Eatoližb cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četeri leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld., zaeetert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
sprejemana
YYYTTI.
V Ijubljani 7. vel. travna 1880.
List 19.
Cerkvene himne.
Poslovenil Janez Bile. (Dalje.)
Binkošti. I.
(Jam Christus astra ascenderat.)
Se vemil Kristus nad zvezdé, Od koder nekdaj prišel je, Da vživa tam Očetov dar, Da pošlje Duha rajski žar.
Zaznal se je slovesni dan, Ko svet skrivnostno sedemkrat V sedmeri krog oberne se — Presrečna doba prišla je.
Ko tretje ure pride čas, Čuj, zašumi viharja glas, Apostolom je znam nje to, Da Bog prihaja na zemljó.
Od luči Očetove je plam, Poslan prezali ogenj nam; Da zveste Kristusu sercá Z Besede plámenom navdá.
Vesele vernim so serca: Duha so polne svétega, Jezike mnoge govoré In Božje čudeže slavé.
Pozná sicer jih človek vsak Rimljan in Grek, celó divják: Al' vsi se čudijo, stermé, Da vse jezike govoré.
Judeja le verjela ni, Ker duh sovražni jo slepi, Učence trezne grajajo, Da z vinom se napajo.
Pa Peter čudeže stori, Zaverne jih in jih uči, Dokaže is Joela to, Da krivo učence sodi}o.
Očetu slava naj doni In Sinu, ki je iz groba vstal, S Tolažnikom prebliženim, Na večne čase stavljenim. Amen.
II.
(Beata nobis gaudia.)
Pripeljal leta kolobar Dne serčnega je zopet dar, Ko Duh Tolažnik iz neba Se vlije vernikom v serca.
Ognjenega jezike plam Prikaže se apostolam; Nevstrašeno naj govorč, Ljubezni rajske naj žare.
Jezike znajo ljudstev vse, Stermč nevernih množice; Sumi pijanost jim napuh, Ki biva v njih le sveti Duh.
Spolnilo čudo se gredoč, Ko je prešla velika noč, In spet zaznal se dni je krog:
V	zavetu greh odpuša Bog.
Pred Tabo, Stvarnik vsmiljeni,
V	molitvi smo priklonjeni; Z nebes nam pošlji luči žar, O pošlji Duha Svoj'ga dar!
Presveta serca polnila Je nekdaj milost iz nebi, — Oprosti hudobije nas, Daj vživati nam mirni čas.
Očetu slava naj doni, In Sinu, ki iz groba vstal, S Tolažnikom preblaženim Na čase večne stavljenim. Amen.
(Dalje sledi.)
Smelo Uelinslco.
(Konec.)
Izgled, kako žive in umerjo dobri otroci.
V neki vasi na Parskem *) je leta 1606, 16. ki-movca umeri kmečki deček Andrejče. Vse njegovo življenje je angeljsko-lepo. Dvakrat je bil že ko otročiček is smertne nevarnosti rešen in prečudno ohranjen. Enkrat je bil tako visoko s hiše padel, da bi se bil moral ubiti, drugi pot se je most čez reko Leh pod njim uderl in dekla ga je po sreči rešila iz vode pol mertvega. Pokličejo mater, ktera pride in dečka najde veselega in zdravega. Dosti otrčk ne spolnuje Božjih zapoved, ker ne znajo dobro keršanskega nauka; Andrejče pa ne tako; hodil je h keršanskemu nauku kaj pridno in učil se je tako marljivo, da je vedil vselej dobro in lepo odgovoriti. Prečudno gorečnost pa je kazal s tem, da se takrat ko je bil bolan, so ga morali nositi k poduku v keršanskem nauku. Kdo se bo potem čudil, da je tako natanko živel po zapovedih, kar je imelo le naj manjši videz kacega pogreška, se je ta bogoljubni otrok varoval z vso skerbljivostjo. To kažejo n. pr. ti-le dogodki. Očeta ali mater ni nikoli žalil. Imel je veliko veselje do piskania in kupil si je pišal. Rekel pa mu je oče o neki priliki: Otrok, ti moraš vedeti, da godec malokdaj pride v nebesa. Tega se je tako ustrašil, da je precej in kar za vselej od sebe vergel pišal. Kadar je molil, je imel ročici sklenjeni kakor angelj. V cerkvi se ni nikoli okrog oziral, nikoli šepetal, kakor večkrat delajo nepridni otroci. Bil je neizrečeno sramožljiv, in nikoli ni govoril kaj nespodobnega.
O kako ljubi so dobri otroci Jezusu in Mariji! To so prave lilije, vijolice in šmarnice pred Božjim sedežem. Zato pa se je bilo to-le dogodilo. Andrejče zboli in prikazal se mu je Jezu3 s presv. Marijo Devico in z zborom nedolžnih otročičev, ki so ga v bolezni tolažili.... Kakor v zdravji, tako je tudi v bolezni svoje misli, svoje serce imel pri Bogu. Prašan od častitljivega maš« nika, „kje je njegovo serce in njegov duh", — je odgovoril: „V nebesih". Tudi je rekel, da bi rad umeri, češ: „sej bom tam tudi lahko molil, in pa še več".
Za smert že spovedanega bo gospod prašali, kakšne duhovne tolažila da ima? Odgovoril je: „Presveta Devica Marija, sv. Peter in sv. Andrej apostelj (njegov patron tedaj) so me obiskali. To so lepi, lepi!... Pravili so mi tudi mnogo lepega od nebeškega raja, in potem so zopet odšli."
Tako je pravil in prosil vsak dan svetega Obhajila, ki ga je tudi prejemal.
Preserčno lepo je slovo jemal od očeta in matere. Starejemu bratu je pa djal: „Janez, da veš, zares moraš mater bolj bogati, kakor dozdaj!" Drugemu bratu: „In ti Matiče, prav res ne smeš materi več odgovarjati tako osorno, ampak pohlevno in prijazro". Prelepo je roke sklepal in molil za materjo narekovane molitve. Kadar so izrekli pre8ladko ime „Jezus", je g?avico nagnil. Tako je lepo dušico izdihnil. In ko je bil umeri, je ležkel kakor utergana rožica; lici ste mu ostali rudeči še po smerti.
Kaj vi pravite k takemu lepemu življenju, otroci! Pa k taki zveličavni smerti? Oh, bodite dobri, zvesti Bogu; častite Marijo! Premišljujte, zakaj je vas Bog vstvaril, kakor zveličani Andrejče. Tako bodete na pervi stopinji, priti k Jezusu.
*) Lechhiiusen pri Avgusti Vindeliški (Augsburg-u). Pretežkih imin za male ne vverstujemo radi v tekst. (Ott, Mar.)
Cerkev — nepremagljiva*
(Dalje.)
Todi Dioklecijan jame preganjati kristijane. O tem nam pripoveduje Laktaocij: „Bil je Dioklecijan na Jo-trovem v svojih okrajinah. Ker je bil jako bojasljiv in ▼rsžam podveržen, daruje živali, da bi mo is drobu mali ški služabnik osnsnil prihodnjost Bilo je pa tudi nekaj kristijanov, ki so pomsgali klati živali; med darovanjem se ti pokrižajo na čelu s znamenjem sv. križa. Hudobni duhovi bili so na ta način pregnani, in ničesar niso mogli svediti. Služabniki poskusijo večkrat, ali vspeha ni nobenega. Nato reče mališki služabnik, da sarsdi tegs nič ne svedč, ker so tudi kristijani sraven. Da bi svedel sa kristijane, ukaže Dioklecijan, da morajo vsi v palači darovati bogovom; kdor ni hotel darovati, bil je tepen s palicami. Tudi vojaškim načelnikom ukaže Dioklecijan, naj enako storč; kdor med vojaki bi se branil, naj ga odveržejo is armade. Toda le malo jih je darovalo; večidel so vsi zapustili armado io so rsji živeli siromski, kakor da bi bili prelomili svojo prisego. Evsebij meni, da so že takrat imeli spletene grosovite nakane f roti kristijanom; da bi pa bres skerbi pri is-veršitvi teh nak&n se smeli sanašati na svoje vojake, so začeli izmetavati kristijane iz verst vojaških. Dobro so vedeli cesarji, da imajo malo saupanja v ljudstvu, ssto bo si hotel: pripraviti vsaj svesto armado.
Žalostno, da tudi dandanes se skušajo deržave med seboj, ktera bi več mož postavila na noge. Včasih so šteli vojake na kake tisoče, sedaj segajo do milijonov.
Toda to še ni bilo naj hujše pri Dioklecijanu. Po simi leta 302 bil je Dioklecijan v Nikomediji. Tje pride tudi Galerij, kteri ščuva počasnega starca k sovraštvu proti kristijanom. Dioklecijan se mu neče kar precej vdati, rekši, da število kristijanov je preveliko in treba je pomisliti, da so kristijani po VBskem preganjanji krep-kejši in številnejši. Ni imel toliko usmiljenega serca, da bi ne dovolil pregsnjati kristijsnov, temveč zato se je bal, ker je bila kristijanov ogromna množica in ker je previdel, da vse prizadevanje kerščanstvo zatreti je zastonj.
Toda Galerij tako dolgo sili vanj, da se slednjič starec vdi. L. 303 se sačne preganjanje. Ukaže namreč cesar, da se morajo vse kerščanske cerkve podreti do tal; kar se dobi knjig, naj ee sežgč; kristijani pa, ki bo dospeli do častnih služb, naj se odstavijo in terpin-čijo; pri tem se pa ni treba ozirati ne na starost in ne na stan; njih stanovanja se smejo preiskovati; sami pa ne smejo tožiti nikogar; ob kratkem, vzel jim je Dioklecijan vse pravice deržavljanske.
Žalostni nasledki tega ukaza so bili prekmalu očitni. Krasna cerkev v Nikomediji je perva zginila s poveršja zemeljskega. Rano zjutraj gre namreč mestni načelnik s vojski v cerkev, pobere ondi vse podobe in knjige, ki bo bile ondi shranjene, in vse požge. Dragocenosti cerkvene dobili so vojaki v darilo. S satanskim ssdo-voljstvom gledata cesarja is svoje palače na kraj nesreče in se menita, ali bi zažgala cerkev, ali ce. Ker sta se pa bala, ukažeta, da naj se podere. In glej, le malo ur in krasno delo, a kterim se je mnogo umetnikov trudilo toliko časa, izginilo je, le kup razvalio Se kaže, da je tu stala — keršanska cerkev.
Malo dni pozneje vname se ogenj v mestu. Bilo je to delo zlobnega Galerija; a on pravi Dioklecijanu, da so kristijani zažgali mesto, da bi se maščevali nad cesarjem, ki jim je razdjal cerkev.
Dosegel je Galerij svoj namen, kajti Dioklecijan ne poznd več nobenih mej.
Lsktancij pile o njem: „Divji, živini enak, ne le proti svojim služabnikom, marveč proti vsem; svojo hčer in ženo sili, da oskrunite svoje roke s daritvami. Cerkveni predstojniki io njih služabniki morali so v ječe bret kake obtožbe pred sodniki. Germade vedno gorijo, mladi in stari, bogati in revni stopajo nanje zaporedoma. Kar je bilo sužnjev, obesijo jim kamen na vrat in jih potapljajo v morje. Postavljeni so bili povsod sodniki, ki oilijo vsacega, naj daruje bogovom. Kdor ne aiosa, ta poskuša. J v če se polnijo, peklenski hudobneži si težko ismišljujejo sproti novih mdk, da terpinčijo uboge reveže — nedolžne kristijane. Po vsem rimskem ceearstvu, rasen v Galiji, kjer je vledal Konštancij, po-veod bilo je silno preganjanje. Silna tuga in neskončna žalost poloila je serce tedanjim kristijanom, kterim so gospodovale tri divje sverine v človeški podobi. „Ko jesikov bi sto imel in gerlov stotero, Glas pa zvonu enak; našteti bi vendar ne mogel Zlob, hudobij in pregrčh, ki bile ljudem so navadne." Tako ekliče h koncu Laktancij s Vergilijem.
Škof v Nikomediji, Antim, bil je umorjen v tem pregaojanji.
Porabijo pa sovražniki vsako priložnost, da ščuvajo ljudi pr«ti knstijanom. Ko namreč nastane v Mitileni npor, bili so koj kristijani krivi, dasi je bilo dokasaoo, da niso v nobeni svesi s uporniki; a rekli so nasprotniki : kar še ni, se lahko zgodi, in hajdi s kristijani na germado!
Pervemu ukazu sledita kmalu še dva nova. V drugem veleva cesar, da naj vse duhovne in škofe polovč in posaprč, v tretjem pa ukazuje, da morajo vsi podložni darovati bogovom; kdor se brani, naj se muči; e kdor le še ostane stanoviten, naj se umori!
Ne gorijo pa samo gromade sa nedolžne kristijane, tudi meč mora nastavljen biti. Zgodovinar Evzebij piše: „Videl sem sam v enem dnevu toliko umorjenih, da so ležali mertvi na kupih. Meč se je skerhal od množice vratov, ki jih je presekal, in vsled morjenja trudni vojaki morali so počivati, da so mogli zopet nadaljevati svojo zlobno službo. A to ni bilo samo enkrat ali na enem mestu, marveč ponavljalo se je po vsem cesarstvu."
(Dalje sledi.)
Larretnnske iUaniJe r molitvah in premišljevanjih•
(Dalje.)
Mati presveta — za nas Boga prosi!
Molitev za Marijino pcmoČ pri sv. Obhajilu.
Malo dete je pravo revše; hoditi ne more samo, jesti ne more samo, mati ga mora vsega vaditi. Taki slabi otroci v dušnem pomenu smo tudi mi, Tvoji služabniki, o presveta Mati! Že pri molitvi moramo vedno na Te gledati, od Tebe se učiti, kako je treba moliti, Tebe pomoči pri tem prositi. Pri enem opravilu pa se čutimo brez Tebe še posebno nezmožni, namreč pri svetem Obhajilu. O kolike važnosti je ta nebeška Večerja za nas! Pri spovedi s svojim Ženinom sklenemo prijateljstvo ter mu obljubimo večno ljubezen in zvestobo; pri svetem Obhajilu se pa zvežemo z njim, se zaročimo in zedinimo tako tesno, da mi ostanemo v njem in On v nas, njegova duša je naša duša, njegovo serce naše serce, vse njegovo je naše in vse naše njegovo, naša duša je njegova duša, naše serce njegovo serce. Kdo se ne bi pri spominu na tako tesno zvezo Bvetega strahu pretresel! Kralj nebes in zemlje se poniža k prahu in se zaroči s červom te zemlje. O Marija! kdo se bo
prederznil k tej poroki, k tej ženitvanski gostiji podati, če ga Ti ne popelješ tje? V resnici, Ti nas moraš za roko prijeti pa lepo umiti, poglajene in belo oblečene pred svojega Sina peliati; drugač se ne upamo pred njega stopiti. Kdo nas bo še le učil vse ono, kar se ima pred Jezusom storiti, kakor le Ti, ki si vse to naj ¡>o-polniše sama opravljala? Kdo nas bo učil verovati prav živo, če ne Ti, ki si vero v svojega Sina živo in neskaljeno edina ohranila, ko je po njegovi smerti ves Jeruzalem omahoval in celo še serca učencev? Kdo nas bo učil terdno upati od Boga vsih potrebnih milost sa ča8no8t in večnost, če ne Ti, ki si v svojem življenji še takrat upala na Božjo pomoč in obljubo, ko bi naj svestejše duše na tvojem mestu bile obupale? Kdo naa bo goreče ljubiti učil, kakor ie Ti, ki ai od ljubesni živela in umerla, ki v ljubesni premaguješ in presezaš vse, kar ljubi na zemlji in v nebesih? Kdo nas bo učil lačne biti in žejati po nebeškem Kruhu, če ne Ti, ki si ta nebeški Kruh v lasti imela, na rokah nosila, ki si naj bolj spoznala, kako sladek je Jezus? Kdo nas bo učil svete ponižnosti, kakor Ie Ti, ktera ponižnost je bila tolika in tako lepa, da je Siua Božjega privabila na ta svet? Kdo nas bo učil sad sv. Obhajila ohraniti ter zvestim ostati od Obhajila do Obhajila, kakor le Ti, ktere zvestoba do Boga je vedno bila čista ko solnce, močnejši ko smert, večji kot zvestoba vseh otrčk Božjih!
0 Marija! Ti si naša presveta Mati, mi pa bi tako radi bili tvoji sveti otroci! To pa drugač ni mogoče, kakor le po svetem obhajilu. Ce toraj blagovoliš nas tukaj med svoje šteti, enkrat pa nas v nebesih imeti, oh, potem nas uči vživati Kruh, ki je z r.ebes prišel in daje svetu življenje milosti tukaj, in tam enkrat življenje večne slave.
Ogled po SloveD&kfiii In dopl*!
Iz Ljubljane. (Nova knjiga.) V tiskarni Blazni ko vih naslednikov je te dni izšla v drugem natisu knjiga sa mladino z naslovom: „Nedolžnost preganjana in poveličana, poleg nemške povesti „Blumenkörbchen" Krištofa Šmida."
Krištof Smid je sicer tako dobro znan, da bi bilo brezpotrebno njegove miločutne pripovesti še priporočati; a vendar tudi pri njem ni moglo biti drugač, kakor da se mu je nektere delo bolj posrečilo memo druzih. In med njegove naj boljše povesti se prišteva ravno „Blumenkörbchen", ktero imamo sicer že dolgo v lepi slovenski prestavi, toda za sedanji čas v nerabni metelčici. Jako je tedaj postreženo slovenski mladini z drugo izdajo v novem pravopisu.
Fischer imenuje v svoji „Grossmacht der Jugend-und Volksliteratur" to povest naravnost „ein Prachtbuch und glänzendes Geistesprodukt des gefeierten Verfassers!" In to je tudi. Jaz sem jo že prčd v metelčici večkrat prečital sam, pa tudi vpričo druzih, ki so jo z vidnim veseljem poslušali; pa spet zdaj mi je napravila veliko veselje, ko sem jo tako rekoč „ex offo" vso zopet pazljivo prebral. Vsaka knjižnica naj bi jo imela (še v več iztisih), in kdor kaj pripomore, da se med ljudstvo razširi in pridno bere, bo gotovo storil koristno delo. Zlasti za ženstvo, učeno in neučeno, ni kmali ko ristnišega branja.
Pri tej priliki naj boste še enkrat priporočeni tudi že unkrat pohvaljeni knjigi: „Evstahij" in „Genovefa", za ljudstvo in bolj odrašeno mladino jako primerni. Marljiva tiskarna naj le nadaljuje izda vanje tacih knjig, ktere ne le da so brez pohujšanja, temuč so pripravne človeško serce z verskim čutilom pregreti. Tacih
knjig ravno slovenski narod potrebuje, pa tudi sam želi povsod, kamor se se ni vgnjezdil bledi liberalizem!
Stric.
? Zagrebu. (Delavnost usmiljenih Sester.) V samostanu usmiljenih sester je uni mesec umerla premnogo-zaslužna prednica Ivana Kroesbacber, Tirolka po domačiji, rojena I. 1816 v Vulpmes u. L. 1838 je pristopila v red in 1840 je storila sloveano obljubo na Tirolskem. L. 1845 pa se je pričelo njeno blsgovito djanje v Zagrebu na Hervaškem, ktero „Katol. List" nekoliko obširniše popisuje.
Na poklic r. nadškof» in kardinala Havlika je s 6 sestrami prišla v hervasko glavno mesto ter pričela svoje delo, čegar sad že zdaj prav obilno vživa her-vaška dežela in druge jugoslovanske okrajine. čez dve leti je postala prednica. L. 1856 je bila sa ta red vsta-novljena posebna okrajina (provincija) in Ivana je postala naj viši prednica vsih samostanov po Hervaikem. Že v sačetku 1. 1845/6 so pričele trirasredno dekliško šolo, ki je imela ob koncu leta že 332 deklic. Precej v aačetku je samostan pričel ubožnim deklicam dajati bresplačno hrsno o šolskih dnevih in bilo je tacih go-jenk okoli 70; polagoma pa se je to število vedno množilo. Naslednje leto se je šola razširila na 4razredno in glavno šolo in 1. 1847 se je vstanovilo meščansko dekliško odgojiše. Spoznalo se je za potrebno razširiti žensko isobraževanje po vsi deželi in napraviti tudi dekliško učiteljiše, ki se je 1. 1851 rasglasiio za očitno po novi šolski postavi s tremi tečaji. Do vstsnovljenja novih šolskih postav se je pri usmiljenicah sa učiteljice izobrazilo 375 oseb, ki žensko isobraževanje rasširjajo po Hervaškem in Slavonskem. Da bode odgoja vspešna, so redovnice osnovale notranje šole (internat) za pripravnice. Tudi glavno vojno zapovedoištvo ima poseben ozir na koristi internata in pošilja tje štipendistice v preparandijo, ki so skoro vse v samostanu, akoravno jih nihče ne sili. Od 1. 1875 je učiteljiše povzdignjeno v viši dekliško učilno s pravom očitnosti. Tudi nedeljsko solo imajo sa take deklice, ki delavniške ne morejo obiskovati. Na samostanski pristavi imajo tudi odgojiše sa revniše deklice.
Ob koncu sadnjega šolskega leta so usmiljenice podučevale 698 učenk in zraven teh 100 učiteljiških novakinj, in še 80 malih deklic v vedrilišu za male otročiče.
Za toliko koristno djanje je red odlikovan od cesarja in od načelstva glavnega mesta. Temu se je toliko manj čuditi, ker Sestre oskerbujejo od davno tudi očitno bolnišnico, kaznilno, ubožnico in sprejmiše sa stare go-spč. Po krepkem gospodinjstvu ranjce Ivane se je delavnost usmiljenih sester malo po malo razširila po vsem Hervsškem in Sisvonskem, in posneje po Dalmaciji in Ercegovini. Vstanovile so ačilne ali druge naprave v Gradcu, v Lepoglavu, v Bukovcu, v Zlataru, v Ivancu, v Bistrici, v Reki bolnišnico s pribežališem za sirote. Ravnokar so kupile poslopje Frankopansko v Bakru, kjer bodo še to leto, ko deržavni zbor poterdi kupitev, napravile silo važno napravo pokorišnico.
Za Slavonijo so 1.1856 vstanovile čveterorssredno iolo v Djakovem, ki so jo 1.1864 odstopile redovnicam sv. Križa; — v Požigi i. 1862 enako štiriraarednico, ki se je 1. 1876 razširila v viši dekliško učilno; v Darovani in Oriovcu so napravile šolo s malim dekliškim odgojišem. Verh tega so oskerbovale očitno bolnišnico
V Dalmaciji so vsled sklepa v deželnem aboru bile usmiljene sestre poklicane, da prevsamejo oskerb bolnišnic v Zadru in Splietu, posneje tudi v Dobrovniku,
in skoro se nadjajo enako v Šibeniku. Razun tega je njim bil leta 1875 izročen vstav „Martinis-Mirkiev", v kterem se oskerbujejo stareji ljudje in ubožni otroci. V tej hiii so častne Sestre osnovale redno šolo sa deklice, io podučujejo tudi dečke. Preteklo leto so bile poklicane v Sinj, naj važniše mesto dalmatinskega Za-gorjs, ter so ondi osnovale privatno žensko učilno.
Na poklic f mostarskega škofa Kraljeviča in se-dsnjega sarajevskega škofa Vuičiča so usmiljene Sestre svojo delavnost razširile v Bosno in Ercegovino ter pričele šole v Sarajevem (1. 1872), v Mostaru, Travnika in Banjaluki.
Kadar pa je zavrela vojska v Bosni leta 1878, jo množica usmiljenih stster z vikarico vred hitela v Sarajevo; premeniie so šolo v bolnišnico ter so streglo ranjenim. V Brodu so zrojile čeme ošpice, in precej so bile tam Sestre bolnikom v pomoč. S tem darežljivim činom se je sklenilo djanje in življenje častite matere Ivane, ki je sapustila za 6eboj zagrebško matično hišo in 32 podružnic, izmed kterih je 17 šolekib, 3 konvikti, 1 za pripravnice, 7 bolnišnic, 2 sprejemnici za stare gospč, 4 ubožnice, 1 kaznilna in 1 osnovana pripravnica.
V začetku 1. 1880 je mati Ivana imela v svojem področji 315 usmiljenic, kterih je 257 na Hervaškem in Slavonskem, 45 v Dalmaciji, 13 v Bosni.
K temu bodi pristavijeno, kar se za une kraje samo umeva, da so šole v domačem jeziku, pa da med usmiljenimi sestrami, kolikor vemo, je precej veliko število tudi Kranjic.
Take djanja katoliških redov naj bi liberalci pre-vdarjali, da bi jih že enkrat pamet srečala!
Iz Amerike. Iz Perhama, 12. m. travna. (Pismo preč. g. mis. Jož. Buha zastran f Pirca.) O smerti preč. gosp. Pirca sem bil že popred pisal; zdaj pa, ko tvoje predrage verstice prebiram, Ti zopet še enkrat pišem. Gospod Pire so tedaj umerli 22. jan. o '/„11 dopoldne; 23. jan. ob 9 zvečer je telegraf tukaj naznanil njih smert, in 24. jan. sem že jaz tukaj v daljni Ameriki ob 8 pri sv. maši priporočil njih dušico v molitev pobožnih včrnih, ki se g. misijonarja Pirca še dobro spominjajo.
Tudi sem bil precej tejegrafiral do preč. škofa v St. Pavel v Minesoti, in v St. Kloud, našemu rojaku prečast. gosp. Severinu, ali znanemu poprešnjemu gosp. Antonu Grosu, semeniškemu oskerbniku.
Bila je toraj oznanjena smert r. g. Pirca v nekterih amerikanskih časnikih, nemških in angleških. Danes Ti tudi pošljem te nemške časnike, v kterih je bila njih smert naznanjena, namreč v „Wandererji", v kterem je bilo poznamnjano tudi njih življenje sploh in kar so po večem tukaj v Minesoti delali. Kar zadeva njih življenje popred, predenj so prišli v Minesoto, so pa sami gospod Pire bili spisali bukvice; ako jih nimate, menim, da jaz med svojimi bukvami imam še ene, in Ti jih lahko pošljem, ako jih še na Kranjskem ni? *) Se vč, da tukaj v Minesoti zadnje leta so bili vedno še delavni, in neutrujeno so popotvali, pa vid in spomin jim je pešal; torej se velike posebnosti pisati ne morejo; pa ako želite njihovo življenje popisati, morebiti Ti o priložnosti kaj več o tem popišem; v časnikih pa, mislim, se tukaj ne bo več pisalo, ker, kar je bilo kaj posebnega, Je bilo že poprej razglašeno, in ponavljati poprešnje reči, brez posebnega vzroka, nima cene.
*) Ni mi znano, da bi kdo imel tukaj to knjigo in tudi nisem vedil, da so kaj tacega pisali, prav želeti je torej, da bi jo dobili na Kranjsko, ker mogoče in želeti je, da se kdo poprime popisovati življenje ranjcega slovečega rojaka. Vr.
Priserčna zahvala za telegrafiranje! Poleti Vas misli preč. gospod Trobec priti obiskat. Serčen pozdrav! ^	Joief F. Buh.
Amerikanski listi o t misijonarji Pircu. „Wanderer" v Minesoti ima 31. pros. t. 1. kratko naznanilo o misijonarje vi smerti in pravi: „Poprešnji petek je čast. misijonski duhoven J. F. BuhvPerham u dobil po telegrafu naznanilo iz Ljubljane, dežele Kranjske, v Avstriji, da je častitljivi misijonar Fr. Pire ondi v visoki starosti 96 lét (malo mani. Vr.) blaženo v Gospodu zaspal." Dalje pripoveduje, da je v Ameriki blagovito delal okoli 40 lét, da je misijone vstanovljal, kakor v Stearns County, St Cloud, St. Joseph, Richmond itd.; v Benton Co.: Sauk Rapids; v Morrison Co.: Belle Prairie, Rich Prairie, Two Rivers itd., dalje misijon v Crow Wing Co., pa tudi pri Indijanih. Po teh misijonih je delal leto in leto dolgo, pred nekterimi leti pa se je vernil v svojo domačijo v Avstrijo, da bi poslednje dni svoje velike starosti ondi preživel in se v tihem miru pripravljal na srečno smert... Koliko je ranjki o svojem mnogoletnem misijonarjenji delal in dognal, daroval in terpel po neobdelanih okrajinah, med Indnani in belimi, to vé le samo ljubi Bog, od kterega zdaj ko zvest delavec v njegovem vinogradu plačilo prejema.
Pri vsem natezanji in na trudnih popotvanjih je oče Pire dobival še časa, da je bil sodelavec pri katoliških časnikih, mične spise o življenji in djanji Indi-janov, o sadjoreji itd., dajal na svitlo. (Tudi k nam so dohajali amerikanski listi s klici in vabili naselcev v to ali te dobri kraj. Vr.)
Naj tedaj po trudnem delu počiva v miru!
Iz Svete dežele. (UboŽnost v Palestini. Divjačnost ljudi brez katoliške omike.) Vpraša se, od kod je to, da so kristjani v Palestini, osobito po mestih, pogosto ubožni ? To je od tod, ker kristjani po mestih nimajo zemljiša. Palestina je zemlja za kmetijo; kdor ondi hoče biti bogat ali saj do premoženja priti, mora polje obdelovati. Da bi Turki kristjane obderžali v vedni revšini in v svojem gospostvu, so jih prešnje čase odvračali, da bi si zamljis ne pridobivali. Dandanes teh zaderžkov ni več, vendar kristjanje veči del še ne mislijo na to, da bi si zemljiš nakupovali. Sej tudi denara nimajo, ako bi ravno hotli. Ta reč pa ima še globokeji vzrok. Kristjani po mestih se namreč dostikrat sramujejo kmetov-skega dela; izgovarjajo se namreč: „Ana medenieh, kif biddi asir fellah?" To je: „Jaz sem meščan, kako čem biti kmet?" Celó tisti kristjani, ki zemljiša imajo, jih ne obdelujejo sami, temuč si vzamejo najemnikov. Ra^ši stradsti, kakor lopato v roko vzeti; to je njih šega. To pa ne more tako ostati; kmetijstvo mora pri kristjanih v spoštovanje priti, in tudi misijonski duhovni imajo nalog za to skerbeti.
Vzrok meščanske revšine je še tudi velikanska lenoba ženskega spols. (Tedaj tako, kakor so nam tudi že iz Amerike naznanjali o ondotnem ženstvu. Le pravi kristjani zapopadejo nalogo, da „s potom v obrazu si je treba kruh služiti".) Poglejmo n. pr. na družino z nekterimi odrašenimi hčerami. Mož dela ves ljubi dan in tudi zasluži svoj del. Kaj pa med tem dela žena s hčerami? Ako navadne domače dela opravijo, smé mož vesél biti; mars i kteri krat celó tega ne storé, in mož mora imeti zraven njih še deklo ali kako zamurko. Skerbeti mora za vso hrano, za obleko, ki je pogosto draga itd., kako more pri tem še kaj ostajati? Se celó živeža nakupovat mora hoditi mož sam. Tudi v službo iti, ali drugim Ijudém kaj veati, šivati, prati itd. imajo dostikrat za sramoto, — in to po stari turški šegi in navadi, po kteri ženski spol ne sahaja ia stanovanj.
Vendar se že nektere leta tudi ženski spol bolj dela poprijema. To se ie zahvaliti slasti katoliškim redovnicam, ktere v svojih šolah in napravah deklice ker-šanskib družin učijo keršanski nauk, branja, pisanja in raznih ročnih dčl; poprej so rastle bres kacega poduka.
Gosp. misijonar še nasnsnja, da pa nekteri kristjanje namesto navadnega sa ženske potrebnegs in koristnega dela sdaj že tudi tsm žugsjo v drugi nspačni konec ssviti — ksjti preveč in nepotrebnih včdnost od deklic zahtevajo. (Pa menda vendar ne tako, kakor ▼ Evropi, kjer je zlasti sa gospdske deklice kuhalnica, igla in serp že sramota; sahtevalo pa se bode že skorej toliko od njib, kakor aa dohtarje, turnarske mojstre, svesdokukarje, zlasti pa sa strokovnjake v profesorstvu, n. pr. o vLutrovi pedagogiji"... Koliko je Luter sam o tej reči vedil, je prašanje?)
Misijonar piše dalje: „Jutrodeželski kristjanje posebno radi aaterjujejo, da tiBto zapiranje ženstva je ia-versten porok sa nravnost" Na to on odgovarja: To naj že bode, kakor koli; toliko pa je gotovo, da jutro-deželsko ženstvo je veči del bres pobožnosti, dokler niso od redovnic (katoliških nun) k pobožnosti napeljane. Is tega se d& posneti, ksko potrebne so redovnice na Jutrovem, kajti le one pridejo do ženstvs, ds gs pod-uČujejo.
Zato tudi misijonarji med samurci povsod išejo ženske samostane vstsnoviti, ker pobožne ženske so posebno zmožne za mečenje serca. Gosp. misijonar Gatt torej hoče, berž ko bo moč, tudi v Gasi vstsnoviti katoliške redovnice, da bodo ženstvo pridobivale ss pobožnost in jih napeljevali k delavnosti; tako še le bode olika globokeje v narod segala.
Pri vsem tem sapertju, piše dalje g. misijonar, se ženske na Jutrovem sploh, kakor tudi v Gasi, o rssnih prilikah v trumah dervč po mestnih ulicah, pojč in kričč, kakor tčrke. V Gasi imenito so pogosto mertvaški plesi; po cele ure dolgo žene velikrat plešejo po grobih svojih mertvih med vednim petjem. Tako divjaške so ženske brez poduka! Kolik razloček med tiho molitvijo kristjana na grobu njegovih ranjcih.
Prikazni Marije Device.
„Univers" v Parizu in drugi časniki pripovedujejo znamenito prikszen Marije Device v Knoku na Irskem, vendar pa s prideržkom, dokler preiskava, po škofijstvu začeta, ni še dognana. Naznanuje se takole:
Vlani 21. vel. serpana, predvečer osmine Marijinega vnebovzetja, proti zveččr, se je kar neprevi-doma prikazala svitla luc zunaj ob cerkvi omenjene vasi (Knok). Nekteri vsščani, naj bližnjiši tej cerkvi, viditi to nenavadno loč, so poklicali več druzih svojih sosedov, in ko so se vsi približali, so vidili, da ena zunanja plat cerkve je bila vsa pokrita z zvezdami v prečudni svitlobi.
V	sredi te veličanske luči so vidili oltsr, in na tem oltarji jagnje, in njemu ob strani Križ. Pri oltarji na eni strani so rszločno vidili presv. Marijo Devico, v družbi dveh druzih svetnikov Njene noge se niso semlje dotikale; roke je imela povzdignjene kakor k ponižni prošnji, in oči obernjene v nebč. Oblečena je bila belo in kronana z bogato krono. Prikazeo se je vidila od poli-osmih do desetih zvečer. Po tej noči so vedno ljudje prihajali iz okolice, ki so čes noč ostojsli v molitvi v cerkvi, ali pa sunsj.
V	ponedeljek sveččr, predvečer ss. 3 Kraljev t L, je veliko oseb, med kterimi sta bila dva žendarjs, na ravno tistem mestu aagledalo skoraj ravno tisto prika-sen; vidili so jo od ene do dvčh po polnoči. Devetega
svečana t 1. ae je prikazen zopet vidila na ravno tistem mestu in opazovali so jo nekteri ljudje zjutraj.
Mlad! premétovci.
Veša tako dolgo leta in ferči okrog luči, da si peruti osmodi in do smerti speče. Mladim neskušenim vé-šarjem se dostikrat nekaj podobnega zgodi. Svarilen izgled pripoveduje amerikanski časnik „Wanderer" mesca prosinca t 1.
Štirje amerikanski dečki, dva bela in dva dimasta, vsi iz Plattsburgha na Misuriskem, so bili tiste dni pobegnili iz hiš svojih staršev in so po železnici se peljali do Winthrop-a v Misuriskem, vštric Atchison-a v Kan-zas-u. Od ondod so hotli popihati dalje v novo Mexiko in Arizono. Da bi prišli čez reko, so skušali vuškniti se na vozovlak, ki je derdral po mostu čez reko, pri Čemur sta pa dva zgubila življenje, Fonda in eden dimastih. Druga dva sta bila s to grozo ozdravljena svojega sanjarstva in sta se domú vernila.
Kaj pa je bilo te reveže zapeljalo k takemu pre-derznemu begu? Veste, kaj? Branje sanjarskih bukev, kakoršnih tudi naša mladina le prevečkrat v roke dobiva, celó od ondod, kjer bi si človek ne mislil, in torej ni čudo, da je tudi po naših krajih o tacih sanjarskih počenjanjih bilo že slišati. Dandanes je svet tako čuden, kakor nikoli ne, ter hoče, naj že mlekomlečni golobradci vedó, česar še stari niso slišali, in dajejo se jim vsaktere knjižure v roke, ki dostikrat niso prav nič za-nje. Moramo spoznati, da smo že enekrati v rokah mladine vidili knjige, ki niso nič sposobne za-nje. Rekli so, da so ali iz kake šolske bukvarne, ali kdo vé, od kod vse ? Tudi pri mladini velja Štefanova:
„Le počasi, le počasi, Da se kaj ne skvasi!" Posojilne knjižnice utegnejo marsikaj na vesti imeti...
Vijolični venček.
Vijolice so razcvetele
V	germičeku tam pod goro,
V	čast Stvarniku lepo auhtele, Vedrile serce in oko.
Se bliža solnce, tje posije, — In pride bolna deklica, Naterga jih, si venček vije In z bilkami preveže ga.
„Komu si dete namenilo Vijolični ta venčni dar? — Se čuje angeljsko glasilo — Povej, ne boj se nič nikar?"
Kapelico glej, tam je doli, Ki Božji Materi na čast stoji, Kjer lipice rasto okoli — Kjer truma tičic žvergoli;
Tje idem, preden v smert ovenem, In ta-le venček ji darim, Jo v mili prošnji razodenem, K&r serčno serčno si želim.
Molila bom, naj prosi za-me Prevbogo bolno revico, Da Jezušček me skoraj vzame Med angelčekov množico. —
Oh, tamkaj ne bom več terpela, Ko gledala bom Jezusčka, Bom Njemu in Mariji pela, Njegova bom nevestica!
Glej tam, — kak solnce žarke vtrinja, V kapelici zvonček doni, K Mariji iti me spominja: Ostan'te z Bogom mi stvari!
Izrekši — dete je hitelo, Daruje venček za slovo; A v malo dneh je zašumelo: „Zaspalo v Bogu je sladko." —
Radoslav.
Razgled po sveta.
Rimsko. V nedeljo, 25. pret. mesca, so kaj častitljivo obhajali v Vatikanu povzdignjenje sv. Očeta Leona XIII na stol sv. Petra. Vstava greški in sv. Urbana (Propaganda) sta bila napravila slovečo akademijo ter se je v 49 jezicib z vesoljnega sveta govorilo, pelo itd. Med jezici, v kterih se je govorilo, so bile 3—4 slovanske narečja.
LaikO. (Babel pri liberalcih, edinost v katoliČanstvu.) Z lažiliberalizmom ob enem se je pritepla v Evropo neka tertna go jus, filčksera (phylloxera vastatrix), ki po nogradih dela strašno škodo, kakor prostomišljastvo dela razdjanje na dušnem polji. Posebno velike razdjanja dela fi!6xera sedaj po Laškem, in ne vlada ne ljudstvo ne more tega strašnega zlega ustaviti. Filčksera izvira iz Amerike, kjer je škodo delala že 1. 1845; 1. 1863 se je prikazala na Francoskem in tam je pokončala že veliko čez 300.000 vinogradov; zdaj grize tertnekorenine in živce tudi že po naših krajih. Teh merkejev je več plemčn po Laškem. Pa tudi dušne filčksere razsajajo neprenehoma po tej ubogi deželi, ki nima nič več pokoja, odkar derži sv. Očeta v ječi. Razun „brigantov-stva" (ropanja ljudi in denara) v novič naznanjajo grozne rogovilstva hudodelnikov po ječah. (Ni čudo, ker je toliko ljudstva v ječah.) V Livorni pa je bil 19. u. m. na očitnem prostoru od nekoga zaklan dopisnik časnika „Gazzetta d'Italia", Ferenzona, ki se mu prišteva spi-sanje knjižic: „Garibaldi nehvaležnik" in „Garibaldi politikar", in ki je boje zopet pripravljal nekaj enacega za natis. — V laškem deržavnem zboru na Montecitoriu pa so med tem toliki prepiri in zmešnjave, da ga „Unitk" imenuje „Ia Babele di Montecitorio", da naj veči del govorniki eden drugemu plevel spod nog pukajo, ker osebbosti stavijo pred deželske koristi; da občinstvu je vse skozi zoperna besnost vsakih šest meBcev novo ministerstvo kovati. Ravnokar je prišlo namreč novo na čelo, in že so sopet novi kavsi.
Med tem pa dobri katoličani z duhovstvom veliko molijo in pokoro delajo dom& in po slavnih svetiših in božjih potih, sedinjajo se v katoliške družbe in išejo pomočkov zoper tolike zmešnjave. Čudno je, da slepo framasonstvo jim pri vsih nesrečah dostikrat tudi še moliti brani! Ako se namreč v procesijo zberč h kakemu svetišu, so jim to pa tam že vradnije za petami, da jim aabranujejo. — 29. aprila je imela shod velika katoliška družba v Genovi pod predsedstvom vikšega škofa v pričo velikega števila duhovstva. Imeli so čverste govore, telegrafirali so sv. Očetu svojo včrno vdanost, prejeli ia Rima sv. blsgoslov; volili so posamezne parohijske odseke sa družbo, in poslednjič med drugim sklenili vravnati veliko božjo pot k svetišu M. D. „della Guar-
dia". VeČine gorečega in dobrega katoliškega naroda se bode gotovo poslednjič Gospod usmilil in dodelil zopet deželi doželeni mir.
Iz PetiOgrada naznanja eden časnikov zvezo Rusije in Portogalije zoper Kineze. Portogeški poslanec je tožil v Petrogradu, da Kitajci žugajo portogeški naselbi Makao. Rusija hoče podpirati Portogalijo. Vse je neki že pripravljeno za odpravo po morji zoper Kitajce.
Na Angleškem je padel Beaconsfield s svojim mi-nisterstvom, potem ko je veliko slavo vžival 6 lčt in 2 mesca. Stopilo je na njegovo mesto liberalno ministerstvo Gladstonovo. Le-ta je predsednik in pa minister de-narničar; Granville za zunanjstvo; Hartington za Indijo; Obilders za vojno; Northbroock za mornarstvo; Forsters za Irsko; Selborne pa veliki kancelar. Afganske sadeve so veliko pripomogle sedanjim gospodovavcem na stol. (Še pred kratkim se je naznanovalo iz Bombaja, da je bil en oddelek angleške vojne razmesarjen od Guettar-skih hribovcev in da cesta med tem mestom in Kanda-harom je pretergana.) Slava Beacousfieldova je bila ver-hunec dosegla na berlinskem skodn 1. 1878, ker pripisovala se mu je zasluga, da po zedinjenji z Berlinom je bil odvernil vojskine razdjanja, ki so žugale vsi Evropi. D'Israeli se je čutil obdajanega s silovitim sija-njem, od vsih strani dežele so mu sule pohvalne pisma, med nezmčrnim proslavljanjem se je vernil nazaj v London, veselice in pojedine so se napravljale njemu na čaBt od mesta do mesta po veliki Britaniji. Toda posvetna slava nima veče stanovitnosti od meglčnih gori in begljive sence. Manj kot dve leti potem je bil veržen velikan z veČino blizo 300 glasov. Kaj je posvetna slava? Kaj ljudska hvala?
Cvet in mati zveste molitve.
Zahvale.
St. 1. Po mogočnih priprošnjah Naše ljube Gospe
{iresv. Serca Jezusovega in sv. Jožefa sem zadobil ve-ike milosti; zatorej se čutim iz hvaležnosti dolžnega, to občno naznaniti in zaklicati: Češena bodi Naša ljuba Gospi presv. Serca Jezusovega in sv. Jožef! Vsi, ki ste v stiskah, pribežite zaupljivo k Mariji Devici, in gotovo bodete uslišani!
Iz Maribora, 27. mal. travna 1880. L P. *)
St 2. Očitno naznanjamo zahvalo po „Zg. Danici" Naši ljubi Gospej presv. Serca za nenadno (nepričakovano) ozdravljenje našega nam ljubljenega duhovnega pastirja, kteri so bili zel6 nevarno zboleli, tako, da smo že vsi z zdravnikom vred dvomili za njih zdravje; v zaupanji smo jih priporočili N. lj. G. presv. Serca, ki ima tudi lepo ime „zdravje bolnikov"; začeli smo devetdnevnico opravljati in opravili sv. mašo na čast N. lj. G. za v. č. bolanega Gospoda. Hvala Bogu in Naši ljubi Gospej za uslišanje! V naše veliko veselje so kmalo ozdraveli, ter zopet že lahko Božjo službo opravljajo. Toraj, dragi bratje in sestre, še vi z nami zahvalite Boga usmiljenega in Marijo za uslišano prošnjo. Posihmal se hočemo še z večim zaupanjem k Njej obračati. O Naša ljuba Gospi presv. Serca, prosi za nas Boga v vsih dušnih in telesnih potrebah!
V Sa vinski dolini na Štajerskem, 2. majn. 1880.
Št. 3. Ni dvoma, da Marija res skerbi s pravo materno ljubeznijo za svoje otroke. Mojo ženo tergalo je po glavi tako, da ji nobena, tudi tej bolezni primčrna
zdravila veliko pomagale niso. S terdnim zaupanjem obernil sem se za pomoč k Naši ljubi Gospej presv. Serca — in čudežu bi lahko prištel ponehanje in po-
Eolno ozdravljenje njene bolezni. Čast in naj serčniša vala naj doni preusmiljeni Devici zato iz najinih sere !
T. Ž.
Prošnje.
V molitev goreče priporočeni : Na duhu zmešana oseba za zdravi um. — Neka zmešsna zadeva, da bi se srečno poravnsla. — Hudo bolna sa zdravje, če je božja volja. — Mož svojo že dalj časa bolno in sedaj popolnoma onemoglo soprogo priporočuje vsim udom, naj bi darovali nekoliko zdihljejev v čast Naše ljube Gospé presv. Jezusovega Serca in v čast ev. Jožefa, da bi še ozdra-vela, ako je Bogu v čast in njeni duši v zveličanje. — Oseba, ki že dolgo časa terpi hudo bolečino na nogi, da se ozdravi, ako je Božja sv. volja. — Na smert bolna sestra za polajšanje velikih bolečin, in za voljno prenašanje bolezni, za zdravje, sicer pa za srečno zadnjo uro. — Zmešana žena.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporoČevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec veliki traven 1880.
I.	Glavna namena: Razsvitljenje postavodajalcev in svetovalcev. Ta dan umirajoči.
II.	Posebni nameni:
10.	majnika. Sv. Anton, škof. Priporoč.: Duhovnija sv. Neže na Selih (796 d.), ž. in m. Bogoljubno opravljanje šmarnic. Duše v vicab.
11.	Sv. Mamert škof, začetnik procesij križevega tedna, f 477. Priporoč.: Duhovnija Tujniška sv. Ane (540 d ), ž. in. m. Odvernjenje hude ure. Ponižanje sovražnikov sv. Cerkve.
12.	Sv. Pankrscij, 141eten mladeneč, obglavljen v Rimu pod Dioklecijanom 1. 304. Priporoč.: Ž. in m. duhovnije Gojzd (684 d.). Dva strahovita preklinjevalca, da bi pošasti pekla odšli s pravo pokoro. Nedolžni.
13.	Sv. Janez Molčečnik, škof. Priporoč.: 2. in m. Marije Magd. v Zlatopolji (564 d.). Spokorniki za stanovitnost. Nečistniki in pijanci za spreobernjenje.
14.	Sv. Pahomij pušavnik. Priporoč.: Duhovnija Rovska sv. Katarine dev. muč. (45Ô d.), ž. in m. Spreobernjenje tatov in pobijalcev. Cerkev v Egiptu.
15.	Zapovedani post k Binkoštim. Sv. Dimpna, hči irskega kneza, je za ohranjenje devištva ubežala v Ant-verpen; bila je zasačena in umorjena v 7. stoletju. Priporoč.: Duhovnija sv. Ulrika v Vranji peči (524 d.), ž. in m. Potepinsko in zanemarjeno človeštvo. Več slaboumnih.
16.	Binkoštoi dan. Sv. Simon Stok. Priporoč.: Duhovnija Moravška sv. Martins. Birmanci. Kteri so kdaj sv. birmo nevredno prejeli.
Male duhovne vaje.
Zdihljej. Svet, svet, svet si Ti Gospod Bog vojen-stev; zemlja je polna tvoje časti. Čast bodi Očetu, čast Sinu, čast sv. Duhu. (Enkrat na dan 100 dni odp.; vse nedelje s prazn. presv. Trojice vred in vsak dan v osmini trikrat na dan po 100 odpustka; ako se celi mesec opravlja, enkrat popolni odpustek pod navadnimi pogoj ami.)
*) Tudi drugo se je zgodilo. Plačila nič.
Vr.

Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Novi deželni predsednik gospod A. V inkier, ki je 4. t. m. prišel v Ljubljano, je 5. priéél vodstvo. Ravno ta dan so mu poklon opravili premilg. knezo-škof dr. J. Kr. Pogačar in prečastiti stolni ka-pitel s semeniškimi prriesorji.
Pri SV. Duhu na Dolenjskem bodo v četertek po Binkoštib blagoslavljali vogelni kamen za ondotno novo cerkev. Bog daj svoj sv. blagoslov !
V	Gorici bode 23. t. m. za škofa posvečen novi Kerški škof mons. dr. Feretič.
Iz Zagieba. t Jezus, Marija, Jožef, sv. Vincencij Pavljanski. — Vsegamogočni je izvolil našo ljubo Mater Ivano Krosbacberjevo, véliko prednico hervaško-alavonske redovne okrajine ia družbe usmiljenih Sester av. Vincencija Pavljanskega v Zagrebu, 7. mal. trav. 1.1. a avetà poklicati, potem ko je 42 lét v avojem poklicu (in med tem 33 lét ko prednica) Bogu goreče alužila, v 64. 1. njenega življenja; torej njeno dušo Vam v pobožno molitev priporočamo in obljubimo enako z molitvijo povračevati. R. I. P.!
Velikodušna dobrota Nj. veličanstva. Près vitli cesar Frančišk Jožef ao iz avojega osebnega premoženja darovali za cerkveno in škofijsko zidsnje v Sarajevu 200.000 gl. Bog povračaj toliko dobroto a preobilnim blagrom sa seaarja in ceaarstvo!
Iz SolnOgrada, 30. mal. travna. (Poterdilo.) Prejel aem 110 gld. (100 aa atradajoče v Tong-King u, in 10 za av. Det.) in apolnilo ae bo v kratkem po odménu. Naj serčnisi zahvala! Bog poverni! — Je li knjižica o djanji av. Detinatva že na avitlem? (Odg. Bode gotova zdaj zdaj. Vr.) Poadrav v Gospodu.
jP. Edmund.
Slani P. stftger S. J. je bil 18. u. m. na Dunaju aioveano pokopan. R. I. P.
Pogoriie na Btrji. Naznanja ae, da ne daleč od Gibraltara je trešilo v avstrijsko ogersko barko ,,Nikolč Tomaaeo", ki je jadrala iz Filadelfije a 4179 aodci petroleja, ktero je vae zgorelo ; mornaratvo je rešeno. Barka je b la laatina „mornarske dalmatinske družbe" in zavarovaua za 72.000 gl.
Gorečnost amerikanskih katoličanov. V Ameriki ima vlada brezvéroke šole, kakor po več druzih deželah. Katoličani se bojé za svoje otroke, zato si na svoje stroške napravljajo lastne šole, kterim z dobro vestjo smejo naj dražje zaklade, svoie ljube otročiče zročevati. Tako n. pr. škofija Kleveland s 125.000 katoličani ima 117 katoliških farnih šol; nadškofija Cincinatiz200.000 katoličani 140 farnih šol ; nadškofija Milwaukee a 195.000 katol. M3 svojih šol; škofija Nevark s 175.000 katol. njih 153 itd.
V	H0Lg*K0ng-U je umeri francoski konzul Ildefons Plichov, pošten mož, ki je goreče podpiral katoliške mi-sijone.
Slovniška veda. „Unità" piše, da v kratkem ima na svitio priti slovnica in slovar zamorskega jezika „Denka" od čast. g. misijonarja Beltrame ta, is vstava Massa-tovega v Veroni, ki že veliko ¿ét rasširja omiko o bregovih belega in višnjevega Nila. — Pervi, ki jo spisal gramatiko v tem jeziku, kolikor nam je znano, je dr. J. Zlat. Mitterrutzner, profesor v Briksenu, ki jo je 1.1866 dal na avitlo : „Die Dinka-Spracbe in Central-Afrika." — Ravno ta je na avitlo dal alovnico zamorskega „barskega jezika" : „Die Sprache der Bari in
Central Afrika, Grammatik, Text und Worterbucb. Bri-xen 1867." Bari-narod prebiva še dalje proti jugu od naroda Dinka ali Denka; oba 8ta ai soseda.
Kako ae v denka jeziku šteje? Tako le: Tok 1, rov 2, djsk 3, uogvan 4, vdjec 5, vdetem 6, vderov 7, bit 8, vde gvan 9, vtjer 10, vtjer ko tok 11, vtjer rov 20, vtjer djak 30, buot 100, tim 1000.
V bari-jeziku pa takole: Tu 1, ori 2, džala 3, ungvan 4, kanat 5, buker 6, burja 7, budok 8, hungvdn 9, puok 10, merja murek 20, merja puok 100, pukine puok 1000.
Poslednje novice. Novejše naznanila zopet vedo ne-novo novico, da nemški deržavni zbor prav bodeče ro-žičke kaže Bizmarku, ki se ni še prav zravnal po enem spodersljeju, pa mu že druzega pripravlja, in sicer zdaj v čolnih zadevah. Bizmark se nagiba za Beaconsfieldom. So mar to šibe za njegovo politiko zoper Cerkev? — Iz Francoskega naznanjajo, da se načelnika lažilibera-lizma Freycinet in Gambetta pisano gledata. — Laško ministerstvo po vsi zmešnjavi ostane, razpušena pa bo menda zbornica, nove volitve so 16. in 23., nova zbornica pa se snide 26. majnika. Če bo pa s tim zmešnjave konec, je prašanje. — Poročniki včlikih vlad v shodu carigraškem 1. maja niso nič opravili v poravnavi čer-nogorsko-turške zmešnjave. — Za okraj Meran itd. je namesto f Pavla Giovanelli-a v tirolski deželni zbor izvoljen g. provizor Sebast. Glatz. — V pruskem deržav-nem zboru se je zopet pričelo obravnavati zoper pre-ostudno oderuštvo in kaže, da bodo kaj izdatnega na dan spravili. — O pravem miru med Cerkvijo in der-žavo na Pruskem je zastonj govoriti ali se ga nadjati, dokler Prusija ostane pri svoji lisičji politiki in le to zahteva, da naj se Cerkev v njene tirjatve vdd, potlej še le se bode vidilo, če ae bo preganjavstvu poljubilo kaj odjenjati! Taka prevzetna in zvijačna politika čaka silovitega udarca po glavi, potlej še le bo jenjala božjim namenom nasproti delati. — Na Afganistanskem v Sid-batu, kakor naznanjajo, so 25. aprila Angleži imeli veliko bitvo z nasprotnikom, v kteri je padlo 1200 Af-ganov.
MPuhovshe spremembe*
¥ Lavantinski škofiji: Č. g. Martin Strajnšak, nad-župnik in dekan v Hočab, je poatal kn.-šk. konzisto-rijalni svetovalec; č. g. Anton Slatenšek, župnik pri av. Jungerti na Pohorji, in č. g. Mihael Bračko provizor pri av. Antonu na Poborji. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Anton Rodošek za I. v Terbovlje; Vinko Kolar za I. v Rajhenburg; Fr. Nachtigall v št II pod Turjakom; Matija Kelemina v št. II v Slov. goricah; Fr. Rojko k av. Lenartu v Slov. goricah; Fr. Dovnik kav. Benediktu v Slov. gor.; Jožef Satler v št. Juri v Slov. gor.; Štefan Mohorko k av. Štefanu; Alojzij Vojsk v Dramlje; Ivan Bobanec v Fram, in Valentin Tamše na Ljubno.
MMobrotmi darovi.
Za spominek f Č. g. Pirca misijonarja: Apolonija Dolničar 50 ald.
Za stradajoče na Notranjskem: Apolonija Dolničar 50 ald.
Za Božji grob v Jeruzalemu: Č. g. AJ. Košir župn. is at. Ruperta 4 gl.
Za varhe Božjega groba: Č. g. Št. Šranc 1 gl.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in aaložniki: Jožef Blazni ko?! nasledniki t Ljubljani.