MUZEJ 3K I RAVNATELJ LJUB!.JAM/- j-0,Mvt r V Trata« v soboto, fli tmnbra 1927. Letnik Lil EDINOST CicdnilUo te HMMđlm Tnl ulic« S. Fimccko d*A«U 20. Telefon 11-57 DepM ncj m po«9«fo IzUMm ■ »šiniti«. otfM r«kU-ia denar pa apeamahm. FnlrtpM m m naia}o. IMrnkimi« m mm sprejemalo. — Ljm«, saio&a 2a tfak TUam .Edlaoat«. t Gorici tntteaCIoaul Cndaeci uquičres, skupina francoskih častnikov je zastopala častno legijo, ki ji je pripadal tudi pokojni grof Nardini. Ko so prinesli krsto iz konzularne palače, so jo množice tiho pozdravljale. Krsti sta sledili vdova Nardini jeva in njegova hči. Po cerkvenem opravilu 90 pogrebci po francoskem običaju isi&zsli zaostalim svoje sožalje. Sodnik, ki vodi preiskavo proti atentatorju Di Modugnu, je bil obveščen, da bodo atentatorja branili odvetniki Henrjr, Torres in LaEurich. Senator Borrah ▼ofnfk WASHINGTON, 16. (Izv.) Senator Borrah je na vprašanje novinarjev, če naj pomenijo predstojeće nove francoske tarife predznak za novo kampanijo za črtanje vojnih dolgov, odgovoril: «Ce je črtanje vojnih dolgov u-mestno radi gospodarske obnove Evrope, je treba logično upoštevati tudi potrebo, da se črtajo tudi vojne - reparacijske dajatve. Leta 1928. bo morala Nemčija plačata 600 milijonov dolarjev na račun reparacij. Spričo tega bi ne bilo črtanje vojnih dolgov v svrho gospodarske obnove Evrope učinkovito, če se obenem ne črtajo vojni dolgovi vseh evropskih dr- VroOna v Neir-Tork« NEW-YORK, 16. (Izv.) Vročinski val, ki prihaja z zapada je dosegel danes New-York. V Chi-cagu je v poslednjih dneh umrlo radi solnčarice 25 oseb. TOKIO, 16. (Izv.) Po dosedanjih uradnih podatkih znaša število človeških žrtev, ki jih je zahteval tajfun, 263, pogreša se 360 ljudi. Parnikov velike in majhne tone-laže se je potopilo 420. Njihove posadke so se s parniki vred potonile. PADOVA, 16. Minulo no« so se pričele irvajati vojaške vaje italijanske aviacije. Letala so bila razdeljena kot smo že napovedali, v dve stranki, rdečo in modro. Opolnoči so bila razposlana vsa potrebna povelja. V Avianu, kjer je središče rdečih, so sicer vedeli, da bodo modri napadli, niso pa vedeli kdaj. Razpostavljene so bile straže in žarometi so delovali ves čas. Na letališče je prispel načelnik a-viatičnega generalnega štaba Armani V spremstvu poveljnika rdeče stranke generala Lombardija. Nenadoma pa je priletelo nasprotno letalo in bombardiralo letališče. Žarometi so ga vendarle izsledili, letalo se je moralo umakniti in za njim so se zapodili rdeči lovci. Medtem so se pripravila rdeča napadalna letala. Sledilo je nekaj ur počitka. Nato pa so kmalu po sedmi uri zjutraj napadla rdeča letala tabor modrih v Ghedi. Tabor so opozorile straže. Modri lovci so se dvignili. Toda rdeči napadalci so že napadali. Bitka se je razvila v popolnem redu, in kolikor zatrjujejo opazovalci, je napad docela uspel. Z bližnjih gričev so opaeovali napad oni. Balbo, Armaaii in vsi višji častniki, ki sodelujejo pri teh letalskih vojnih vajah. Seja jnjosloMBSle otode BEOGRAD, 16. (Izv.) Nocoj od 17. do 21. ure se je vršila 3eja ministrskega sveta. Po seji so ministri zatrdili, da so razpravljali izključno le o proračunu. Finančni .minister je podal obširno poročilo o sestavi proračuna, nakar so se prerešetala vprašanja posameznih resortov. Ministrski svet je odobril prometnemu ministru kredit za železniške delavnice odnosno nabave v znesku 2,068.770 dinarjev, za popravila vagonov pa 4,574.660 dinarjev. Nadalje je bil prometni minister pooblaščen, da zamenja pri državnih železarnah v Varešu in Zenici staro železo z odgovarjajočo količino novega. Začetkom prihodnjega leta bo tozadevno sklenjena med generalnima direkcijama rud in državnih železnic posebna po-iTviba. Vsi ministri so zatrdili, da na tej seji ministrski svet sploh ni razpravljal o političnem položaju. Prosvetni minister dr. Perić pri kralju BEOGRAD, 16. (Izv.) Jugoslo-venski kralj ni odpotoval v Topolo, ampak je ostal v Beogradu in je denes popoldne sprejel v daljši avdijenei prosvetnega ministra dr. Perića. Jutri bo minister podal novinarjem daljši ekspoze o svoji prosvetni politiki. _ Dr. Vola MarinkovK o nasprotstvu međ Vnkićevićem in DavUovttem BEOGRAD, 16. (Izv.) Danes popoldne je zunanji minister dr. Marinkovič sprejet novinarje, ki so ga naprosili, naj jim da kake obftiniejše izjave o jugosloven-ski zunanji politiki. Dr. Marinković pa je takoj ob pričetku razgovora izjavil, da je obrazložil smernice svoje zunanje politike že v Ženevi in da nima povedati ničesar novega. Na ponovno vprašanje novinarjev, naj jim poda kake izjave o notranji politiki, je gospod dr. Marinković na posebno vprašanje glede nasprotstev, ki vladajo med Da-vidovičem in Vukičevičem z ozi-rora na okolnost, ali se naj smatra vlada za volilno ali poslovno, kratko odgovoril: «Sedanja vlada ne more biti volilna, ker so volitve že izvršene.» Na vpraša*-nje, ali soglaša z gospodom Da-vidovičem, je dr. Marinković istotako kratko dejal: «Mklva soglašava drug z drugim Že 20 let* V nadaljnjem poteku razgovora je dr. Marinković potrdil, da se je v Ženevi sestal tudi z bolgarskim zunanjim ministrom Burovom ter da je ž njim razpravljal o zboljšanju odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarsko. Nacrtni sishiA med Davidovičem ta kovič je dospel ob 10. uri dopoldne v prostore demokratskega kluba, kjer se je sestal z načelnikom Demokratske zajednice. Sestanek je trajal nad dve uri. Vsebina tega razgovora ni znana. Doznava pa se, da sta govorila o političnem položaju. Splošno pa vlada prepričanje, da je od tega sestanka odvisen nadaljnji razvoj dogodkov ne le v demokratski stranki sami, marveč tudi v vladi. hlm Stišana Rfftilft ZAGREB, 16. (Izv.) Povodom verzij o akciji Ljube Davidovića arlede novega demokratskega bloka so novinarji danes vprašali Stjepana Radića za njegovo mnenje. Gospod Stjepan Radić je izjavil, da se je baš danes vrnil iz Beograda rsudićevski delegat in poslanec inženir Košu-tić. V Beogradu je točno proučil politični položaj. Obvestil je Radića, da je Pavle Radić medtem že pričel razgovore z zemljorad-niki, posl. Drljević pa z SDS. Govor Abmedo Zo$u v parlamenta o tiranskem paktu TIRANA, 16. Včeraj se je o-tvorilo prvo zasedanje tretjega zakonodajnega leta v albanskem parlamentu. Otvoritveni govor je imel predsednik republike Ahmed beg Zogu. V svojem govoru se je dotaknil tudi prijateljske in varnostne pogodbe z Italijo. Ahmed Zogu je zaključil: «Tiranski pakt ni naperjen proti nobeni državi, temveč samo potrjuje neodvisnost in integriteto albanskih mej, ki jih je določila londonska konferenca v letu 1913. Ta pakt temelji na pogodbi Družbe narodov, napram kateri gojimo največje spoštovanje zaradi zaščite, ki jo je ob raznih prilikah izkazala Albaniji. Ob tej priliki zatrjujem, da vsi oni komentarji, po katerih se predočuje tiranski pakt kot nekako skrčenje albanske neodvisnosti, niso nič drugega, nego podtikanja, ks-jti pakt spoštuje albansko neodvisnost v najbolj obsežnem pomenu besede.» Kubo, Finska lit Kanada novi začasni člani sveta Družbe narodov ŽENEVA, 16. Na svoji včerajšnji plenarni seji je Družba narodov zavrnila predlog o pravici do zopetne izvolitve Belgije na začasni sedež v svojem svetu. Za to bd bila Belgija morala dobiti od 48 glasov 32, to je dve tretjini vseh, pa jih je dobila* le 29. Tako je belgijska kandidatura na začasni sedež v svetu Družbe narodov propadla. Pri volitvah treh novih Članov v svet Družbe narodov, so dobili Kuba iO, Finska 33 in Kanada 26 glasov. Pri teh volitvah je bila potrebna rtadpok)vična večina glasov. Polet Irska-Flladelflja BALDONEL (IRSKA), 16. (Izv.) Danes ob 1.34 popoldne je nastopil angleški letalec kapitan In-tosh s tukajšnjega letališča svoj poet preko Atlantskega oceana. Pilota Intosht spremlja letalec kapitan Fitzmaurice. Letalca nosita s seboj poslanico irskega ministrskega predsednika Cosgiavea na predsednika Združenih držav Coolidgea. Intoeh si je postavil pa cilj Filadelfijo, ker si hoče pridobiti nagrado 25.000 dolarjev, ki jo je razpisala filadelfska trgovinska zbornica za onega letalca, ki mu uspe prvi nepretrgani potet iz Evrope v filadelfijo. GALWAY INKE, 16. (Izv.) Irska obrežna straša je opazila ob 3.30 popoldne Intoshovo letalo «Xe-nia», ki je letelo zelo nizko v smeri proti Ameriki. DNEVNE VESTI BEOGRAD, 16. (Izv.) Dogodek današnjega dne je bil sestanek med Ljubo Davidovićem in dr. Vojo Marinkovićem. Dr. Marin- Pomot poMcem o Selom Zanimanje tržaškega prefekta za žrtve požara Poročali smo v včerajšnji Številki našega lista o grozni nesreči, ki je zadela Selce pri Št. Petru na Krasu. Uničujoč požar je upepelil 21 gospodarskih poslopij: uničil je skoro tretjino vasi, 121 oseb je brez strehe. Škoda znaša približno en milijon lir in je le deloma krita z zavarovalnino. Oblasti so pokazale vso dobro voljo, da pomagajo pogorelcem, kolikor se pač da. Prvi, ki je prihitel na mesto nesreče, je bil tržaški prefekt gr. uff. Bruno Fornaciari v spremstvu načelnika prefektur-nega kabineta cav. Aviana, pokrajinskega zdravnika dr. Cal« cichai in načelnika civilnega že-nija. Tolažilne besede prefekta, najvišjega zastopnika državne oblasti v pokraijini, so blagodejno vplivale na nesrečneže, ki so morali gledati, kako so jim plameni požirali imetje. Prefekt je bodril in izjavil, da bo poskrbel za izdatnejšo pomoč pogorelcem. Pustil je 1000 lir za najpotrebnejše. Inž. Gobo* je izročil vsaki izmed 21 prizadetih družin po 100 lir. Poveljnik tržaške vojaške divizije general Pugliese je poskrbel, da so iz Trsta poslali pogorelcem več Šotorov, ki jim bodo služili za prvo silo. Kakor smo včeraj izvedeli, je notranje ministrstvo, na prizadevanje našega prefekta, odka-zalo za pogorelce svoto 21.000 lir, tako da bo prišlo na vsako družino po 1000 lir. Udarec, ki je zadel Selčane je hud, zek> hud. Tolaži naj jih zavest, da sočustvuje z njimi vsa naša krajina in da so tudi oblasti pokazale mnogo zanimanja zanje. RAZPUS&ENA DRUŠTVA Goriška prefekturna oblast je razpustila «Prosvetno društvo* v Otaležu, z navedbo, da je delovalo V nasprotju z nacionalnim redom Premeščeni a v učiteljski sluflrf G. Henrik Legiša, učitelj v Mavhmjah, je bil premeščen v občino Torre de' Passeri v A-bruzzih. mat.t list mucao posvarjbv Z ukrepom od 9. t. m. Štev. 082-8123 je prefekt tržaške pokrajine v drugič posvaril odgovorne- ga urednika «MaIega lista«, utemeljujoč svoj ukrep z navedbo, da odgovorni urednik omenjenega tednika ni vpošteval formalno posvarilo z dne 26. avgusta t. 1. BLISKOVITE BRZOJAVKE. «Gazz£>tt& Ufficiale» je objavila kr. ukaz, s katerim se ustanovi posebna vrsta brzojavk, tako zvanih «lampo» (blisk), ki bodo imele prednost pred vsemi drugimi opravili tako pri oddaji kakor tudi pri sprejetju, kajti naslovljenec bo moral brzojavko dobiti v najkrajšem času. Vsaka beseda bo stala 2.25 L, — najmanj se bo zahtevalo deset besed. Prometni minister je pooblaščen določiti mesta, med katerimi bodo dovoljene novovrstne brzojavke. Ukaz je stopil v veljavo ne 15. septembra in se bo predložil zbornici, da ga spremeni v zakon. VPISOVANJE NA ZASEBNI ŠOLI PRI SV. JAKOBU Na zasebni šoli pri Sv. Jakobu se vrši vpisovanje vsak dan v predpoldanskih urah. Otvoritvena šolska maša se bo vršila v sveto-jakobski cerkvi v soboto, 17. t. m., ob 8. uri zjutraj. — Šolski vodja Vpisovanje v zasebni otroški vrtec v Rocolu se vrši dne 16., 17. in 19. t. m. od 9. do 13. ure proti predložitvi krstnega lista, spričevala o cepljenju koz, istavljenega od higijenične-ga urada, in spričevala, ki dokazuje, da ima otrok zdrave oči. Predstavijo naj se v svrho vpisa, spremljani od staršev tudi oni gojenci, ki so Že lansko leto obiskovali zavod. Priporočamo staršem prav toplo ta zavod, kjer so troci vsa dan pod nadzorstvom vrtnarice ter se duševno in telesno krepi-__ Častni konzul Mehike ▼ Trsta 2. septembra t. 1. je bil podeljen kr eksekvator g. Gustavu Pulitaer-ju, ki je bil s tem pooblaščen, da vrši funkcije častnega konzula republike Mehike v Trstu. Delovanj« tržnega policijskega orada v tedna od §.-19. septembra V tednu od 9. do 15. septembra so organi tržnega policijskega Tirada izvršili s sodelovanjem mestnih stražnikov sledeCe operacije: Obiskali so 1299 prodajaln, med temi 255 pekarn, ter so poleg tega stalno nadzorovali vse mestne trge in posamezne stojnice; izvršili so na trgih in prodajalnah 401 zaplembo raznih živil, ker so bila pokvarjena in bi utegnila škodovati zdravju; dalje so zaplenili v javnih lokalih več kožic in kozarcev, ki niso bili več za rabo; vzeli so 28 vzorcev raznega blaga v svrho kemične analize; izvršili so TL •EDINOST* V Trstu, dne 17. s&fttembra 1927. 90 preizkušenj mleka; vložili so 82 ovadb na kr. preturo radi prestopkov proti zdravstvenim zakonom; ovadili so 7 trgovcev radi kršenja obstoječih predpisov o ceniku in kršenja določbe, ki predpisuje označbo cen blagu, istože-aem« v prodajo; obgtobili so enega trgovca radi prestopka proti tržni policiji; ugotovili so en nedostatak z oziram na zdravstvene predpise v obrtnih podjetjih. Iz tržaškega življenja Nezgoda stare mnJarica. 60-letna cunjarica Ivanka Fa-biani, brez stalnega bivališča, je /včeraj pred poldne nabirala cunje .v neki stari, napol podrti hiši v zagati del Torchio. Ko je starka pri tem poslu stopila v podstrešje, se ji je trhel pod nenadoma udri pod nogami in reva je padla z višine več metrov v spodaj ležeče prostore, kjer je obležala vsa o-praskana in pobita. Na njeno vpitje so prihiteli ljudje, ki so poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje. Ta je ugotovil, da si je Fabianijeva poleg drugega zlomila tudi več reber. Po prvi pomoči je bila reva prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirurgični oddelek. Ozdravila bo — če ne nastopijo kake komplikacije — v 2—3 tednih. Kdo jo je ranil? Z avtomobilom rešilne postaje je bila včeraj predpoldne prepeljana v mestno bolnišnico 32-Ietna kramarica Albina Ciongo, stanujoča v ulici Palini, je imela na joča v ulici Franca št. 14. Ženska, ki so jo ljudje našli v bližini capu-cinskega vrta v ul. Pallini je imela na desni nogi nenevarno rano, zadano z nekim koničastim predmetom. Povedala je, da je predvčerajšnjim popoldne legla v senco pod zid omenjenega vrta, da bi se nekoliko oddahnila. Ko je zadremala, se ji je bližal neki moški, ki jo je brez vsakega povoda zabodel v nogo ter nato naglo zbežal, tako da ga ni utegnila spoznati. Ker rana ni bila nevarna, je bila Congova po prvi pomoči prepuščena domači negi. — O dogodku je bil obveščen policijski komisarijat v ulici A. Vespucci. Aretacija. Ker je ukradel 13 bukovih desk na škodo tvrdke Kali, je bil včeraj aretiran neki Marijan Suban iz Skednja. Orožniki so zaplenili del ukradenega blaga. Suban je bil odveden v zapor. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti Mlinarjem in tesieiiinarjem Zveza industrijalcev sporoča mlinarjem in testeninarjem goriško pokrajine, da se od sedaj naprej ne bo več pregledovala in analizirala moka na podlagi kr. ukaza-zakona z dne 13. avgusta 1925 št. 1448 — v kraljevih kemičnih delavnicah, ampak bo to delal osrednji živilčni odbor pri ministrstvu za narodno gospodarstvo. Za razširjenje sviloreje Izdelana je bila zelo važna publikacija, katera navaja nov sistem za gojenje sviloprejke in gojenje murve, ki je od dosedanjih sistemov mnogo boljši, prednjači pred vsem v lažjem delu pri gojenju in zagotovi boljši pridelek svilodov, nego je bil dosedanji. Ta nov sistem je izdal g. Friderik Al ker. Potrebna ilustrirana brošura, ki jo rabi vsaka družina, ki se misli posvetiti sviloreji, se prodaja po 6.— L. Pojasnila daje trgovska zbornica v Gorici. Opozorilo onim, ki trgujejo z inozemstvom Pri trgovinski zbornici je razo-bešen seznam, poslan od italijanske trgovske zbornice v Belgiji, kateri vsebuje več ponudb in prošenj v raznih trgovskih panogah. Aretacija na postaji Oblastvom je prišel v roke zrel ptiček. Eden izmed tistih, ki kradejo na debelo. Spadal je v družbo veščih tičkov, ki so jih pa že nekaj pozaprii. Med aretiranimi je bil tudi znani Anton Terčon. Ko so napravili gonjo na tatinsko družbo, jo je neki Izidor Ciglič pobrisal in izginil čez mejo in si nadel drugo ime. Najbolj občutno je okradel s svojimi tovariši delavsko zadrugo v Idriji ob Bači, kjer so pobrali različnega blaga v vrednosti čez 6000 L. Oblastvom je bilo znano, da po svojem begu čez mejo je živel več časa na Dunaju; istotako so mu bili tudi za petami jugoslovanski orožniki. Goriške oblasti pa so zadnje čase zvedele, da se je vrnil iz inozemstva in da se nahaja v Brdih, ker je iz Števerjana doma. OrožniŠki marešjak> pa je vrh tega zaznal, da ima Ciglič namen posetiti Gorico la da bo prišel v mesto preko Ločnika. Tako se je zgodilo, da so mu nastavili mreže. In res, kmalu so ga zasledili v Ločniku, ko je nameraval s vlakom v mesto. Ko |e zapazil, da mu slede, je hotel cbež&ti in se braniti. Toda kmalu so ga ukrotili in ga privedli v zape r. Pri njem so dobili električno cvetiIko in nekaj tatinskega o-rodja. Bržčas se je odpravljal «na delo*. Kdaj se bodo nehale te nesreče z vojnim materijalom? Kdaj bo konec tragedijam? Kdaj bo isči-šfceno polje? Kdaj bodo ljudje bolj previdni in se bodo bolj pazili? Komaj je preteklo dva dni, ko smo naznaniti podobno žalostno vest, zopet, zopet jo maramo novo. Kali, 8-letni Franc Pahor iz Sel na Krasu je gnal živino na pašo. Na paši, kjer se pastirček dolgočasi in igra z vsem, kar mu pride pod roko, je našel rečno bombo in pričel tolči z njo ob kamen. Bomba je z velikanskim pokom eksplodirala in mu zadala več ran po vse« telesu. Domači so mu takoj-prihiteli na pomoč, na kar so ga prepeljali v Gorico v bolnico usmiljenih bratov, kjer se bo moral zdraviti šest tednov. Sodnijska obravnava proti sleparju Kot smo že javili, se je včeraj zjutraj pričela na goriškem kazenskem sodišču obravnava proti doktorju Juliju Ghinettiju in njegovemu uradniku grofu Maffei-ju. Prvi je bil obdolžen različnih sleparij raznih menic, drugi pa, da je brez vseh pravic nadeval častni naslov kavalirja. Obtoženca je branilo več odvetnikov, istotako je bilo zaslišanih več prič. Malo obsežna sodnijska dvorana je bila nabito polna radovednega občinstva, ki je z zanimanjem sledilo procesu. Obravnava se je vlekla do pozne večerne ure. — Sodni dvor je po dolgem boju med odvetniki in državnim pravnikom obsodil Julija Ghinettija na 4 leta, 7 mesecev in 5 dni ječe, na denarno kazen 1647 lir ter na različne poravnave in povrnitve napram oškodovancem. Vrh tega na poravnavo sodnih stroškov ter stroškov zastopnika civilne stranke. O zanimivem procesu priobčimo jutri daljše poročilo. še o zadnji povdnfi na Cerkljanskem Od domačinov, ki prihajajo po opravkih v Gorico, smo zvedeli še sledeče podrobnosti o zadnjem neurju po Cerkljanski dolini: Grozno je bik> gledati besnenje potoka - hudournika Cerknice, čigar valovi so pljuskali čez cesto in jo trgali. Sila vode je odnašala mostove in brvi, last privatnikov. Podrla oziroma poškodovala je več jezov. Pri pokopališču Cerkna je bilo celo jezero, voda je drla čez cesto, njive in travnike. Kot pravi otok je samevala sredi vode elektrarna. — Usadi in usipi so se valili v doline. Nekemu kmetu je usad raztrgal senožet in tri pod njo ležeče njive. Nešteto studencev je oživelo in drlo iz zemlje. Voda je obdala nešteto hiš okrog in okrog m če bi leše malo narastla, bi bilo veliko hiš v nevarnosti. Cesta, ki gre iz Novakov proti Črnemu vrhu in v Slugovo dolino, je bila pretrgana na več mestih; kamenje, ki so ga morali pri gradnji ceste od daleč prinašati, je voda zruvala in ga odnašala sv dolino. Tudi ceste, ki vodijo iz Cerknega proti meji, so bile močno poškodovane. Dočim je bila prej globoka 4 metre, je sedaj samo dva; pesek in kamenje, ki se je valilo iz gričev v dolino potoka, sta zasipala strugo, radi česar je voda udarila iz struge in poplavljala Poleg civilnega ženija je tudi domače gasilno društvo z velikim požrtvovan jem pomagalo, da bi odstranilo grožečo nevarnost. Tudi naš komisar se je pridno udej-t da je klavir njegova orodie IDRIJA £tvo srebro ga j« mikalo 2e več časa je, odkar so zapazili v idrijskem rudniku, da neznani tatovi kradejo živo srebro v manjših množinah. Pravega tatu dolgo časa niso mogli dobiti. Pred nekaj večeri se je tatvina zopet ponovila in sedaj so orožniki zaprli Franca Gnezdo, na katerega je letel že dalje časa sum. Po dolgem izvijanju je Gnezda končno priznal, da je kradel. Znanost injimstnest L N. Tolstoj, Rodbinska sreča Roman. Preložil J. Vidmar. — V Ljubljani 1927. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 107. Cena broš. knjigi Din 26.—, poštnine Din 4. — več, v originalni platneni vezavi Din. 34.—. Pod vplivom zadnje svoje ljubezni pred zakonom, ki se je razdrla ne po njegovi krivdi, je napisal Tolstoj to poetično povest v ljubezni, zakonu in problematični rodbinski sreči.. Kakor v vseh svojih delih se pokaže Tolstoj tudi v »Rodbinski sreči» velikega umetnika. Nedosegljiva vernost njegovega psihološkega pogleda, njegov globoki in intimni zmisel za naravo in njegovo popolno poznanje življenja se družijo v tej knjigi v umotvor tolikšne živosti in sočnosti, da mu ni zlepa najti primere v svetovni literaturi. To je še Tolstoj mlajših let, ki ne moralizira, marveč uživa v pisani bujnosti življenja in narave. Toda življenska izkušnja je pri* mešala tem svetlim in prazničnim dogodkom, ki jih srečujemo v knjigi, tudi temne barve. Zgo-ste se ta zračna čustva zlasti proti koncu knjige, ki izzveni v sumljivo srečo, polno resignacije, zadušene bolečine in pokopanih mladostnih sanj. — Zato knjiga tembolj vzpodbuja k razmišljanju o tisti pravi sreči, ki se tu pokaže samo v bolečini nad izgubo in v nezadoščenosti. Cena zelo okusno opremljeni knjigi je nizka. RAZNE ZANIMIVOSTI Evolucija hitrosti V letu 1922 je Sven Lundgren na Švedskem pretekel v eni minuti 4$4 metrov daljave. Američan Salvator je v letu 1800 pre-jezdil na konju v istem času 1010 metrov. Sledi motorni čoln «Miss America«, ki v letu 1921 prepluje v minuti 1654 metrov. Železniška lokomotiva je 1. 1901 v Floridi prevozila v minuti 3200 metrov. To lokomotivo je porazil v hitrosti električni voz na progi Berlin-Zossen v Nemčiji leta 1903, ke je v minuti prevozil 3226 metrov. Ta rekord je bil pa letos poražen v Ameriki, ko je major Seagrave prevozil v svojem posebno konstruiranem avtomobilu v eni minuti 4862 metrov daljave. Na kopnem je to doslej-sršj'višja dosežena hitrost. Ako bi vodila na našo luno cesta, bi po njej ta avtomobil — če bi vozil z enako hitrostjo in neprestano — dospel na luno v 1172 urah, to je v dobrih osem-inštiridesetih dneh. Kolumb pa je rabil pol leta, da je preplul A-tlantik. Hitrost, ki jo je človek dosegel z letalom je pa še veliko večja, saj nam ni treba drugega kot spomniti se Lindbergha in drugih. Izid vseruskih telovadnih tekem pred por dnevi so se vršile v Moskvi tekme, pri katerih so prišle v poštev vse panoge sporta. V tekanju si je priborila prvo in drugo mesto Moskva, ki je zmagala tudi v metu krogle, dočim si je Leningraxl priboril drugo mesto. Tudi v lahkoatle-tiki je zmagala raprezentanca Moskve, moštvi Leningrada in Sibirije sta si pa priborili drugo oziroma tretje mesto. V «bas-kettballu» je Leningrad zmagal nad Moskvo s 34 točkami proti 26. Stavka tiskarjev v Bukarešti Že od zadnjih dni avgusta traja v Bukarešti stavka tiskarjev, ki se je v preteklem tednu razširila tudi na druga podjetja. Tiskarji so se skušali pogajati z lastniki tiskam, toda ker je policija iz neznanih vzrokov po-zaprla njihove zastopnike, so se pogajanja izjalovila že pri prvih poskusih. Sedaj stavku j oči sploh nočejo soet pričeti pogajanj, dokler policija ne izpusti njihovih zastopnikov. Radi stavke so nekateri listi morali prenehati izhajati, mnogi se pa tiskajo v tujih tiskarnah. Sicer nekateri delavci v teh tiskarnah sprva niso hoteli tiskati listov, katerih tiskarji starvkajo, a so bili takoj odpuščeni. Policija je zaprla prostore, kjer je imel svoj sedež odbor stavkujočih, katerim je sploh prepovedano vsako zborovanj e. Bresposehiest med novinarji v Leningradu Glasom najnovejšega popisa brezposelnih, je v Leningradu brez dela okoli 700 novinarjev. Vsega skupaj živi v Leningradu 2500 novinarjev. Bojna organizacija ruskih delavcev Kakor poročajo iz Moskve, je ob priliki zadnjega zasedanja odbora «Aviohima» neki ugledni član tega društva poročal o uspehu «enotedenske odbrane«, ki je bila prirejeni, letos v juliju v celi sovjetski Rusiji. Iz njegovega poročila sledi, da je bilo ob tej priliki ustanovljenih v raznih krajih Rusije vsega skupaj 9.888 novih bojnih krožkov; dalje je bik> ustanovljenih 1.845 «strelskih družin», 465 sanitetnih in 165 avijohimskih «družin*. Poleg tega se je nabralo med občinstvom v svrho obrambe isovjetskega režima okoli 4 milijone rublje v (približno 40 milijonov lir). Letošnji semeni v Nižnjem Novgoiodu Kakor poročajo ruski listi, je bil letošnji veliki semenj v Nižnjem Novgorodu zelo živahen. V teku 4 tednov je bilo sklenjenih 2.210 trgovskih kupčij v skupnem znesku 88,241.000 rubljev, približno za 2 milijona rubljev več nego lani. Trgovalo se je največ z V/hodom; tja se je prodalo zlasti mnogo sladkorja, bombaža, stekla in porcelana. V zapadni Kini se je nakupilo za 750.000 rubljev volne. Razvoj zračnega prometa v Poljski Po nedavno objavljeni statistiki družbe za zračni promet «Aerolet» so njena letala izvršila v preteklem avgnstu 367 poletov in so preletela skupno 107 tisoč km. Rednost prometa je dosegla 99 odstotkov. Prepeljanih je bilo 1.068 oseb, skupni tovor pa je znašal 30.000 kg. Najbolj intenziven je bil promet na progi VarŠava-Gdansko. Kako lahko postane letalec slaven na Romunskem Romuni morajo imeti čudne pojme o današnjem razvoju letalstva in o njegovih zmožnostih. Tako bi se vsaj dalo sklepati po sledeči zgodbici. Neki pilot se je pred dnevi dvignil v Konstanci s svojim letalom in odletel proti Galacu. Toda med-potoma je zgrešil pravo smer in namesto v Galacu, ki leži severno od Konstance, je moral pristati na bolgarskem ozemlju crt Vami, ki leži Čisto na nasprotni strani, na jugu. Ta nedolžna le-, talska prigoda, je silno navdušila romunsko časopisje, ki se nikaikor ni moglo dovolj načuditi Junaštvu' dotičnega letalca.' Skoro vsi listi so mu v dolgih kolonah peli čast in slavo in nekateri so se celo taJko daleč spo-«a4wli, da so primerjali njegov polet z Lindbenghovfm. BORZNA PORO&ILA Trst, 16. septembra 1927. Amsterdam 731-741, Belgija 253-258, Francija 71.75-72.26, London 89.20-89.50, New-York 18.30«-18.40)4, Španija 305.75-315.75, Švica 352*50-356.50, Atene 24.25-24.75, Bu-karešt 11.05-11.55, Praga 54.25-54.75, Ogrska 317.50-327.50, Zagreb 32.10-3S.60. Uradna cena zlata (15. 9.) L 354.47; vojnoodškodniiw*ke obveznice 69.27H. BERLITZ-SCflOOL Via Fibi° HUl vodi v vseh jezikih. 23, pouk in pre-1157 IŠČEM izvrstnega brivskega pomočnika, zrnoiaega tudi striženja ženskih las. I a-koiSen nastop. Fany Žgavec, Vipava 54. 1292 . ..ODAJO se sodi od 700 1 za belo vino v najboljem stanju. Pojasnila pri kramarju Obrtnijskega drujvta, Barkovlje. 1293 SODI od 370 1 so na prodaj. Polnila daje krčmar Trattoria ai Volti di Barcol« 1294 iiMILIO MOLLER, urama. Najznamtni-ej$a in najstarejša v Trstu. Via Dante Aiighieri 4. _ 1C8* ODLIKOVANA tvrdka Giovanni Obtr-snel — Trst, Via S. Maurizio 14 — Kovaška delavnica. — Tovarna vrat, rou-lettes in kovinastih mrež, itd. — Popravil^__n24 POSTEN mladenič, 25-leten, s primerno šolsko izobrazbo, išče službe kot sluga v kakem hotelu ali pri kakem podjetju, eventuelno kot navaden pomagač. Gre tudi izven države. Naslov pri tržaškem upravništvu. __1284 ANTON PEČAR, tovarna glasovirje/. Trst via Scussa 8, prodaja, popravlja, uslašuje in menjuje glasovirje, harmonije iti orgije. 1108 ZLMTARKA ai&ert Povh I Trot, Vi« Manini 1 Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja I in prodaja zlatenino. - Cene zmerne. J MODNI SALON 934 Ura inil Trst, Via XXX ottobre 15 Izbera klabukcv od L 30 naprej. AOTONIO RUZZIE« slikar cieliorator Tftt, Vin S. Frascesca 2 (zsotral) Izvršuje vsakovrstna slikanja in lakiranja. Stenski papir i. t. d. Na željo proračuni. Telefon 14-17. (902) Telefon 14.17. 975 Ortopedični zavod A. ZECOi! TURIN — Via Roma 31 I. n. — TUR1N Aparat ZECCHI prepričuje napredovanje gsgp** KILE Ozdravljenec v Trstu: Bolan sem bil na kili že več let In sem že obupal Poskusil sem različne pase, a nisem dosegel ni kakega uspeha. Po sreči sem mogel poskusiti posebni aparat ZECCHI, ki mi je povrnil prejšnje zdravje. Čutim se vsled tega dolžnega, da javno m povsod to izjavim, ker sem res dobro potrosil svoj denar. PIAZZA ANTON, Trst, Via Galvani 3. VAŽNO. Vsitd mnogih povpraievaitj, nar.janjasBO, da bo dajal OaTOPEBVK Z&CCHi eMbao vsa pojasnila v sieda-(Ih mostili In dnovUi s REKA: Sobota 17. in nedeija 18. septembra Hotel .Riviera-. P3STOJNA« Pondeljek, 19. septembra Hotel .Faternosf. TRST a Tcrek, 20. septembra Hotel .Moncenislo'. PAZIM s Sreda, 21. septembra Hotel .Roma*. TRiK: Četrtek, 22. septembra Hotel .Al Cervo". aDiviti so moram odlični tehniki važe lere roke,» sem ga pohvalil, čotudi se ne razumem preveč na muziko. Tanek smešek zaokroži njegove ustnice. «Saj ni nič čudnega, Se pa- sem absolriral konzervatorij na Dunaju«, reče v slabi hrvaščini. To me je presenetilo. Virtuoz, — pa tukaj v Lepoglavi! Precej dolgo sva kramljala po nemško. Kaznovan je na 7 let radi ponarejevanja vojaških dokumentov in radi drugih prevar. Ravnatelj mi je pozneje povedal, da je tudi kleptoman. «Mogoče vam je nerodno, da nam morate svirati?« •Zakaj bi bilo nerodno? Seveda bi rajSi sviral kje drugje, aH tudi to je dobro. Za nas je danes praznik, ker imamo tako odlične goste med nami. V tej neznosni motonomlji imamo vsaj majhno izpremembo.» Počasi smo nozabilu kie se na- hajamo. Če bi bile z nami kolegi-nje, bi bili skoro gotovo tudi plesali. Okoli ene ure sem zapustil dvorano. S kolegi smo se dogovorili, da gremo §e na kratek izpre-hod. Zunaj je bila krasna spomladanska noč; polni mesec je oblival vso pokrajino in sveži veter je ugodno hladil naše vroče glave. Spravili smo za silo skupaj majhen zbor ter šli pod okno lepe po-štarice. Tudi mlade učiteljice nismo pustili pri miru. Nenadoma me je spreleteJo: Kakšnih sto metrov pred nami leži kakor prikazen ogromen, tem-nordeči krii. čeravno sem bil razgret, sem se zgrozil. Komaj sedaj asm opazil, da je nova kaznilnica zidana v obtiki velikega križa. Tudi na kupoli se lesketa v luninih žarkih veliki, bek križ. Mi tukaj vriskamo in se veselimo dočim za temi zidovi vzdihuje fcrez tisoč strtih srci Ne! — To ne eme biti! Tiho smo se odpravili proti kaznilnici v naše sobe. Seveda, na spanje nismo smeli niti misliti, dele proti jutru nas je objel trden sen. Zjutraj so nam čuvaji servirali kavo v spalnicah. Ker je bila nedelja, smo se nekateri hoteli briti in prišel sem na idejo, da me ra-^ira — kaznjenec. Ne vem zakaj sem to rekel, toda zdelo se mi je, da mora biti zanimivo, kakor me je sploh vsaka stvar pri teh ljudeh zanimala. Jetničničar je pripeljal dva čfoveka, ki sta kmalu izpremenila neko celico v brtvni-co. Celo na «houbigau-pouden> nista pozabila; ne vem kje sta ga iz-taknikL Nekaj kolegov je radovedno gledalo skozi vrata, pa si niso upali izročiti glavo v rotee kaznjenca. Takšen strah je menda čutil Darei; sato si je rajši sam smodil d teke z fcarečfrn ogljem. »Kolegi as vas bojijo,* sem pripomnil. (Dalje.)