Let« 1883.
147
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XV. — Izdan in razposlan dne 19. aprila 1883.
43.
Dopustno pismo od 11. marcija 1883,
Xa lokalne železnice od Minkovic v Svolenoves, od Sadske v Nimburg in od postaje Litoveljske
v mesto Litovelj.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski.
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, Vladimirski in ilirski: nadvojvoda avstrijski: veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, hukovinski, gornje-sleški in doluje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je priv. avstro-ogerska državno-železniska družba zaprosila, da bi ji se {Ua' dopustitev v delo in rabo lokalnih železnic, katere namerava napraviti od “inkovic v Svolenoves, od Sadske v Nimburg in od postaje Litoveljske v mesto ltovelj, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovani r,|žbi po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238), akor tudi po postavah od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56) in od 26. decem-ra 1882 (Drž. zak. st. 180) to dopustitev podeliti dako:
§• I-
.v. i)ajemo priv. avstro-ogerski državno-železniški družbi pravico narediti in s lvati naslednje železnične proge, katere naj se izdelajo kot lokalne železnice Pravilno medkolesno širino in to:
(Sl,
ovenl«ch.)
a)	od Minkovic v stiku z lokalno železnico Kralup-Velvarsko v Svolenoves;
b)	od Sadske v nadaljevanje lokalne železnice Poftčan-Sadska v Nimburg;
c)	od postaje Litoveljske v mesto Litovelj.
§. 2.
Železnicam, ki so predmet te dopustnike, dodeljujejo se naslednja olajšila:
1.	oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vršbe do časa, ko se začne vršba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo železnic do konca prvega vr.šbenega leta ;
2.	oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstve-nih obligacij z interimalnimi listi vred, in za vknjižbo predstvenih obligacij, kakor tudi od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišča;
3.	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice ;
4.	oprostitev od plačevanja štempeljskih pristojbin kuponom, od pridobnine in dohodarine, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let od dne današnjega.
§• 3.
Priv. avstro-ogerska državno-železniška družba je dolžna delo dopuščenih železnic precej, ko se ji podeli dovolitev, začeti in najpozneje do 31. decembra 1883 dokončati, dodelane železnice v občno službo izročiti ter vožnjo po njih ves čas, dokler traja dopustitev, nepretrgoma vzdržavati.
Da se bode držala zgornjega roka za delo, dolžna je družba na zahtev državni upravi dati varnost, položivši primerno kavcijo v gotovem novci ah v vrednotnicah, v katerih se smejo nalagati varovancev novci.
Ako bi ne dostala zgornjega zvršitvenega roka, sme se izreči, daje kavcij*1 propala.
§• 4.
Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih o tem ter o polajšilih potujočim vojakom, katera vsak čas veljajo severni progi priv. avstro-ogerske državno-železniške družbe.
Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obeh državnih polovic1, tirolske deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagri' nice, nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in p1’1' glednim zborom, jotem vojaško stražno krdelo. civilnih sodišč Dunajskih, žaO' darstvo, ter po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Družba se zavezuje, pristati na dogovor med avstrijskimi železnocestnii®1 društvi ukrenen o nabavi in imetji upravnih reči za vojaške transporte iQ 0 vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih, ter tu
na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dodatni dogovor o transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troskih vojaške blagajnice, tudi gledé tu dupuščenih železnic.
Tako je tudi dolžna pristati na dogovor, katerega jez železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih in na propis o vojaških trausportih po železnicah.
Te dolžnosti ima družba samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na drugotnost teh železnic in na polajšila vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in cele vršbe zdi biti zvršljivo, o čemer odloka pristoji trgovinskemu ministerstvu.
Družba se zavezuje, da se hoče pri oddajanji služeb v zmislu postave od 19. aprila 1872 (Drž. zale. št. 60) ozirati na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brarnbe.
Gledé dopuščene lokalne železnice od Minkovic v Svolenoves dolžna je dalje družba, v slučaji mobilizacije ali vojske vožnjo po železnici za toliko časa ustaviti, kolikor bi se to za premikanje vojnih krdél ali za druga vojaška opravila po cestah, katere križa ta železnica, potrebno vzvidelo vojaškemu oblastvu.
§• 5.
V ostalem naj se na tu dopuščene lokalne železnice zmisloma uporabljajo določila obsežena v §§. 4 do 11 dopustnega pisma od 21. avgusta 1881 (Drž. zak. št. 107), a ne krateč pravice državni upravi pritegnene vsled §fa 6 zapisniškega dogovora od 10., oziroma 12. novembra 1882, da v slučaji, naj kader-koli pride po 1. dnevu januvarja 1895, ko bi država odkupila ogerske proge, isto tako pred dopustnim odkupnim rokom vse dopuščene avstrijske proge té družbe, med katere spadajo tudi sedaj dopuščeno železnice, odkupiti proti letni renti, odmerjeni na podlogi njih čistih donosov.
Resno opominjâje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-pustnica, in dodeljujoč družbi pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati odmčne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno pošlje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Nassem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, enajstega dne meseca Oiarcija, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem tretjém, Našega resarovanja tridesetem petem.
Franc Jožef s. r.
TuafIV s. r.	l*iiio s. r.	I>iiuajew*ki s. r.
28*
150
44.
Dopustno pismo od 14. marcija 1883,
za lokomotivno železnico od Češke Lipe v Mimonj.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski ; nadvojvoda avstrijski : veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski. gornje-sleški in dolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je avstrijska lokalno-železniška družba v Pragi zaprosila, da bi se ji dala dopustitev v delo in rabo nameravane lokalne železnice od postaje v Češki Lipi priv. češke severne železnice v Mimonj, vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovani družbi po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238), kakor tudi po postavah od. 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56) in od 26. decembra 1882 (Drž. zak. št. 18()) to dopustitev podeliti takö :
§• L
Dajemo avstrijski lokalno-železniški družbi pravico narediti in uživati lokomotivno železnico, ki se ima izvesti kot lokalna železnica s pravilno medkolesno širino od postaje v Češki Lipi priv. češke severne železnice preko stare Lipe in Zakopov v Mimonj s krilom od Zakopov do cukrarne v Novih Zakopih.
§• 2.
Železnici, ki je predmet te dopustnice, dodeljujejo se naslednja olajšila :
a)	oprostitev od Štempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vršbe do časa, ko se začne vršba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo i» opravo železnice do konca prvega vršbenega leta;
b)	oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstvenih obligacij z interimalnimi listi vred, in za vknijžbo predstvenih obligacij, kakor tudi od presnemŠčine, kar sejo nabere o nakupu zemljišča;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo te dopustnice;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja štempeljskih pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vve8ti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let od dne današnjega.
§.3.
Avstrijska lokalno-železniška družba je dolžna delo železnice v §,u 1 imenovane precej začeti in v enem letu, od današnjega dné računeč, dokončati, dodelano železnico v občno službo izročiti, ter vožnjo po nji ves čas, dokler traja koncesija, nepretrgoma vzdržavati.
Da bode držala se zgornjega roka za delo, dolžna je družba državni upravi dati varnost, položivši primerno kavcijo v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati varovancev novci.
§. 4.
Da izdela dopuščeno železnico z dovlačno železnico vred, ki se namerava do cukrarne v Novih Zakopih, priteza se avstrijski lokalno-železniški družbi pravica razlastitve (razsvojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov.
Ista pravica se družbi dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se ^ele še narediti do posameznih obrtniških zavodov, o katerih bi državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti.
§. 5.
Družbi se je ob delu in rabi dopuščene ceste držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, in dopustilnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko ministerstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železnocestni vršbeni j'ed od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in pa zakonov in ukazov, kateri se morebiti pozneje dad<5.
Kar se pa vršbe ali vožnje same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe pro-Pl8ane v redu železnocestne vožnje v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano Maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni vršbeni propisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo.
I ‘	§• 6-
Družba je dolžna, v slučaji mobilizacije in vojske, vršbo železnice vsak pravice do odškodbe ustaviti toliko časa in v toliko, v kolikor bi za potrebno spoznalo za premikanje vojaških krdel ali druge vojaške °pcracije po javnih cestah, katere križa v ravni (gladini) ta železnica.
§• 7.
Državna uprava si prihranja pravico, vršbo dopuščene železnice s pravico Htenavljati tarife za dobo dopustitve na račun koncesionarjev prevzeti; a kon-^sijonar jo dolžan povrniti ji troske, ki vsled tč vršbe v resnici izvirajo ali pa eventuvaluo povprečno ustanovč.
"° oroz °blastvo
§• 8.
Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistih določilih o tem in o polajšilih potujočim vojakom, katera vsak čas veljajo pri priv. češki severni železnici.
Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéli državnih polovic, tirolske deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagajnice, nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in priglednini zborom, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, žandarstvo, ter po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo.
Avstrijska lokalno-železniška družba se zavezuje, pristati na dogovor med avstrijskimi železnocestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravnih reči za vojaške transporte in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železno-cestnih oddelkih, ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljav.ši dogovor o transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troških vojaške blagajnice.
Tako je tudi dolžna pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih iu na propis o vojaških transportih po železnicah.
Te dolžnosti ima družba samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozi' rom na drugotnost te železnice in na polajšila vsled tega dodeljena gledč naprave, opreme in cele vršbe zdi biti zvršljivo.
Družba se zavezuje, da se hoče pri oddajanji služeb v zmislu postave od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§• »•
Dopustna doba in z njo vred v §. 8 lit. b) železnocestnega dopustnega zakona izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, štejoč od današnjega dneva, in mine po tem roku.
Državna uprava sme tudi izreči, da je koncesija pred iztečajem zgornjega roka izgubila svojo moč, ako se ne bi dostale dolžnosti v §. 3 ustanovljene o začetku in zvršetku delanja in začetku ter vzdržbi vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §fa llga, lit. b) železnocestnega dopustnega zakoD® uiti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami.
§. 10.
Državna uprava ima pravico, da more vselej v §fu 1, v 1 imenovan0 železnico, ko se dodela in v službo izroči, odkupiti za odškodnino v gotovefl1-ki jo dà družbi.
Da se določi odkupščina, seštejč se letni čisti dohodki, kar jih je podjetja imelo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od toga se odbijejo 1 dohodki dveh najslabejših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let sß izračuni.
Ako hi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine petrebne za obresti po 5% resnične napravne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, in za nje odplačilo o času, za katerega velja koncesija, — tedaj se ta letnina vzame kot čisli donos odmeri odkupščine v podlogo.
To veljâ tudi za slučaj, če se železnica odkupi pred preteklim sedmim letom
vršbe.
Odškodba naj se po izboru državne uprave da ali v renti, enaki zgornjemu srednjemu, odnosno minimalnemu donosu, ki naj se družbi v dobi Še ostali kon-eesije poluletno, 1. januvarja in 1. julja vsako leto po dospetji plačuje, ali pa z enkratnim plačilom tistega iznosa, ki je v času odkupuje primeren kapitalni vrednosti računsko najdeni na temelji petodstotnih obresti letnih rent, kar jih do iztečaja koncesije za izplačilo dospé.
Dejanski napravni kapital po cifri je podvreči odobrenju državne uprave.
Ako bi po izteku prvega vršbenega leta bilo treba naprave še drugih uovih staveb, ali bi se pomnožile vozne oprave, smejo se dotični troškovi prišteti napravnemu kapitalu, ako je državna uprava privolila v gori omenjene uove stavbe ali v pomnožitev voznih oprav, in če se troškovi ti, kakor veljâ, izkažejo.
Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država, izplačavši od-kupščino, brez drugega odmenila ali vračila, v last in užitek te tukaj koncesi-Jonirane proge z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, —-tudi vozil in zalog materijala.
§. 11.
Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez vračila ûeobreménjena svojina in užitek dopuščene železnice, in vse premične in nepremične pritikline, tudi vozilnega parka in zaloge materijala (§. 10).
Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako sc odkupi železnica (§. 10), ostaja družbi last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar ima denarjev terjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali Pridobljenih iz lastnega imetka, katere je sezidala ali si pridobila vsled pooblastila °d državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici.
§. 12.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejš-"Jega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici, v dopustnih uvelih ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter P° okolnostih — se predno izteče koncesija, izreči, da je ista ugasnila.
Resno opominjšje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-Pustnica, in dodeljujoč družbi pravico, zastran izkazne škode pred Našimi
sodišči zahtevati odméne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, štirnajstega dne meseca marcija, v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem tretjem, Našega cesarovanja tridesetem petem.
Franc Jožef* s. 1*.
Tanit V s. r.
l*in« s. r.
I.
Diinajcwshi s. r.
4».
Postava od 9. aprila 1883,
o nadalšnjem prispevka ix državne blagajnice k troskom uredbe Adiinega kosa od Gmnnda
do Masetta.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako ;
§• 1-
K troskom preudarjenim na 600.000 gld. za razširjenje uredbenih staveb ob Adižnem kosu od Gruunda do Masetta, katero se je ustanovilo z doticno deželno postavo za Tirolsko od današnjega dnč, daje državna blagajnica 200.000gld. neprestopnega prispevka.
Ta prispevek naj se vplača v uredbeni zalog, v stavbeni dobi, kolikor je še ostaje, ter uporablja naj se po določilih §'a 4 postave od 23. aprila 1879 (Drž. zak. št. 64), o uredbi Adiže reke.
§. 2.
Zvršiti to postavo naroča se ministrom za poljedelstvo, za notranje reči in za finance, in v moč pride istodobno z dotično deželno postavo (§. 1).
Na Dunaji, dne 9. aprila 1883.
Franc Jožef s. r.
155
46.
Ukaz trgovinskega ministra od 10. aprila J8N3,
v ivršbo postave od 28. februvarja 1883 (Drž. rak. št. 25) o začasni obrambi privilegij predme
torn, kateri se razstavijo na mednarodni električni razstavi v letu 1883 na Dnnaji.
Na podlogi postave od 28. februvarja 1883 (Drž. zak. št. 25) izdajem v dogovoru s kralj, ogerskim ministerstvom za poljedelstvo, obrt in trgovino naslednja zvršitvena določila:
1.	Prošnjo, da se zadobode obrambno potrdilo, vpoložiti je c. kr. trgovinskemu ministerstvu pri oddelku za privilegije najpozneje pred časom, ko se'razstava odpre, ali pa pred časom, ko se pozneje predmet pošlje v razstavo, in ta prošnja naj bode opravljena z natančnim po pošiljatelji podpisanim popisom do-tiČnega predmeta, in ako bi bilo v njegovo pojasnilo potreba, z dotičnimi črteži, aH zriski v dveh čisto enakoslovnih istopisih, v posebnih zavitkih.
Ako prošnjo vpoloži pooblaščenec, treba da ji je priloženo tudi pooblastilo, ki mu je dano.
2.	Predno se začne uradno postopati s prošnjo, treba je vpričo njega, ki jo Je vpoložil, preiskati, je li opravljena s prilogami, katere zahteva postava, in to v posebnih zavitkih, na katerih naj sc poočiti predmet in ime prositeljevo, in, ako prošnjo vpolaga pooblaščenec, tudi s pooblastilom, ki mu je dano.
Ako se pokaže v tem oziru kak nedostatek, naj se s prošnjo ne postopa Uradno, nego vrne se naravnost vpoložniku z napovedjo vzroka, da naj jo dopolni.
A na prošnjah, za katere se najde, da so v redu gledé zgornjih zahtev, in 8 katerimi je torej uradno postopati, naj se na vnanji strani poočiti dan in ura, kdaj so bile vpoložene.
O strokovni sposobnosti, da se zadobode obramba privilegije, razsoja se po določilih §fov 1, 2 in 5 postave od 15. avgusta 1852 (Drž. zak št. 184).
Na to stran naj se torej preskuša prodmet, za katerega so zahteva obrambno potrdilo, a pri tem naj se nikakor ne preiskuje, je li predmet kaj novega ali kontnega.
Pri tej preskušuji je vpogledati v obâ istopisa popisa, bodi da se je prosilo, ne, da naj stvar na skrivnem ostane, in na to naj se, ako sta bila zapečatona Uročena, zopet zapečatita z uradnim pečatem.
O priliki tega vpogledanja prepričati se je tudi, ali se oba istopisa, kakor 2ahtova postava, do dobrega vjemata, in če se zapazi kaka neenakost, storiti je, dajo prositelj takoj odpravi, vsekakor pa predno se izdâ dotično obrambno
Potrdilo.
Da se gori omenjena preskušnja zvrši, kakor treba, postopa se o nji, kakor 0 preskušoji rednih prošenj za privilegije.
Za predmete, za katere se je pri gori omenjeni preskušnji po gori nave-donih določilih postave o privilegijah spoznalo, da niso sposobne za privilegijsko (Sloveniich.)	29
obrambo, tudi ni moči podeliti obrambnega potrdila, in dotične prošnje je torej zavrniti.
Isto tako naj se, in to ne preiskujoč dalje o stvarni sposobnosti dotičnih predmetov, naravnost zavrnejo tiste prošnje za izdatbo obrambnih potrdil, katere se izročč stoprav po roku, katerega postava določa za izročbo, to je sfoprav po tem, ko se je.že odprla razstava, ali če se jo pozneje vanjo prinesel dotični pred-mef, stoprav po tistem času, v katerem se je pozneje prinesel.
3.	Obrambno potrdilo izdaje c. kr. trgovinskega ministerstva oddelek za privilegije, pri čemer sodeluje in se podpisuje služnik, katerega v to določi kralj, ogersko ministerstvo za poljedelstvo, obrt in trgovino, ter z njim se zagotavljajo pridobniku začenši od dné, ki se v njem pové, ko doide dotični predmet v razstavišče, do vŠtevno 31. decembra 1883 iste pravice, katere bi mu dajala redno pridobljena privilegija.
Pri tem se mu prihranja pravica, da zaprosi za isti predmet pred iztečajem zgornjega obrambnega roka za obrambo privilegije, kakor govoré določila postave o privilegijali, pri dostojnem oblastvu.
4.	Dodelujoč obrambna potrdila bode se vedno postopalo na tanko po do- ; govoru sè služnikom, katerega v to določi kralj, ogersko ministerstvo za poljedelstvo, obrt in trgovino.
Obrambna potrdila naj se pišejo po priloženem obrazci, vsled katerega naj bode v vsakem obrambnem potrdilu ime in stanoval išče zadobnikovo, eventu-valno tudi pooblaščenca, kateri je morebiti vpoložil prošnjo, kratko oznamenilo dotičnega predmeta in slednjič dan, ko se začne, in sploh veljavni dan, katerega preteče obrambni rok.
Prošenj, s katerimi bi se utegnili lastniki takih obrambnih podtrdil, dokler veljajo, obrnili do c. kr. trgovinskega ministerstva oddelka za privilegije, da bi zadobili redno privilegijsko obrambo, naj ne prejema ta urad, nego izročniki naj se napotijo z njimi na oblast va in služnike, ki so po privilegijski posti vi v to poklicani.
Enako naj se napotijo vloge, katere bi utegnile doiti omenjenemu privile-gijskemu oddelku, in s katerimi bi lastniki takih obrambnih potrdil tožili kako tretjo osebo, češ da jim krati pridobljeno obrambno pravico ; o takih tožbah zaradi kratenja pravice razsojati poklicana so oblastva po postavi o privilegijali v to pristojna.
Tem oblastvom bode v takih slučajih, da se poistini, kako je stvar, obrniti se do privilegijskega oddelka, naj jim pošlje istopis tistih popisov, kateri so v podlogo dotičnim obrambnim potrdilom; to oblastvo jim ga vselej brez pO' mišljaja izroči, z opomnjo, če se je zahtevalo ali ne, da naj stvar na skrivnetii ostane, proti temu, da se mu pozneje vrne in da se ob enem primerno zabeleži v kazalu.
5.	Ako se je komu odreklo obrambno potrdilo, zoper to ni vzklica ah pritožbe.
Ako se podeljenim obrambnim potrdilom izpodbija pravna podloga, uaJ v to pristojna oblastva razsojajo po veljajoči privilegijski postavi.
6.	Takih tožeb naj torej ne vzprejema privilegijski oddelek, ko bi se prl njem vpoložile, nego izročnike je s tem napotiti na pristojna oblastva.
Kako izročati popise, kateri so v podlogo tako izpodbijanim obrambnim potrdilom, oblastvom, za razsojo o tem pristojnim, o tem naj velja nalična zgornja naredba za slučaje prepirov o kratenji pravic.
7.	Podeljena obrambna potrdila razglasijo se v avstrijskem in ogerskem uradnem listu.
Vpogled v kazalo o obrambnih potrdilih vsakemu je prost ; a dotični popisi, črtezi, vzorci in kar je tacega, če se zahteva v prošnji, ostanejo na skrivnem.
8.	O pomišljajih, kateri bi se poleg zgornjih nakazov podali o uporabi pričujoče postave, iskati je odloke pri trgovinskem ministerstvu.
Pino s. r.
Obrazec obrambnih potrdil.
Kazalo št. .	.	.
lednarona električna razstava leta 1883.
Obrambno potrdilo.
Podpisani potrjujejo s tem, da je gospod (gospa) I. 1. iz.................
(pooblaščenec)..................na podlogi in pod uveti postave od 28.febru-
varja 1883 in XXVIF. ogerskega postavnega člena od leta 1882 oziroma postavnega Člena XIII. od leta 1883, in pa sem merečega zvršitvenega propisa pridobil (pridobila) si za niže povedani, na mednarodni električni razstavi leta 1883 na Uunaji razstavljeni predmet, t. j.
privilegijsko obrambo za čas od..............................................
dnč prino8a ............................... .................................
do vštevno...................................................................
Na Dunaji,...................
Z \ kralj, ogersko ministerstvo za poljedelstvo, obrt in trgovino.
Od pri vilcgijskega oddelka c. kr. trgovinskega ministerstva.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane
bode v zalogi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaji, I. okr. Singerstrasse Št. 26, tudi leta 1883 izhajal v nemškem, laškem, češkem, poljskem, rusinskem, slovenskem, ilirko - hrvatskem in romanskem jeziku.
Naročnina za cel letnik 1883 Državnega zakonika v vsaki seh osem izdateb iznaša za en eksemplar 2 gld. 50 kr. — bodi da te hodi po-nj ali da se poštnine prosto pošilja.
Letniki 1864 do vtcšvno 1882 veljajo 28 gld., — vendar samo tedaj, kadar se vsi skup vzamejo.
Posamezni letniki nemške izdatbe dobivajo se:
Letnik	1851	za	1	gld.	30	kr.	Letnik	1871	za	2 gld.		— kr.
r>	1856	n	2	7)	45	n	n	1872	77	3	n	20 „
r>	1857	77	2	77	85	v	77	1873	77	3	17	30 „
»	1861	r>	1	r>	50	n	71	1874	77	2	77	30 „
n	1862	77	1	r>	40	n	77	1875	77	2	71	77
n	1863	r>	1	r>	40	n	77	1876	77	1	77	50 „
n	1864	n	1	n	40	n	77	1877	77	1	17	17
n	1865	n	2	n	—	n	77	1878	77	2	77	30 „
y>	1866	n	2	ry	20	7)	77	1879	77	2	77	30 „
n	1867	77	2	n	—	7)	77	1880	77	2	77	20 „
79	1868	n	2	n	—	7)	77	1881	77	2	77	20 „
n	1869	n	3	n	—	77	77	1882	77	3	77	50 „
n	1870	n	1	v	40	77						
Letniki	1870	do		vštevno		1882 ostali b jezikov so			na	prodaj po tisti		
kakor nemška izdatba.
NB. Državnega* zakonika listi, ki naročniki celo niso došli ali ki so m«
nedo8tatno došli, morajo se zadnji čas v štirih tednih zahtevati.
Kadar poteče ta rok, bodo se državnega zakonika listi izročevali samo za plačilo prodajne cene (*/4 pole po 1 kr.).
Po tej ceni lahko se posamezni kosi Državnega zakonika dobodo v založništvu
c. kr. dvorne in državne tiskarnice.