G RA D BEN I VESTNIH m m m m Program seminarjev v letu 1981 Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije bo v letu 1981 organizirala 9 seminarjev za opravljanje strokovnih izpitov v gradbeništvu, in sicer: 1. seminar: od 19. 2. seminar: od 23. 3. seminar: od 30. 4. seminar: od 13. 5. seminar: od 25. 6. seminar: od 21. 7. seminar: od 19. 8. seminar: od 16. 9. seminar: od 14. I. do 23. I. 1981 (že izveden) II. do 27. II. 1981 (že izveden) III. do 3. IV. 1981 IV. do 17. IV. 1981 V. do 29. V. 1981 IX. do 25. IX. 1981 X. do 23. X. 1981 XI. do 20. XI. 1981 XII. do 19. XII. 1981 Roki za posamezne seminarje so usklajeni z izpitnimi roki, ki jih je razpisal izpitni odbor. Prijave sprejema Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15. KOMISIJA ZA IZOBRAŽEVANJE GRADBEN I VESTNIH GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE Št. 1 — LETNIK 30 — 1981 YU ISSN 0017-2774 V S E B I I U A - G D N T E A I T S Članki, študije, razprave Jože Jaklič: Articles, studies, proceedigs POSLOVNO PRODAJNI CENTER SLOVENIJALES V LJU BLJA N I . 2 M itja K ilar: POSLOVNI OBJEKT EMONE V L J U B L J A N I ..........................................6 THE COUNTING-HOUSE OF EMONA IN LJUBLJANA Tone Globokar: PRIKAZ AB KONSTRUKCIJ V NOVEM M E S T U ....................................9 Vesti V ladim ir Čadež: News NEKAJ PODATKOV O STROKOVNIH I Z P I T I H ..........................................12 Iz raziskovalne skupnosti Slovenije PRODNOST M U R E .....................................................................................................14 Iz naših kolektivov SGP PRIM ORJE — A JD O V Š Č IN A ................................................................... 17 From our en terpriees gG p GORICA _ NQVA GOpjI C A ........................................................................ !7 SGP KRAŠKI ZIDAR — S E Ž A N A ................................................................. 18 SGP PIONIR — NOVO M E S T O ...................................................................... 18 GIP INGRAD — C E L J E ...........................................................................................19 POD JETJE ZA U REJANJE VODE NIVO — C E L J E ..............................19 GIP BETON-ZASAVJE — Z A G O R J E ............................................................ 19 SGP KONSTRUKTOR — M A R IB O R ................................................................. 19 EM HIDROMONTAŽA — M A R IB O R ............................................................ 20 JUGOSLOVANSKI SEJEM GRADBENIŠTVA IN GRADBENIH MA­ TERIALOV Z MEDNARODNO U D E L E Ž B O .............................................20 Inform acije Zavoda za raziskavo RAZISKAVE KOROZIJSKEGA OBNAŠANJA ALUM INIJASTIH m ateria la in konstrukcij L ju b ljan a Z L I T I N ........................................................................................................................... 21 Proceedings of In s titu te for Leopold Vehovar m ateria l and structu res research L jub ljana U re d n iš k i o d b o r : L U D V IK B O N A Č , V L A D IM IR C A D E Z , IV O J E C E L J , A N D R E J K O M E L , D R . M IL O S M A R IN Č E K , S T A N E P A V L IN , V IL I S T R E L R e v i jo iz d a ja Z v e z a d r u š te v g r a d b e n ih in ž e n i r je v in t e h n ik o v S lo v e n i je , L ju b l ja n a , E r ja v č e v a 15, te le fo n 23 158. T e k . r a č u n p r i S D K L ju b l ja n a 50101-678-47602. T i s k a t i s k a r n a T o n e T o m šič v L ju b l ja n i . R e v i ja iz h a ja m e se č n o . L e tn a n a r o č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o z n a š a 180 d in , z a š tu d e n te 90 d in , za p o d je t ja , z a v o d e in u s ta n o v e 1000 d in . R e v i ja iz h a ja ob f in a n č n i p o d - G la v n i in o d g o v o rn i u r e d n ik : S E R G E J B U B N O V L e k to r : A L E N K A R A IČ T e h n ič n i u r e d n ik : D U Š A N L A JO V IC V L I V p o r i R a z is k o v a ln e s k u p n o s t i S lo v e n ije . Poslovno prodajni center Slovenijales v Ljubljani UDK 624.012.4 JOŽE JAKLIČ 1.0. Osnovni podatki Zgradba PPC Slovenijales v Ljubljani, ki ima dve podzemni etaži, pritličje in dve nadstropni eta­ ži, je v nadzemnem delu dolga 80,60 m in široka 38,30 m; tloris k letn ih etaž pa je večji, in sicer je dolg 102,20 m in širok 53,06 m. Etaže p rve kleti, pritličja in prvega nadstropja so nam enjene za prodajne prostore. V drugi kleti so predvideni prostori za skladišče, dovoze in stro j­ nice instalacijskih naprav. V vzdolžnem podaljšku kletnih etaž so urejeni dovozi z rampam i in komu­ nikacijam i za obračanje tovornih vozil ter garažni prostori za osebne avtomobile. V drugem nadstrop­ ju so pisarne in elektronski računski center. Nad drugim nadstropjem srednjega dela objekta je v A vtor: Jože Jaklič, dipl. grad. inž., P od jetje za p ro jek tiran je »K onstrukta«, L jubljana, T itova 59/IV nadvišani obliki predvidena strojnica za p rezra­ čevalne naprave (slika 1). 2.0. Zasnova glavnih konstrukcijskih sistemov Program ske zahteve, velikost tlorisnih dimen­ zij, število in višine etaž te r arhitektonske zahteve glede lokacije objekta so narekovali konstrukcije z večjimi razponi, ki pa morajo imeti optimalne nosilne, funkcionalne in arhitektonske učinke. Zaradi različnih zahtev za posamezne dele ob­ jekta se je pokazala najprim ernejša izvedba kon­ strukcije v kom binaciji klasičnega arm iranega be­ tona, prednapetega betona in jekla (slika 2). 2.1. Temelji Pod zidovi so izvedeni pasovni temelji, medtem ko im ajo stebri pravokotne, točkovne arm iranobe­ tonske temelje. 2.2. Kleti Konstrukcije kletnih etaž so izvedene v klasič­ nem arm iranem betonu, in sicer so stropne plošče križno ali enosmerno arm irane in podprte s preč­ nimi in vzdolžnimi armiranobetonskimi nosilci. S tebri so tudi armiranobetonski. K letne konstrukcije iz elementov plošč, nosil­ cev, stebrov, sten in tem eljev so zasnovane v obeh pravokotnih smereh kot sistemi dvoetažnih ravnin­ skih okvirov. 2.3. Pritličje Glavno nosilno vertikalno konstrukcijo pritlič­ ne etaže predstavlja sistem osmih armiranobeton­ skih stebrov, ki prenaša celotno vertikalno in hori­ zontalno obtežbo prvega in drugega nadstropja ter obtežbo strojnice na strehi. Stebri skozi pritličje in prvo nadstropje v viši­ ni 7,30 m so izvedeni kot vertikalne konzole in so razporejeni v dveh vrstah v medsebojnem razm a­ ku 32,10 m, medtem ko je razm ak stebrov sred­ njega vzdolžnega polja 8,00 m in obeh končnih polj po 28,00 m. OBJEKT: Poslovno prodajni center Slove­ nijales v Ljubljani PROJEKTANTSKA ORGANIZACIJA: KONSTRUKTA, Ljubljana AVTOR PROJEKTA: Milan Mihelič KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA O BJEK ­ TA IN STATIKA ARMIRANOBETON­ SKIH KONSTRUKCIJ: KONSTRUKTA, Ljubljana — Jože Jaklič STATIKA PREDNAPETIH ARMIRANO­ BETONSKIH KONSTRUKCIJ: GIP GRADIS, TOZD BZP Maribor — Vukašin Ačanski STATIKA JEK LEN IH KO NSTRU K CIJ: IMK Ljubljana — Franci Kržič IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACI­ JE : 1974 do 1976 IZVAJALEC: GIP GRADIS, TOZD GE Ljubljana IZV A JA N JE GRADNJE: 1976 do 1979 □ STR++60 2. N. +817 rt 1.N. +//50 • ^ 1 y y v w v w v w w w w v w v w w v v v v v v v v PT. -004 1.K.-//31 2.K-958 -11' 58 32 10 Srednji štirje stebri tprevzemajo prek fiksnih neoprenskih ležišč vsak po 12 MN vertikalne in 1,5 MN horizontalne obtežbe. Stebri imajo kvadratni prerez s stranico 1,80 m in so izvedeni v betonu MB 400 (slika 3). Končni štirje stebri (po dva stebra na vsaki strani) pa prevzem ajo prek neoprenskih ležišč, ki so pomična v obeh pravokotnih horizontalnih sme­ reh, vertikalno obtežbo po 11 MN vsak steber in horizontalno obtežbo od viseče etaže prvega nad­ stropja v prečni smeri, ki znaša 0,40 MN na vsak steber. Poleg tega prevzemajo končni stebri še ho­ rizontalne obremenitve zaradi vpliva tem peratur­ nih razlik oziroma tren ja v drsnih ležiščih. Končni stebri imajo kvadratn i prerez s stranico 1,40 m in so izvedeni v betonu MB 400. 2.4. Prvo nadstropje Stropna konstrukcija nad pritličjem je izvedena v jeklu kot prostorski palični sistem z dolžino palic v vseh treh pravokotnih smereh po 1,00 m. Na to konstrukcijo so položene talne montažne arm irano­ betonske plošče, debeline 5 cm. Celotna konstrukcija prvega nadstropja, ki je podaljšana v obliki nastreškov na obeh čelnih stra­ neh zgradbe še zunaj objekta, je z jeklenim i ve- šalkam i obešena na konstrukcijski sistem drugega nadstropja. Prenos horizontalne obtežbe in stabilitetno ho­ rizontalno zavarovanje jeklene viseče etaže je izve­ deno z diagonalnimi vešalkami, priključenim i na nosilce drugega nadstropja, in sicer za celotno hori­ zontalno obtežbo te etaže v vzdolžni smeri. P ripa­ dajoče horizontalne sile v prečni smeri objekta pa se prenašajo neposredno na glavne arm iranobeton­ ske stebre v pritličju. 2.5. Drugo nadstropje K er je bila z gradbenim projektom določena razpoložljiva višina celotnega objekta in višina eta­ že drugega nadstropja, je bila na podlagi statičnih in ekonomskih ocen ob upoštevanju funkcionalnih, prostorskih, arhitektonskih in konstrukcijskih za­ htev izbrana naslednja konstrukcijska izvedba d ru ­ gega nadstropja: Glavni vzdolžni in prečni 4,00 m visoki stenski elem enti drugega nadstropja sestavljajo togo arm i­ ranobetonsko branaš to konstrukcijo, in sicer v ob­ liki dveh glavnih zunanjih vzdolžnih I-nosilcev v medsebojnem razm aku 32,10 m in med ta dva nosil­ ca položenih osmih prečnih I-nosilcev, ki so raz­ vrščeni na razm aku 8,00 m v srednjem polju, dvema ' ' / 1*1 i l l pilili i pl ÜH ... vmesnima poljema po 14,00 m ter (končnima poljema po 7,00 m (slika 4). Glavna vzdolžna nosilca sta kontinuirne izvedbe s strednjim poljem dolžine 8,00 m, stranskim a poljem a dolžine 28,00 m ter končnima konzolnima previsom a dolžine 7,00 m. Celotni branasti konstrukcijski sistem drugega nadstropja, ki je poleg teže 'drugega nadstropja ob­ težen tudi z visečo jekleno konstrukcijo prvega nad­ stropja in strojnico n a strehi, je položen prek neo- prenskih ležišč na osem arm iranobetonskih stebrov v pritličju. Za oceno gospodarske upravičenosti načina iz­ vedbe predvidene konstrukcije stenskega brana- stega nosilnega sistem a je bilo poleg pravilne in ugodne statične zasnove potrebno upoštevati tudi več bistvenih vplivov, kot so: veliki razponi nosil­ cev, velika lastna teža betonske konstrukcije, veliki prerezi betonskih elementov, zahtevna izvedba ar­ m ature, velike odprtine v nosilcih, vpliv velike lastne teže konstrukcije na velikost potresne obre­ m enitve itd. Varianta, ki izključuje več navedenih pom anj­ kljivosti in z manjšimi dimenzijami prerezov daje arhitektonsko zadovoljiv videz te r nudi kakovostne nosilne sposobnosti, je bila izvedba branastega si­ stema v prednapetem betonu. Zaradi zm anjšanja velikih vplivov reoloških pojavov pri betonu so bili nosilci betonirani po segmentih. Ko je beton dosegel zahtevane nosilne sposobnosti, se je izvršilo napenjanje kablov, in sicer po fazah v odvisnosti od zvečevanja obtežbe na nosilcih. Ostale konstrukcije, ki so priključene na glav­ ne nosilce, so bile izvedene naknadno v armiranem betonu. Stropna konstrukcija nad prvim nadstropjem je v 'sovprežni izvedbi. Med spodnje pasnice prečnih prednapetih nosilcev so postavljeni sekundam i jek­ leni nosilci v medsebojnem razmaku 2,00 m, na ka­ terih je izvedena 10 cm debela armiranobetonska plošča. Strešna oziroma stropna konstrukcija nad dru­ gim nadstropjem je tudi v jekleni izvedbi. Zaradi svetlobnih odprtin na večjih površinah p a ni bila možna izvedba sovprežnega sistema. Obremenitev prevzemajo jekleni nosilci, na katerih je izvedena 8 cm debela armiranobetonska plošča. S trešni kon­ strukcijski sistem je zaradi vzdolžnega prezračeva­ n ja na streh i spremenjen, tako da poteka vzdolžno po sredini strehe 1,60 m širok jeklen nosilec škat­ lastega prereza, ki rabi tudi kot prezračevalni ka­ nal. Na ta prim arni jekleni nosilec in na vzdolžna zunanja prednapeta stranska nosilca so položeni sekundarni jekleni nosilci dolžine 14,65 m z medse­ bojnim razmakom 2,00 m. 2.6. Ostale konstrukcije Poleg opisane osnovne nosilne konstrukcije zgradbe so arhitektonsko in konstrukcijsko zanimi­ vi še naslednji manjši samostojni deli objekta: — Stopniščni objekt med zgradbo PPC Slove­ nijales in prizidkom hale B na GR. — Stopnišče na čelni strani zgradbe, k i je obe­ šeno na jekleno konstrukcijo tal drugega nadstrop­ ja. —- Prehodni garderobni objekt med zgradbama PPC Slovenijales in prizidkom hale B n a GR. — Pomožno zunanje zavito 'stopnišče iz platoja pred zgradbo Slovenijalesa v prvo kletno etažo. — 700 - -2800 - 1400- - 1400- - 80 0 - - 8 0 0 - -2800 - 1400- 1400- -7O0f — Zgradba strojnice na strehi, k i je kot samo­ stojni objekt drsno prik ljučena na glavne prečne stenske prednapete nosilce v srednjem delu ob­ jekta. 2.7. Sistem za prevzem horizontalnih obremenitev Pripadajoča horizontalna potresna obtežba strojnice na strehi, drugega nadstropja ter viseče etaže prvega nadstropja se prenaša prek opisa­ nega lastnega konstrukcijskega sistem a na glavne, vmesne in delno zunanje arm iranobetonske stebre v p ritlič ju oziroma prvem nadstropju. Dalje se pre­ našajo obrem enitve zaradi horizontalnih obtežb na kletne konstrukcije in prek stebrov in arm iranobe­ tonskih sten na temelje. 3.0. Zaključek Zaradi različne zasnove konstrukcije objekta je b ila že p ri idejnem načrtovanju po trebna velika skrb za pravilno vrednotenje arhitektonskih, sta­ tičnih, izvedbenih in ekonomskih komponent, na podlagi katerih je bila izbrana opisana konstruk­ cija. P ri iskanju najboljše konstruktivne zasnove za poslovno zgradbo Emone, ki sta jo projektirala dipl. inž. arh. M laden Marinčič in dipl. inž. arh. Tomaž Medvešček, smo poleg racionalnosti upo­ števali čim večjo fleksibilnost tlorisa v vseh eta­ žah (površina tipične etaže znaša 1040 neto m2 in skupaj 18.273 neto m2) in željo, da bi bila rešitev v čim večji m eri sistemska, tj. uporabna tud i p ri drugih podobnih objektih. Med različnimi možnostmi smo izbrali sistem arm iranobetonskih stolpov, k i stoje samostojno v tlorisni osni razdalji 17,5 m in prenašajo celotno obtežbo na temelje. Debelina sten jeder je 20 cm, v vsaki etaži je v jed ru zabetonirana plošča debeline 15 cm, ki predstavlja tudi uklonsko ojačitev posa­ meznih zidov. Stopnišče in dvigala so nameščeni v enem izmed jeder, ki je zaradi funkcionalnosti in arhitektonskih razlogov nekoliko povečano. Zgradba ima dve kleti, konstrukcijo smo tli reševali kot skelet z rastrom 6,5 m in križem armi- A vtor: M itja K ilar, dipl. gr. inž., G IP GRADIS, TOZD Biro za p ro jek tiran je L jubljana, K vedrova 34 Realizacija objekta s tako kompleksnimi zahte­ vami je b ila možna samo s stalnim sodelovanjem konstrufcterjev teoretikov, projektantov in izvajal­ cev, k i so bili vključeni v proces projektiranja in izvedbe. UDK 624.012.4 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1981 (30) Št. 1, str. 2—6 Jože Jaklič , dipl. gradb. inž. SLOVENIJALES V LJU BLJA N I Pogoji zasnove objekta so zahtevali konstrukcije večjih razponov z optim alnim i nosilnimi, funkcional­ nim i in arh itek tonsk im i učinki. K ot najp rim ernejša se je pokazala kom binirana konstrukcijska izvedba. Tako so k letne konstrukcije v klasičnem arm iranem betonu, konstrukcijo v p ritlič ju p redstav lja osem klasično arm iran ih betonskih stebrov, viseča konstrukcija p rve­ ga nadstrop ja je jekleno prostorsko predalčje, dočim je drugo nadstrop je s streho enotna b ranast? kon­ strukcija v prednapetem betonu z jeklenim i stropnim i konstrukcij ami. Realizacija objekta s tak im i zahtevam i je bila možna samo s strokovnim sodelovanjem konstruk to r­ jev, p ro jek tan tov in izvajalcev, ki so sodelovali pri p ro jek tiran ju in izvedbi. M ITJA KILAR ranim i ploščami. Dvoje jeklenih požarnih stopnic je obešenih na vzhodno oziroma zahodno fasado. Višina posameznih traktov se m enja od enajst do trinajst etaž, višina etaže je 3,4 m. Stropna konstrukcija med jedri je izvedena v enem razponu 13,0 m. Problem premostitve te raz- petine smo v zasnovi reševali v dveh variantah. P rva je predvidevala izvedbo montažnih elemen­ tov iz prednapetega betona, (ki bi jih na že izgo­ tovljena jed ra montirali z istočasnim dvigovanjem z obeh jeder n a za to priprav ljena ležišča. Na vrhnji plošči je b ila za ta namen predvidena posebej pri­ rejena mehanizacija. Elementi prereza črke »j i« so imeli v tlorisu dimenzije 1,3 X 13,0, k a r je pogojeno s težo elementa, ki jo je še dopuščala predvidena tehnologija. Višina elementov bi znašala 50 cm, prednapenjanje bi izvedli na progi. Na prvi pogled zelo ugodna rešitev pa vsebuje tudi vrsto težav, ki nam jih razkrije podrobnejša analiza z upošteva­ njem celotnega postopka od pripravljalnih del v obratu gradbenih polizdelkov in v strojnem obratu do finalizacije stropa na objektu. Poslovni objekt Emone v Ljubljani UDK 624.012.4 H— ISO— t---- ---- --ff OO- ---- ---- ---h ---- CTO — —W D— I—O TO— I—W M— FT3+ - O» * 8 C I I 1 L H H Slika 3. T loris p ritlič ja Zato smo preučili še drugo varianto z na mestu litim i stropovi m ed jedri. Velika lastna teža kon­ strukcije — za ca. 30 '°/o večja od montažne variante — je največja pom anjkljivost te rešitve. Skušali smo jo zmanjšati z vlaganjem kartonskih cevi v ob­ močje nevtralne cone. Ta način gradnje je poznan, delovanje teh stropov pa je bilo tudi eksperim en­ talno dovolj tem eljito preiskano. Strop, ki deluje v smeri cevi kot rebričasta konstrukcija, se obnaša v prečni smeri kot Vierendel — nosilec z zelo to­ gimi členi, katerih vutasto obliko narekujejo krož­ ne oslabitve. Zato je razumljivo, da togost plošče v prečni sm eri ni bistveno m anjša od tiste za vzdolž­ no smer. " U ---------------------------- ■.y - . 1 T j—i r T u TT 'U u •U : 1 Ü t i Lj IT TjJj tt H U£ J» -- -U: t!—It f t 'J; .U !t —u ■tj It '.D' . 0 ;• -T- *[— '■ : — i— Ll L) T55 Z I TT L J i J - U 11 ■ r a ! u oo > r a : tioo ■ vso * troo ; r a -H O f E D C 8 k Slika 4. P rerez 8—9 Slika 5. P rerez B-C Prim erjava je pokazala, da je zaradi razmeroma visoke cene montažnega betona, nizke etažne vi­ šine p ri teh vrstah objektov in visoke cene spu­ ščenega stropa za zapiranje rebričaste konstrukcije v naših razm erah ugodneje izvesti monolitno kon­ strukcijo. Upravičeno smo pričakovali, da je mo­ goče s pravilno izbiro dimenzij v prerezu in s skrb­ nim betoniranjem doseči solidno spodnjo površino stropa. P ri finalizaciji spodnje površine so bila po­ trebna le lokalna popravila, ki jih je izvedel izva­ jalec pleskarskih del. Zaradi omenjene prečne togosti stropov smo predvideli gibljiv priključek razmeroma visokih robnih nosilcev na stropno ploščo in preprečili, da bi se večji del vertikalne sile od stropov koncen­ trira l na proste zaključke zidov jedra. Poleg tega smo pridobili na robu prostor za horizontalni raz- S t - Š D CD vod instalacij, (katerih dvižni vodi so speljani v jedru. Od tega principa smo odstopili samo v nižjem trak tu računskega centra, k je r je bilo treba zaradi večje koristne obtežbe izrabiti nosilnost v obe sme­ ri, čemur je prilagojena tudi konstrukcija robnega pasu. Uspešnost opisane gradnje lahko dosežemo le s skrbno pripravo delovnega postopka, predvsem cpaževanja, k je r se elem enti opažev oziroma pod­ p iranja ponavljajo, zaporedja polaganja arm ature v plošči, solidne p ritrd itve kartonskih cevi, ki so izpostavljene močnemu vzgonu med betoniranjem itd. Stropovi so bili v projektu obravnavani kot minimalno vpeti, zato se je pojavilo vprašanje pove­ ša stropov, ki bi pri tej razpetim že lahko vplival UDK 624.012.4 GRADBENI VESTNIK, LJU BLJA N A 1981 (30) Št. 1, str. 6—9 M itja K ilar, dipl. gradb. inž. POSLOVNI OBJEKT EMONE V LJUBLJANI P ri načrtovan ju poslovne stavbe Emone v L jub­ ljan i smo se trudili, da bi našli tipsko rešitev za te v rste zgradb. Sistem sestoji iz arm iranobetonskih stolpov na osni razdalji 17,5 m, n ad njim i so položene plošče z razpetino 13,0'm. M ontažne elemente, ki jih je p redvideval prvotni p ro jekt, so kasneje zam enjale na m estu lite m onolitne plošče. Z aradi m anjše teže so v plošče vložene kartonske cevi p rem era 42 cm v nev tra lno cono. Spodnja površina plošč je ravna in na ta način je bilo možno p rih ran iti stroške drage finalizacije. Plošče so oprte na dveh robovih, nad- v išan je opaža v sredini razpona je znašalo 3 cm, povesi, m erjen i do danes pa niso prekoračili 4,4 cm. S tavba je dim enzionirana za 8. potresno cono. Z nebistvenim i sprem em bam i dim enzij stolpov je možno uporab iti ta tip konstrukcije tud i v neugodnejših po­ tresn ih in fundacijsk ih pogojih. na tlake, predelne stene in instalacije. Izvedli smo nadvišanje v vrednosti 3 cm ^ 1/430. Meritve in opazovanja so pokazala, da se defor­ macije bližajo vrednosti 1/300 ^ 4 cm, k a r je neko­ liko m anj, kot smo v projektu pričakovali. Razliko lahko pripisujemo večji vpetosti stropov zaradi so­ delovanja stranskih sten jeder. Stavba je izvedena za VIII. potresno področje. S tem eljenjem n i bilo težav, saj je druga klet že v območju konglom eratnih plasti. Opisani tip zgradbe bi lahko zaradi gibčnosti vmesnih stropov izvedli tudi v slabših fundacijskih razmerah, s p ri­ merno mondifikacijo jeder pa tudi v IX. potresni coni. UD C 624.012.4 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1981 (30) No. 1, pp. 6—9 M itja K ilar, dipl. ing. THE COUNTING — HOUSE OF EMONA A typical solution w as tryed to be found out a t planing the counting-house of Emona in L jub ljana for such a k ind of buildings. This system consists of reinforced concrete tow ers on the distances of 17,50 m betw een the axis and r. c. p lates w ith span of 13,00 m are placed betw een them . The originally planed fitting -up precast elem ents w ere la te r exanged by r. c. p lates cast in site in the tickness of 55 cm. The cardboard pipes w ith diam eter of 42 cm w ere set in the n eu tra l zone of p lates in o rder to reduce the w eight of construction. So the low er surface rem ainds fla t and in th is w ay other costs for the expencive final w orks have been saved. The slabs are supported on tw o edges, the superelevation of form w orks w as 3 cm in the m idie of the span, the deflections w ho have been m easured up to to -day have not exceeded 4,4 cm. The building was designed for 8th ea rth -quake zone. This type of the building is possible to use in m ore inconvenient seismic and soil conditions by un im portan t alternations of dimensions of towers. Prikaz AB konstrukcij v Novem mestu UDK 624.012.4 AB konstrukcije na področju Novega mesta so se razvijale vzporedno z razvojem gradbeništva in proizvodnje gradbenega m ateriala te r z rastjo števila in znanja gradbenih strokovnjakov. Najpo­ m embnejši nosilec razvoja gradbeništva na tem področju je splošno gradbeno podjetje P ionir iz Novega mesta. Veliko vlogo p ri tem je odigral raz­ voj gospodarstva, ki je zahteval od gradbenikov vse večje proizvodne zgradbe ter vse več stanovanj in zgradb za splošne potrebe ljudi. Novomeško področje spada v VII. potresno cono MCS. Vsem konstrukcijam na področju Dolenjske je skupno vedno problematično tem eljenje na kraškem svetu. Zato so tu prisotne vse oblike AB tem eljnih konstrukcij: AB pasovni in točkovni tem elji, AB tem eljne grede, brane in plošče, vodnjaki te r AB piloti. Slabo rešeno odvodnjavanje ali poškodbe kanalizacije povzročajo često izpiranje temeljnih A vtor: Tone Globokar, dipl. gr. inž., L jubljana, Ulica N arodne zaščite 15 TONE GLOBOKAR ta l izpod temeljev. Sanacije takih poškodb pomeni­ jo za konstruk terje in izvajalce zahtevne, vendar zanimive naloge. P rve konstrukcije so bile opečne zgradbe z AB masivnimi in rebričastimi stropovi, ojačene z AB horizontalnim i vezmi. S predpisi za gradnjo v po­ tresnih področjih so opečne zgradbe dobile ver­ tikalne AB vezi te r take sistem e stropov, da so bili prečni in vzdolžni zidovi približno enako obreme­ njeni (križem arm irane plošče, m enjava smeri reb- ričastih stropov izmenično po etažah). Vertikalne vezi so bile sprva zabetonirane takoj po izvedbi zidov, zato so se v zidovih višjih etaž pojavljale razpoke, ki so nastale zaradi stisljivosti opečnih zi­ dov, ob praktično nestisljivih vertikalnih vezeh. Naštete značilnosti ima še zmeraj zasebna s ta ­ novanjska gradnja, ki pa je največkrat nestrokov­ no izvedena in brez strokovnega nadzora. Vzporedno z opečnimi zgradbami so se zlasti v industrijski gradnji pojavljale AB okvirne kon­ strukcije. Večinoma so bili to ravninski enoetažni Slika 1. Detajl stanovanjskega objekta na Cesti herojev v Novem mestu Slika 2. Objekt Zavarovalnice Triglav v Novem mestu Slika 3. Stanovanjski objekt — Cesta herojev, Novo mesto Slika 5. Proizvodna dvorana TOZD SPO Pionir Novo mesto AB okviri, ki so nosili lesene, jeklene in AB streš­ ne konstrukcije. AB okvirne konstrukcije so v nadaljnjem raz­ voju 'postale zahtevnejše (večetažni prostorski okvi­ ri, neprizm atični elementi, gobaste plošče brez grednih ojačitev itd.), kar je med drugim omogo­ čil tud i razvoj računalništva. M edetažne konstrukcije p ri okvirnih konstruk­ cijah so večinoma AB križem arm irane plošče, ki so p ri izredno velikih razpetinah olajšane z upora­ bo kartonskih cevi. AB okvirne konstrukcije so ne­ ekonomične za prevzem horizontalnih obtežb, zato so v novejšem času kom binirane s stenastim i AB jedri. Opečne zidove v stanovanjski gradnji je na­ domestil liti beton. V panelne lesene opaže so bile vlite nosilne AB stene, ki so nosile AB križem ar­ m irane plošče. Obodne stene so bile zlepljene z ob­ logo iz siporeksa, k i je bila predhodno pozidana na zunanji stran i opaža kot toplotna izolacija. Od tod tudi ime siporeks-beton. Iz litega betona je bilo v Novem m estu zgrajeno tudi nekaj šol. K onstrukcije iz litega betona so zelo dobro za­ snovane — zlasti glede potresne varnosti. Lesene opaže p ri stanovanjski g radnji so zame­ njali kovinski opaži, razpetine so se zmanjšale. Uveljavila se je tako imenovana »tunelska« grad­ nja, ki je čas, potreben za postavitev konstrukcije, skrajšala na minimum (en dan — ena etaža). V večini prim erov predstavlja osnovno konstrukcijo več prečnih »tunelov«, povezanih z enim vzdolž­ nim. Z razvojem tunelskih opažev so se pojavili tudi celostenski montažni AB fasadni elementi. Potrebe industrije so pospešile razvoj AB mon­ tažnih konstrukcij. »Pionir« je razvil več tipov AB m ontažnih konstrukcij: ločno v sodelovanju z »Go­ rico« te r dvokapnico in ravno streho v sodelovanju s FAGG — inštitutom za konstrukcije. Vse naštete konstrukcije so se uveljavile v Novem mestu. Za gradnjo neproizvodnih in splošnih objektov so bile razvite tudi etažne m ontažne konstrukcije. Rešitve tovrstn ih konstrukcij so še okorne in ma­ sivne, zlasti v oibmočju podpor in priključkov, zato je m nogokrat vmesna etaža izvedena klasično. Posebno vrsto konstrukcij predstavljajo AB zaklonišča, ki sprem ljajo vsak novozgrajeni objekt. Teh vrst konstrukcij se 'lotevamo konstrukterji p re­ malo eksaktno, zato je poraba betonskega jekla ne­ racionalna. K onstruktivne elemente iz prednapetega be­ tona je v Novem mestu uporabil Gradis p ri gradnji mostu čez Krko, železniškega viadukta v Šmihelu, industrijskih hal Novolesa in Industrije obutve. K onstruktivne rešitve, k i sem jih naštel, niso samo rezultat dela in snovanja konstrukterjev. Bi­ stveno je na n jih vplivala tehnična sposobnost iz­ vajalcev in finančne možnosti investitorjev. Vzporedno z nadaljnjim razvojem gradbene tehnologije in racionalnejših konstruktivnih reši­ tev pričakujem o tudi razvoj zahtevnih konstrukcij. Vsi trije referati so z 2. letnega zborovanja grad­ benih konstruktorjev Slovenije, 11.—12. septembra 1980 na Bledu. VESTI IN INFORMACIJE Nekaj podatkov o strokovnih izpitih P red 14 leti je Zveza gradbenih inženirjev in teh ­ nikov Slovenije organizirala p rv i in form ativni p rip rav ­ lja ln i sem inar za kandidate strokovnih izpitov gradbene in arh itek tonske stroke. To je bilo v času, ko so se strokovni izpiti, ki so dotlej potekali na republiškem sek re taria tu za gospodarstvo, uk in ili in ko je svet za gradbeništvo G ospodarske zbornice SRS prevzel in i­ ciativo in z letom 1968 pričel s strokovnim i izpiti za tehnike, inženirje in dipl. inženirje gradbene in arh. stroke p ri B iroju gradbeništva Slovenije. Odločitev ZGIT o organiziran ju sem inarjev je bila v skladu z nalogam i in dolžnostmi, ki jih je imela do svojih članov glede njihovega strokovnega izpopolnje­ vanja. Od ta k ra t dalje do danes potekajo sem inarji za oprav ljan je strokovnih izpitov za gradbeno stroko ne­ pretrgano v organizaciji naše osrednje strokovne zveze, o čem er so naši člani redno obveščeni v Gradbenem vestniku. Po sp re je tju ustavnih dopolnil 1. 1971, ko je pod­ ročje gradbeništva v celoti prešlo v pristo jnost repub­ lik in pokrajin , je bil konec le ta 1973 sp reje t zakon o graditv i objektov. 16. člen tega zakona določa, da m orajo im eti de­ lavci, ki izdelujejo tehnično dokum entacijo, izvršujejo kontrolo nad njo, odgovorni vodje del in nadzorni organi nad deli, strokovni izpit in da se program in način op rav ljan ja strokovnih izpitov uredi z družbenim dogovorom. Za gradbeno stroko ta obveznost op rav ljan ja stro ­ kovnih izpitov ni prinesla v b istvu nič novega, saj je šlo za kontinuiteto polaganja strokovnih izpitov, ki so se oprav ljali od leta 1951 dalje p ri republiških up rav ­ nih organih, nato pa na zbornici. V endar pa je repub­ liški zakon razširil krog obveznikov do oprav ljan ja strokovnih izpitov (vsi, k i izdelujejo tehnično dokum en­ tacijo, torej ne le odgovorni projektanti). Novost je bila za strokovnjake drugih strok, ki so udeležene p ri g raditv i objektov. Doslej so Gospodarska zbornica SRS, republiški se­ k re ta ria t za gospodarstvo (danes republiški kom ite za energetiko, industrijo in gradbeništvo), republiški svet Zveze sindikatov Slovenije spreje li dva družbena do­ govora, prvega v le tu 1974, drugega pa v le tu 1976, ki je bil ob jav ljen v U radnem listu SRS, št. 27/1976. Danes potekajo' po zakonu o grad itv i objektov s tro ­ kovni izpiti za strokovnjake sredn je do visoke stro ­ kovne izobrazbe za naslednje stroke: gradbeno strojno elektro kemično m etalurško od le ta 1974 dalje, od le ta 1975 dalje, od le ta 1977 dalje, od le ta 1977 dalje in od leta 1980 dalje. K er p ro jek tiran je tehnične dokum entacije, kot jo predpisuje zakon o graditv i objektov, gradnjo objektov in nadzorstvo nad deli, izvaja jo predvsem strokov­ njaki gradbene, stro jne in elek tro stroke, je razum lji­ vo, da n a te stroke odpade največ kandidatov za oprav­ ljan je strokovnih izpitov, zlasti na gradbeno stroko, kar je razvidno iz naslednjih podatkov zadnjih dveh let: Pregled strokovnih izpitov v letih 1979 in 1980 Izpit opravljalo Število kandidatov v letih po strokah 1979 1980 gradbena 465 499 stro jna 223 161 energetika 160 113 inform atika 79 54 kem ična 27 9 m etalurška — 19 Skupaj 954 855 Izpit opravilo Število kandidatov v le tih po strokah 1979 1980 gradbena 324 331 stro jna 188 109 energetika 134 97 inform atika 70 47 kem ična 27 9 m etalurška — 18 Skupaj 743 611 V inform acijo navajam o tud i število kandidatov, k i so oprav ljali strokovne izpite gradbene stroke v času, ko so izpiti po tekali neobvezno na zbornici od leta 1968 do konca leta 1974. N avajam o tud i podatke za le­ ta 1975, 1979 in 1980, ko se izpiti oprav ljajo po d ružbe­ nem dogovoru po zakonu o graditv i objektov, kot sledi: Pregled opravljenih strokovnih izpitov kandidatov gradbene stroke srednje, višje in visoke izobrazbe V letih Redni Ponavljalci 1968 161 62 1969 132 52 1970 110 53 1971 127 43 1972 149 42 1973 198 61 1975 427 108 1979 366 99 1980 379 120 Zanim ivi so podatki o številu kandidatov. V času od le ta 1968 do konca leta 1973 je opravilo izpite skupno 877 kandidatov gradbene stroke, k a r znaša 146 kand i­ datov letno. V zadn jih dveh letih, le ta 1979 in 1980 po znaša letno poprečje 372 kandidatov, k a r je približno 2,5-krat več kandidatov kot v času, ko izpiti niso bili obvezni in niso bili predpisani. Ti podatki kažejo, da delovne organizacije, ki se bavijo z g rad itv ijo objektov, bodisi kot p ro jektantske, izvajalske ali investito rske organizacije, kažejo zani­ m anje za o p rav ljan je strokovnih izpitov. Saj je to priložnost, da se nadoknadi znanje, ki se ne pridobi v šolah, am pak v p raksi in ki se nanaša na uporabo tehničnih dosežkov in znanja glede na uporabo zakonov, predpisov o tehn ičn ih ukrepih, norm ativ ih in stan ­ dardih, varstvu p ri delu kakor tud i drugih predpisov, s katerim i se u re ja grad itev objektov. Čim boljše bo poznavanje in tud i spoštovanje p red­ pisov, k i u re ja jo graditev objektov, tem m anj defor­ m acij lahko pričakujem o v investicijsk i graditvi. Ni nam en tega sestavka obravnavati program , delo in oceno strokovnih izpitov, ugotovim o pa lahko, da so strokovni izpiti potrebni in koristni, p ri čem er pa je treba izpitne program e stalno dopolnjevati in p rilaga­ ja ti novostim tehnične regulative in razvoju naše druž­ be. Vladimir Čadež, dip. inž. IZ RAZISKOVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE UDK 627.152.123 Prodnost Mure Vodogradbeni laboratorij je v letih 1973—1977 op­ rav il m eritve na rek i M uri v dveh profilih S rednji B istrici in M urskem Središču. O prav ljena m e rjen ja so dala podatke o osnovnih karak teris tik ah toka (sprem em ba globine, širine na gladini, ploščine prečnega profila, padca), hidravličnih karak teristikah (pretok, hitrosti) in o karak teristikah , prodonosnosti (pretok in granulacija proda). Z arad i ovir p ri izvajan ju m eritev (neugodne h id ­ rološke razm ere in g radn ja m ostu v m erskem profilu S rednja Bistrica) so dela tra ja la od 1973. do 1978. leta, p rve tr i m eritve v S redn ji B istrici iz le ta 1973 pa so bile neuporabne za n ad a ljn jo obdelavo. V S rednji B istrici in M urskem Središču sta bila m erska profila oprem ljena s potrebnim i m erskim i p ri­ pomočki (brod', po trebne vrvi, ročni v itli z dvigalom, prodni lovilec, itd.). P rod smo zajem ali v obeh prim erih s prodnim lovilcem tipa K aroly, ki ga je m odificiral inž. Colarič v Vodogradbenem laboratoriju . Zajem na širina lovil­ ca je 0,50 m, n jegov efek t lov ljen ja pa je 100%. R ezultati m eritev so podani v izvlečku v nasled­ n jih tabelah. SREDNJA BISTRICA M e r itv e k o ta g la d in e D a n 26. 5. 1976 D a n 4. 12. 1976 D a n 5. 12. 1976 D a n 3. 5. 1977 169,22 169,68 169,43 169,88 S m2 120,9 152,2 134,9 168,5 B m 65,70 66,50 66,15 66,80 h srm 1,840 2,289 2,039 2,522 v m/s 1,430 1,683 1,570 1,852 i °/oo i = const. = 0,7225 °/oo C 35,83 36,54 36,83 37,74 n 0,02791 0,02737 0,02715 0,02650 G kg/s 0,849 2,768 1,499 3,317 Bs m 44,0 54,0 49,0 57,0 Qs mt/s 144,6 263,1 189,5 295,2 gs kg/sm 0,0193 0,0513 0,0306 0,0582 d95mm 30,8 53,0 40,8 58,6 dfl0 mm 25,5 44,7 27,9 51,8 d50 mm 0,7 14,1 10,2 18,7 dm mm 7,60 17,72 13,05 22,17 ^m ax 120 m m , OTMAR COLARIČ MURSKO SREDIŠČE M e r itv e k o ta g la d in e D a n 26. 9. 1974 D an 27. 9. 1974 D a n 21. 3. 1975 D a n 22. 3. 1975 D an 13. 5. 1975 158,24 157,78 153,81 159,37 158,79 S m2 319,54 177,29 279,12 342,70 277,49 B m 97,2 94,4 101,0 105,3 100,8 h srm 2,259 1,878 2,764 3,255 2,753 v ^ m /s 1,324 1,555 1,539 1,726 1,507 i %o 0,447 0,407 0,481 0,517 0,480 C % 36,37 37,61 35,63 34,56 35,02 n 0,02749 0,02559 0,02807 0,02893 0,02856 G kg/s 3,327 0,538 6,897 21,544 7,465 Bs m 80,0 75,8 87,3 89,0 83,8 Qs m3/s 270,26 184,78 375,93 569,28 394,58 gs kg/sm 0,04159 0,00701 0,07900 0,24207 0,08908 dgs m m 31,7 24,0 27,3 28,3 45,0 d90 mm 19,5 18,1 22,3 23,5 31,5 d50 mm 5,5 3,0 4,4 8,0 10,6 dm mm 8,42 3,42 8,67 10,21 13,95 dmax = 75 mm S pad. podr. 10 891 km 2 Na osnovi rezultatov m eritev, navedenih v obeh tabelah je bila izračunana prodonosnost za oba pro­ fila po š tirih av torjih : G ončarovu (L-l), Sam ovu (L-2), Leviju (L-3) in M eyer-Peteru (L-4). Iz teh računov smo dobili odvisnost G = f(Q), k i je defin irana za š tiri obm očja z izrazi: za profil S redn ja Bistrica Območje m3/s Odvisnost G = f(Q) 140— 175 G = 0,1 f - Q l 120,5 1 175— 650 G = j 1 158 J |3,12 1 650— 1000 G = 10 I 1 187 J f— 1 .1,59 1 I L 240 J f Q 1.1,09n a d 1000 G = 10 - -1l 125 J1S pad. podr. 10 435 m 2 za profil M ursko Središče Območje m3/s Odvisnost G = f(Q) i' Q j,4,482 140— 290 G = 0,1 .140 J ' Q j 1 ,2,7331 290— 625 G = 1 {,204 J1 n a d 625 O II H-» O ' Q 1 ,2,026 .430 J1 Iz d iagram a pogostnosti p retoka proda in d iagram a pogostnosti energije profila je bil določen m erodajni pretok za dim enzioniranje rečnega korita, ki znaša za Srednjo Bistrico 210 m 3/s in za M ursko Središče 215 m3/s. Iz izrazov G = f(Q) te r pogostosti pretokov je bila določena le tna prodonosnost za suho, poprečno in m okro leto. V poročilo je vključen tudi računski re ­ zu ltat p reračuna prodonosnosti za profil Veržej (L-4). Leto t Veržej m3 «/o Sred. Bjstr. t m3 »/. Mur. t . Središče m’ »/o m okro leto 230.774 128.208 100 143.264 79.591 62 poprečno leto 40.200 22.400 126 31.859 17.699 100 19.305 10.725 61 suho leto 2.297 1.276 100 1.694 943 73 R ezultati iz zgornje tabele kažejo, da je letna prodonosnost v M urskem Središču le dobrih 60 odsto- kov le tne prodonosnosti iz S redn je Bistrice. A naliza in p rim erjava zrnatosti prem ikajočega se proda kaže, da pride v M ursko Središče le 43 odstot­ kov m ateria la , k i potuje skozi p rofil S rednja Bistrica, 57 odstotkov pa se odloži n a odseku m ed Srednjo Bi­ strico in M urskim Središčem. 18 odstotkov letne koli­ čine proda si M ura vzam e iz korita, sipin in prekopov na odseku med Srednjo B istrico in M urskim S redi­ ščem. Odvzeti prod im a zrnatost pod 10 mm, odloženi prod pa nad 10 mm, predvsem so to zrna 40—50 mm in zrna 25—30 mm. M otnje v pretoku proda se kažejo tud i v prodnem traku. P rodn i tra k je bil določen na osnovi 36 vzorcev proda iz dna, ki so b ili odvzeti v dvana js tih p rečnih profilih na odseku od C eršaka do Bistrice in od K ri- žovca do izliva K rke, 50 vzorcev proda iz d n a struge, ki so bili odvzeti n a 10 profilih na odseku G ibina— Križovec in 21 vzorcev iž 10 prodišč na odseku C eršak —Križovec iz le ta 1970. Iz teh vzorcev določen prodni trak in vzdolžni profil g ladine omogočata naslednje ugotovitve: Vzdolžni profil kaže b istveni lom na odseku Mo­ ta—B istrica km 73: uvodni del vodotoka im a padec 1,3 %o, nizvodni de l p a 0,54 »/0o. Lom padca se odraža tud i na sprem em bi karak terističn ih prem erov zrn, ki so podani za odsek uzvodno do Bistrice in odsek niz­ vodno od B istrice v spodnji tabeli. Prod odvzet uzvod. ^90 nizvod uzvod. d 50 nizvod uzvod. nizvod iz dn a struge iz prodišč 77—73 48 33—22 \ 20 62—45 19 11—7 8 55—45 19 15—9 8 Z asta jan je proda, ugotovljeno z m eritvam i p re ­ toka proda in potrjeno z granulacijsko analizo p re ­ m ikajočega se proda in analizo prodnega traku , pov­ zroča dvig dna na tem odseku, k a r je povzročilo, da je odsek od S rednje B istrice do M urskega Središča podivjan. Za odpravo nekontro liranega odlaganja proda n a ­ vajam o nekaj ukrepov in n jih kritiko : Zožitev struge im a za posledico povečanje sred­ n je g ladine v profilu in s tem povečanje vlečne sile (r = y • h • i). N egativne posledice takega ukrepa so: — voda se pri enakem pretoku prej razlije v po­ plavno področje kot p red regulacijo; — prod se odaga ob koncu izvedene zožitve; — ukrep je zelo drag. Predlagam o, da ostane regulacija širine enaka kot je b ila doslej: v S redn ji B istrici 60 m in v M ur­ skem Središču 80 m. R azširitev struge. Na prim ernem m estu m ed Gibino in Srednjo B i­ strico bi bilo treba predvideti prostor, k je r bi se struga um etno močno razširila. Tako bi se prod od­ lagal na določenem m estu in bi ga bilo treb a iz tega »lovilnega odseka« z bag ran jem odstran jevati. U krep zahteva razm erom a velik prostor, moč­ nejšo u trd itev brežin zaradi sp rem in jan ja trase s tru ­ ge in pa seveda bagranje. N ajprim ernejši uk rep bi bila izgradnja jezu. J e ­ zovi so v bližnji bodočnosti že predvideni za energe t­ sko izrabo M ure in za druge vodnogospodarske na- mene. Z zajezitvijo vode se n jena h itrost tako zm anjša, da je popolnom a p rek in jen p retok proda. Ves prod se odlaga v korenu zajeze in ga je treba občasno z bagranjem odstran jevati, dokler ne bo zgrajena vsa verige jezov na M uri. Nizvodno od jezu se bo struga poglabljala, k a r je zaželeno zaradi znižanja pod ta l­ nice, vendar pa je tre b a računati, da bodo zaradi poglabljanja ogroženi tem elji regulacijsk ih zgradb. Ob koncu naj še navedem o, da je ta izvleček iz­ dan na osnovi elaborata , k i vsebuje 117 tipkan ih stran i tek sta in 55 grafičnih prilog. Literatura: (L-l) V. N. G ončarov: Osnovy dinam iki ruslovyh potokov. G idrom eteoizdat — Leningrad 1954. (L-2) G. I. Sam ov: Rečnye nanosy. G idrom eteoiz­ d a t — L eningrad 1959. (L-3) I. I. Levi: D inam ika ruslovyh potokov. Gosenergoizdat M oskva — L eningrad 1957. (L-4) Vodogradb. labor.: Prodonosnost reke D rave in Mure. L ju b ljan a 1973. IZ NAŠIH KOLEKTIVOV SGP PRIMORJE, AJDOVŠČINA Gradnja nove mlekarne v Vipavi Investicijska vrednost del po p redračunu iz konca leta 1979 znaša 140 m ilijonov din. SGP P rim orje izvaja dela v obsegu 80 m ilijonov din. Ko so že pričeli z g rad ­ benim i deli, se je investitor odločil, da bo im ela m le­ karna izvozni status, torej m ora b iti zgrajena po n o r­ mah, katere im a EGS. Zato so nastale naknadne spre­ membe in dopolnitve projekta. M lekarna bo im ela zm ogljivost 50.000 litrov mleka dnevno. O bjekt pokriva 3500 m2 površine. G rajen je v klasičnem sistem u z montažno streho. Razponi vencev so 15 metrov. Tehnologijo je izdelal m lekarski in štitu t Slovenije. Za opremo je bil odobren m ednarodni kredit. Kot najugodnejši ponudnik oprem e je iz Lodija p ri Milanu. Del oprem e je švedski ALFA LAVAL, del TETRAPAK in del JEDINSTVO, Zagreb. Z aradi uvoznih težav za opremo so nastale nove ovire z usk la jevanjem opreme in instalacij z gradbenim i deli. Rok za dokončanje del je ju lij 1981. Potek del na tiskarni v Novi Gorici Na objektu tiskarne SOČA v Novi Gorici, na zazi­ dalnem kom pleksu G asilski dom, so z gradbenim i deli pričeli 12. 12. 1979. P ri izkopih so večkrat naleteli na še povsem n e­ poškodovane topovske granate, dele pušk in človeške kosti, še iz prve svetovne vojne. S pomočjo priprave dela je bilo 5000 m 2 nosilnega odra strešne plošče, ki je bil 5,80 m visok, h itro in strokovno napravljenega. Veliki problem i p a so nastali p ri a rm atu ri 0 28,30 in 32 te r dolgi tudi po 19,00 m etrov. Z aradi take dolžine so jo m orali čelno v ariti te r prevoze opraviti v sprem stvu UJV. P ri strehi so se srečali z novo, verje tno enkratno konstrukcijo, ko sekundarni nosilci visijo na p rim ar­ nih. Zaradi velikih raztezkov na strehi, ki obsega 5000 m 2 m arke betona MB 400 in to brez dilatacije, so v Anhovem predlagali uporabo cem enta PCŽ 450, ki se je dobro obnesel te r vgrajeval. Lep videz fasade je bil pogojen z zelo kakovostno izdelavo vseh m ontažnih elementov. Z aradi dodatnih in več del je b il rok do­ graditve od 31. 12. 1980 jlrenešen na 31. 3. 1981. V Novi Gorici bo cerkev V zazidalnem okolišu »Gasilski dom« (gasilski dom, UJV, tiskarna) v Novi Gorici je v g radnji še en objekt — cerkev Sv. O drešenika. Nedvomno je cerkev eden izmed vsebinsko izjem nih objektov. Oblika in konstrukcija sta neponovljivi, brez standardov. Celoten objekt je zasnovan kot enoten blok z m anjšim i cezuram i in izrastki, ki se od osnove um ikajo v diagonalnih ravninah. Zveza s te raso sim ­ bolizira dolino Soče, ostale lin ije težijo v eno smer. Cerkveni del so arm iranobetonske stene in lepljeni strešni nosilci. Župnišče je klasičen objekt z opečnimi nosilnim i zidovi. Fasada celega objekta je iz m odu­ larne silikatne opeke, k ritina pa bakrena pločevina. K let ima prostore za zaklonišče, shram be, garaže, rekreacijo. P ritlič je je nam enjeno cerkvenem u prostoru, župnijski pisarni, dnevni kapeli te r veroučnim prosto­ rom. N adstropje župnijskega dela je za stanovanja, v podstrešju pa bodo pomožni prostori (pralnica, sušil­ nica, kolektor j i za sončno ogrevanje, shram be in ­ ventarja). V ir: PRIM ORJE glasilo nov. in dec. 1980 SGP GORICA, NOVA GORICA Še o montažnih hišah iz opeke Ze v lanski 9. številki G. V. je bila na str. 196 ob jav ljena inform acija o novem opečnem m ontažnem sistem u oz. sistem u prostostoječih gradbenih elementov, katerega na podlagi sam oupravnega sporazum a razvi­ ja jo SGP Gorica, Goriške opekarne, P rojekt, SGP P ri­ m orje in SGP K raški zidar. Iz V estnika SGP Gorica od novem bra 1980 pa so povzete še naslednje podrobnosti: P re tila je nevarnost, da bo vsako podjetje razvijalo svoj sistem opečne m ontažne gradnje. Povezovanju v G IPP in D ruštvu gradbenih inženirjev in tehnikov A jdovščine in Nove Gorice gre zasluga, da je prišlo do enotne akcije. O bjek ti bodo p ro jek tiran i v m odulu 2,10 m. Tako bodo vse plošče široke 2,10 m in dolge 4,20 m, 6,30 m ali 8,40 m. Poleg teh standardnih bodo še plošče s p re ­ visom dolžine 2,10 m za izvedbo balkonov in plošče z odprtino za stopnišče istih dimenzij. G lavno karak teristiko sistem u dajo prostostoječi zidni elem enti s tlorisno obliko črke L. M odularno m erjeno m ed osmi vertikaln ih lukenj za povezavo so krak i lahko dolgi 2,10 m ali 4,20 m, to pomeni, da so samo tr ije osnovni zidni elementi. Če so elem enti finalno obdelani, se število različnih elem entov neko­ liko poveča, k e r im ata eden ali oba kraka izvedeno fasado. V sam ih zidnih elem entih n i pravilom a nobenih okenskih ali v ra tn ih odprtin, ker bi te močno pove­ čale število kom binacij. Vsa okna in v ra ta bodo vgra­ jena m ed zidne elem ente skupno z event, parapeti kot nenosilni elementi, široki 2,10 m. Glede na tip okna ali v ra t bo samo osem različnih tak ih elementov. N ajveč naporov vlagajo v to, da bi m ontaža z avto- dvigali potekala enako hitro kot nak ladan je kamionov. Če bo za m ontažo p riprav ljene površine vsaj 250 m 2, avtodvigalu ne bo treba čakati izvedbe povezav in stikov p red m ontažo naslednje etaže. Z aradi solidne protipotresne gradn je se ni bilo mogoče izogniti m ini­ m alnem u zalivan ju spojev s posebnim i hitrovezočimi betonskim i mešanicam i. S trd itve m ešanice v spojih p rejšn je etaže n i treba čakati, k er se obtežba in ev. pritisk v e tra nan jo prenese preko jeklenih moznikov direktno na spodnje zidove. Mozniki po grobem centri­ ran ju sam i zdrknejo v točno določen položaj. Izvirno so izvedene tud i poligonalno adhezijsko prednapete m ontažne rebričaste stropne plošče iz be­ tona in opečnih polnil. Z željo po večji fleksibilnosti stanovanjskih prostorov so začeli p roizvajati 8,40 m dolgo, 2,10 m široko in 22 cm debelo stropno ploščo. Tehnološke problem e sidran ja vertikaln ih sil v točkah loma lin ije v rv i so rešili s cevmi, ki potekajo prečno skozi ploščo in so p ritrjene na vzdolžnih stranicah kalupa. Po m ontaži služijo p ri tem nastale prečne lukn je za m edsebojno prečno povezavo plošč. T renutno izdelujejo elem ente za prototipni objekt, katerega bodo zm ontirali v začetku 1981. leta v B u­ kovici. K je in k a j gradim o? — v Novi Gorici: stanovanjske stolpnice v kare ju 6, park irno hišo, dijaški dom, up ravno stavbo Projekta, osnovno šolo Jug, centralno lekarno, garaže in de­ lavnice ŽTP, skladiščno halo S urovina in vezni objekt zavarovalnice Triglav, — v M irnu: SO-14 stanovanjsk i bloki, — v Šem petru: zaklonišče v Mlinih, kom unalne naprave Podm ark III, halo Cimos, II. faza bolnišnice, stavbo TOZD, — v Podbrdu: predilnica Bača, — v V rtojbi: špedicijska ob jek ta B 5 M ejni prehod, — v Tolminu: tra f o posta ja in skladišče, kotlarno za Avtoprevoz in skladiščno halo TOZD, — v Bovcu: K aninsko vas, ku ltu rn i dom, — v K obaridu: Hotel Zvezda, — v Srpenici: TKK Srpenica, — v D olenji T rebuši: večnam enski objekt, — v Trzinu: v rstne hiše in kom unalne naprave te r zaklonišče, — v Zalogu: hladilnica, — v K ozar j ah: vrtec, — v K ran ju : hala M erkur, — v K opru: poslovni objekt, stanovanjski bloki, osnovna šola idr., — v Luciji: stanovanjski stolpiči, — v Buj a h : hala Feroplast, — v Buzetu: kovačnica Roč, — v Id riji: hala Gostol, — poleg že naštetih še hale: Bim ont na Reki, V iro­ vitičanka v Virovitici, v St. L enardu Ita lija te r h la ­ dilnica v Šem petru in P rehram ben i kom binat v Som- boru. SGP KRAŠKI ZIDAR, SEŽANA Pridobiti več vode za Sežano! Zagotavljanje potrebnih količin vode prebivalstvu in gospodarstvu v občini Sežana, ki im a 23.500 p re ­ bivalcev v 172 naseljih je vedno težja naloga. V zad­ n jih le tih postaja že neuresničljiva. Zaradi tega je osnovna naloga in edina rešitev — pridobitev novih dodatnih količin vode. To se je razrešilo z raziskavo podzem nih voda na K rasu, ka te re stroški so dosegli dve m ilija rd i starih dinarjev . R aziskava ni bila zaman. V podzem lju na območju KS Brestovica je možno črpanje p itne vode najm anj 200 1/sek. N ujno je treba storiti vse, da začnemo izkoriščati ta vodni vir. Z graditi m oram o vodovod Brestovica— Lipa—Komen—Sežana z vsem i sprem ljajočim i objekti. G radnja vodovoda naj bi potekala v dveh etapah: prva iz Brestovice preko Lipe do Kom na in druga od Komna do Sežane. Obe etap i naj bi bili končani v dveh letih. Investicijska vrednost je ocenjena na 440 m ili­ jonov dinarjev. Novi del ceste Iz Sežane, od razširjenega k are ja II. proti Vrhov- ljam so zabrneli težki gradbeni stoji. Pičeli so u stv a rja ti novo cesto za potrebe k rajanov vaške skupnosti Vrhov- lje, Dol in Voglje te r za po trebe TOZD M armor, ki odpira na novi lokaciji kamnolom. Nova cesta pa bo tud i ob konicah na m ejnem prehodu Fernetiči, dobra obvoznica za m aloobm ejni prom et preko bloka Repen- tabor. Nova cesta bo široka sedem m etrov (čista širina vozišča šest metrov) v dolžini 2510 metrov. N adaljn jih nekaj kilom etrov pa bo obnovljena obstoječa cesta Sežana—Vrhovlje. Za sedaj je predvidena m akadam ska izvedba, pozneje pa bo cesta na vsej trasi asfaltirana. Investicija znaša okrog 14,8 milijonov dinarjev. Vir: glasilo KRAŠKI ZIDAR, št. 38/39. SGP PIONIR. NOVO MESTO Kje bodo delavci SGP Pionir gradili v letu 1981? U resničevanje stabilizacije pom eni tud i zm anjša­ n je vlaganja narodnega dohodka v izgradnjo novih objektov, torej, m anj dela za gradbince, Zato se je tud i v SGP P ionir postavilo vprašanje, kakšna je perspektiva za njihovo delovno organizacijo, k je in kaj bodo gradili v le tu 1981, še posebej v zim ski se­ zoni? Odvisno od vrem enskih prilik bodo grad ili v vseh že pogojenih objektih, razen tega pa bodo pospešeno gradili ob Jad ranu , kot npr. v Hercegnovem na izgrad­ n ji hotela Plaža. To je velik objekt, saj znaša pogod­ bena vsota več kot 410 m ilijonov din, dovršitveni rok pa je jun ij 1981. Začeli so tud i z deli na izgradnji stanovanjskega kom pleksa v zalivu Miholaščica na oto­ ku Cresu. V rednost del bo presegla 200 m ilijonov din. Celotno naselje z vso potrebno in frastruk tu ro m ora b iti končano do glavne tu ristične sezone 1981. Na Reki bodo nadaljevali z gradnjo že prevzetih stanovanjsk ih objektov, v T itogradu pa z dograditvijo tr ib u n e na s ta ­ dionu Budućnosti. Z investito rji so se dogovorili za prevzem še neka te rh novih del ob Jad ranu . Na splošno ugotavljajo , da se je p ri pridobivanju novih del izredno povečala konkurenca, saj se npr. v L jub ljan i na vsaki licitaciji pojavi 8 do 10 resnih ponudnikov. P red dnevi so z investito rjem v S arajevu podpisali sporazum za izgradnjo 300 stanovanj letno za dobo petih let. O bjekti bodo zgrajeni v celoti po P ion irjev i tehnologiji, k a r je lepo priznanje. P ion irju so preko natečaja od organizacijskega kom iteja za izvedbo zimskih olim pijskih iger 1984 v S arajevu priznali spo­ sobnost za izgradnjo vseh olim pijskih objektov. Tudi v Črni gori se dogovarjajo za prevzem novih del. V le tu 1981 bo P ionir izvajal dela še v tujin i. G re za m anjši obseg del v K ulkw itzu v NDR te r za večja dela v Libiji. Smernice razvoja tehnologije gradbene proizvodnje 1981—1985 Osnovna tendenca razvoja proizvodnje v gradbeni operativi SGP P ionir v nastopajočem srednjeročnem obdobju bo organizacija močnih proizvodnih obratov z m odeno tehnologijo, to je drobilnic in separacij za betonske agregate, večjih centraln ih betonarn, opažar- skih obratov, centralnega tesarskega obata za izdelavo ostrešij, cen tralne m oderne železokrivnice in cen tralne žage. S tem se bo v večji m eri prenesla proizvodnja v dobro organizirane in oprem ljene obrate, njihove izdelke pa bodo m ontirali na gradbiščih. S tem bo dosežena boljša storilnost, večja izkoriščenost proizvod­ nih naprav in boljša celotna organizacija dela. Osnovni sistem gradn je v litem betonu s tune lsk i­ mi opaži in m ontažnim i fasadam i te r stopnišči bo ostal še naprej tem eljn i tehnološki sistem. V tehno­ loškem sm islu boljšega sistem a gradnje p ri naši p re ­ cejšnji razdrobljenosti, raznolikosti in m alih serijah v stanovanjski g radn ji zaenkrat ni. Potrebno pa bo pri uporabi tunelskih opažev doseči še določene organi­ zacijske in tehnološke izpopolnitve. Potrebno bo boljše vzdrževanje teh opažev, doseganje enodnevnega pro­ izvodnega ciklusa in večje natančnosti p ri betoniranju, kakovostne izvedbe površin, dopolnitev organizacije in izvedbe zak ljučn ih del, estrihov, p redeln ih sten in fasad. N adaljevali bodo z razvojem tehnologije m ontažne g radn je industrijsk ih in drugih objektov. Predvideno je, da se povečajo in uskladijo proizvodne zmogljivosti ob rata za izdelavo obstoječih sistemov ha l in m on­ tažnih fasad. P redv iden je nada ljn ji razvoj osvojitve tehnologije p rednapetega betona p ri g radn ji ha l večjih razponov oz. za m ontažno izvedbo objektov nizko- gradnje. V p rip rav i je še tehnološka š tud ija za posta­ vitev dislociranih obratov TOZD TOGREL, za raz­ širitev proizvodnje elem entov hal, tovarne stanovanj in obrata betonske galanterije. V ir: glasilo PIONIR, št. 12 in 13/80. GiP INGRAD, CELJE Največje gradbišče v Celju — bolnišnica V sklopu zdravstvenega kom pleksa Celje je GIP Ingrad pričel z g radn jo I. faze Polikliničnega bolniš­ kega objekta velikosti 100 X 100m in 32.000m 2 neto tlorisne površine. O bjekt bo v celoti podkleten, sicer pa delno pritličen in delno v nadstropjih . Dela pote­ kajo po p lanu k ljub obsežnim dodatnim delom, ki so bila potrebna p ri zaščiti gradbene jam e, zaradi visoke podtalne vode. O bjekt bo do III. faze zgrajen do konca leta 1981. Proizvodnja montažnih hal v letu 1980 Z usposobitvijo še druge proizvodne dvorane v TOZD IGM Medlog, je mogoče v enem mesecu izdelati 5000 m 2 m ontažnih hal. V le tu 1980 jih je bilo pro­ izvedenih in m ontiran ih 58.866 m2 objektov. Elem ente je potrebno k red itira ti. T udi v prihodnjem le tu bo treb a dobiti bančne k red ite sicer bo zelo težko p la­ s ira ti objekte na tržišču. V pogledu tehničnih izboljšav so poifeg redno vp e ljan e proizvodnje p rednapetih strešn ih nosilcev p ri ZRMK naročili preiskavo p red­ napetih m ontažnih konzol. Po pridobitvi atestov bo možna g radn ja razn ih m ontažnih objektov, predvsem poslovnih, 3—4 etaže, odvisno od obrem enitev, potresne stopnje, nosilnosti ta l itd. Letos je bil v sodelovanju s FAGG Univerze v L jub ljan i sestav ljen računalniški program tako, da je možno vse m ontažne objekte statično obdelati. P rednost te m etode je v h itrosti dobljenih rezultatov in zelo natančnem dimenzioniranjju, k a r praktično pomeni m anj arm ature, kot po klasični metodi statičnih ra ­ čunov. 2200 stanovanj v letih 1981—1985 Po p redv idevan ju osnutka družbenega dogovora o tem eljih p lana občine Celje, naj bi v naslednjih petih le tih v občini zgradili vsega skupaj 2200 stanovanj in to v le tu 1981 410, le ta 1982 390, v naslednjih dveh letih po 460 in le ta 1985 še 480 stanovanj. Razm erje m ed družbeno najem nim i in individualnim i stanovanji bo 77 :23 v korist družbenih. Razm erje m ed usm erjeno stanovanjsko gradnjo v zazidalnih okoliših in ostalo gradn jo p a bo 87 :13. V ir: glasilo INGRAD Celje, št. 9/80. PODJETJE ZA UREJANJE VODA NIVO, CELJE Jezovi so n a vodotokih p ri vzdrževanju vodnega režim a najbolj pomembni objekti. Z opuščanjem žag in m linov v zadnjih desetletjih je prenehala tud i skrb za vzdrževanje jezov, kot je to bilo nekdaj. Ob koncu druge svetovne vojne je bilo samo v Zg. Savinjski dolini na vodotokih 115 jezov, od tega na S avin ji 32. Danes je jezov le še 46. Če vem o kakšne so posledice ob porušitv i jezovnih naprav, se res ne m orem o čuditi, zakaj je škoda v zadnjih 30 le tih očitno večja in po­ sledice poplav mnogo hujše. Z arad i pičlih sredstev za vzdrževanje jezov in vodotokov smo doslej lahko sam o gasili. Obdržali in obnavljali smo le tis te jezove in zgradbe, ki so za vzdrževanje vodnega režim a najpom em bnejši. P rogram vzdrževalnih del na vodotokih za leto 1980 je v celoti uresničen. Vsi v tem le tu zgrajeni jezovi in vsa obrežna zavarovanja nova a li obnovljena so sedaj v veliki preizkušnji. Visoke vode bodo n a j­ bolj ocenile uspešnost opravljenega dela. Če bo vse kot se p redvideva se bodo vsa vložena sredstva za obnovo jezov izplačala te r dobro obrestovala. Obnovljeni jezovi n a Polzeli, Podvinu, Letušu, M ozirju, L jubnem , Lučah in jez v Podsredi bodo varovali obrežja in rodovitni obrežni svet p red večjim i poškodbami, ki jih povzro­ čajo poplavne vode. P rav tako pa u rejen i jezovi po­ m enijo našim rekam in potokom lep te r p rije ten n a ­ ravn i okras. GIP BETON - ZASAVJE, ZAGORJE Sodelovanje TOZD operative Zasavje Trbovlje z OOUR Gradjevinar V TOZD O perativi Zasavje so lani prevzeli dela v velikem obsegu. Iz znanih vzrokov se je večina objektov znašla v istem časovnem obdobju gradnje. Seveda so nalete li na problem kako zagotoviti dovolj delavcev? Takoj so odpadli predlogi o povezovanju s p rivatn im i skupinam i iz drugih republik. Končno so se odločili da se s pobrateno občino Lazarevac v Srbiji dogovorijo o možnostih sodelovanja. K aj km alu je tako prišlo do stika z REK K olubara oz. z gradbeniško de­ lovno organizacijo G rad jev inar iz Lazarevca. 2 e po prvem srečan ju v S rb iji so se dogovorili za način in obliko sodelovanja. Od ap rila do danes so stkali resnično zgledno poslovno tehnično sodelovanje. Tovariši iz Lazarevca so s svojim i delavci prevzem ali po posam eznih fazah dela na ob jektih Zasavja, poleg tega pa so intenzivno izm enjavali m edsebojne izkušnje iz področja dela, tehnologije idr. Tudi v praksi. Tako so npr. v Laza- revcu pričeli uporab ljati nekatere tehnološke načine opaženja, v Z asavju pa so izkoristili prenešene izkušnje iz področja nagrajevanja, uporabe gradbeniških nor­ m ativov itd. Za delavce iz S rb ije je bilo ustrezno poskrbljeno tudi glede nam estitve, p rehrane ipd. D osedanje sodelovanje je bilo izredno uspešno. To p o trju je jo vsi gospodarski pokazatelji in osebno zadovoljstvo delavcev. Ob delu so se med seboj dobro spoznali in zato tako sodelovanje načrtu je jo tud i v prihodnje. T renutno se posvečajo m ožnosti skupnega nastopa na zunanjem trgu. Kako so opremljeni z gradbeno mehanizacijo? Inform ativno prikazujem o številčno stan je po­ m em bnejše m ehanizacije, ki je po trebna za izvajanje del v naši operativ i in s katero razpolagam o: bagri in nak ladaln ik i 18 buldožerji 9 kom presorji 11 stolpni žerjav i 20 sto jalna dvigala 30 ostala dvigala (GD) 6 viseči odri 2 avtodvigala 3 stabilne betonarne 13 kam ioni 45 poltovorna vozila kom biji 19 osebni avtom obili 10 avtom ešalci 9 v iličarji 15 betonske avtočrpalke 2 stro ji za om etavanje 4 večji m ešalci betona (250 do 350 1) 43 elektr. krožne žage 62 v ibrovaljarji, nabijači 12 prek ladaln i silosi za beton 8 m uljne črpalke 19 Vir: ZASAVSKI GRADBENIK, nov./80. SGP KONSTRUKTOR. MARIBOR Po reportažnem zapisu z gradbišča Fužine v Ljub­ ljani Zanim iv objekt je zrasel lan i v Fužinah, k je r g ra ­ dijo delavci K onstruktorja. P ravzap rav sta dva ob­ jek ta, k i ju loči dilatacija. V vsakem je po 100 s ta ­ novanj s poprečno površino 65,2 m2. Prvega z označbo A-13, bodo verje tno predali feb ru a rja 1981, drugega pa nekaj mesecev pozneje. Glede na ta rok se že oglašajo kupci s sprejem ­ ljivim i, pa tu d i z nemogočimi željam i za sprem em be v bodočih stanovanjih . V sak bi pač hotel nekaj svojega. Ob obrtnikih, ki so tren u tn o gospodarji na obj-ektu, bodo že začeli grad iti dva večja, toda nižja objekta, ka tera naj bi kupci prevzeli p rav tako že v le tu 1981. Če jim bo uspelo u resn ič iti vse, k a r so načrtovali, bodo prihodnje leto izročili kupcem k a r 265 stanovanj v L jubljani. Športna dvorana v Rušah V Rušah gradijo športno rekreacijsko dvorano. O bjekt m eri 35,00 (+2,00) X 38,80 m. Tekm ovalne povr­ šine v dvorani je 35 X 27 m, k a r omogoča dvakratno prečno ig ran je košarke, odbojke, nam iznega tenisa in še ostane 5 m etrsk i pas stalno postavljenih te lo ­ vadnih orodij nad neoprenskö jam o. Višina dvorane do nosilne konstrukcije znaša 7,5 m. V obeh aneksih so poleg hišnikovega stanovan ja še pisarne, klubska soba, slačilnice san itarije, toplotna razdelilna postaja, prostori za repo rterje in tonska kabina. D vorana bo lahko spreje la skoraj 400 gledalcev. Osnovna konstruk­ cija so vertikaln i nosilni elem enti, kom binacija p reč­ n ih in vzdolžnih sten debeline 20 cm in ob dvorani AB stebri 30 X 30. Horizontalno nosilno konstrukcijo nad dvoranskim prostorom tvorijo Gradisovi montažni p rednapeti Y nosilci NS-7 dolžine 28 m. Nad njim i je lesena sekundarna nosilna konstrukcija. S treha je po­ k rita s plastificirano trapezno ALU pločevino v treh naklonih. P ročelje bo obloženo z belo silikatno opeko, le parapeti bodo obloženi z enako pločevino kot streha. Vir: GLASILO KONSTRUKTORJA, št. 9/10 in št. 11/80. EM H1DROMONTA2A, MARIBOR Kakšno strojegradnjo potrebujemo? Iz razprave o s tro jeg radn ji v Sloveniji povze­ m am o: — SOZD Združena pod je tja stro jegradnje im a po­ m em bno vlogo kot eden glavnih nosilcev razvoja SR Slovenije dosedaj in tu d i v prihodnje. V tej fazi je nu jna vsebinska te r organizacijska povezava, kom ­ p le tiran je stro jeg radn je za prevzem celovitih investi­ cijsk ih poslov v trdnejšo', zaključeno reprodukcijsko celoto. — V m inulem obdobju je stro jegradnja stagnirala , saj smo investicijsko oprem o na veliko uvažali. Sedaj je nu jna rev italizacija dom ače stro jegradnje. V okviru SOZD je nu jno dosegati specializacijo in določeno usm eritev proizvodnje. V principu naj bi proizvajalci m ontira li lastno oprem o —• tako lahko sledijo kvalite ti in p rilagaja jo proizvodni program potrebam . — S lovenija po trebu je asociacijo, ki bo po p ro ­ izvodnem program u in uslugah združevala vse tis te delovne organizacije, ki lahko v dohodkovnem sode­ lovanju proizvedejo investicijsko oprem o in nudijo usluge do čim večje kom pleksnosti investicfijskega projekta. N udili naj bi tud i in predvsem tehnologijo. V tem smo šibki. — V sedanji s tro jeg radn ji je mnogo kapacitet dup- liranih , še več pa je »belih lis«, k a r dokazuje, da nam do kom pletnosti ponudbe in izvedbe ob jek ta še veliko m anjka. — V EM — H idrom ontaži so se usposobili za tis ti del ponudbe, ki zajem a vsa opravila od prevzem a oprem e pri proizvajalcu do preizkušnje in poskusnega pogona (transport, izvedbeno p ro jek tiran je , s tro jn a in elektrom ontaža, avtom atika, kontro la kvalitete, an ti- korozijska zaščita, izolacija idr.) Z dolgoročnimi spo­ razum i so vk ljučen i Term ika L jubljana, P leskar P tu j, Tekol M aribor in V atrosta lna Zenica. Razvojna perspektiva EM — H idrom ontaža je v tesn i povezavi s proizvajalci investicijske oprem e. V tem lahko, kot podaljšana roka proizvodnje zapolni eno od vrzeli p ri izvedbi kom pleksnega objekta. — N ujno je doseči, da se v ZPS vključ i tud i močna p ro jek tan tska organizacija in ena od inženiring organizacij, k i že im a izkušnje tako na domačem, kot na tu jem trgu. V ir: GLAS EM, št. 10/80. VESTI IN OBVESTILA JUGOSLOVANSKI SEJEM GRADBENIŠTVA IN GRADBENIH MATERIALOV Z MEDNARODNO UDELEŽBO In teresna skupnost »Pom urski sejem« je kot po­ slovna enota Gospodarskega razstavišča v L jub ljan i dala pobudo, da naj bi se v bodoči program aktivnosti P. E. G ornja Radgona vključil tud i specializirani J u ­ goslovanski sejem gradbeništva in g radbenih m ateria­ lov z m ednarodno udeležbo. Sejem naj bi bil vsako d ru ­ go leto. Za izvedbo so dani vsi pogoji, saj je GR v L jub ljan i že v le tu 1961 organiziralo p rv i m ednarodni sejem gradbeništva te r zanj dobilo zelo ugodne re ­ ference in pohvale. Radgonsko sejm išče im a zadostne zm ogljivosti tako v pokritih razstavnih prostorih, zla­ sti pa še velike razstavne površine na prostem , katerih v L jub ljan i p rim anjkuje. Na tej podlagi je bila p ri­ p rav ljena osnovna inform acija z okvirnim predlogom. Izvršilni odbor Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije je 25. VI. 1981 predlog obravnaval te r sprejel pobudo za pristop k prip ravam sejma, ki bo od ponedeljka 28. septem bra do nedelje 4. oktobra 1981 v G ornji Radgoni. Im enovan je b il p rip rav lja ln i odbor in izdelan okvirni program , ki pod m otom sejm a: »Kako grad iti ceneje«, zajem a: — prostorsko p lan iran je in gradbeno p ro jek tira ­ nje, — ponudbo in sklepanje pogodb za izvajan je inve­ sticijskih del dom a in v tujin i, ■— gradbene m ateria le in izdelke, — tehnologije v gradbeništvu, — stro je, opremo in orodja za vse faze te r vrste gradbenih dejavnosti, vključno z m ontažno in sta la ­ cijsk im i in gradbenim i zaključnim i (obrtniškimi) deli, — prikaz in ponudbo izdelkov te r storitev vseh ostalih, z gradbeništvom povezanih dejavnosti, — strokovne seje in sprem ljajoče prireditve (stro­ kovna posvetovanja, p redavanja, dem onstracije te h ­ ničnih dosežkov, posebne razstave itd.). P ri tem bodo sodelovale tud i strokovne organizacije gradbenih inže­ n irjev in tehnikov. O rganizator sejm a je razposlal okrog 1500 in form a­ cij in vab il za sodelovanje. Odziv že sedaj dokazuje veliko zanim anje in pričakovanja, da bo sejem p rav v le tu naj večjih naporov za stabilizacijo pomembno p r i­ speval k lažjem u uresničevanju tega smotra, še pose­ bej n a področju gradbeništva v najširšem pomenu. Vse organizacije združenega dela, strokovna d ru ­ štva, posam ezniki in vsi drugi, ki delajo neposredno ali posredno za gradbeništvo, so tud i s to objavo v G radbenem vestn iku vabljeni k sodelovanju na sejm u v n jim najbolj p rim ern i obliki. V ir: OBVESTILA SZG št. 4/80 te r sejem ski za­ pisi GR Bogdan Melihar PODJETJE ZA AVTOMATIZACIJO PROMETA n. sol. o. LJUBLJANA, CELOVŠKA 147 b Razvija, projektira, izdeluje, vzdržuje in poprav­ lja vsakovrstne: — signalnovarnostne naprave — sredstva za zveze — naprave avtom atizacije — zunanje in no tran je instalacije in naprave jakega in šibkega toka — druge končne instalacije v gradbeništvu — avtom atizirane kurilne, prezračevalne in k li­ m atske naprave — zaklonišča in druge specialne ob jek te civilne zaščite — alarm ne naprave in sisteme, vse s p ripada­ jočim i objekti, izvaža in uvaža za lastne po­ trebe, izvaja investicijska dela v tu jin i in zastopa tu je firm e — elek trične zvonce za enosm erni in izmenični tok — avtom atske plombe — m ehanične SV naprave za JŽ — pribo r za tirne vezice in izolirne odseke — kretn iške ključavnice »ROBEL« — ročne v iličarje nosilnosti 2000 kg in 3500 kg — ročne generatorje za enosm erni tok — m otorne agregate za enosm erni tok — brezkon tak tne a lternator j e — oprem o za zaklonišča — izdelke iz plastike: varnostne čelade, cisterne, posode za vodo in druge tekočine, rezervoarje za gorivo, kabine in druge izdelke iz a rm ira­ nega poliestra — dvojne telefonske prik ljučke — elektronske naprave Proizvaja: — kabelsko opremo šibkega toka — telefonske omarice za no tran jo m ontažo — razdelilne letvice 50 X 2 in zunanjo Opravlja tudi avtomehanične, avtokleparske, av- toličarske in avtoelektrične storitve pri popra­ vilih in vzdrževanju avtomobilov BMW v lastnem avtoservisu v Ljubljani, Celovška cesta 258, prav tako pa tudi storitve splošnega in strojnega klju­ čavničarstva. INFORMACIJE 225 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XXII-1 JANUAR 1981 Raziskave korozijskega obnašanja aluminijastih zlitin P rv i del 1. Uvod To delo se je porajalo ob zamisli, da bi se upo­ rabili alum inijasti proizvodi v cestni gradnji, bo­ disi kot cestne odbojne ograje in varovalne ograje bodisi kot nosilni elementi cestne signalizacije. Iz­ hajajoč iz dejstva, da mora biti npr. odbojna ograja med celotno dobo eksploatacije sposobna akum uli­ rati energijo ob trku vozila vanjo (material mora biti torej žilav) in da se zaradi splošne korozije ele­ mentov ne sme v kritični m eri znižati nosilni pre­ sek, so bile preiskave usm erjene tako, da so dejan­ sko vključevale vse pomembne vplive, ki bi lahko povzročali tovrstne poškodbe. Ugotovljena je bila splošna korozijska obstojnost alum inija in nekate­ rih njegovih legur, pitting korozija in intergranu- larna oziroma napetostna korozija, ki vključuje tudi vodikovo krhkost. Ocena m ateriala v smislu korozijske obstojno­ sti je bila izvedena na osnovi nekaterih standard­ nih metod, s katerim i so bila predvsem obdelana nekatera kritična, nevsakdanja področja (obstojnost alum inija v kislem mediju s pH = 5, kot je prim er ljubljanske deževnice ob kritični koncentraciji SO» v zraku), z mnogimi drugimi metodami pa je bila dokazana obstojnost tovrstnega m ateriala v dru­ gih, ugodnejših atmosferskih razm erah in medijih, ki se pogosteje pojavljajo med letom na avtoce­ stah. Izrazit je bil poudarek na medijih, ki vsebu­ jejo klorid, zato ker se pojavljajo pozimi, kadar so­ limo c'este. Ti mediji povzročajo glavne korozijske poškodbe. 2. Splošno korozijsko obnašanje aluminija in njegovih zlitin V praksi je korozijsko obnašanje alum inija in njegovih zlitin določeno predvsem z obnašanjem oksidnega filma, s katerim je skoraj vedno prekrit. Prim eri slabe korozijske odpornosti so često poveza­ ni s spremembo oksidnega filma, predvsem stopnje njegove hidratacije in poroznosti. Aluminijev oksid ali »alumina« (AUO3) nastopa v različnih oblikah. Običajna različica je korindon ali a AI2O3, ki kristalizira v robmoedričnem sistemu. Druge različice so: ß AL.O.j v heksagonalni obliki, y AI2O3 v kubični obliki in AI2O3 v romboedrični obliki. Fizikalne in kemijske lastnosti alum ine so v veliki m eri odvisne od tem perature pri izdelavi. Ugret na visoko tem peraturo izgubi AlgOs svojo higroskopnost in postane praktično netopen v ki­ slinah in bazah. P ri koroziji alum inija v kislem ali v alkalnem m ediju pa se tvori hidroksidni gel, ki ustreza sestavi Al (OH)3 in je amorfen. Ta hidro­ ksidni gel ni obstojen; sčasoma kristalizira in tvori najprej m onohidrat y AI2O3 . HgO ali bömit, zatem trih id rat AI2O3 . 3 HgO ali bayerit in končno drugi trih id rat ali hydrargilit. Ta razvoj aluminijevega oksida imenujemo staranje. Razni hidrati, ki nasta­ nejo med staranjem so karakterizirani z rastočo stabilnostjo. To je razvidno iz diagram a na sl. 1, k jer je prikazana topnost AI2O3 in njegovih hidra­ tov v odvisnosti od pH elektrolita. Kot je razvidno, je tako v kislem kot tudi v bazičnem področju naj­ bolj obstojen film hydrargilita in najm anj amorfna faza tj. Al(OH)3. N evtralni mediji nasplošno alu­ minij korozijsko ne napadajo, razen v posebnih p ri­ merih, ko nastaja nevarnost pittinga ob prisotnosti kloridov, ali pa v slabo aeriranih vodnih konden- zatih. Kisle ali alkalne raztopine bodo takoj na­ padle aluminij, kakor hitro je oksidni film odstra­ njen. To raztapljanje je počasnejše v kislih, kot alkalnih medijih. 3. Korozijske raziskave 3.1. Izbira osnovnega materiala Preiskave so vključevale štiri vrste alum inije­ vih zlitin, in sicer: — AlMg 3—28 (trdo stanje doseženo s hladno predelavo), O 1 2 3 i 5 6 7 9 9 10 11 12 13 74 75 16 8 * 'S *■ ♦ ♦ «no Slika 1. Vpliv pH na topnost A120 3 in njegovih hidratov pri 25° C — AilMgSi 0,5—44 (stiskano in um etno stara­ no), — Al 99,5—28 (trdo stanje doseženo s hladno predelavo), —- AlZn 5 Mg 3 Cu 1,5—44 (umetno starano). Kvaliteti Al 99,5 in AlZn 5 Mg 3 Cu 1,5 sta slu­ žili za iprimerjavo; prva kot korozijsko obstojna, druga kot slabše odporna proti napetostni koroziji. Vrednosti za kemično sestavo in trdnostne last­ nosti so bile v mejah, ki se zahtevajo po JUS za tovrstne m ateriale. 3.2. Preiskave korozijske obstojnosti z metodo izgube oziroma prirasta teže Ta način sprem ljanja korozijskih procesov (ugo­ tav ljan je hitrosti korozije različnih m aterialov v različnih m edijih) je enostaven in kvantitativen. H itrost korozije je bila določena na dva na­ čina, s katerim a se je želelo sim ulirati razm ere v naravi, in sicer: — p re is k a v e z izm en ičn im p o ta p lja n je m , — preiskave v slani korozijski komori. 3.2.1. Preiskave z izmeničnim potapljanjem Izpostava je bila izvedena p ri naslednjih po­ gojih: — elektrolit 3,5'% NaCl s pH = 5, — tem peratu ra elektrolita 22° C ± 1° C, — tem peratura zraka 22—25° C, — 24-urni ciklus je obsegal 2 uri nam akanja, 1 uro sušenja, 2 u ri nam akanja, 1 uro sušenja, 17 u r nam akanja in 1 uro sušenja, — čas izpostave 5 mesecev. pH vrednost je bila stalno korigirana z acetat­ nim pufrom. Z izmeničnim potapljanjem in sušenjem se je želel doseči predvsem pospešen korozijski proces v fazi sušenja na zraku, ko je prisotna večja koncen­ tracija kisika, kot depolarizatorja. Posamezni cik­ lusi so bili prirejeni tako, da na zraku ni bila mož­ na tvorba nekih zaščitnih filmov. Kombinacija naštetih korozijskih param etrov je torej predstav­ ljala ekstremno neugodne korozijske pogoje, ki lahko občasno nastopajo, npr. na soljenih cestah v industrijski ali precej nečisti m estni atmosferi. 3.2.1.1. M e ritv e izgube teže M eritve so bile izvedene za 5 časovnih obdo­ bij (1 do 5 mesecev). Pred vsakokratnim tehtanjem so se neadherentni korozijski produkti odstranili mehansko. Izguba teže je bila izražena v mg/om2, dodatno pa je bil določen še gradient hitrosti koro­ zije v mg/crh2, dan. Rezultati preiskav, ki so povprečje treh m eri­ tev, so podani v tabeli 1. Tabela 1 Vrsta m ateria la Čas izpostave (meseci) Izguba teže (mg/cml2) G radient h itrosti korozije (mg/cm2, dan) AlMg 3 1 0,105 0,35 . 10-2 AlMg 3 2 0,462 0,77 . 10-2 AlMg 3 3 0,640 0,71 . 10-2 AlMg 3 4 0,922 O "-a -J t—1 o 1 Ul AlMg 3 5 1,210 0,81 . 10-2 AlMgSi 0,5 1 0,364 1,21 . 10-2 AlMgSi 0,5 2 0,762 1,27 . IO“ 2 AlMgSi 0,5 3 0,904 1,00 . 10-2 AlMgSi 0,5 4 1,406 1,17 . 10-2 AlMgSi 0,5 5 1,663 1,10 . 10-2 Al 99,5 1 0,122 0,41 . 10-2 Al 99,5 2 0,632 0,88 . 10-2 Al 99,5 3 1,781 0,87 . IO“ 2 Al 99,5 4 1,072 0,89 . IO“ 2 Al 99,5 5 1,447 0,96 . IO“ 2 Posikusi z izmeničnim potapljanjem torej kaže­ jo, da je m aterial podvržen izraziti koroziji in da ni možno v tako agresivnem okolju računati z zm anjšanjem 'korozije na osnovi tvorbe nekaterih pasivnih filmov. Po 1-mesečni izpostavi (v tem p r­ vem razdobju izpostave je h itrost korozije naj­ manjša, kar si je možno razlagati z zaščitno sposob­ nostjo oksidov, nastalih pri term ični obdelavi ozi­ roma predelavi v pločevino te r profile) se korozija poveča, gradient hitrosti korozije pa je skozi ce­ lotno nadaljnjo izpostavo približno isti, k a r kaže, da je površina m ateriala stalno enako aktivna. Na sl. 2 so v 'spodnjem delu diagram a prikaza­ ni obravnavani odnosi. Sumarno gledano nastopa najm anjša korozija p ri zlitini AlMg3, nekoliko več­ ja je p ri čistem alum iniju vrste Al 99,5 in največja pri AlMgSi 0,5. Iz nagiba krivulj oziroma iz pov­ prečnega gradienta hitrosti korozije je razvidno, da nobeden izmed preiskanih m aterialov ni obstojen v tako agresivnem mediju. V odnosu na preiskovana m ateriala je p ri­ m erjalni Al 99,5 (čisti aluminij se omenja kot ko­ rozijsko bolj obstojen kot njegove zlitine) celo slab­ ši kot AlMg 3, k a r si je možno razlagati z večjo stopnjo hladne predelave tega m ateriala v odnosu na AlMg 3. Vzrok tem u je večje število dislokacij Slika 2. Potek korozije oziroma pasivacije v odvisnosti od časa izpostave z izmeničnim potapljanjem ali v slani korozijski komori (dislokacije se h itreje jedkajo) in večje število ne­ čistoč, ki v obliki vključkov fungirajo kot anoda v odnosu na osnovo, k i je katoda. Vpliv vključkov (ti so bili dokazani metalografsko) je posebno dobro zaznaven v kasnejših obdobjih izpostave, ko se na njihovih mestih pojavi izrazit pitting. 3.2.1.2 Zasledovanje m ehanskih lastnosti v odvisnosti od časa izpostave s potapljanjem Po vsakokratnem mesečnem odvzemu vzorcev, izpostavljenih s potapljanjem , so bile določene obi­ čajne trdnostne lastnosti m ateriala, zasledovana pa je bila tudi žilavost oziroma krhkost m ateriala po­ sredno z m erjenjem raztezka, ugotavljanjem števi­ la pregibov in možnostjo globljenja po Erichsenu. Za AlMgSi 0,5 m aterial z debelino 6 mm se ni ugo­ tavljalo število pregibov in globljenje, temveč le žilavost oziroma krhkost na osnovi raztezka. P ri­ m erjalno s korodiranim i vzorci so se ob vsakokratni preiskavi preskušali tud i neizpostavljeni. Na di­ agram ih sl. 3, 4 in 5 so prikazane odvisnosti m eje 0,2 °/a (00,2), trdnosti (am) in raztezka (05) od časa izpostave z nam akanjem ali z izpostavo v slani ko­ rozijski kom ori (podrobnosti o izpostavi v slani ko­ rozijski komori so podane v naslednji točki). Iz Cas i z p o s t a v e ( mesec i J Slika 3. Odvisnost trdnostnih lastnosti od časa izpostave Sliki 4 in 5. Odvisnost trdnostnih lastnosti od časa izpostave diagramov je razvidno, da za 5-mesečno obdobje izpostave sicer nastopa neka tendenca znižanja vseh m erjenih param etrov, vendar pa so te razlike med nekorodiranim in koridiranim stanjem nebistvene. Razlike bi se pokazale šele po daljšem času iz­ postave v opisanem mediju, saj je iz diagram a na sl. 2 razvidno, da je v področju z izmeničnim nam a­ kanjem prisoten stalno aktiven korozijski proces. To vodi do zm anjšanja nosilnega preseka in zniža­ nja trdnostnih lastnosti ob predpostavki, da se oo,2, am in 05 računajo glede na izhodne nominalne debe­ line m ateriala in ne na dejanske preseke, dobljene po korozijski izpostavi. Tudi globljenje po Erichsenu in pregibanje prek valjčka 10 mm za kot 180° ne kaže bistvenega poslabšanja »žilavosti« v odnosu na izhodno stanje. M etalografske raziskave tako korodiranih vzorcev kažejo, da so vsi trije m ateriali sicer moč­ no korodirani, vendar je prisotna korozija le na površini, z izjemo zlitine AlMgSi 0,5, pri kateri so zaznavni tudi znaki delne propagacije korozije po kristaln ih ' m ejah (interkristalna korozija). Sodeč po rezultatih trdnostnih lastnosti in »žilavosti«, ko­ rozija kljub vsemu ne povzroča krhkosti materiala. (N adaljevanje prihodnjič) Mgr. Leopold Vehovar, dipl. inž. met. Žične aluminijske ograje so na našem tržišču pri­ sotne razmeroma kratko obdobje, vendar so zaradi pozitivnih lastnosti našle široko področje uporabe. Uporabljajo se za ograje­ vanje najrazličnejših objek­ tov: hidrocentral, letališč, trafopostaj, vrtnarij, tovar­ niških objektov, športnih igrišč, nasadov, avtocest ter individualnih hiš. Zakaj so aluminijske žič­ ne ograje tako hitro osvo­ jile tržišče? Odgovor je enostaven. Žične aluminijske ograje so skoraj trikrat lažje od že­ leznih, vendar po trdnosti ne zaostajajo za njimi, so trajne, lepe, vremensko ob­ stojne, sorazmerno poceni in kar je najpomembnejše, ne zahtevajo dodatnega vzdrževanja. Proizvajajo jih namreč iz homogenega ma- materila, ki se na površini samodejno prevleče z nev­ tralnim oksidnim slojem, ki ščiti površino pred atmo­ sfersko korozijo in mehan­ skimi poškodbami. Mrežna ograja MONTAL je sestavljena iz žičnega pletiva z okenci širine 30, 50, 60 ali 80 mm in nosilnih, vmesnih ter zaključnih stebrov, na katere se s po­ močjo veznih elementov pri­ trdi napeljana žica premera 4,8 mm. Vmesni stebri premera 40 milimetrov stoje na razda­ lji 3,5 m, a nosilni stebri premera 65 mm stoje na razdalji ca. 25 m. Višina pletiva se giblje od 1000 do 3000 mm s stopnjo rasti po 200 mm. Največ se uporablja viši­ na pletiva 1800 in 2000 mm z okencem 60 X 60 mm. Nad pletivom so lahko eden, dva ali trije podaljški napenjalne oziroma bodeče žice. K ograjii izdelujemo tri vrste vrat: • enokrilna vrata za osebni prehod širine 1 do 1,5 m; • dvokrilna vrata za pre­ hod tovornih vozil širine do 7 m; • kombinirana vrata so kombinacija enokrilnih in dvokrilnih vrat in se upo­ rabljajo kot glavna vhodna vrata. MONTAL ograja predstav­ lja zanimivost za projektan­ te, gradbenike in individu­ alne graditelje, zato vam svetujemo, da zahtevate informacije in prospektni material za ograje MON­ TAL pri »IMPOL«, TOZD Montal, Titova 50, Sloven­ ska Bistrica, telex 033113, telefon 062/811 201, 811 270. impol industrija metalnih polizdelkov n. sol. o. slovenska bistrica SPLO Š N O G R A D B EN O PODJETJE r=uczirsim NOVO MESTO • KETTEJEV DREVORED 37 • TELEFON (068) 24121 IN 21826