sestre ter druga okolica, v kateri otroci živijo, bolujcjo za tuberkulozo, spolnimi boleznimi ali trahomom ter se lahko otroci le s sprejemom v dečji dom obvarujejo okužbe. o. člen V dečji dom ne smejo bit: sprejeti: 1. otroci ali matere, ki imajo ali so sumljivi, dja imajo nalezljivo ali drugo bolezen, zaradi katere bi bili ogroženi oskrbovanci ali osebje doma; 2. otroci, ki jih matere žel jo oddati v dečji dom .i razlogov, katerih ulemeljenost se ne priznaj 3. otrovi ali matere, kadar bi bila z nj Utovim spre- . jemom prekoračena zmogljivost dečjega doma in bi bili drugi oskrbovanci omejeni v prostosti gibanja ali bivanja v domu in če bi trpela higiena ali pravilna ureditev doma Izjeme pto 3. točki dovoljuje zdravnik dečjega doma. 6. člen Oddaja otroka v dečji dom je prostovoljna. Kadar pa bi groz la otroku očitna in neposredna 'nevarnost‘za zdravje, če ne bi imel strokovne noge, kot jo nudi dečji dom, in' starši kljub danim nasvetom ne poskrbijo za potrebno drugačno otrokovo zdravstveno varstvo, se sme z odločbo okrajnega izvršilnega odbora kot skrbstvenega’ organa odrediti obvezna oddaja otroka v dečj: dom. Proti odločbi okrajnega izvršilnega odbora je dopustna v 15 dneh po vročitvi odločbe pritožba na ministrstvo za ljudsko zdravstvo. „ 7. člen Sprejem v dečji dom lahko predlagajo poleg otrokove matere, očeta in sorodnikov tudi soc ainozdravstveni odseki ljudskih odborov, skrbstveni, organi, skrbniški sveti, skrbniki in .zdravstvene ustanove, zlasti porodnišnice. Uprave dečjih dlomov in njeni uslužbenci pa so tudi po uradni dolžnosti dolžni paziti na vse primere zanemarjene nege, vzgoje ter ogroženega zdravja otrok in ; morajo biti zato v teisnem sodelovanju s soc alnezdrav- j stvenim odseki ljudskih odborov, s skrbstvenimi organi i m z množičnimi organ izacijami. ■ 8. člen O sprejemu v dečji’ dom odloči upravnik (zdravnik) doma, potem ko se je prepričal, da so ilam zakoniti pogoji za sprejem, 9. člen . V dečji dom se sprejemajo le zdravi otroci in matere. Neposredno pred vstopom v dečji dom morata b ti ; mati in otrok zdravniško pregledana, če ne fcolujeta za tuberkulozo, luesom, gonorejo, kožnimi in drugimi nalezljivimi boleznimi. Če se kaj takega ugotovi, ne smeta stopiti v dom. Zdravnik kora dati materi, če je odklonjena, potreben nasvet oziroma odrediti njun prevoz na ustrezni oddelek boln e©. 11. člen O odguslu iz doma odloča upravnik (zdravnik) in veljajo gieue tega smiselno določbe 8. člena. Pred odpustom otroka zaradi dosežen h treh let starosti mora upravnik pravočasno poskrbeti, da se tak otrok vrne staršem, odda v rejo ali v drug socialno zaščiteni zavod (otroški dom). V ta namen se poveže s pristojnim socialnozdravstven m odsekom okrajnega ljudskega cdbora, da skrbstveni organ otroku določi skrbnika ali preskrbi rednika, če otrok nima staršev, ali pa da predlaga otroka za sprejem v otroški dom. j Zdravstveno varstvo 12. člen Otroci n matere so v domu pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Otroci morajo biti po možnosti vsak drugi dan ali vsaj enkrat tedensko zdravniško pregledam. Poleg rednih pregledov morajo biti otroo: vsake tri mesece tudi sistematsko pregledani glede njihovega telesnega in duševnega razvoja in napredka. 13. člen Zdravljenje, otrok in mater, ki obolijo v domu, načeloma ni dovoljeno. Če otrok z coli v domu, se sme samo za čas opazovanja lažjih bolezenskih znakov obdržati v domu; v drugih primerih mora upravnik (zdravnik) nemudoma poskrbeti za njegovo premestitev v ustrezno bolnico. To velja zlastL če gre za sum nalezljive bolezni. Dolžnosti mater 14. člen V dom sprejete matere so dolžno pokoravati se določbam hišnega reda, zdravnikovim odredbam in odredbam drugega strokovnega, z oskrbo otrok zaposlenega osebja ter pomagati temu oseeju pri vzdrževanju h giene, čistoče in reda. Poleg teh dolžnosti so v dom sprejete matere praviloma dolžne dajati po zdravnikovi odredbi svoje mleko Judi drug m dojenčkom. Upravu k doma lahko odredi materam, upoštevajoč njihovo zdravje in sposobnost, tudi druga primerna hišna dela, ki niso v neposredni zvezi z nego otrok. Odpust iz defjega doma l 10. člen ( Matere in otroci se lahKo odpustijo iz dečjega doma: > 1. če se ugotovi, da ni bilo pogojev ali da so pre- nehal; pogoji za sprejem v dom; 2. če zboli mat: ali otrok za boleznijo, ki je nevarna za oskrbovance v domu; v takih primerih se mora poskrbeti za sprejem in po potrebi tudi za prevoz matere ali otroka v ustrezno zdravstveno ustanovo po naravi j boleznd. Če je nastopil 1? razlog za odpust samo pni materi, lahko anje, kašljanje, apatič-j nosi, temperatura in podobno). Če se opaž jo laki znaki, I mora strokovna oseba, ki je otroka prevzela, napotiti mater z otrokom k zdravniku at pa ga oddati v bolniško sobo, kjer ostane do zdra. nikovega pregieda in njegovih odredb Če se ugotovi pri otroku nalezlj va ho'ezen, ga je tre^a takoj dati v bolnico. 8. člen Otroci se razporejajo v večjih jaslih po starostnih skup nah 15 do največ 20 otrok. Vsaka teh skupin mora biti v svojem prostoru, in s cer posebej dojenčki, ki se hranijo z materinim mlekom, dojenčki z mešano hrano, otroči do dveh let in otroci do 3 let. V prostore posameznih skupin mera biti po možnosti poseben vhod. Strokovno vodstvo in osebje v dežjih jaslih 9. člen Dečje jasli vodi' pod neposrednim zdravnikovim vodstvom upravnica, ki mora b ti medicinska sestra s prakso v otroških zavodih ali vsaj izkušena otroška negovalka. Za vsako skupino desetih otrok sta dodeljeni še po ena otroška negovalka in po ena pomočnica, ki skrbita za neposredno nego otrck. Za nastav lev strokovnega medicinskega osebja je potrebna privolitev ministrstva za ljudsko zdravstvo. Drugo pomožno in gospodinjsko pomožno osebje se nastav po potrebi. Vse osebje, ki je zaposleno v dečjih jaslih, mora biti pred nastopom službe zdravniško pregledano, ali nima tuberkuloze, luesa, ali nalezljivih kožnih bolezni. Osebe, ki so bacilonosci (difter je, tifusa, dizenterije), ne smejo biti zaposlene v dečjih jaslih. Zdravniški pregledi zaposlenega osebja se morajo večkrat ponoviti, najmanj pa vsake tri mesece. Organizacija dela v dežjih jaslih 10. člen Otroci bivajo v dečjih jaslih le toliko časa, dokler je mati zaposlena Otrokom mater, ki delajo ponoči, se mora omogočiti bivanje v dečjih jaslih ponoči in podnevi. Delo v dečjih jaslih se mora organiz ra ti vo^če tako, da ni moteno delo v podjetjih in da je v korist otrokom in materam. 11. člen Materi, ki doji otroka, se mora dati vsake tri ure možnost, da otroka nabran . V ta namen mora imeti vsaj pol ure odmora*; če pa so dečje jasli izven materinega delovnega mesta, se ji mora dati še čas, ki je potreben za pot v dečje jasli 12. člen Zdravnik je dolžan redno najmanj dvakrat tedensko ugotoviti zdravstveno stanje otrok, nadzirati nego in prehrano ter je z uprav teljico dečjih jaslih odgovoren za pravilno izvajanje vseh higienskih predpisov. Dojilišža 13. člen Pri tistih obratih in podjetj h, ki n (majo še urejenih dečjih jasli ali pa še ni stvarnih pogojev za njihovo ustanovitev, se ustanove dojil šča, če je to potrebno. Dojenček mora biti pred sprejemom v dojilišče zdravniško pregledan in se mora tudi v tem primeru uvesti postopek po 5. členu te uredbe. 14. člen Uprava dojilišča dolco. v sporazumi’ - m in materami dojenčkov čas dojenja. 15. člen Dojilišča upravlja in strokovno vodi medic.nska sestra ali vsaj otroška negovalka. Zdravnik mora v času dojenja najmanj enkrat tedensko pregledali matere n dojenčke ter vobče nadzirati pravilno izvajanje vseh h gienskih predpisov dojilišča. Vzdrževanje dečjih jasli 16. člen Podjetja, zadruge, državna posestva in ljudski odbor, zagotovijo potrebna sredstva za vzdrževanje dečjih jasli in dojilišč v svoj.h proračunih oziroma finančnih načrt h, podjetja pa tudi iz sklada vodstva podjetij. Če so ustanovljene dečje jasli oziroma doj lišča za več podjetij oziroma državnih posestev, se morajo ta podjetja bz.roma posestva vnaprej dogovoriti, koliko bodo prispevala za vzdrževanje dečjih jasli oziroma doj lišča, in potrebna sredstva zagotoviti na način, kakor je določeno v prvem odstavku tega člena. K vzdrževanju prispevajo tudi matere (starši) otrok, Id so sprejeti v dečje jasi. Prispevek malere (staršev) se izračuna tako, da se sešteje celotni dohodek članov družine, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, deli skupni kosmati dohodek s šte-v lom članov, ki se s temi dohodki Vzdržujejo, in se od dohodka, ki pride na enega člana, zaračuna prispevek največ v višini do 80%, upoštevaje gospodarske in družinske razmere, zlasti pa še število nedoraslih otrok Višino tako izračunanega prispevka določi uprava dečjih jasli oziroma dojilišča v sporazumu s sindika'n e-ga-nizacijo. Obveznost graditve dcčj:h jasli 17. člen Kadar se grad jo nova podjetja in industrijski obrati, ki bodo predvidoma zaposlovala nad 200 delavk, name-ščenk ali uslužbenk, se mora v načrtu določiti tudi graditev dečjih jasli. Organi inspekcije dela, ki sodelujejo pr pregledih gradbenih načrtov, ne smejo potrditi načrtov, dokler niso določeni tudi prostori ali posebna zgradba za dečje jasli ! Vrhovno nadzorstvo 18. člen Vrhovno nadzorstvo nad delovanjem .n ureditvijo dečjih jasli opravlja ministrslvo za ljudsko zdravstvo, ki sme izdati tudi vse potrebne ukrepe za preureditev in spopclnitev dečj'h jasli ter za odpravo vseh san tarno-higienskih pomanjkljivosti. Svet uprave dečjih jasli 19. člen Pri vseh dečjih jaslih se ustanovi kot posvetovalni organ uprave svet dečj h jasli. Sestavljajo ga upravnica, zdravnik, predstavnik pristojnega ljudskega odbora, pred stavnik ustanovitelja, predstavniki množenih organizacij in maler, kalerih otroci so v jaslih. Naloga sveta je, da svetuje ;n pomaga upravi za brez. hibno in smotrno urejeno delo dečjih jasli. Končne določbe 20. člen Natančnejše določbe o sanitetno-higienski ureditvi dečj h jasli in dojil šča kakor tudi vse druge določbe za izvajanje te uredbe predpiše mnister za ljudsko zdravstvo v sporazumu z ministrom za delo. 21. člen Ta uredba velja od dneva objave v >Ur. slu LRS«. S—zak. 93. Ljubljana dne 27. februarja 1948. Minister za ljudsko zdravstvo LRS: Dr. Ahčin Marjan 1. r Minister za delo LRS: Predsednik vlade LRS: Regent Ivan 1. r. Marinko Miha L. r. 79. Po 35. členu in 19. točki 44. člena ustave LRS izdaja vlada LRS po predlogu ministra za ljudsko zdravstvo uredbo o mrliški pregledni službi Splošno 1. člen Mrliška pregledna služba ma tale namen in naloge: 1 da z mrl škimi pregledi ugotavlja nastop smrti in mrtvorojenosti; za mrtvorojen se šteje plod, dolg najmanj 35 cm; 2. da ugotavlja vzrok in neposredni povod smrti; 3. da preiskuje in ugotavlja način smrti ter da razvršča smrtne primere v tele skupine po načinu smrti: A. naravna smrt: a) zaradi starosti, b) zaradi bolezni, c) zaradi prirojenih napak, d) v zvezi s porodom brez sodelovanja druge osebe; B. nenaravna ali nasilna smrt: a) po lasln krivdi — samomor, b) po lastni malomarnosti — nezgoda, c) po kr.vdi druge osebe — umor, uboj, d) po malomarnost: druge osebe — nezgoda, e) brez lastne in tuje krivde — elementarne nesreče Ud, f) posebni primeri — nepojasnjena smrt, smrt med operac jo, med drugimi zdravniškimi poseg: ;td.; 4. da odkriva nalezljive bolezni oziroma njihova gnezdišča in o tem obvešča pristojne organe zdravstvene službe, da se prepreči razš rjanje teh bolezni; 5. da pomaga v okviru svoje službe organom javne varnosti, javnega tož Istva in sodišč pri preiskovanju kaznivih dejanj in pri .ohranitvi sledov in predmetov kaznivega dejanja; 6. da pomaga v okviru svoje službe državnim matičarjem pri vodstvu mrliške matične knjige s tem, da pri. javlja primere smrti in mrtvorojenosti; nezreli, za življenje nesposobni plodovi, krajši od 35 cm, se ne pr jav- ljajo matičarjem in ee ne vpisujejo v knjigo mrliških pregledov, pač pa se ti primeri prijavljajo kot splavi organom narodne milice, če mrliški preglednik iz katerega koli vzroka šunk, da gre za kaznivo dejanje; 7. da vod; razvid umrlih oseb in mrtvorojenih ter da daje podatke za statistiko o umrljivosti; 8. da opravlja še druge dolžnosti, ki jih določijo v okviru namena in nalog mrliške pregledne službe okrajni ali krajevni ljudski odbor in okrajni ali krajevni zdravnik. 2. člen Mrliška pregledna služba spada v pristojnost krajevnih (mestnih, rajonskih) ljudskih odborov, ki jo opravljajo po mrliških preglednikih in pod neposredn m nadzorstvom in po navodilih okrajnih ljudskih odborov ter njihovih strokovnih uslužbencev (okrajnih in krajevnih zdravnikov). Vrhovno nadzorstvo nad mrliško pregledno službo ima ministrstvo za ljudsko zdravstvo. 3. člen Mrliško pregledno službo opravljajo na terenu kot organi krajevnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora mrliški pregledniki. Mrliški pregledniki so honorarni državni uslužbenci in veljajo zanje glede dolžnosti, odgovornost; in varstva predpisi zakona o državnih uslužbencih. Vsakdo je dolžan dati mrliškemu pregledniku na njegovo zahtevo podatke o času, kraju, vzroku, povodu in načinu smrti ali mrtvorojenosti. 4. člen Službo mrliškega preglednika lahko opravljajo: 1. krajevni zdravniki, 2. zdravniki v javni službi in v zasebnem poklicu, 3. osebe, ki so si za to službo pridobile posebno teoretično in praktično znanje na tečajih za mrl ške preglednike (10. člen). 5. člen Vsak krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbor mora postaviti za svoje območje mrliškega pregledn ka in njegovega namestnika izmed zdravnikov ali drugih za to usposobljenih oseb pp vrstnem redu iz 4. člena. V manjših krajih se smeta za dvoje ali več krajev postaviti po sporazumu med prizadetimi ljudskimi odbori in po odobritvi okrajnega izvršilnega odbora le en mrliški preglednik in namestnik. Zdravnik, postavljen za mrliškega preglednika, je dolžan prevzeti to službo le za območje sedeža krajevnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora, kjer stalno biva. Za mrliškega preglednika ne more biti v nobenem primeru postavljen, kdor je zaposlen v živilskem, brivskem ali podobnem obratu, kakor tudi ne učitelji, vzgojitelji in druge osebe, ki imajo mnogo stika z ljudmi. Kdor ni zdravnik, je lahko postavljen brez potrebnega strokovnega znanja za mrliškega preglednika samo s pogojem, da sl to znanje pridobi na tečaju (10 člen); do tega časa mora opravljati njegovo delo namestnik, če ima ta za to potrebno znanje. Namestnik nadomešča mrliškega preglednika, kadar je ta zadržan, bolan, odsoten, razrešen ali kadar postane nesposoben za opravljanje službe. Kar je določeno v tej uredb; za preglednika, velja tudi za namestnika, kadar ga nadomešča. ^ 6. člen Krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbor sme odvezati službe brez poprejšnje odpoved; vsakega mrliškega preglednika ali njegovega namestnika, ki ne opravlja svoje službe v redu, 7. člen Vse' postavitve in razrešitve mrliških preglednikov so veljavne šele, ko jih potrdi okrajni izvršilni odbor. 8. člen Okrajni izvršilni odbor mora voditi seznam vseh mrliških preglednikov in namesthikov svojega območja z označbo ljudskega odbora, za č gar območje so postavljeni, ter z navedbo nj hovih podatkov in strokovne usposobljenosti. V ta seznam mora vpisati tudi vse spremembe. Okrajni izvršilni odbor mora priobčiti pristojnemu državnemu matičarju vse postavitve in razrešitve mrliških preglednikov oziroma namestnikov. 9. člen Mrliškim preglednikom oziroma namestnikom pripada za vsak dejansko opravljeni mrliški pregled nagrada v znesku 30 do 50 din iz proračunskih sredstev okrajnega ljudskega odbora. Krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbori morajo predložiti najpozneje do 5. v prihodnjem mesecu za preteklo tromesečje okrajnemu izvršilnemu odboru sezname opravljenih mrlišk h pregledov za preglednike oziroma namestnike ter predlagati v navedenih mejah izplačilo nagrade, upoštevaje pri tem preglednikovo zamudo časa, oddaljenost kraja ter terenske in vremenske razmere ob pregledu. Minister za ljudsko zdravstvo je pooblaščen, da v sporazumu z m nistrom za finance LRS določi z odredbo drugačno višino nagrade in drug državni organ, ki bo izplačeval to nagrado, kot pa je to določeno v prednjih odstavkih. Za svoje delo ne smejo mrliški pregledniki zahtevati ali sprejeti od'svojcev umrlega nobenega plačila v denarju alj naravi. 10. člen . Vsi.mrliški pregledniki in namestniM, ki niso zdrav, n ki, morajo opraviti tečaj, da si pridobijo teoretično in praktično usposobljenost za mrliško pregledno službo. Tečaji so pri prosekturab bolnic. Bolnice, predavatelje, inštruktorje in učni načrt določi ministrstvo za ljudsko zdravstvo. Stroške tečaja plača ministrstvo za ljudsko zdravstvo, stroške udeležencev tečaja (potni stroški, dnevnice) pa krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbor. Ob koncu tečaja se morajo udeleženci izprašati ’"n preizkusil o pridobljeni praktični usposobljenosti. Po uspehu tega izpita se izda udeležencem izpričevalo. Opravljanje mrliške pregledne službe 11. člen Smrt ali mrtvorojenost morajo takoj —• najkasneje v 2 urah po zaznan ju smrti — prijaviti mrliškemu pre-» gledn ku ali krajevnemu (mestnemu, rajonskemu) Ijud-; skemu odboru sorodniki ali drugi svojci, ki e0 živeli z j umrlim v skupnosti,, kakor tudi osebe, ki so mrliča ali i mrtvi plod našle. Če takih oseb ni, so dolžni prijavo opraviti gospodar ali upravitelj stanovanja, sostanovalci in sosedje; če teh ni, pa vsakdo, k: je za smrt izvedel. Zdravnik, ki je boin ka zdravil, in babica, ki je pri porodu sodelovala, morata vse primere smrt; ali mrtvorojenosti prijaviti mrliškemu pregledniku po obrazcu št. 1. Krajevni (mestni, tajonski) ljudski odbor mora o vsaki smrt: in o vsaki najdbi mrliča ali mrtvega plodu, ki mu je bila prijavljena, takoj obvestiti mrliškega preglednika, če ga ni že neposredno obvestil tisti, ki je dolžan prijaviti smrt oziroma mrtvorojenost. 12. člen Vsakega mrliča oziroma mrtvorojena mora pred pokopom pregledati mrliški preglednik, in sicer takoj, ko izve za mrl.ča, najpozneje pa v 24. urah. 13. člen Mrliške preglede v boln cah, zdraviliščih, sanatorijih, hiralnicah in kazenskih zavodih umrlih oseb opravljajo te ustanove same po za to določenih zdravnikih oziroma mrl ških preglednikih. O opravljenem mrliškem pregledu ali obdukciji morajo te ustanove obvestiti pristojnega mrliškega preglednika po njegovem ljudskem odboru zaradi vpisa v knjigo mrl ških pregledov ter mu obenem poslati obdukcijsko diagnozo, če je bila obdukcija Posebnega mrliškega pregleda tudi ni treba, če se je opravila sodna ali od pristojnih organov javne varnosti odrejena obdukcija V takem primeru mora zdravnik, kii je obdukcijo opravil, obvestiti pristojnega mrliškega preglednika po njegovem ljudskem odboru s prepisom obdukcijske diagnoze o ugotovljenem vzroku smrti zaradi vpisa v knjigo mrliških pregledov. 1.4. čten Mrliški pregled se opravlja po strokovn i) mi vodilih, ki j h predpiše minister za ljudsko zdravstvo. 15. člen Pregled se opravlja praviloma na kraju smrti oziroma mrtvorojenosti; le kadar bi bilo to zaradi posebnih okoliščin nemogoče, se lahko opravi na mrličevem stanovanju al v mrtvašnici. Kadar gre za nedvomno nasilno smrt ali za sum takega načina smrti, mrliča v nobenem primeru ni dopustno premakniti iz prvotne lege, dokler tega ne dovoli poklicani organ javne varnosti oziroma javnega tožilstva. Pred prihodom mrliškega preglednika se mrlič ne sme dati na mrtvaški oder. 16. člen Mrliški preglednik mora mrliča oziroma mrtvoro-jenca skrbno pregledati po vsem telesu glede vseh znamenj resnične smrti, kot jih določajo strokovna navod la za opravljanje mrliškega pregleda. Posebno pozornost mora posvetiti znamenjem, ki kažejo, da je smrt nastopila zaradi kaznivega dejanja ali zaradi nalezi j ve bolezni. Kadar gre za sum nasilne smrti ali za nenadno smrt, mora mrliški preglednik takoj obvestiti predsednika krajevnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora in najbližjo postajo narodne milice. 'Predsedn k krajevnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora je dolžan o tem takoj obvestiti javnega tožilca. Kadar gre za sum nalezljive bolezni, mora mrliški preglednik takoj obvestiti predsedn ka krajevnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora, k pokliče krajevnega zdravnika, da po n iv no pregleda mrliča in izda potrebne ukrepe zoper prenos nalezljivih bolezni. Če gre za sum nasilne smrti, mora mrliški preglednik poskrbeti, da se ohranijo sledovi in predmeti kaznivega dejanja. 17. člen ' Nadaljnja dolžnost mrliškega preglednika je ugotoviti natančno čas (dan in uro) in vzrok smrti,, pri mrtvo-rojencih pa vzrok in okoliščine, oh kater h se je porod izvršil in kdo je pri lem sodeloval. Če pri ugotavljanju vzroka in povoda smrti naleti mrliški preglednik na nesoglasja, na dvomljive izpovedbe povprašanih oseb ali izve za ljudsko govorico o vzroku smrt:, mora o tem takoj obvestiti naj -ližjo postajo narodne milice in predsednica krajevnega (meslnega, rajonskega) ljudskega odbo-.ra, da obvesti tudi javnega tožilca. V takih primerih mora mrliški preglednik ravnati ' po zadnjem odstavku 16. člena. 18. fc’len Kadar mrliški ‘preglednik sam ne more ugotovil vzroka smrt', mora takoj poklicati sam ali po predsedniku krajevnega (i: alnega, rajonskega) ljudskega odbora krajevnega zdravnika, da' opravi ponoven pregled. 19. člen Mrliškemu pregledu sme pr isostvovati najlaže dosegljiva odrasla oseba po vrstnem redu, kot je dolžna prijaviti smrt oziroma mrtvorojenost po 11 členu. 20. člen Po opravljenem mrliškemu pregledu oziroma ugo-tov tvi, da je oseba umrla, se snve opraviti popolna ali delna obdukcija mrliča: a) na željo zakonskega druga Vn, če tega ni, na željo staršev ter odraslih otrok, če gre 3a umrle starše; b) ,-na zahtevo instituta za sodno medicino v znanstvene namene v vseh primerih n.enaravue ali nasilne smrti. Brezpogojno se mora opraviti obdukcija: a) na zahtevo krajevnega zdravnika, če gre za sum smrti zarad: nalezljive bolezni ati če se ne da ugotoviti vzrok smrti; b) na zahtevo pristojnega poizvedovalnega ali. preiskovalnega organa, javnega tožilca ali sodišča. Obdukcijo smejo opravljati le zdravniki. Obdukcija mrličev, ki so sumljiv:, da so umrli za nalezljivo boleznijo, se sme opraviti samo v mrtvašnici, v drugih primerih pa izjemoma tudi :na mrličevem stanovanju, če je za to pripravno in dosti veliko Obdukciji tsme prisostvovati mrliški pregledu k; mrličevi sorodniki in druge osebe smejo biti pri obdukciji le z dovoljenjem zdravnika, ki opravlja obdukcijo; nedole.tn ki ne smejo biti pri obdukciji. Če se šele pri obdukciji ugotovi, dn je bila smrt nasilna, je treba obdukcijo prekiniti jn o livni takoj obvestiti organe iz tretjega odstavka 16. člena.. O vsaki obdukciji se napravi zapisnik z izčrpno obdukejsko diagnozo; v zapisnik se morajo vpisati vsi patološki znaki in vzroki smrti. Zapisnik mv>ra podpisati zdravnik, k; je opravil obdukcijo. v s 21. člen Fotografiranje in snemanje mrlificih mask pri mrličih, umrl h za nalezljivimi boleznim , je načeloma nedopustno; izjemoma je to dopustno z dovoljenjem in ob navzočnosti zdravn.ka, poleni ko je bilo vse ukreiijeno, da se ne prenese nalezljiva bolezen. Razen v primer h na lezi j. vili bolezni je dovoljeno snemanje mrliških mask samo v navzočnosti mrliškega preglednika. Pokop 22. člen Pokop mrliča oziroma mrlvorojenca odredi krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbor po predlogu mrl škega preglednika, upoštevaje krajevne razmere Praviloma mora poteči od trenutka smrti do pokopa ‘ 48 ur. Ta rok se 'sme skrajšati: 1. če je vzrok smrti nalezljiva bolezen; 2 če je bil mrlič ohdueirun; 3. če mrlič nenavadno hitro razpada ali gnije; - 4 pri mrtvorojen h; 5. če govore za to druge zelo važne okolnosti in razmere družine. Skrajšati rok pokopa pod 24 ur je dovoljen samo v primerih po L, 3. in 4. točki. Listine in vodstvo razvida mrliških pregledov; statistika 23. člen 0 vsakem opravljenem pregledu mrliča oziroma mrlvorojenca izda m riški preglednik mrliški pregledni list, n sicer za mrtvorojene po obrazcu št. 2, za vse druge smrtne primere pa po obrazcu št. 3. Vsak mrliški pregledni list mora mrliški preglednik izdati v dveh enakih izvod.h in jih takoj p red lož. ti krajevnemu (mestnemu, rajonskemu) ljudskemu odboru, ki mora en izvod takoj, rm j pozneje pa v treh dneh, poslati pristojnemu matičarju; drugi izvod obdrži ljudski odbor zaradi izdaje dovoljenja za pogreb in potrdila o smrti (39. in 40. člen zakona o državnih matičnih knjigah). Mrliškemu preglednemu 1 stu mora preglednik priključiti tudi »obvest lo o smrt — mrtvorojenosti« (11. člen) in obdukcijski zapisnik oziroma obdukcijsko diagnozo, kadar so mu bile te 1 »sline poslane; te priloge pridrž. ljudski odbor za svoje spise. Mrliški pregledni list ima številko po ustreznem vp su v »knj gi mrlišk h pregledov«. Vse obrazce mora mrliški preglednik vestno in natančno izpolniti. Vzrok smrti mora bit'' naveden v slovenskem jeziku, po možnosti pa tudi z lat nsko diagnozo in mora biti iz te navedbe razvidno, ali gre za naravno, nenaravno ali nasilno smrt (3. točka 1. Člena) " Krajevni (mestni, rajonski) ljudsk odbor na sedežu matičnega urada lahko pooblasti mrliškega preglednika, da pošlje matičarju namenjeni mrliški pregledni list le-temu neposredmo. . £4. člen Zarad1 razvida opravljenih mrliških pregledov vodi mrliško preglednik »knjigo mrliških pregledov« po ob ra zrn št. 4. Knjiga se mora voditi za območje vsakega krajevnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora, četudi je postavljen preglednik za območje več krajevnih ljudsk h odborov. V knjigo vpisuje preglednik vse opravljene mrliške preglede in obdukcije, odrejene po tretjem odstavku 13. člena, na njegovem območju umrlih oseb. V primerih obdukcij na njegovem območju izda pregledu k mrliški pregledni lisi na podlagi podatkov zapisn ka o obdukciji. Prav tako vpisuje preglednik v knjigo vse smrti stal-n h preuivalcev svojega območja, ki so nastopile izven tega območja (prvi odstavek 13 člena). Izdaja mrliškega preglednega lista in prijava matičarju v tem primeru odpade. 25. člen Mrliški preglednik mora po podatkih knjige mrlišk h pregledov tromesečno poročati po pristojnem ljudskem odboru okrajnemu izvršilnemu odboru o številu na območju ljudskega odbora umrlih oseb oziroma mrtvorojen h. V poročilu mora posebej navesti tudi število stalnih prebivalcev, k1 so umrl« izven njegovega območja (v bolnicah in drugod). Okrajni ljudski odbor mora sestavljati enake podatke (statistiko) za vse svoje območje in jih polletno, najkasneje do 15 julija in 15. januarja prJiodnjega leta poslati ministrstvu za ljudsko zdravstvo. Kazenske določbe 26. člen Kršilce predpisov tretjega odstavka 3 člena in četrtega odstavka 9. člena ter 11, 12., 14., 15, 16., 17., 18., 20., 21. in 22. člena te uredbe bodo kaznovali, če ne gre za sed n o kaznivo dejanje, okrajni (mestni) izvršilni odbori z denarno kaznijo do 15 000 dinarjev ali s kazn jo poboljševalnega dela do dveh mesecev. V hujših primerih se smeta izreči obe kazni hkrati. Mrliški p reg led n ki odgovarjajo »razen tega tudi disciplinsko. Prehodne in končne določbe 27. člen Dosedanji mrliški pregledniki in namestniki ostanejo na svojih mest h, morajo pa dokazati svojo strokovno sposobnost na tečaju (10 člen). 28. člen Zoper odredbe in ukrepe mrliškega preglednika, krajevnega in okrajnega zdravnika imajo nezadovoljne prizadete stranke pravico ugovora v 8 dneh na pr.stojni izvršilo odbor (izvršilni organ) ljudskega odbora; zoper njegove odločbe je dovoljena pritožba v 8 dneh na neposredno višji organ državne uprave. 29. člen Minister za ljudsko zdravstvo je pooblaščen, da s prav Iniki in odredbami predpiše natančnejše določbe za zviševanje te uredbe. 30 člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. S-zak. 95 Ljubljana dne 12. januarja 1948. Minister za ljudsko zdravstvo T.RS; Predsednik vlade LRS: Dr. Ahčin Marjan 1. r. • ^ N Marinko Mika L r. % Obrazec $t. 1 OBVESTILO O SMRTI — MRTVOROJENOSTI Mrliškemu pregledniku za krajevni (mestpi, rajonski) ljudski odbor A B 1 Priimek in ime (pri ženskah tudi dekliški priimek) Razvojna stopnja ploda (dolžina ploda v cm) 2 Stan (samski, poročen, vdovec, razvezan) Priimek in ime porodnice, njen poklic 3 Poklic (pri osebah pod 14. letom, ki so brez poklica, očetov oziroma materin poklic) 4 Datum rojstva Priimek in ime zakonskega druga, njegov poklic 5 Kraj rojstva, okraj, ljudska republika Kraj, kjer se. le porod mrtvega plodu dogodil 6 Bivališče Dan in ura poroda • 7 Dan in ura smrti Kraj smrU Vzrok smrti ploda pred rojstvom 8 Vzrok smrU glavna bolezen neposredni vzrok smrti 9 Priimek In ime zdravnika Priimek in ime babice in zdravnika, ki sta bila pri porodu ' 10 Doba zdravljenja Posebne pripombe 11 Posebne pripombe dan, ura Zdravnik: Babica: Zdravnik oziroma babica sta dolžna to prijavo takoj najpozneje v 2 urah po zaznan ju smrti — sporočiti mrliškemu pregledniku. v Plodovi pod 35 cm dolile« se mrliškemu pregledniku ne prijavljajo in jih je šteti za splave. Obrazec St. 2 Krajevni (mestni, rajonski) LO--------------------------------------------- Okraj Št. - MRLIŠKI PREGLEDNI LIST ZA MRTVOROJENEGA OTROKA Priimek in ime očeta \ 1 . Priimek in ime matere (tudi dekliški priimek) Rojstni podatki mrtvorojenega otroka Datum in ura Kraj (cesta, ulica, trg, hiš. št.) Starost plodu (v mesecih in v dolžini po cm) Spol očeta Poklic matere KLO — ljudska republika • očeta matere Stalno bivališče (kraj, cesta, ulica, hiš. številka) očeta matere Vzrok smrti in navedba morebitnih pri porodu opravljenih operacij : 'Vin - ' - :: Priimek in ime zdiavnika ali babice, ki sta pri porodu sodelovala Pokop naj se izvrši Kraj, dan in ura mrliškega pregleda » Opomba ( , dne --------———----------------------- 194 - N. B. Za mrtvorojene je šteti samo otroke, ki so umrli že pred porodom in merijo najmanj 35 cm. Pri manjših plodovih 16 mrliški pregledni Ust ne izdaja, ampak se prijavijo naj bližji postaji narodne milice, t -- t i Obrazec it. 3 Krajevni (mestni, rajonski) LO ---------------------------------------........ Okraj -.......... St_______ MRLIŠKI — PREGLEDNI LIST Priimek in ime umi lega (pri poročenih ženskah tud: dekliški priimek), spol Dan, mesec, leto In ura smrti Kraj smrti, ulica in hišna številka Dan, mesec in leto rojstva umrlega Kraj rojstva umrlega (KLO, okraj, ljudska republika Državljanstvo — narodnost Poklic (pri otrocih pod 14. letom poklic staršev) Zadnie prebivališče (kraj, KLO, ulica in hišna številka) Zakonski stan Priimek in ime zakonskega druga Vzrok smrti (v slovenskem jeziku, po možnosti tudi z latinsko diagnozo) Glavna bolezen Neposredni vzrok smrti (pri nasilnih smrtnih primerih se navede natanko način smrti: uboj, samomor, nezgoda po lastni, tuji krivdi itd.) po 3. točki 1. člena uredbe o mrliški predglednl službi Doba zadnjega zdravljenja ter priimek in Ime zdravnika, ki Je bolnika zdravil Dan in ura, mesec, leto In kraj, kjer naj bi bilo truplo pokopano Priimek In Ime staršev Priimek in Ime prijavitelja Kraj, dan in ura mrliškega pregleda . O p o m b a i dne jr- — 194— Miliikl pregledniki Obrazec št. 4 KNJIGA MELIŠKIIl PREGLI: Krajevni (mestni, rajonski) ljudski odbor v 1 2 3 4 5 6 Zap. št. ■ Dan,, ura in kraj smrti oz. rojstva mrtvega otroka Dan, ura in kraj preg.eda * . • Priimek in ime, starost poklic in bivališče umrlega (pri mrtvorojenih to odpade, navesti pa je starost in dolžino plodu v cm) Priimek in ime, starost, poklic in bivališče staršev (natančno izpolniti zlasti pri mrtvorojenih) Vzrok smrti Ko je knjiga popisana jo je oddati krajevnemu (mestnemu, rajonskemu) ljudskemu odboru v hrembo. Mrliški preglednik mora po podatkih te knjige pbšiljati tromesečno okrajnemu ljudskemu odboru po svojem ljudskem odboru statistične podatke. 80, Obrazec ŠL 5 Krajevnemu (mestnemu, rajonskemu) ljudskemu odboru (za statistične namene okrajnega LO V ----------------------- -.) Po podatkih knjige mrliških pregledov za ------------ tromesečje (od..-.—--------------------- do--------------------------....) 194. je bilo na ob- močju krajevnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora v —----------------------------—--: umrlih — -——------------------- mrtvorojenih-------- skupno ----------————-— Izven območja krajevnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora v-------------————— -----------------------------— je v tej dobi umrlo —.—---------- stalnih prebivalcev. —--------------------- dne ------------------- 194— Mrliški preglednik: Na podlagi 8. člena zakona o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije (Uradni list LRS št. 62—242/46) in na podlagi ukaza Prezid tja Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije o razširjenju veljavnosti ustave, za konov in drugih pravnih predpisov Ljudske republike Slovenije na področje, priključeno po mirovni pogodbi z Italijo k ozemlju Federativne ljudske republike Jugoslavije, kolikor pripada to ozemlje Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS št 39—211/47) izdaja vlada LRS na predlog krajevnega ljudskega odbora Vrbovo z dne 23. XII. 1947, št. 702/47 uredbo o preimenovanju naselja Jablanica 1. člen Naselje Jablanica v območju krajevnega ljudskega odbora Vrbovo v okraju Ilirska Bistrica ee preimenuje v Jablanico pod Snežnikom. 2. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS.« S-zak 101. 1 ! Ljubljana dne 27. februarja 1948. Minister Predsednik vlade LRS; za notranje zadeve LRS: Miha Marinko L r« Boris Kraigher L r. DOV ZA LETO_____ 7 8 9 10 11 | 12 , 13 Kako se je ugotovil vzrok smrti (znamenja, bolezni, trajanje bolezni) Opažena mrliška znamenja (ohlajen) e, okorelost, pege, gnitje itd.) Morebitna znamenja nasilja Kdaj in komu je bila prijavljena nasilna, sumljiva ali nenadna smrt 1 Kdaj in kje je truplo pokopano ! Kdo in kdaj je pokop dovolil Opombe (n. ^r. priimek in ime prijavitelja smrti, mrtvorojenosti, priimek in ime zdravnika, babice, ki sta sodelovala pri zdravljenju oz. porodu in druge pripombe) - * 81. Na .podlagi 1. člena zakona o pooblastilu vladi LRS za izdajanje ure*b na področju narodnega gospodar stva z dne 23 januarja 1947 (Uradni list LRS št 5—22/47) izdaja vlada LRS uredbo o ukrepih za preprečevanje požarov 1. člen Državni organi za upravljanje občeljudske imovine in vsi lastniki oziroma koristniki poslopij in naprav vseh vrst so dolžni ravnati se po predpisih o ometanju kurilnih naprav. 2. člen V vseh javnih lokalih, uradih, zavodih, ustanovah, obratnih poslopjih in drugih napravah, kjer se zbirajo ljudje, mora biti na vidnem mestu nabit gasilski red. 3. člen Dovolila za opravljanje dimnikarskih del izdaja okrajni (mestni) izvršilni odbor po razpisu tistim državljanom, ki poleg splošnih pogojev dokažejo strokovno usposobljenost. Za strokovno usposobljenost velja določena dvoletna učna doba v dimnikarskem obrtu, opravljeni pomočniški fepit, najmanj triletna pomočniška doba ter opravljeni mojstrski izpit 4. člen Vsakemu dimnikarju, ki samostojno opravlja dimnikarska dela, določi okrajni (mestni) izvršilni odbor °Uietalni okoliš. Ta ©metalni okoliš mora bitj naveden v dovolilu Podjetja ljudskih odborov za opravljanje dimnikarjih del imajo določene tudi ometalne okoliše poleg oko-ksev dimnikarskih obrtnikov. Če kak okoliš izgubi dimnikarja, dodeli okrajni (mestni) izvršili«i odbor ta okoliš začasno dimnikarju iz sosednjega okoliša. Dimnikarske ometalne okoliše določa okrajni (mestni) izvršilni odbor. » 5. člen Kdor »e ne ravna po predpisih, izdanih na podlagi te uredbe, se kaznuje, kolikor kaznovanje ne spada v pristojnost sodi sč, z denarno kaznijo do 10(XX) din ali v primeru neizterljivosti denarne kazni s poboljševalnim delom brez odvzema prostosti do največ treh mesecev. Zoper od loči bo okrajnega (mestnega) izvršilnega odbora je dopustnai pritožba na ministrstvo za notranje zadeve v osmih dn eb po prejemu odločbe. 6 člen Ministra za notranje zadeve LRS in za komunalne zadeve LRS sta poooblaščena, da sporazumno izdata potrebne predpise za izvajanje te uredbe. 'Okrajni (mestiii) izvršilni odbori so pooblaščeni, da urejajo izdajanje d.svolil za izvrševanje dimnikarskih del po navodilih minis tra za komunalne zadeve ter da zaradi splošne požarni? varnosti izdajo za svoja območja odredbe in odločbe za preprečevanje požarov. 7. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS.« Št. S-zak. 102, Ljubljana dne 27. januarja 1948. Minister Predsednik vlade LRS: za notranje zadeve LRS:l Miha Marinko 1. r Boris Kraigher L r. Minister za komunalne zadeve LRS: Lidija šcnljure L r. Pafi¥lLNlKl,0Uto8£.i‘jfiV301Lfl.aDL0CQE MiNlSTRSlttV LJUDSKE; SREPUBUKL SLOVENIJE 82. Na podlagi 21/. člena uredbe o ustanavljanju in, ureditvi deejih domr/v (Uradni list LRS št. 11—77/48 z dne 2. marca 1948) predpisujem tale pravilnik o ureditvi in delu dečjih domo Delovanje dečj h domov 1. člen Dečji domovi &o državne socialnozdravstveme ustanove zaprte zaščite z namenom, da nud.jo socialno in zdravstveno ogroženim dojenčkom in otrokom do dopolnjenega 3. leta starosti potrebno zdravstveno varstvo, nego in vzgojo in s tem skrbe za njihov prav Ini razvoj. Po tem namenu dečj ih domov mora biti usmerjeno tudi vse delo v domu s tem, da se daje zdravstveno varstvo otrokom in materam, da se skrb za otrofcpv pravilni razvoj in nego, da se vzgajata in navajata k h gieni mati in otrok ter da se poučujejo matere o pravi'/nem ravnanju in oskrbovanju otrok. 2. člen Otroci in matere so v. domu pod stalnim; zdravniškim nadzorstvom. Dolžnost upravnika alr od njega pco' la /čenega zdravnika je, po možnosti vsak drugi dan ali n času opazovanja stalno v zalogi zadosti zdravil m sanitetnega blaga. Otrokom v bolnišk sobi mora zdravnik in vse medicinsko strokovno osebje posvečati posebno pozornost, jih skrbno opazovati in negovati. 5. člen Poleg rednih pregledov po 2. členu morajo biti otroci vsake tri mesece tudi sistematsko pregledani glede svojega telesnega in duševnega razvoja in napredka. Uspehi sistematskih pregledov se vpisujejo v kartotečni list (12. člen). Ureditev dečjega doma 6. člen ‘ Vsi prostori, inventar in potrebščine dečjega doma morajo bit vzorno higiensko urejeni in čisti. Skrbeti za to je dolžnost vsega osebja v dečjem domu, 7. člen Zgradba dečjega doma mora biti najsmotrneje urejena po namenu doma. Novena zgradba se ne sme graditi ali preurejati za dečji dom, če ni poprej potrdilo načrtov ministrstvo za ljudsko zdravstvo. Praviloma naj ima vsak dečji dom tele prostore: 1. sobe za dojenčke pri prsih, po možnosti ločeno za otroke do 6 in nad 6 mesecev stare; 2. sobe za otroke od 1 do 3 let stare (spalnice, jedilnice, igralnice); 3 sobe za dojenje za tiste matere, ki prihajajo od zunaj dojit svoje otroke; 4. posebne sobe za doječe matere; 5. splošno kuhinjo; 6. mlečno kuhinjo; 7. prostore za obleko in perilo mater; 8 prostore za čisto n umazano perilo otrok; 9. sobo za adnrnistrae.jo, ki je lahko obenem tudi zdravniška soba za zdravn ške preglede, s shrambo za zdravila in sanitetno blago; 10. sobe za osebje; 11. potrebno število sanitarnih prostorov (kopaln e, stranišč; 12. potrebno število postranskih prostorov (pralnic, sušilnic, likalnic, šivalnic, shramb, skladišč itd.). 8. člen Pri vsakem dečjem domu mora biti zasajen vrt in urejeno igrišče. Otrokom v domu mora biti na razpolago zadosti vzgojnih igrač. 9. člen Pri razmestitvi otrok v domu je treba paziti, da so otroci nad 1 letom, ki že hodijo, v pritličju, dojenčki pa v nad stru p j h . V šol ah, kjer so otroci nad 1 letom, morajo biti okna zamrežena, stene v dosegljivi višini obložene z lesom ati pleskane z oljem, kljuke vrat pa otrokom nediosegljive. Razvrstitev otrok v domu; kartotečni list 10. člen Dečji dom se deli na: 1. oddelek za dojenčke do 1 leta, 2. oddelek za malo deco od 1 do 3 let, 4. oddelek za matere, 4. mlečno kuhinjo. 11. člen Otroci se razvrščajo v domu v skupine po 15 do 20 otrok, ločeno za dojenčke do 6 meseca, do 12 mesecev ter za otroke do 2, leta in od 2. do 3. leta starosti. Vsaki skupini so dodeljene 2 do 3 strokovno usposobljene otroške negovalke; njim pomaga pri hranjenju, kopanju, na sprehodih itd še po ena otroška negovalka ali pomožna moč. 12. člen Za vsakega otroka v domu se vodi kartotečni list. V kartotečni list se vpisujejo: osebni podatki otroka in njegovih staršev oziroma skrbn ka; vzrok sprejema in odpusta ter važnejše ugotovitve med otrokovim bivanjem v domu, zlasti pa podatki o sistematskih pregledih in o otrokovem zdravstvenem razvoju; vzrok smrti staršev. Obrazec kartotečnega ista predpiše minister za ljudsko zdravstvo Dolžnosti mater 13. člen V dom sprejete matere otrok so dolžne pokoravati se določbam hišnega reda, zdravnikovim odredbam in odredbam drugega strokovnega, z oskrbo otrok zaposlenega osebja ter morajo temu osebju pomagati pri vzdrževanju higiene, čistoče in reda. V diom sprejete doječe matere morajo poleg dojenja lastnega otroka po možnosti, če imajo dovolj mleka, dat: svoje mleko tudi za tuje otroke, da se tako omogoči dojenčkom pod 6 meseci dojenje ali dodajanje izbrizganega ženskega mleka. Na to dolžnost je treba matere ob sprejemu posebej opozoriti. Upravnik doma lahko odredi materam, upoštevajoč njhovo zdravje in sposobnost, tudi druga primerna hišna dela, ki niso v neposredni zvezi z nego otrok, čas in trajanje zaposlitve mater v domu se določi s hišnim redom. Plačevanje stroškov (oskrbnin) 14. člen Za dosego ugodnosti pri plačevanju oskrbnine po 4. odstavku 15. člena uredbe je potrebno potrdilo krajevnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora. Potrdilo mora imet: smiselno iste podatke in ugotovitve, kot so navedene v 3 točki [pod a), b), c), č) g)] navodil za izvrševanje uredbe o zdravljenju nepremožnih (Uradni list LRS št 27 z dne 5. VII. 1947), z upoštevanjem ustreznih določb uredbe o ustanavljanju in ureditvi dečjih domov. S tem potrdilom lahko dečji dom zahteva od pristojnega okrajnega (mestnega) ljudskega odbora povradlo izpadle oskrbnine (5 odstavek 15. člena uredbe). Glede predlaganja računov okrajnemu (mestnemu) ljudskemu odboru za tiste, ki so po uredbi popolnoma ali delno oproščeni plačevanja oskrbnine veljata smiselno urodba o zdravljenju nepremožnih (Uradni list LRS Št. 22 z dne 31. V. 1947) in navodilo za izvrševanje te aredb e. Za plačevanje in izterjavanje oskrbnin pri tistih, ki ne uživajo ugodnosti po uredbi, velja, kolikor ni v uredbi 'sami določeno drugače, sm selno uredba o pristejbinah za zdravljenje v državnih bolnicah in zdraviliščih za tuberkulozne LRS (Uradni Ust LRS št. 21/124 z dne 2< V. 1947). Osebje doma in njihove dolžnosti 15. člen Dečji dom vod upravnik doma, ki mora biti zdrav-'tik pediater ali, če tega ni, drug zdravnik.. ^ V večjih dečjih domovih mu pomaga ter ga nadomešča v njegovi odsotnosti še drug zdravnik. V manjših dečj h domovih se lahko poveri upravni-štvo tudi krajevnemu ali okrajnemu zdravniku ali drugemu zdravniku v javni službi. Upravnika postavlja v sporazumu z ministrstvom za ljudsko zdravstvo tisti ljudski oduor, ki je dečji dom ustanovil. 16. člen Glavne dolžnosti upravnika (namestnika) »o: 1 sprejemati in odpuščati otroke in matere; jih zdravniško pregledovati, razvrščat, in razmeščati v domu; obveščati pristojne okrajne (mestne) ljudske odbore o sprejemu v dom oseb iz njihovega območja; 2. pregledovati po možnosti vsak drugi dan ali najmanj enkrat tedensko vse otroke, obolele tudi večkrat, po potrebi pa tudi matere opravljati vsake tri mesece sistematske preglede otrok; 3. zasledovali razvoj in vzgojo otrok; odrejati vse preventivne in kurativne ukrepe ter vrsto in način prehrani otrok in mater; 4. odrejati sporazumno z glavno sestro materam primerno zaposl tev v domu; 5 sodelovati pri prijavljanju otrok sirot padlih borcev, žrtev fašističnega terorja, zaradi odločbe o priznanju podpore (rejnine), če nima otrok matere al: ga ta ne more preživljati, oziroma zaradi priznanja invalidskih prejemkov; 6. predpisovati hišni red in ga predlagati v potrditev minisirstvu za ljudsko zdravstvo; 7. določati čas igranja, gibanja na prostem, vas dojenja otrok; določati ureditev prostorov; 8. dajati navodila in odredbe podrejenemu osebju ter ga nadz rati; strokovno usposabljati pc-drejeno osebje; 9 skrbeti za brezpogojno higieno, čistočo in red v domu ter za zadostno zalogo zdravil in sanitetnega blaga; 10. skrbeti, da se otroci in matere ne zadržujejo preko izkazane potrebe v domu; 11. sodelovati in b.ti v stalni povezavi s poverjenikom za socialno skrbstvo in zdravstvo pristojnega ljudskega odbora in s skrbstvenimi organ.; dajati upravičenim državnim organom podatke o delu dečjega doma; 12. zdravniško pregledovati vse z nego otrok zaposleno osebje doma ob nastopu službe in pozneje, kadar se pokaže za to potreba; 13. nadzorovati vse delo administracije; mesečno pregledovati blagajno; podpisati vse spise; sestavljati pravočasno predračun izdatkov in dohodkov: dajati predloge za namest tev strokovnega in administrativnega osebja; 14. poročati mesečno o delu ministrstvu za ljudsko zdravstvo in pristojnemu ljudskemu odboru; 15. opravljati druge dolžnosti, ki mu jih nalaga uredba o ustanavljanju in ureditvi dečjih domov, ta pravilnik in drugi predpiši. 17- člen Za strokovno delo v domu mora biti upravniku na razpolago zmogljivosti doma primerno število medicinskih sester in otroških negovalk; če pa ni v domu zadosti mater za dojenje tujih otrok, pa tudi potrebno število dojilj. Število strokovnega osebja določi ministrstvo za ljudsko zdravstvo, osebje pa namešča ljudski odbor, ki je dečji dom ustanovil. 18. člen Medicinska sestra je vodilna sestra oddelka; dokler ni zadosti medicinskih sester, sme njeno delo opravljati tudi bolj izkušena, starejša otroška negovalka. Vodilna sestra je odgovorna za vse delo v oddelku; skrbeti mora za redno in prav Ino delovanje oddelka, za higieno, za izvrševanje odredb upravnika (zdravn.ka), za izpolnjevanje hišnega reda; zlasti pa ji je poverjeno nadzorstvo nad pravilno nego, vzgojo in razvojem otrok ter mora o vseh svojih opažanj h takoj obvestiti upravnika (zdravnika). Vodilni sestri je podrejeno vse drugo strokovno osebje oddelka. Ena izmed vodilnih sester oddelkov je > -estra v domu. 19 člen Neposredna nega otrok v domu je u na otroškim negovalkam. Te so predvsem dolžne negovati, hranit', nadzorovati otroke, jih voditi k igram in na sprehode. Otroške negovalke so dolžne skri.no paziti tudi na razvoj in zdravstveno stanje otrok svoje skupine ter o j vsem poročati vodilni sestri in upravniku (zdravniku); na higieno v domu; na izvrševanje zdravnikovih odredb in odredb vodilne sestre; na natančno ravnanje po hišnem redu; na čistočo otrok in prostorov; na ponašanje mater. 20. člen • Vse medicinsko strokovno osebje opravlja svoje delo po zdravn kovih navodilih, otroške negovalke pa tudi po navodilih glavne sestre in vodilnih sester svojega oddelka. 21. člen Vse v dečjem domu zaposleno osebje mora biti ob nastopu službe in pozneje, kadar se zato pokaže potreba, zdravniško pregledano. Pregled odreja upravnik (zdrav-nik) doma. Kdor boluje za tuberkulozo, luesom. gonorejo ali kožnimi in drugim' nalezljivimi boleznimi ali je bacilo-nosec, ne more biti zaposlen v dečjem domu. 22. člen Medicinsko strokovno osebje v domu nosi poseben kroj, kkga z odločbo predpiše ministrstvo za ljudsko zdravstvo. 23. člen Pristojni ljudski odbor mora poskrbeti, da ima dečji dom zadosti administrativnega osebja za vodstvo pisarniškega, blagajniškega in ekonomskega dela ter drugega pomožnega osebja. Vse to osebje je neposredno podrejeno vnravniku. Končna določba 24. člen Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu LRSc in se mu morajo pr lagoditi obstoječi dečji domovi v treh mesecih po uveljavitvi uredbo o ustanavljanju in ureditvi dečjih domov. St. 650/2. V b. Ljubljana dne 27 februarja 1948. Minister za ljudsko zdravstvo LRS: Dr. Ahčin Marjan 1. r,_____ 83. Na podlagi 17. člena uredbe o pravni stroki z dne 20 septembra 1947 (Uradni list LRS št. 40—227/47) izdajam odredbo o novi razvrstitvi poklicev v pravni stroki v vrste po 12. členu zakona o državnik uslužbencih 1. člen Z „odredbo z dne 9. oktobra 1947 (Uradni list LRS št 42—246/47) in odredbo z dne 30. decembra 1947 (Uradni list LRS št 1—12/48) izvedena razvrstitev poklicev V pravni stroki v vrste po 12. členu zakona o državnih uslužbencih se deloma spremeni in ti poklici na novo razporedijo tako: v prvo vrsto: sodnik vrhovnega sodišča LRS, sodnik okrožnega sodišča, arbiter, višji pravni svetnik, pravni svetnik višji pravni referent in višji sodni pravnik; v drugo vrsto: sodnik okrajnega sodišča, pravni referent. in zemijiško-knjižni referent; v tretjo vrsto: nižji pravni referent, nižji sodni pravnik, p. i. > nižji zemljiškoknjižni referent. 2. člen Ta odredba velja od dneva objave v »I rtu LRS.« Št. S—zak. 110, Ljubljana dne 27. februarja 1948. Predsednik vlade LRS: Miha Marinko L r 84. Na podlagi 1. člena uredbe z dne 18. novembra 1947 (Uradni list LRS št. 48—288/47) o dopolnitvi uredbe o prejemkih republiških uslužbencev in državnih uslužbencev ljudskih odborov izdajam odredbo o spremembi temeljne plače za poklic arbitra in za poklic nižjega zemljiškoknjižnega referenta in zemljiškoknjižnega referenta 1. Člen Pod točko 14B v 3. členu uredbe o prejemkih republiških državnih uslužbencev in državnih uslužbencev ljudskih odborov z dne 9. oktobra 1947 (Uradni list LRS št. 42—242/47) za poklic arbitra določena temeljna plača se' spremeni in določi z zneskom od 4.500.— do 6.000,— dinarjev. 2. čl en Temeljna plača za poklica, uvedena v pravni stroki z odredbo ministra za pravosodje LRS z dne 12 decembra 1947 (Uradni list LRS št. 1 — 11/48), se določi: 1. za nižjega zemljiškoknjižnega referenta od 3 200.— 3.800 - din, ’ 2. za zemljiškoknjižnega referenta od 3800.— do 1800— din. Odredba o temeljni plači za nove poklice v pravni stroki z dne 30. decembra 1947 (Uradni list LRS št. 1—13/48) se razveljavi. 3 člen Ta odredba velja od dneva objave v -j'" on m Pjtu LRS.« St. S—zak. lit, Ljubljana dn > 27. februarja 1948. Predsednik vlade LRS: Miha Marinko L r- 85. Na podlagi 1. člena uredbe o ukrepih za preprečevanje puža rov zdajam v sporazumu z ministrom za notranje zadeve LRS „ odredbo o obveznem ometanju kurilnih • L člen Vse kurilne naprave in dimni odvodi se morajo redno ometati. K ometanju ne spada odstranjevanje pepela iz farnega kurišča centralnih kurilnih naprav, snaženje notranjosti kotla zaradi vodnega kamna n odstranjevanje pepela iz kurišča parnih kol lov ter snaženje plinskih štedilnikov in kuhalnikov na plin do dimovoda. Za ometanje parnih prevoznih sredstev ter kurilnih naprav v železniških objektih veljajo posebni predpisi. 2. člen Vse kurilne naprave in dimne odvode sme ometati samo upravičeni d mnikar, ki je za izvršitev del osebno odgovoren. Ometanje opravljajo tudi podjetja ljudskih odborov za opravljanje dimnikarskih del. 3. člen V mestih, industrijsk i] naselj h, letoviščih m zdraviliščih se morajo vse kurilne naprave in dimni odvodi ometati vsak mesec. V vseh drug h k raj'h se ometajo vsaka dva meseca, kmečka odprta ognjišča z ruskim (valjastim) dimnikom. Če imajo več kot dve kurišči (peči), vsake tri mesece, kmečka odprta ognjišča s plezalnimi d mniki, če nimajo več kot dve kurišči, se ometajo dvakrat na leto. V strnjenih naseljih z lesenimi hišami in s slamo krit mi strehami ter lesenimi dimniki se ometajo kurilne naprave mesečno. Ne glede na naselje se ometajo: a) kurilne naprave, vštevši centralne kurilne naprave, v večjih gostinskih obratih, pekarnah in tistih podrtjih in za ved h, kjer se stalno mnogo kuri, vsakih 14 dni, Po potrebi pa tudi vsakih 8 dni; b) plinske kurilne naprave, parni kotli in njihovi ^ toni odvodi ter tovarniški dimniki vsake tri mesece; c) kurilne naprave v opekarnah in podobnih sezon-Skih obratih vsaj enkrat na leto. - Okrajni (mestni) izvršilni odbori smejo določiti tud. krajše ometalne roke. Na zahtevo strank mora dimnikar ometati tudi večkrat, ne glede na roke, ki so določen, po prejšnjih odstavkih. 4. člen Dimnikar se mora držati za ometanje določenih rokov,. Dimnikarju se ne sme braniti, da ob določenem roku ometa, niti se ne sme pri delu ov rali. Dan in uro ometanja je dimnikar dolžan pravočasno objaviti prizadetim -strankam. Vendar ne sme čas omet tanja dotočiti tako, da bi ov ral redno gospodarstvo oziroma obratovanje. 5. člen Kurilne naprave in dimne odvode mora dimnikar omesti tako, da se lahko za določen čas redno in požarno varno uporabljajo. Dolžan jih je pregledovati ne glede na to, atu se uporabljajo al; ne. Ce zapazi pomanjkljivosti, ki so takšne, da bi uteg-n le povzročiti požar, mora lastnika oziroma koristnika kur.lne naprave opozoriti, da napako odpravi. Če državni organ za upravljanje, lastnik al koristnik poslopja ali naprave ne odpravi pomanjkljivosti, mora dimnikar to naznaniti odseku za notranje zadeve pri okrajnem (mestnem) izvršilnem odboru ter Državnemu zavarovalnemu zavodu. 6. člen Zaradi' nadzorstva nad opravljanjem del, ki so odrejena po teh navodilih, mora voditi dimnikar za svoj okoliš kontrolno knjigo. Kontrolna knjiga ima tčle razpredelke: a) zaporedna številka, b) navedba organa za upravljanje, lastnika ali kor stalka poslopja ali naprave, c) navedba poslopja ali naprave, č) datum pregleda, d) datum ometanja, e) navedba osebe, ki je pregled oziroma ometanje opravila, f) ugotovljene pomanjkljivosti in predlagani ukrepi 7. člen D mnikarske storitve po tej odredbi se zaračunavajo po posebni tarili, 8. člen Kršitve te odredbe se kaznujejo po uredbi o ukrepih za preprečevanje požarov. 9. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. IV—287/1-48 Ljubljana dne 27. februarja 1948. Minister Minister za notranje zadeve LRS: za komunalne zadeve LRSl Boris Kraigher L r. Lidija Šentjure L r. 88. Na podlagi ‘1(4 člena uredbe o mrliški pregledni služb: i dne 12, januarja 1947 (Uradni list LRS st. 11—79/48) izdajam tale strokovna navodila za opravljanje mrliškega pregleda 1 člen Dolžnost mrliških preglednikov Mrliški preglednik je dolžan: 1. ugotov t; nastop smrti, 2. ugotavljati način smrti, 3. nuditi prvo pomoč pri navidezni smni, 4. obveščati o svojih ugotovitvah v uredbi o mrliške pregledni službi določene državne organe. 5 voditi knjige in izdajati listne o mrliških pregledih ter redno pošiljati statistična poročila po predpis h uredbe o mrl/ški pregledni službi. 2. člen Znamenja smrti Znamenja smrti nastopijo takoj po smrt in kažejo prenehanje življenjskih funkcij. Znamenja so tale: a) Prenehanje srčnega utripa. Dlan, položena na levo stran prsi pod prsno bradavico, ne čuti prav mkakega utripanja Uho, pritisnjeno na levo stran prsi nekol ko proti sredini od leve prsne bradavice, ne sliši nikakih šumov. b) Prenehanje dihanja. Prsni koš :n trebušna stena popolnoma mirujeta. Na prsi postavljen kozarec vode stoji negibno, gladina vode je m rna. Vžigalica pred nosnicami in pred usti gori mirno, plamen plapola mirno Kosmič vate ali puha pred nosnicami ali usti leži negibno. c) Prenehanje živčne vzdražljivosti. Zenic, se pri nenadni pbsvetlitvi ne zožita, veke se ob dotiku veznice ne slisnejo. Pri stiskanju nohta se ne pojavi na truplu nikakšen gib. Pri navidezni smrti te funkcije scer še trajajo, toda v tako majhni meri, da jih na preprost način ne moremo ugotoviti. Zato so znamenja smrti negotova in ne zadostujejo za dokaz smrti. 3. člen Mrliška znamenja Mrliška znamenja so: 1 Mrliško ohlajenje. Truplo se prične ohlajati takoj po smrti in se hladi, dokler se njegova temperatura ne 'zenači s temperaturo okolja (zraka, vode). Hitrost ohlajanja je odvisna predvsem od zunanjih čin teljev (temperatura in vlažnost prostora, kjer truplo leži, in obleka). 2. Mrliška okorelost. Truplo, ki je prvi čavs po smrti mehko in ohlapno, začne približno po 4 urah zaradi okorelosti miš c postajati togo. Okorelost nastopi najprej v žvekalkah in se zato čeljust ne da več zlahka pregibati. Postopoma _ zajame okorelost vse mišice. Udje se le s težavo gibljejo v sklepih, t Inik otrdi Ob nastopu gnitja mrliška okorelost spet postopoma izgine. 3- Mrliške pege. ^ J-1 ~ 2 UL 1948 Na tistih predelih na truplu, ki leže najniže, se pokažejo v prvi ali drugi ur. po smrti na koži mrliške pege kot izraz stekanja krvi iz trupla po zakonu težnosti na najnižja mesta. MrVške pege niso omejene, so raztresene ali zlite, sivomodre ali s.vovijolčaste ali rožnatordeče Ne pojavijo se na mestih kjer truplo sloni na podlagi. Tu obdrži koža isto barvo kot na vrhnjih predelih trupla. 4. Gnitje. Gnitje se pokaže najprej na kož', ki začne spreminjati barvo Na trebuhu, nato tudi ob straneh na trupu in na hrbtu se obarva koža umazano zelenkasto. Mrliške pege postanejo umazano rdeče, v koži (pod povrhnico) se začno delati mehurji. Zaradi razvijanja gnilobnih plinov pozneje truplo na vseh predel h nabuhne. Hitrost gnitja je odvisna od zunanje temperature in bolezni, ki je smrt povzročila. Zmrzdo truplo ne začne gniti, dokler se ne odtaja Znamenja pod 1. in 3. se pojavijo v prvih urah po smrti in jih je mogoče včash pri pregledu zamenjati s pojavi, ki se lahko pokažejo že za življenja. Zato štejemo edino gnitje za gotov, druga mrliška znamenja pa za verjeten dokaz smrtL 4 člen Navidezna smrt 1 Navidezna smrt je stanje, v katerem so pojavi ž'v-ljenja tako neznatni, da se lahko spregledajo tudi pri skrbnem pregledu. Na možnost navidezne smrti je treba misliti pri pregledu vsakega trupla, ki ne kaže mrlišk h znamenj, predvsem mrliških peg. Posebno pozornost pa mora mrliški preglednik posvetiti novorojenim, nenadno umr. Hm, obešencem in utopljencem ter zadušencem sploh, od strele in elektrčnega toka zadetim, zastrupljencem in zmrznjencem ter sploh osebam, umrlih ob katastrofah, kadar ob pregledu ne kažejo mrliških znamenj. 5. člen Pri sumu navidezne smrti mora mrliški preglednik takoj poslati po zdravnika, sam pa mora začeti z ožv-Ijanjem po predpisih »prve pomočic, zlasti z umetnim dihanjem. 6. člen Ugotovitev vzroka smrti Ko se mrliški pregledu k prepriča, da je smrt res nastopila, ugotovi vzrok smrti. Predvsem mora ugotoviti, ali je bila smrt naravna ali nasilna. Pri ugotovljeni nas Ini smrti ali sumu nasilne smrti je dolžan mrliški preglednik delo prekiniti, poskrbeti, da ostane stanje na mestu smrti nespremenjeno, in takoj obvestiti najbližjo postajo narodne milice in predsedn ka krajevnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora. Izjema je edino pri sumu za navidezno smrt. V tem primeru mora ravnati mrliški preglednik po navodilu 5. člena, pri tem pa vendar č mbolj ohranit; okolico, zlasti pa morebitne sledove nespremenjene. Za nasilno smrt po točki 3B 1„ člena uredbe o mrliški pregledni službi se šteje tudi vsaka smrt, ki je nastopila kot posledica naklepnega ali nenaklepnega dejanja ali nezgode brez tuje ali lastne kr vde in ne glede na čas, ki je potekel od tega dogodka pa do smrti. Ako je povzročila smrt zloraba alkohola, je treba ravnati kol pri smrti zaradi drugih zastrupitev. Kadar je podan sum za nalezljivo bolezen, dokonZa mrliški preglednik pregled in takoj javi svoje ugotovitve predsedniku krajevnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odi.ora. Pri ugotavljanju vzroka naravne smrti in pri uvrščanju pr.mera v eno od skupin, naveden h v točki 3 A 1. člena uredbe o mrliški pregledni službi, se opira mrliški preglednik, ki n; zdravnik, predvsem na lastno poznanje bolezenskh pojavov in okoliščin pred nastopom smrti, pa tudi na natančne navedbe zanesljivih prič, v prvi vrsti zdravnika, ki je bolnika zdravil. V tem primeru naj priloži mrl škemu listu zdravnikovo pismeno mnenje o vzroku smrti (»obvestilo o smrti — mrtvorojenosti«). Ako mrliški preglednik, ki ni zdravnik, ne more ugotoviti vzroka smrti, javi to predsedniku krajevnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora, ki pokliče k mrliškemu pregledu zdravnika, ako tega ni storil že sam neposredno. Ako tudi ta ne more z zunanjim pregledom ugotoviti vzroka smrti, se mora truplo obducirat'. Pri cbdueiranih truplih se mora vpisati v mrliški pregledni Pst vzrok smrti, kot se ugotovi pri obdukciju 7. člen Sum nenaravne ali nasilne smrti je upravičen: a) kadar umrje popolnoma zdrava oseba nenadno ali po prav kratki bolezni; b) kadar se najdejo na mrliču odrgnine, podplutbe, rane, sledovi čeprav neznatnih vbodov, ožganine al opekline, kadar se otipljejo prelomi na kosteh, kadar se v . ustih najde tuja vsebina, ožganine ali obloge na ustnicah, jeziku in ustni sluznici, kadar se ugotove sumljivi od-tiski na vratu, kadar prihaja iz ušes, nosu, ust ali spolovila krvava tekočina ali pena; c) kadar kažejo mrliške pege nenavadno barvo (živordečo, rjavkasto, zelenkasto itd.); d) kadar je smrt nastop la po sumljivih pojavih bruhanja, krčev, dušenja, driske ali omedlevice v zvezi z zaužitjem kake jedi, pijače ali zdravila ali v zvezi z zunanjo uporabo mazila, po'zdravilni kopeli itd; e) kadar se truplo najde na nenavadnem kraju in ni prič o nastopu smrti, kadar se najdejo trupla pogrešanih, neznana trupla ali celo posamezni deli trupel odraslih ali otrok; f) pri skrivnih porodih z mrtvim plodom In po splavih; g) kadar je nastopila smrt po zdravljenju, ki ga je izvršila neupravičena oseba; h) pri sumljivih zunanjih okoliščinah, tudi če se na truplu ne najdejo sumljiva znamenja ali kadar se pojavijo govorice, da je bila smrt nasilna. 8. člen Sum nalezljive bolezni je upravičen: 1. kadar hkrati ali po vrsti zboli v istem kraju več oseb s podobnimi bolezenskimi znamenji; 2. kadar je bolezen potekla z vročino, driskami, izpuščaji, bruhanjem, dušenjem ali krči; 3 kadar se je bolezen pojavila po opravku pri bolni ali poginuli ali stekline sumlj vi živali; 4. kadar je umrla oseba, ki je v okolici imela opravka z nalezljivo bolnimi osebami ah kužnimi predmeti ali pa je prišla iz kraja, kjer je nalezljiva bolezen ali drugačna možnost okužbe. 9. člen Astopek pri pregledu Pri mrl škem pregledu naj preglednik ravna po tehle navedli h: Mrliča mora pregledati popolnoma golega in po vsej telesni površini. Najprej ugotovi stanje mrliških znamenj, in sicer: a) mrliško ohlajenje s polaganjem hrbta roke na razne dele telesa; b) mrliško okorelost s preg banjem mrličeve spodnje čeljustnice in udov v sklepih; c) mrliške pege tako, da obrne truplo na stran iz lege, ki jio zavzema, in pregleda vso niže ležečo plat trupla, ugotovi razvitost in barvo mrliških peg in s pritiskom tudi njih obstojnost; d) znamenja gnitja z opazovanjem in otipavanjem. Kadar mrliških znamenj ni in je podan sum navidezne smrti, skuša ugotoviti ali izključiti znamenja življenja: a) plamen vžigalice pred mrličev mi usti ali nosnicami plapola, kosmič vate ali puha se giblje, ako je dihanje še v teku; b) voda v kozarcu, postavljenem na mrličev*} prsi, kaže pri navidezno mrtvem valovanje, medtem ko pri mrl ču popolnoma miruje; c) z odpiranjem mrličevih oči in dotikom vezenice ter s stiskanjem nohta na mezincu se prepriča o ugasli živčni vzdražljfvost'. Ako opazi katero koli znamenje življenja, mora začeti z oživljanjem in ga nadaljevati, dokler ne dospe zdravnik ali začne navidezno mrtvi sam dihati ali pa se pojavijo mrliške pege. Ne da bi ugotavljal znamenja življenja, rripra mrliški preglednik takoj začeti z oživljanjem: a) pri utopljene h, ki so bili ravnokar izvlečeni iz vode in so utonili manj kot pol ure pred tem; b) pri zadetih od električnega toka, ki so se ponesrečili neposredno pred pregledom; c) pri obešencih ali drugače zadušenih in g plinom zastrupljenih, kadar je zadušitev ali zastrupitev nastopila malo pred pregledom. Kadar ni znamenj življenja in se mrF/lika znamenja še niso pokazala, ker še nr' poteklo od smrti dovolj časa, je preglednik dolžan ponoviti mrliški prtagled po najmanj dveh urah. Pregledati mora vse telesne odprtine glede morebitne tuje vsebine, krvavega ali gnojnega zcedka. Vsi porasli deli telesa morajo biti pregledani, da se izključijo morebitne poškodbe. Z- otipanjem glave, reber in z granjem udov se izključijo prelomi na kosteh. 10. člen Pregled nedonošenih in nezrelih plodov Za prezgodaj rojen (nedonošen) štejemo plod, ki je manj kot 48 cm dolg. Za nezrel, torej za življenje nesposoben štejemo plod, krajši od 35 cm Tak pr mer se prijavlja kot splav, ne kot prezgodnji porod. 0 nezrelih pkodovih se ne izdaja mrliški pregledu; list. _y 11. fflen e Pregled neznanih oseb Pri vseh truplih v kraju neznanih oseb, ki njih istovetnost ni ugotovljena, mora po posredovanju narodne milice, da se dožene stovetnost, oprav ti mrliški pregled kraievni zdravnik in se mora po potrebi opraviti obdukcija. 12. člen Vodstvo knjig in listin Ivo mrliški preglednik ugotovi nastop smrti, izključi sum navidezne smrti oziroma ko od zdravn ka prejme pismeno diagnozo o vzroku smrti,, napiše mrliški pregledni list, in sicer za mrtvorojene po obrazcu št. 2, za vse druge smrtne primere pa po obrazcu št. 3. Na podlagi mrliškega preglednega lista dovoli predsednik krajevnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora pokop. Pri določanju časa za pokop in ukrepih pri nalezljivih bolezni in pit prevozu mrličev .se je treba ravnati po predpisih uredbe o mrliški pregledni službi (22. in 23. člen) Mrliški pregledni- list naj bo izpolnjen natančno v vseh razpredelkih. Mrliški preglednik hkrati vpiše vse podatke o pregledu v knjigo o mrliških pregledih (obrazec št. 4). 13 člen Končne določbe Mrliški pregledni listi morajo biti« v vseh razpredelkih vestno izpolnjeni, ker so podlaga za vse poznejše zapise v knjigah o mrliških pregledih. Ce ne bi bilo mogoče enega ali drugega razpredelka izpoln ti (ker -je n. pr. umrla oseba neznana), se v oni razpredelek postavi vprašaj (?); razlog, zakaj razpredeiek ni izpolnjen, pa je navesti v razpredelku »pripornca«. »Obvestilo o smrti — mrtvorojenosti« (11 člen uredbe o mrliško pregledni službi) dobi štev Iko mrliškega preglednega Lista, nakar ga mrliški preglednik izroči krajevnemu (mestnemu, rajonskemu) ljudskemu odboru, da ga shrani. Za mrtvorojene se izpolnijo posebni mrliški pregledni listi po obrazcu št. 2. Posebno pažnjo je posvečati podatkom o poklicu, to je o delu ozitroma opravilu, s kater m se je ta oseba preživljala. Navesti je zlasti, ali je bila oseba samostojna ali v službenem! razmerju in kje je bila zaposlena. Knjigd o m rlišk h pregledih (obrazec št. 4) se morajo voditi za območje vsakega krajevnega (mestnega, rajonskega) ljudske-ga odbora posebej. Izpiski oziroma prepisi teh knjig se morajo predlagati vsako tromesečje pristojnemu okrajnemu ljudskemu odboru. Ce v četrtletjiu v območju krajevnega ljudskega odbora nihče ne umrje, zapiše mrliški preglednik v obrazcu za poročilo o mrliškem pregledu »odpade«, ga podp še in predloži. 14 člen Ta navodila veljajo od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Ljubljana dne 22. januarja 1948. Minister za ljudsko zdravstvo LRS: Dr. Ahčin Marjan 1. r. V zakonu o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, objavljenem v »Uradnem listu LRS« št. 9 s dne 23. februarja 1948 se odreja tale popravek: Kraj Lese v okraju Kranj je sestavljen takole: Katastralna občina Bistrica (del): Popovo, Vadiče, Visoee Katastralna občina Leše (del); Lese, Paloviče Kraj Brezje v okraju Jesenice je sestavljen takole: Katastralna občina Brezje: Brezje, Črnivec (del), Dobro polje, Noše Katastralna občina Leše (del): Peračica Glavno mesto Ljubljana dne 28 februarja 1948. Iz Prezidija Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Pregled »Uradnega lista FLRJ« Št. 10 z dne 4. februarja 1948; 53. Uredba o izvozni in uvozni kontroli 54. Odredba o odpravi poklica »pomorski strojnik«, o uvedbi nov'h poklicev »višji luški kapitan«, »pomorski strojnik II. razreda« in »pomorski strojnik I. razreda«, ter o spremembah pri poklicu »višji pomorski strojnik« v prometni in ladijski strojni stroki pomorske in notranje plovbe. 55 Odredba o ukrepih zoper neredne dolžnike iz državnega in zadružnega gospodarskega področja. 56. Odredba o potrditvi začasne veljavnosti odločbe o akordnem delu v oddelku za kontrolo dohodkov generalnega ravnateljstva železnic. 57. Odredba o potrditvi veljavnosti predpisov o povračilu stroškov uslužbencem glavne geodetske uprave. Št. 11 z dne 7. februarja 1948: 58. Pravilnik o organizacij' in delu komisije za priznavanje sort pri min strstvu za kmetijstvo FLRJ. 59. Odredba o določitvi začasne pokojninske podpore upokojencem z območja, priključenega ozemlju Federativne ljudske republike Jugoslavije po mirovni po-godbi z Italijo. 60. Odredba o razvrstitvi v vrste novih poklicev »višji luški kapitan«, »pomorski strojnik II. razreda«, in »pomorski strojnik 1. razreda« v prometni in ladijski strojni stroki pomorske in notranje plovbe. lula ja »Uradni l’.»i LKSt — Uavnateli In odčuvoral urednik R"žo Vodušek: tiska Prosvetna tiskarna — oba v Ljubljani — Naročnina četrtletno SU oolletno 120 celoletno 240 din — Posamezna številka: 4 din za 16 strani. S din za 82 strani I? din la 4tj strani, 16 din a» 84 strani po pošti 2 60 din več. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica št, 23. «— Tenilima; ravnateljstvo 40, uredništvo 4ti 9V ujuavuišlvo 65-79, — tek. račun 6-90190—1, URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik V. Priloga k 11. kosu z cine 2. marca 19lti. Številka tl. m ogrlaisl $2QB Opozorilo! ,V kratkem bo izšel v naši založbi Komentar h kazenskemu zakoniku, splošni del v slovenskem prevoda. Komentar so pod splošnim uredništvom Moše Pijade in pod strokovnim uredništvom dr. Jovana Djordjevića napisali: Muša Pijade, dr. Jovan Djordjević, Niklja Srzentić, Predrag Vlasinić, Vladimir Timoškin in Mirko Perovič. Naročila za knjižico sprejema »Uradni list LRS«. Komentar se bo pošiljal samo proti naprej plačani kupnini ali po povzetju. Cena knjižice bo objavljena naknadno. * Uradni list LRS bo izdal Splošni register predpisov, to je kazalo vseh predpisov, ki so izšli v Uradnem listu KI.RJ, v Uradnem listu LRS, v Uradnih obvestilih zveznega urada za cene (Službenih saopštenjih) in v Vestnika urada za cene pri predsedstvu VI.RS od l. 1945 do vštetega I. 1947. V tem registru bodo zaznamovani predpisi po vsebini z gesli, razvrščeni pa bodo po abecednem redu in po časovnem zaporedju (kronološko). Po abecednem redu bodo urejena nesla, ki so načeloma vzeta iz naslova, večkrat pa tudi iz vsebine predpisa. Iz vsebine so vzeta gesla v primerih, ko iz naslova ni zadosti jasno in razumljivo razvidna vsebina predpisa. Vsi predpisi iz gospodarskega področja bodo zaznamovani v registru tudi po abecednem reVino<. Poslovni predmet: Nakup in prodaja vina. Ustanovitelj podjetja: Okrajni LO Murska Sobota. Podjetje zastopa in zanj podpisuje: Nada: Josip, upravnik, d<> zneska 50 tisoč din. Okrajni LO Murska Sobota, finančni odsek, dne 25. februarja 1948. Št 3.682/1947 1479 * 245. Sedež: Prosečka vas, Dan vpisa: 9. aprila 1947. Besedilo: Krajevna gostilna Prosečka vas. Poslovni: predmet: Nakup in prodaja alkoholnih pijač in jedil. Ustanovitelj podjetja: Krajevni LO Prosečka vas. Podjetje zastopa in zanj podpisuje: Kuplen Štefan, poslovodja. Okrajni LO Murska Sobota, finančni odsek, dne 25 februarja 1948. Št. 1253/47 1478 * 246. Sedež: Strukovci. Dan vpisa: 24. decembra 1947, Besedilo: Krajevna čevljarska dclav-nira Strukovci. Poslovni predmet: Izdelava in popravila obutve. Ustanovitelj podjetja: Krajevni LO Strukovci. Podjetje zastopa in zanj podpisuje: Kuzmič Ludvik, poslovodja, v njegovi odsotnosti predsednik K L O. Okrajni LO Mprska Sobota, finančni odsek, dne 25. feuruarja 1948. Št. 3.913/47 1483 * 247. Sedež: Ljubno št. 95. Dan vpisa: 23. feuruarja 1948. Besedilo: Gostišče KLO Ljubno. Poslovni predmet: Preskrba z jedli in pijačo Ustanovitelj podjetja: KLO Ljubno ob Savinji. Za podjetje podpisujejo: Škorjanc Stanko, predsednik KLO, Cerar Franjo, tajnik KLO; namestniki: Božič Vinko, član KLO, Šerbela Franc, član KLO, Glojek Antonija poslovodja. Druškovč Karl, knjigovodja. Okrajni LO Mozirje, odsek za finance, dne 23. februarja 1948. Št. 837/48 1363 * 248. Sedež: Nazarje. Dan vpisa: 13. decembra 1947. Besedilo: Kino — Nazarje. Poslovni predmet: Predvajanje filmov. Ustanovitelj podjetja: OLO Moz rje. Za podjetje podpisujejo: Nerat Franc, tajnik OLO, Koren Vinko, nameščenec OLO; namestnika: Miklavc Vlado, nameščenec OLO, Nareks Franc, nameščenec OLO, vsi v Mozirju. Okrajni LO Mozirje, odsek za finance, dne 15. decembra 1947. Št. 4342/47 9505 * 249. Sedež: Ter št. 82, KLO Ljubno. Dan vpisa: 23. februarja 1948. Besedilo: Ključavničarska delavnica KLO Ljubno. Poslovni predmet: Ključavničarska dela. Ustanovitelj podjetja: KLO Ljubno ob Savinji. Za podjetje podpisujejo: Škorjanc Stanko, predsednik KLO. Cerar Franjo, tajnik KLO; namestniki: Božič Vinko, član KLO, Šerbela Franc, član KLO, Kopušar Danimir, poslovodja, Druškovič Karl, knjigovodja. Okrajni LO Mozirje, odsek za finance, dne 23. februarja 1948. Št. 837/48 1364 * 250. Sedež: Zagorje, območje Gorice. Dan vpisa: 21. februarja 1948 Besedilo: Dnevni kop premoga KLO Zagorje. Poslovni predmet: Kopai ‘e premoga za krajevne potrebe. Za podjetje podpisujeta: Hauptman Albert, ravnatelj, za upravo in administracijo, Jokovič Dušan, knjigovodja, za blagajniške in knjigovodske zadeve. Okrajni LO Trbovlje, odsek za finance, dne 21. februarja 1948 Št 764/1—48 1344 * 251. Sedež: Zagorje št. 163. Dan vpisa: 21. februarja 1948. Besedilo: Lekarna KLO Zagorje. Poslovni predmet: Nakupovanje in prodajanje zdravil, zdrav Inih rastlin in snovi, pripravljanje in predelovanje zdravil, prodajanje drogerijskih izdelkov. Za podjetje podpisujeta: Hauptman Albert, ravnatelj, za upravo m administracijo, Jokovič Dušan, knjigovodja, za blagajniške in knjigovodske zadeve. Okrajni LO Trbovlje, odsek za finance, dne 21. februarja 1948. Št. 761/1—48 1347 * 252. Sedež: Zagorje št. 38. Dan vpisa: 21. februarja 1948 Besedilo: Pogrebni zavod KLO Zagorje. Poslovni predmet: Pogrebni prevozi, izdelovanje krst, kopanje grobov in oprema mrtvaških odrov. Za podjetje podpisujeta: Hauptman Albert, ravnatelj, za upravo in administracijo, Jokovič Dušan, knjigovodja, za blagajniške in knjigovodske zadeve. Okrajni LO Trbovlje, odsek za finance, dne 21. februarja 1948. Št. 762/1-48 1346 * 253. Sedež: Zagorje. Dan vpisa: 21. februarja 1948. Besedilo: Tovarna kleja KLO Zagorje. Poslovni predmet: Izdelava mizarske, ga kleja, predelava odpadkov. Za podjetje podpisujeta: Hauptman Albert, ravnatelj, za upravo in administracijo, Jokovič Dušan, knjigovodja, za blagajniške "n knjigovodske zadeve. Okrajni LO Trbovlje, odsek za finance, dne 21. februarja 1948. Št. 763/1-48 1345 254. Sedež: Tolmin. Dan vpisa: 24. februarja 1948. ' Besedilo: Okrajno čevljarsko podjetje —* Tolmin. i Izbriše se zaradi ukmitve podružnica ' podjetja na Grahovem. Okrajni LO Tolmin, odsek za finance, dne 24. februaria 1948. Št. 78/24-48 255 ... ' Sedež: Celje. Dan vpisa: 23, februarja 1948, Besedilo: Ekonomija MLO Celje. Operativni upravni voditelj podjetja odslej: »Direkcija komunalnih podjetij in uprava ustanov MLO Celje«. Mestni LO Celje, odsek za finance, dne 23. fel ruarja 1948. Št 449-1948 1429 * 25C. Sedež: Celje, Dan vpisa: 23. februarja 1948. Besedilo: Gostinsko podjetje MLO Celje. Operativni upravni voditelj podjetja odslej: »Direkcija preskrbovalnih podjetij MLO Celje«. Mestni LO Celje, odsek za finance, dne 23. februarja 1948. Št. 440-1948 1428 * 257 Sedež: Celje. Dan vpisa: 23. februarja 1948. Besed lo: Javni nasadi in javne naprave MLO Celje. • Operativni upravni voditelj podjetja odslej: »Direkcija komunalnih podjetij in uprava ustanov MLO Celje«. Mestni LO Celje, odsek za finance, dne 23. februarja 1948. Št 428—1948 1426 * 258. Sedež: Celje. Dan vpisa: 23. februarja 1948. Besedilo: Mestni magazin Celje MLO Celje. Operativni upravnf voditelj podjetja odslej. »Direkcija preskrbovalnih podjetij MLO Celje«. Ukineta se poslovalnici: »Naša knjiga 1« v Prešernovi ulici in »Naša knjiga 2« v Stanetovi ul ci Ustanovita =e mslovalnici: »Naša knjiga« v Staneh " lici 10 in »Grosistični oddelek« na ' -uski cest; 13. M, 1,0 'Ije, od sr i za finance, dne 23. februari? 1948. Št. 494 in 495-1948 1433 * 259. Sedež: Celje. Dan vpisa: 23. februarja 1948. Besedilo: Mlekopromet ŠILO Celje. Operativni upravni voditelj podjetja odslej: »Direkcija preskrbovalnih podjetij MLO Celje«. Mesini LO Celje, odsek za finance, dne 23. februarja 1948. Št. 480-1948 1432 * 260. Sedež: Celje. Dan vpisa: 23. februarja 1948. Besedilo; Oblačilne delavnice MLO Celje. Operativni upravni voditelj podjetja odslej: »Direkcija proizvodnih in usluž-nostnih podjet j MLO Celje«. Mestni LO Celje, odsek za finance, dno 23. feuiuarja >918. Št. 414—1948 1 424 * 261. Sedež: Celje. Dan vpisa: 23. februarja 1948. Besedilo: Obrtne delavnice MLO Celje. Operativni upravni voditelj podjetja odslej: »Direkcija proizvodnih in usluž-nostnih podjetij MLO Celje«,. Mestni LO Celje, odsek za finance, dne 23. februarja 1948 Ši. 415-194S 1425 v 262. Sedež: Celje. Dan vpisa: 23. februarja 1948. Besedilo: Pomožni stavbeni obrati Celje. Operativni upravni voditelj podjetja odslej: »Direkcija proizvodnih in usluž-nostnih podjet j MLO Celje«. Mestni LO Celje, odsek za finance, dne 23. februarja 1.948." Št. 413—1948 1423 * 263. Sedež: Celje. Dan vp sa: 20. februarja 1948. Besedilo: Prchranbeni obrati MLO Celje. Operativni upravni voditelj podjetja odslej: »Direkcija preskrbovalnih podjet j«. Izbriše se računovodja Rupic Anton, namesto njega pa vpiše: Kocmur Lucija, računovodinja, ki so-podpisuje vse listine po 47- členu spl. zakona o drž. gospodarskih podjetjih. Mestni LO Celje, odsek za finance, dne 20. februarja 1948. St. 136 in 705-1948 1427 * 264. Sedež: Celje. Dan vpisa; 23. februarja 1948. Besedilo; Prevozništvo MLO Celje. Operativni upravni voditelj podjetja odslej: »Direkcija komunalnih podjetij in uprava ustanov M LO Celje«. Mestni LO Celje, odsek za finance, dne 23. februaria 1948. Št. 473-1948 1431 ¥ 265. Sedež: Colje. Dan vp-sa: 20 februarja 1948. Besed lo: Uprava stanovanjskih zgradb MLO Celje. Operativni upravni voditelj podjetja odslej: »Direkcija komunalnih podjetij in uprava ustanov MLO Celje«. Mestni LO Celje, odsek zn finance, dne 20. februarja 1948. Št. 459—1948 1430 1400 266. Sedež: Kamnik. Dan vpisa: 25. februarja 1948. Besedilo: Okrajno podjetje »Mleko-Meso« v Kamniku. Zaradi likvidacije cddelka za mleko spri okrajnem podjetju >Mleko-Meso< se spremeni naslov firme podjetja. Besedilo odslej: Okrajno podjetje »Meso« v Kamniku. Poslovni predmet: Nakup, zamenjava in prodaja živ ue, prodaja mesa, izdelovanje mesnih izdelkov, predelovanje mesnih in maščobnih odpadkov v predmete, potrebne za široko ljudsko potrošnjo. Podjetje zastopata in zanj podpisujeta: Ponikvar Slavko, ravnatelj in Steklasa Anica, knjlgovcd nja v vseh denarnih in materialnih- manipulacijah skupaj in neomejeno Izbrišejo se dosedanji podpisovale! podjetja Mleko-Meso: Bsšter Alojz, Žab-nikar Metod in Ponikvar Slavko. Okrajni LO Kamnik, odsek za finance, dne 25. februarja 1948. Št. 1182/1—III—48 1436 267. Sedež: Selnica ob Dravi. Dan izbrisa: 25. februarja 1948. Besedilo: »Krajevni brod Selnica- Ruše«. Ker je bil dograjen most čez Dravo. Okrajni LO Maribor okolica, finančni odsek, dne 25. Fehruaria 1948. Št. 220/1-V/4 1488 Razglasi sodišč fn drugih nhlastov Oiilici O 57/48 1503 Ramšak Leopold, mehanik, Celje, Ljubljanska cesta 20, je vložil probi Ramšak Irmi, sedaj neznanega bivališča, tožbo na razvezo zakona. To/.enki se postavlja za skrbnika Gregorič Jos p, sodni uradnik v Celju, ki jo bo zastopal in čuval njene interese, dokler se sama ne oglasi. Okrožno sodišče v Celju dne 23, februarja 1948. * .v G 467/47 1502 Šoster Ivan, posestnik, Petrovče št. 4, j» vložil proti Šoster Mariji, sedaj neznanega bivališča, tožbo na razvezo zakona. Toženki se postavlja za skrbnika Ve-trovec Venčeslav, pravn referent pri OLO Celje okolica v Celju, ki jo bo zastopal in čuval njene interese, dokler se sama ne oglasi. Okrožno sodišče v Celin dne 23, februarja 1948. * G 127M8-1 1448 Zakrajšek Ivan, elektrovarilec v MTT Tezno, Ptujska c št. 1'a. je vložil zoper Zakrajšek Rozalijo roj. Hana, šiviljo v Mariboru, Tezno, Ptujska C. Va, sedaj neznanega bivališča tožbo na razvezo zakona. Razprava bo 11. marca 1948 ob 8 uri pri tuk. sod.šču, soba št. 8411. Toženk.: se postavlja za skrbnika dr Senjor Davorin, sodni pravnik sodišča, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler se sama ne oglasi ali ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Mariboru dne 17. februarja 1948. * G 125/48-1 1446 Men.ga Justina roj. Riči, p?s. nameščen ka pri DRS-u v Mariboru, Partizanska cesta št. 77, je vložila proti Menigu Jožefu, dimn. pomočniku na Pobrežju, Ulica XIV d vizje št. 111, sedaj neznanega b vališča, tožbo na razvezo zakona. Razprava bo 11. marca 1918 ob 815 uri pri tuk. sodišču, soba št 84/11. Tcžencu se postavlja za skrbnika dr. Senjor Davorin, sodu pravnik sodišča, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se sam ne oglasi ali ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Mariboru dne 17. februarja 1948. * G 51/48-2 1447 Prah Ruža, učitelj:ra pri Sv. Primožu na Pob je vležila proti Prahu Ernestu z Črne pri Prevaljah, sedaj neznanega bivališča, tožbo na razvezo zakona. Razprava bo dne 11. marca 1948 ob 10. uri pri tuk. sodišču, sdba št 84/TL Tožencu se postavlja za skrbnika dr. Senjor Davorin, sodni pravnik sodišča, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se sam ne oglasi ali ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Mariboru dne 17. februarja 1948. Uvedbe postopanja za razglasitev za mrtve V R 10i3/48-3 1115 D i im c Jožef, roj. 1899 v Celju, sin Jurija in Ane rojene Breznik, samski, posestnik v Medlogu pri Celju, je bil 1943 odveden v Dachau, pozneje pa v Mauthausen in se od jeseni 1943 pogreša. Na predlog Zajc Marije rojene O.,rez, žene rudarja pri Sv. Križu 18, p Petrov, če, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega. V R 1092/48 938 Martinčič Anton, roj. 15. I. 1927 v Stopčah, sin Jakoba in Marije rojene Škerbec, samski sin posestnice v Stopčah, je 1943 odšel v NOV in se tik pred osvoboditvijo oglasil v do-mačem kraju. Od tedaj se pogreša. Na predlog matere Martinčič Mar je, posestnice v Stopčah 2, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega. V R 1067/48-4 1116 Tanšek Franc. roj. 2. VITI. 1919 v Te- harjili kmečki delavec, Tanšek Albin, mi. 6. II. 1925 v Škofji vasi, čevlj. pomočnik, • ---------- Tanšek Viljem, roj. 18. VI. 1921 v Škofji vasi, tov. delavec, sinovi Franca in Terezije rojene Horvat, Škofja vas, p. Vojnik, so bili prisilno mobiliz rani v nemško vojsko in se prvi pogreša od 22. Vlil. 1944 iz Francije, drugi je baje padel 1. iti. 1945 pri letalskem napadu v Gotti-Turingen, tretji pa se pogreša od 9. I. 1945 iz ruskega bojišča Na predlog očeta Tanška Franca, posestnika v Škofj. vasi 27, se uvede postopanje za razglasitev za mrtve. Vsakdo, ki mu je o pogrešanih kaj znano, se poz va, da to do 15. V. 1948 poroča sodišču. Dimeč Jožef, Martinčič Anton in Tanšek Franc, Alb n in Viljem se pozivajo, da se zglasijo pri sodišču ali drugače dajo kako vest o sebi. Po preleku roka bo sodišče odločilo o predlog h. Okrajno sodišče v Celju dne 3. februarja 1948. * V R 2497/47-4 1111 Debič Jurij, roj. 2. XII. 1892 v Novih Banovcih, Srem, s n Martina in Jožefe rojene Pan., oženjen, trgovec in gostilničar v Vrbju pri Žalcu 67, je bil avgusta 1944 odveden v Dachau, od tam pa februarja 1945 z nek m transportom neznano kam. Od tedaj se pogreša. Na predlog sina Debiča Danijela, dijaka srednje tehnične šole v Ljubljani, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 15. V 1948 poroča sodišču. Debič Jurij pa se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno sod:š?e v Celin dne 4. februarja 1948 V R 1094/48-3 * 1117 Podgoršek Karol, roj. 23. II. 1923 r Dol. Lendavi, sin Alojza in pok. Angele rojene Klemenc, samski, dijak v Celju, Teharska 3, je pobegn 1 iz nemške vojske in se januarja 1943 pridružil NOV in se iz bojev v okolici Postojne pogreša. Na predlog očeta Podgorška Alojza, uradnika v Celju, Teharska 3. se uvede postopanje za razglas tev za mrtvega. V R 1108/48—2 1114 Rozman Franc, roj. 10. X. 1910 v Ponikvi ob juž. žel., sdn Martina in Helene, oženjen, rudar v Št. Janžu nad Štorami 41, je septembra 1944 vstopil ket miner v NOV in bil baje 26. XII. 1944 pri Sv. Štefanu od Nemcev ustreljen. Na predlog žene Rozman Marne, male posestn ce v Št. Janžu 41 nad Štorami, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega. V R 2504/47-5 1112 Lončar Franc, roj. 25. I 1893, Lončar Jožefa, roj. 12. III 1895. Lončar Matilda, roj. 11. III 1897 v Šmiklavžu, Sv. Jurij ob Taboru, otroci pok. Jožefe in pok Neže rojene Slapnik, samski, poljedelci v Šmiklavžu 8, bili 1942 cd Nemcev aret rani. Prvi je bil 3. IV. 1942 ustreljen v Mariboru, tiruga je baje 30 VIII. 1942 umrla v Auschvvitzu, tretja pa baje 15. XI. 1942. Na predlog Lončarja Leopolda duhov-nika-kapucina na Reki, cesta Carducci 13, se uvede postopanje za razglasitev za mrtve. Vsakdo, ki mu je o pogrešanih kaj znano, se poz va, da to do 15. V. 1948 poroča sodišču. Podgoršek Karol. Rozman Franc ter Lončar Franc, Jožefa in Matilda se pozivajo. da se zglasijo pri sodišču ali drugače dajo kako vest o sebi. Po nreteku roka bo sodišče odločilo o pređlog'h. Okrajno sodišče v Celju dne 5. februarja 1948. V R 1110/48 1113 Lubej Anton, roj, 12. VI. 1915 pri Sv Pavlu pri Preboldu, trg. pomočn k v Polzeli 77, je bil v NOV, do novembra 1944 v Rečici v Zgornji Savinjsk dolini, od decembra 1944 pa se pcgreša. Na predlog žene Lubej Terezije, tov. delavke v Polzel 77, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1. IV. 1948 poroča sodišču ali predlagateljici Lubej Tereziji. Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno sod ščp v Celju dne 7. februarja 1948. V R 2577/47 * 1110 Štorman Maks, roj. 10 X. 1910 v Polzeli, samski, delavec v Ločici pri Polzeli Št 46, je bil 1944 v NOV pri krajevnem poveljstvu Ljubno in se iz bojev v Zgor-nj' Savinjski dolini pogreša. Na predlog matere Štorman Genovefe. Biale kmetice iz Ločice pri Polzeli 46, se Uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 20. V. 1948 poroča sodišču. Štorman Maks se poziva, da se zglasi pr: sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlomi. Okrajno sodišče v Celju dne 10. februarja 1948. * R 816/47-8 977 Kutnar Jože, rojen 23. III. 1885 v dotoku, sin Kutnar Ane, oženjen, posestnik v Potoku 7, K 1.0 Muljava, je bil °d Italijanov odpeljan na Rab, kjer je 6. V. 1943 v bolnci umrl. Od tedaj se Pogreša. Na predlog žene Kutnar Alojzije, posestnice v Potoku 7, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja Poziv, da se o pogrešanem do 5. IV. 1048 poroča sedišču ali skrbniku Šernetu Antonu, sed uradniku v Grosupljem. Po nreteku roka bo sodšče odločilo o predlogu. Gkremn sod'šče v Grnsunljcm dne 5. februarja 1948. f R 101/48-2 1158 Gradišek Marija, roj. 24. V. 1917, hči Franca in Marjane rojene Šešek, služk.-nja na Jesenicah, Plavž, se od maja 1945 pogreša. Po uradnem potrdilu odseka za notr. zadeve pri OLG Jesenice od 31. I. 1948 št. 11 pov. 213 48 ni nobenih podatkov o njenem b vališču. Na predlog Erlah Frančiške, gospodinje iz Jesenic, Zg, Plavž 15, se uvede postopanje za razglasitv za mrtvo in se izdaja poziv, da se o pogrešani do 15. V. 1948 poroča sodišču ali skrbniku R h-terju Mirku, sod. uradniku na Jesen.cah Po preteku roka bo sodišče odločilo 0 predlogu. Okrajno sodišče na Jesenicah dne 9. februarja 1948. * 1 R 38/48-2 1061 Rigler Janez, roj. 16. V. 1883 na Bregu pri Ribnici 5, sin Aleša in Terezije rojene Skočin, delavec, je odšel 1899 v Ameriko, od keder se ni več javil Na predlog brata Riglerja Franca z Brega 4, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 20. VIII. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Črnivcu Jožefu, sod. uradniku v Kočevju. Rigler Janez se poziva, da se zglasi pr' sodišču ali drugače da kako vest o sebi/ Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno sodišče v Kočevju dne 11. februarja 1948. * II R 232/48—2 982 Mladič Franc, roj. 26. IX 1904 v Tržiču, šin Antona in Marije rojene Mali, poročen, delavec, Tržič, Pot na pilanto št. 8, je bil ket partizan oktobra 1944 od Nemcev ujet in odpeljan v Dachau .n Weimar-Buchenwald, 15. I 1945 pa v podružnico S. S-Ohrdruf-Thiiringen in se od tedaj pogreša. Na predlog žene Mladič Ane se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1. V 1948 poroča sodišču ali skrbn ku Železniku Simonu, sod. uradniku v Kranju. Mladič Franc se poziva, da se zglasi pri sedišču ali drugače da kako vest o sebi. Okrajno sodišče v Kranju, odd. II., dne 7. februarja 1948. * Ok 18/48-4 1107 Juričič Anton, roj. 26. IX. 1882 v Jel-šanab, okr. Volovska v Istri, sin pok. Antona in Mar je rojene Ivančec, zid. mojster v Ljubljani, Pugljeva 6. je bil junija 1944 od domobrancev aretiran in se od tedaj pogreša Na predlog Drobnič Marije roj. Juričič, gospodinje na Rakeku 23, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega n se izdaja p oz'v, da se o pogrešanem do 20. IV 1948 noroča sodišču ali skrbniku Drobnič Mariji. Juričič Anton se poziva, da se zglas" pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi. ....................— Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno sodišče v Ljubljani dne 6. februarja 1948. * Ok 12/48-2 1108 Brunner Jožef, rojen 18. VI. 1922 v Ljubljani, sin pok. Jožefa in pok. Ane rojene Rozman, akt.vni podofic r bivše jugoslovanske armade v Ljubljani, je bil mobiliziran k domobrancem in se od pomladi 1945 pogreša. Po obvestilu MLO v Ljubjjan, oddelek za notranje zadeve ni nobenih podatkov o njegovem b.vališču. Na predlog Brunner Dušanke, sestre negovalke v Celju, Gaberje, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 20. IV. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Brunner Dušanki. Ok 27/48-4 1106 Maček Jožef, roj. 15. III. 1904 v Sp. Zadobrovi, sin Antona in Frančiške roj. Marn, delavec na Ježici 109, je bil oktobra 1944 odpeljan v Dachau, kjer je baje konec maja 1945 umrl. Na predlog Maček Marije roj. Hlebš, delavke na Ježici 109, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se z-daja poziv, da se o pogrešanem do 20. IV. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Maček Mariji. Ok 29/48 1105 Tominec Peter, roj, 12. II. 1920 v Sa-motorci, Tominec Alojz, roj. 18. VI. 1924 v Sa. motorci, sinova Janeza in Terez je roj. Kavčič, delavca, Samotorci št. 17, sta 10. XI. 1943 odšla v NOV in se od novembra 1943 pogrešata. Na predlog Tominca Bernarda, delavca v Samotorci 17, se uvede postopanje za razglasitev za mrtva in se izdaja poziv, da se o pogrešanih do 20 IV. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Tomincu Bernardu. Ok 38/48—3 1109 Trdan Karol, roj 2. VI. 1906'v Sodražici, sin Andreja in Marije roj. Pintar, peš. nar. vodnik v Ljubljani, Bohoričeva 20. se od pomlad' 1945 nogreša. Po potrdilu MLO v Celju n] nobenih podatkov o njegovem bivališču Na predlog Trdan Marije, pletilje v Celju, Čret 37, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1 V. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Trdan Marij . Ok 305/47—4 H02 Zrimec Zvonimir, roj. 17. I. 1913 na Reki, sin Antona in Eve rojene Re. ov, uradnik v Ljubljani, Tyrševa 33, je ob napadu partizanov na transport nterni-rancev pri Verdu 1942 odšel v NOV in se cd tedaj pogreša. Na predlog Zrimec Štefanije, uradnice v Tržiču, Ljubeljska 23, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 20 IV. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Zrimec Štefaniji. Brunner Jožef, Maček Jožef, Tominec Peier ter Trd a n Karol in Zr.mec Zvonimir se pozivu jo, da se zglasijo pr sodišču ali drugače dajo kako vest o sebi. Po preteku rokov bo sodišče odločilo 0 predlogih. Okrajno sodišče v Ljubljani dne 7. februarja 1948. * Ok 44/48 1104 Herfort »van, roj. 7. V, 1905 v Ljubljani, sin nok. Jožefa in pok. Marjete rojene Novak, delavec v Ljubljani, Pre-dov čeva 10, je odšel 20. VI. 1942 v NOV in se od tedaj pogreša. Po izjavi neke priče je boje 1942 padel na Dolenjskem. Na predlog Herfort Ivane, roj. Jarc, delavke v Ljubljani, Predovičeva 10, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1. V. 1&48 poroča sod šču ali skrbniku Herfort Ivani Herfort Ivan se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o seči. Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno sod šfe v Ljubljani dne 11. februarja 1948. * Ok 381/47—6 1100 Režun Viktor ,roj 7. VI. 1893 v Vrjah pri Smledniku, sin pok. Jožefa in Ivane rojene Kolbezen, obč. sluga na Grbinu pri Litiji, se od 18. II. 1944 pogreša Po poročilu odseka za notranje zadeve pr. OLO Ljubljana okolica n, nobenih podatkov o njegovem bivališču. Na predlog Režun Kristine roj. Černe, gospodinje. Grbin 8 pri L tiji, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1 V. 1918 poroča sodišču ali skrbniku Režun Krist ni. Režun Viktor se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po preteku roba bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno sodišče v Ljubljani dne 12. februarja 1948. * R 44/48—2 1062 Rožman Ivan, roj. 22. X. 1925 v Ro-badju. sin Jakoba in Marije roj Škroba r, kmet v Preš ki 4, je bi! 27 III 1944 od Nemcev pr,silno mobiliz ran, bil od Angležev ujet .nato pa je odšel v V. prekomorsko brigado NOV v Gospiču, kjer je januarja ali aprila 1945 padel. Od tedaj se pogreša Na predlog sestre Hriberšek Angele rojene Rožman, vin čarke v Rinčetovi grabi 29, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 10. V. 1948 poroča sod/šču ali skrbn'ku Goričk ju Štefanu, sodnemu uradniku v Ljutomeru. Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlocru. Okraino «rd‘š?e r Liidnoieru dne 31 januarja 1948. VI R 1122/48-3 950 Vizjak Anton roj. 5. V. 1910 v Novi vas pn Mar boru, sin Pavla in Jožefe rojene Mesiče, ključavničar v Mariboru, Nova -.as. Zelena ulica 12, se od maja 1945 pogreša. Po uradnem potrdilu odseka za notranje zadeve pri MLO Maribor z dne 22 I. 1948 Pov. III. 3487/2-Ve so bile vse poizvedbe brezuspešne. Na predlog žene Vzjak Marije, delavke iz Maribora, Nova vas. Zelena ul. 12, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1. VI 1948 poroča sodišču ali skrbn ku Verbič Štefki, sod. uslužbenki v Mariboru. Vizjak Anton se poz va, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po preteku roka bo sodišče odločilo o predloga Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VI., dne 4. februarja 1948 * II R 1125/48-3 972 Vidmar Mirko, roj. 26. XII. 1918 v Lazih, okr. Dramlje pri Celju, sin Slavka m El zabele, roj Šolinc, trg. pomočnik v Maricoru, Gajeva 15, je bil 19. V. 1942 od ustašev aretiran, obsojen na tri mesece in poslan v Jasenovac in se od tedaj pogreša. Po potrdilu odseka za notranje zadeve pri MIO Maribor z dne 26.1 1918 opr. št. III 524/1, so bile vse poizvedbe brezuspešne. Na predlog očeta Vidmarja Slavka, trgovca iz Mar bora, Kočevarjeva 15, se uvede postopnje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1 VI. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Vetrihu Albinu, sod. uslužbencu v Mariboru. Vidmar Mirko se poz va, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno sodišče v Mariboru, odd VI., dne 7. februarja 1948. * VI R 707/47-3 1034 Kuhar Anton, roj 6. VI. 1899 v Kotljah okr. Prevalje, sin Leonharda in Marjete roj. Trohej, oženjen, delavec v Recenjaku 33, KLO Sv Lovrenc na Pohorju, je vstopil 15 IX. 1944 v NOV in se od tedaj pogreša. Na predlog žene Kuhar Elizabete, gospodinje pri Sv. Lovrencu na Pohorju 79. se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1 VI. 1948 poroča, sodišču ali skrbniku Vetrihu Albinu, sod. urad. n ku v Mariboru. Kuhar Anton se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po pieteku roka bo sed šče odločilo o predlogu. u krajno sodišče v Mariboru, odd. VI., dne 9. februarja 1948. VI R 1131/48-2 1065 Samsa Roman, roj. 6. II. 1922 v Ljubljani, elektroinehanik, Samsa Dušan, roj. 17. IV. 1924 v Dol Lendavi, kemičar, o^a sinova Avgusta ;n Ruže rojene Vremec, Mar bor, Gregorčičeva 8, sta vstopila 1941 v NOV in se prvi pogreša od 30. XII. 1941, drugi pa od septembra 1944. Na predlog očeta Samse Avgusta, upokojenca v Mariboru, Počehova 99, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1 VI. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Vetrihu Alb nu. Samsa Roman in Dušan se pozivata, da se zglasita pri sodišču ali drugače dasta kako vest o sebi. Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VI-, dne 11. februarja 1948. 5|C VI R 1126/48—3 1064 Herzog Peter, roj. 24. VI. 1913 v Žab-jaku pri Ptuju, sin Jožefa in Ivane rojene Anžel. obč. uradnik v Mariboru, [ Pobrežje, Zrkovska 20, je 28. VII 1943 odšel v NOV k neki edinici pri Slovenjem Gradcu, od koder se je zadnjič jav i ženi septembra 1943, od tedaj se pogreša. Po uradnem potrdilu odseka za notr. zadeve pri MIO v Mariboru z dne 28. I. 1948. opr. št. III 249/2-Ve, so bile vse poizvedbe brezuspešne. Na predlog žene Herzog Neže, gospodinje iz Maribora. Ljubljanska 33, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega. VI R 1127/48-3 1063 Stifter Jožef, roj. 2 III. 1917 v Svečini, sin Ivana in Neže, hlapec pri Sv. Juriju ob Pesnici, je bil 6. VI. 1943 prisilno mobiliziran v nemško vojsko, bi poslan na rusko bojišče, kjer je bil po izjavi Smodiša Stanka, miz pomočnika iz Prevalj 3. VIII. 1944 ujet. Iz Rusije se je javil v NOV in služil kot desetar pr, I. armiji, VI. p rolet, diviziji, 2. br g., III. bat.. 4 četi na bojišču pri Beogradu. 27. I. 1945 je bil v boj h z Nemci pri vasi Unici v Sremu težko ranjen in se cd tedaj pogreša Po uradnem poročilu notranjega odseka pri MIO Maribor 2 dne 28. I. 1948 štev. III 611/1 so bile! vse poizvedbe brezuspešne. Na predlog žene Štiftar Antonije, kub-| ! pomočnice v Mariboru, Gorkega 29, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega. - ' Vsakdo, ki mu je o pogrešanih kaj znano, se poziva, da to do 15. VI. 1948 | poroča sodišču ali skrbniku Miler Mari, sod. uslužbenki v Mariboru. Herzog Peter in Štifter Jožef se po* z vata. da se zglasita pri sodišču ali, drugače dasta kako vest o sebi. ., <* Po preteku roka' bo sodišče odločlo o predlogih. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VI> dne 11. februarja 1948. * -V R 1112/48-3 1083 Bračko Franc, roj. 27. I. 1919 v Svečini, sin Bračko Marije, oženjen, delavec v Svečini, je bil 22. VI. 1943 mobiliziran v nemško vojsko in se od 16, X. 1944 Pogreša. Na predlog žene Bračko Marije, za-družn ce v Zg. Kungoti, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega. V R 1132/48 1095 Drakšič Alojz, roj. 11. V. 1923 v Brezovi gori, sin Jurija in Ane rojene Vu-zem, samski, poljski delavec pri Sv Križu pri Mariboru, je odšel jeseni 1943 v NOV n se od tedaj pogreša. Na predlog matere Drakšič Ane, poljske delavke v Zg. Polskavi 53, se uvede i Postopanje za razglasitev za mrtvega. j V R 1123/48-3 1094 i Poglavnik Franc, roj. 23. IX. 1910 v Kapli, sin Franca m Terezije rojene Pečovnik, oženjen, tesar v Selnici ob Dravi, š te odšel 28.' IX. 1944 v NOV in se od 25. XI. 1944 pogreša Na predlog žene Poglavn k Terezije, , gospodinje v Selnici ob Dravi 97, se Uvede postopanje za razglasitev za mrtvega. Vsakdo, ki mu je o pogrešanih kaj znano, se poziva, di to do 15. VI. 1948 Poroča sodišču ali skrbniku Vetrihu Al-oinu, sod. uradniku v Mariboru. Bračko Franc, Drakšič Alojz in Poglavnik Franc se pozivajo, da se zglasijo Pri sodišču ali drugače dajo kako vest 0 sebi. Po preteku roka bo sodišče odloč lo 0 predlogih. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V., dne 12. februarja 1948 * v R 1117/48 1157 Verdnik Avgust, roj. 21. VIII. 1905 Muti ob Dravi, sin Antona in Antonije rojene Šloser, oženjen, občinski tajnik pri Sv. Ožbaltu ob Dravi, je odšel X. 1944 v NOV in se od tedaj pogreša. Na predlog žene Verdnik Marije, gospodinje v Ribnici na Pohorju 63. se nvede postopanje za razglasitev za mrkega in se izdaja poziv, da se o pogre-sanem do 15. VI. 1948 poroča sodišču eli skrbniku Vetrihu Albinu, sod. uradniku v Mar boru. Verdnik Avgust se poziva, da se zgla-^ Pri sodišču ali drugače da kako vest o Rebi. Po preteku roka bo sodišče odločilo o Predlogu. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V., dne 16. februarja 1948, I R 33/48-2 1066 t Majzelj Anton, roj. 8. 1.1889, sin Antona in Antonije rojene Marok, gostiln čar v Št. Jerneju 60, poročen, je oktobra 1932 odšel od doma in se od tedaj pogreša. Ker je od pogrešancevega rojstva po- i teklo že 30 let in 10 let odkar ni o njem nobene vesti, se na predlog sina Majzelja Vida, dijaka iz Št. Jerneja 60, uvede po. stopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 15 VIII. 1948 poroča sedišču ali skrbniku Majzelju Vidu. Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno sodišče v Novem mestu dne 10. lebruarja 1948. R 390/47-5 1012 Cepin Franc, roj. 3. IX. 1913 v Žireh, Stara vas, sin pok. Tomaža n Marije rojene Demšar, mehanik v Žireh 58, je odšel oktobra 1942 v Prešernovo brigada i NOV, bil kmalu od Nemcev ujet in od- 1 pel jan v Buchenvvald ter se od 1943 po- i greša. To je potrdil tudi 010 Škofja Loka, odsek za notranje zadeve dne 28. I. 1948 pod št. 106/1-48-Je. grešančm do 5 IV. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Škurjaku Antonu, sodnemu uslužbencu v Šmarju pri Jelšah. Hrovat Alojz se poziva, da ?e zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah dne 4. februarja 1948. R 39/48- 2 621 Glasenčnik Jožef, roj. 19. TIT. 1922 v Zavedni pri Šoštanju 41, kmečki sin Ivana in Amalije rojene šuman, je decembra 1944 odšel v NOV v Zg. Savinjsko dolino, od tam pa na Gorenjsko, kjer je bil od be-ga ujet in baje februarja 1945 ustreljen. Na predlog Pečolar Antona, posestnika iz Razborja 4, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem -greša. Na predlog sestre Smodiš Frančiške, gospodinje v Trbovljah 11/238, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1. V. 1948 poroča sodišču ali skrbniku Langerju Francu, sodnemu uradn ku v Trbovljah. III R 811/48-3 1082 III R 818/48—2 1099 Kukenberg Rudolf, roj. 17. IV. 1991 v Trbovljah, čevljar in hišni posestnik. Trbovlje, Loke 171, se od jeseni 1944 pogreša. Na predlog žene Kukenberg Elze, Trbovlje, Loke 171 se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdala poz v, da se o pogrešanem do 1. VIII 1948 poroča sodišču ali skrbniku Langerju Francu, sod. uradniku v Truovljah- Bokal Jože in Kukenberg Rudolf se pozivata, da se zglasita pri sodišču ali b) Savinjska posojilnica v Žalcu: hran. kuj žica št 15759 na ime Za ollar v Žalski farni cerkvi z meskom 135 40 din; c) Kmečke hranilnice v Petrovčah: hran. knjižica št. 534/537 na ime Župni uiad Žalec z zneskom 135 din; hran. knjižca št. 522/524 na ime Župni urad Žalec z zneskom 108 din, vse z valuto na dan 30. aprila 1947. Okrajno sodišče v Olju dne 21. februarja 1948 * Vučko Anton, roj. 18. V. 1919 v Celju steklar, Dol pri H rast n ku, Brnica 196 j je bil 23. VIII. 1943 prisilno mobiliziran v nemško vojsko in se je zadnjič oglasil i iz Poljske 24. Vlil. 1944. Od tedaj se pogreša. Na predlog žene Vučko Fan: rojene Kališnik, gospodinje v Brnici 196, KLO Hrastnik-Dol, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv da se o pogrešanem do 1. VI 1918 poroča sodišču ali skrbniku Langerju Francu, sod. uradniku v Trbovljah. Fabjan Jožef in Vučko Anton se pozivata, da se zg!as ta pri sodišču ali drugače dasta kako vest o sebi Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogih. Okrajno sodišče v Trbovljah dne 2. februarja 1948. III R 816/48-2 1007 Flisek Franc, roj. 20. I. 1894 v Šmartnem pri Litiji, posestn.k na Kalu št. 1, ELO Dol pri Hrastniku, je odšel 2. VIII 1944 v NOV, bil 24. XI. 1944 ujet in odpeljan v Dachau ter se od tedaj pogreša. Na predlog hčerke Flisek Marje iz Kala št. 1, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1 VI. poroča sodišču ali skrbn ku Langerju Francu, sod. uradniku v Trbovljah. Flisek Franc se poz va. da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po preteku roka bo sodišče odločilo o p red Togu. Okrajno sodišče v Trbovljah dne 7. februarja '1948. 1081 III R 817/48-2 Bokal Jože, roj 17, TV. 1901 na Sv. Planini 11 nad Trbovljam/, je odšel 12. IV. 1944 v NOV in se od tedaj po- drugače dasta kako vest o sebi. Po preteku rokov bo sedišče odločilo o predlog h Okrajno sodišče v Trbovljah dne 13. februarja 1948. Ok 51/48-2 1103 greša. Na predlog žene Bokal Jožefe, posestnice na Planin; 11, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 1 Vil 1948 |K>roča sodišču ali skrbniku Langerju Francu, sod. uradu ku v Trbov- ; Ijah. ... * Spiizer Slavko, roj. 24. IV. 1926 v Ljubljani, sin pok Jožefa in Ivane roj. Pajk. dijak srednje teh. šole v Ljubljani, Emonska 11, je odšel 9. IX. 1943 v NOV in se od tedaj poureša. Na predlog Spitzer Ivane, gospodinje v Ljubljani, Emonska cesta 11, se uvede postopanje za razglas tev za mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do 20 [V. 1948 poroča sodišču ati skrmiiku Spitzer Ivani. Spitzer Slavko se poziva, da se zglasi pri sodišču al drugače da kako vest o sebi. Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu. Okrajno snrPšče v Ljubljani dne 5. februarja 1948. I R 367/47-3 1297 Na prošnjo M oz er Frančiške, Loka pri Zusiuu, se dve ie postopanje za amortizacijo vrednostnega papirja, ki ga je [i rosil ec baje zgu.il, m se imetnik poziva, naj uveljavi svoje pravice v dveh mesecih po pbjavi v Uradnem listu LRS, ker se bo po preteku roka izreklo, da je vrednostni papir brez moči. Oz na menilo vrednostnega papirja: zavarovalna polica Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani št 13.320 na ime dr Igrane M oz er in Mozer Frančiška za znesek 100.030 din; začelek zavarovanja januar 1937. konec 1. 1957, četrtletna premija 1380 din. Okrajno sod'šče v Šmarju pri Jelšah " dne 16 decembra 1917. III R 78/48-3 1501 Na prošnjo Berčnika Alojza, posest- Amortizacije V R 1224/48-3 1379 Po predlogu Pirša Alojza, župn ka v Žalcu 44, se uvede amortizac.jsko postopanje za amortizacijo vrednotnic, ki jih je prosilec baje izgub.1. in se imetn k poziva, naj uveljavi svoje pravire v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu, ker se bo sicer po preteku roka izreklo, da so vrednoto ce brez moči. Oznamenilo vrednotnic: a) Kmečke hranilnice v Žalcu: hran knjižica št. 191-na ime Podružnica Matere Božje Petrovče z zneskom 77.92 din; hran. knjižica št. 134 na ime Cerkev Petrovče z zneskom 4.54 din; hran knj žica št. 131 na ime Zup. cerkev Žalec z zneskom 177 din; hran. knjižica št. 159 na ime Zupanc Jakob, Petrovče, z zneskom 28.40 din; hran. knjižica št 265 na ime Muška-telec Franc z zneskom 362 din; hran. knj žica št 219 na ime Nadarbina Žalec z zneskom 4.950 din; hran. knjižic^ št. .59 na ime Farna cerkev Žalec v znesku 3.52 din; hran. knjižica št. 164/h na ime Zvonovi za cerkev Žalec z zneskom 4.540 din; nika iz Lju .niče št. 2, se uvede postopanje za amortizacijo vrednotnice, ki se je baje izgub la in se njen imetnik poziva. naj v dveh mesecih po objavi v Uradnem listu LRS uveljavi svoje pravice, ker se bo sicer po preteku roka izreklo, da je vrednotnica brez moči Oznamenilo vrednotnice: vložna knjiž ca Posojilnice v Vitanju,! zadruge z neom. zavezo št. 10.052 na ime Berčnik Alojz, Ljubnica št. 2, Z vldgo valuta 30 IV. 1947 587.10 din. Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odrl. IIL, dne 26. februarja 1948 R 5/48-4 985 Plevnik Zofija, gostilničarka in posestnica iz Velenja št. 6, je bila zavarovana in je imela zavarovalno pol co št 121.618 Državnega zavarovalnega zavod«| FLRJ. Zavarovalna vsota je 10.000 din!! konec zavarovanja 15. februarja 1953 Zavarovanje je bilo za doživetje. Plevnik Zof;ja pa je to zavarovalno polico izgubila. Zato se po njenem pred-j logu in po poprejšnji pr volitvj DržaV' ne hranilo oziroma Upravljajo čisto zapuščino, ki jim pri-Pada, skrbstveno oblastvo, dokler se ne zglase sami ali se ne dokaže, da so umrli Dli bili razglašeni za mrtve. Okrajno sodišče r Grosupljem dne 17. februarja 1948. IV/3 štev. 1095/1 1296 Oklic Špernjak Marija, gospodinja iz Kam-Uika, Glavni trg 82, je vložila proti s v o- j jemu mežu Špernjaku Ivanu tožbo za ra zv zo za" na. Ker sedanje bivališče toženca ni znano. se mu postavi za skrbnika dr. Sajovic Stanko, sodu, pravnik v Ljubljan, ki ga bo zastopal v pravdni zadevi G ' 82/48 okrožnega sodišča v Ljubljani, dokler se sam ne zglasi pri sodišču. Izvršilni odbor 0L0 Kamnik dne 11. februarja 1948. iiazm oiriasi ..................................... Št. 245 1408 Poziv upnikom in dolžnikom Na podlag' 1. člena uredbe o likvidaciji kreditnih zadrug z dne 17. aprila 1947, Uradni list LRS št 16 je prešla Hranilnica in posojilnica v Tr, ovijah, ki je pričela poslovati po osvoboditvi, v likvidacijo. Pozivajo se vsi upniki in dolžniki, da prijavijo svoje terjatve (vloge) n poravnajo svoje obveznosti pri poverjeništvu komisije za likvidacijo kreditnih zadrug (Narodni banki) v Trbovljah v enem mesecu, to je do 1. aprila 1948. Poverjeništvo komisije za likvidacijo ‘ kreditnih zadrug pri ministrstvu za I finance LRS v Dolu pri Hrastniku. Preklici iztruhllenih listin. Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico za inozemce. izdano od N M v Ljubljan na "ime Burlišel Jožefa, Ljubljana, Opekarska cesta 41, 1398 Burlišel Jožefa Preklicujem izgubljeno prometno knji-žco za kolo znamke »Adler« tov. štev. 1262280, izdano na ime Boc Frančiška, St. Pavel 3, p Dcbrunje. 1464 Boc Frančiška Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za tovorni avtomobil znamke »CMC«, izdano od N M v Ljubljani na ime Cehe- . tarska zadruga za Slovenijo. Ljubljana. Čebelarska zadruga za Slovenijo, 1380' Ljubljana Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izkaznico OF, nakaznico za kurivo in nakazmeo za petrolej na ime Dolničar Ivana, D M. v Polju 194, Ljubljana. 1394 Dolničar Ivana Preklicujemo izgubljeno evidenčno tablico tovornega avtomobila št. 3614. 1456 Elektrarna Rajhenburg PrekFcujemo evidenčno tablico štev 1447 osebnega avtomobila »Škoda«. Ekonomat ministrstva za prosveto 1416 LRS Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo znamke »Watvderer«, tov. št 689956, zdimo na ime Forjenič Franc, Dol Slaveči 72. 1457 Furjeiiič Franc [ Preklicujem prometno knjižico za osebni avto reg. št. 5500/47, izdano od odseka za notranje zadeve OLO Ptuj pod. evidenčno številko 9539/47 na ime Gaberšek Anton, 1409 Gaberšek Anton Preklicujem izgubljeni l’ndek3 medi-c nske fakultete uu verze v Ljubljani, izdan od rektorata univerze v LjuJjani na ime Gojanović Ante, Ljubljana, Miklošičeva 4. 1395 Gojanović Ante Preklicujemo veljavnost preklica evidenčne tablice priklopu ka tovornega avtomobla znamke »Mačk«, št. S-0233, ki je bil objavljen v št. 6/48 Uradnega lista, ker se je medtem tablica našla. Gradbeno podjetje za ceste LRS, 1384 Ljubljana v_ Preklicujem izgubljeno »plačilno knjižico« št. ser. DR 6757, izdano od voj. pošte št. 18.437 na ime Grubšič Stevo. 1434 Grubišič Stevo Preklicujem delavsko izkaznico štev. 1365739. izdano od OLO Trbovlje pod št. 10739 na ime Kepa Ani, Ret j e 4. 1391 Kepa Ani Prekl cujem izkaznico št. S-165062 za kolo »Puch«, tov. št. 1240048, izdano na ime Klopčič Štefan, Ponoviče. 1499 Klopčič Štefan, Ponoviče Preklicujem izgubljeno evidenčno tablico osebnega avtomobila št. S-510, z-dano cd N M v Ljubljani na ime Koben-ter France, Ljubljana, Smoletova 3. 1465 Kobenter France Preklicujem med okupacijo izgubljeno učno in po moč n ško spričevalo, izdano na ime Koren Ferdinand, Maribor, Pobrežje, Zrkovska 6. 1411 Koren Ferdinand Preklicujem osebno izkaznico št. 3297, "zdano na ime Laharnar Alojzija, KNOO Tolmin. 1454 Laharnar Alojzija, Trzin 69 Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo št. 17-61-71, št. kartoteke S-400-671, izdano v Mariboru na ime Lajtinger Albin, Maribor, Partizanska 8a. 1451 Lajtinger Albin Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo, izkaznico LMS in "zkaznico FZS, vse na ime Lubej Anton (Branko), Ljubljana, Bohoričeva 20. \ 1386 Lubej Anton Preklicujem prometno knjižico za mo. ško koto znamke »Diamant«, tov. štev. 123492:.' izdano na ime Maček Konrad, Ložane 28, KLO Sv. Marjeta ob Pesn ci. 1412 Maček Konrad Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo št 405853, izdano od NM v Št. Rupertu pri Mokronogu na ime Marn Tončka, Mirna 54, p. Mirna. 1462 Marin Tončka Preklicujem izgubljeno OF izkazn co ter knjižico za kolo št. 696569, izdani nu ime Maurič Edvard, Smetanova ulica 43, Maribor. 1466 Maurič Edvard Preki.čujem izgubljeno vojaško knjižico, izdano od loja.škega odseka v Ljubljani na ime Mehmedovič Jusui, Ljubljana, Cesta na Brdo 8. 1413 Mehmedovič Jusui . Preklicujemo izgubljeno prometno knjižico tovornega avtomobla znamke »Fordt, evid št. S-0581, izdano od NM v Ljubljani na naslov: Meprom, Ljubljana, Tyršev"a cesta 36. Meprom, 1387 Ljubljana, Tyrševa 36 Preklicujem ukradeno osebno izkaznico, sind kalno izkazn.co-izkaznico OF in industrijsko nakaznico, vse na ime Mlakar Anica in dve industrijski nakaznici na me Mlakar Mihaerin Katarina, Ljubljana. Mlakar Anica, 1460 Ljubljana, Triglavska tiskarna Preklicujemo izgubljeno evidenčno tablico za žensko kolo NSU 1181451, izdano na ime Mlinare Marija, Studenci pri Mariboru, Erjavčeva 20. 1362 Mlinarič Marija Preklicujem izgubljeni indeks medicinske fakultete un verze v Ljubljani, izdan od rektorata univerze v Ljubljani na ime Mrak. Danica, Ljubljana, Trdi- metno knjižico za kolo št. 619121 na ime Ornik Terezija. Ornik Janez, Žikarce št. 3, 1410 p. Sv Barbara pri Mariboru Preklicujem veljavnost članske sindikalne :zkaznice št. 291703, izdane na ime Osterc Tončka, učiteljica v Beltincih. 1435 Osterc Tončka Preklicujem ukradeno osebno izkaznico št 090099, izdano od uprave NM v Ljubljani, tramvajsko karto, oblačilno nakaznico IR na ime Pank Katja, oblačilno nakazn co IR na ime Šuker Nikola, oblačilno nakaznico IR na ime Svetlin Fani, Ljubljana, Kettejeva 7. 1389 Pauk Katja por. Šuker Preklicujem izgubljeno univerzitetno izkaznico, izdano od rektorata univerze j v Ljueljan na ime Petančič Milan, Ljub-j tjana, Gregorčičeva 30. | 1390 Petančič Milan Preklicujem izgubljeno delovno knji-] žico št. 1238266, izdano dne 2 I. 1948 i od OLO Ljutomer na ime Plohl Kristina, i Kajžar, Ljutomer. 1455 Plohl Kristina j Preklicujem prometno knjižico za j kolo znamke »Styr:as evid št S-165126, izdano od odseka za notranje zadeve OLO Ljubljana okolica na ime Prezelj Ljudmila, Lilija 57. j 1414 Preželj Ljudmila Preklicujem ukradeno osebno izkaznico na ime Logar Amalija, izkaznico OF, živ iško nakaznico za mesec januar in nakaznico za tekst Ino blago za novo-poročence. Tome-Logar Amalija, 1467 Maribor, Masarykova 2/III. Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano oa NM v Ljubljani na me Tratar Olga.Hazarakis, Ljubljana, Be. zenškova 13. 1461 Tratar Olga-Hazarakis Preklicujem ukradeno osebno izkaznico, izdano od KLO Ponikva, člansko izkaznico OF, člansko izkaznico ZPDJ, ndustrijsko nakaznico IR in živilsko nakaznico LD za januar, vse na ime Tratnik Ana, Gornja Ponikva 27. 1452 Tratnik Ana Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, zdano od NM v Ljubljani na ime Turk Vinko, Ljubljana, Tržaška cesta 81, 1383 Turk Vinko Preklicujemo izgubljeno izkaznico za kolo st. 012837, izdano 1. 1947 od uprave NM v Polju na ime Virant Jernej, Studenec 23, p. Polje. 1397 Virant Jernej Preklicujemo uničeni vojaški potni dovolilnici: ser G št. 45804 na ime Dolšina Jože in ser. G št. 45807 na Ime Žnidaršič Ivan. 1504 Vojaško okrožje Ljubljana nova 8. 1385 Mrak Danica Preklicujem izgubljeno'osebno izkaz- I nico, izdano od KLO Kresnice, :n pro- ! metno knjižico za kolo evidenčna štev I S-164722. izdano od odseka za notranje | zadeve OLO Lju, liana okolica na ime ; Nagode Ivan, Goliše, p Kresnice. 1382 Nagode Ivan Preklicujem izgubljene prometne knji- , žice za kolo na imena Repolusk Franc, j Špičnik. Zg. Kungota, Štuhec Anton, ] Studenci, Limbuška cesta 72 In Rezlja j Avgust, Studenci, Limbuška cesta 3- Nidrist Henrik, zavirač drž. železnic* Studenci, Pod Kalvarijo št. 192, 1406 Maribor Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za trokolo, tov. št 022978, izdano od NM v Ljubljani na ime Novak Anton, Ljubljana, Poljanska 54. 1388 Novak Anton Preklicujemo izgubljeno evidenčno tablico S-7347 osebnega avtomobila Fiat Ardita. Okrajni 1L0 Sežana, 1407 tajništvo Preklicujem ukradeno izkaznico OF na ime Ornik Terez.ija, izkaznico 0F št. 610525 na ime Ornik Janez in pro- Preklicujem vojaško knjižico, izdano I na ime Pučnik Edvard, roj. 13. IX 1928 ! v Tepanju, poljski delavec,. Novo Tepanje št. 6> 1458 Pučnik Edvard Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izkaznico OF, izkaznico LMS in j prometno knjižico za kolo, vse na ime j Ramovž Ivan, Koseze 28 pri Vodicah. 1463 Ramovž Ivan Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo znamke AR-RO, tov. št. 58, izdano od NM v Ljubljani na ime Sfiligoj Vera, Ljubljana, Komenskega 5. 1417 Sfiligoj Vera Preklicujem izgubljeno evM. tabl'co j motornega kolesa znamke >Caltharpe< št 8-00079, izdano od NM v Ljubljani j na ime Špitzer Ivan, Ljubljana, Emonska cesta št. 2. 1396 Špitzer Ivan Preklicjem izgubljeno OF izkaznico vaškega odbora OF v Pcdvrhu štev. 519.799 n vojaško knjižico na ime Štojs Matija, borec, roj 18. I. 1910. Štojs Matija, Steržiše 2, 1459 p. Zabukovje pri Sevnici Preklicujemo izgubljeno izkaznico za trokolo št. 022264, izdano od NM v Ljubljani. 1399 Tkanina, Ljubljana Preklicujemo vojaško potno dovolilnico ser je I št. 37937, izdano na'ime Dakovič Radovan, kapetan. 1393 Voj. pošta 90576, Ljubljana Preklicujem vojaško potno dovolilnico štev. 65204 (rumeno), izdano na ime Marohnić Dragutin. 1592 Voj. pošta 90576, Ljubljana Preklicujem ukradene list ne, obračune, račune in obrtni list, vse na ime Vojska Karel, Ljubljana, Tyrševa 58. 1381 Vojska Karel Preklicujemo izgubljeno izkazn eo za kolo, izdano leta 1938 ob bivše policije v Ljubljani na ime Zupančič Franc, Ljubljana, Florjanska 34. 1415 Zupančič Frane Preklicujemo izgubljene plačilne izkaznice, izdane na imena: Škoberne Ivan, roj. 22. XII. 1923, Reštanj 59; Škoi.erne Vincenc, roj. 24. IV, 1876. Reštanj 59 (zeleno); Grm Frančiška (zeleno); Amon Jože, Reštanj 8 (zeleno); V rant Franc, Senovo 65; Strgar Ivan, Reštanj 62, in obratno izkaznico na isto ime; ■ Zakšek Stanko, roj. 21. V. 1930. Zveza delavcev in nameščencev rudarske industrije, podružnica 1453 št. 1, Senovo Izdaja »Uradni liet LUSt — Ravnatelj in odgovorni uredniki Božo Vodušek; Učka Prosvetna tiskarna — pba v Ljubljani, j