Blagor kranjskemu učiteljstvu! nSloven8ki Narod" je priobčil prošnjo upokojenega kranjakega učitelja na deželni zbor. Ta prošnja osvetljuje učiteljske razmere na Kranjskem tako drastičuo, da jo ponatiakujemo t naslednjem v celoti: Vdano podpisani nadučitelj v p., rojen t Goricab nad Kranjem 1. 1846, doatojen v Stari trg pri Poljanah, bivajoč v Begunjab pri Lescab, služboval sem na raznib šolah na Eranjskein in v Trbovljah-Vode na Štajerskem od 1876. d o k o n c a 1905., o z i r o m a 1907. 1 e t a — torej par mesecev manj. nego t r i d e 8 e t 1 e t. B o 1 e z e n , katero sem si vsled mojemu zdravju ne prijajočega zraka — osobito alabe pitne vode v Starem trgu pri Poljanah nakopal, bila je posledica moje predčasne vpokojitve, datirane z dnera 15. sept«mbra 1905, št. 4296 (začasno) oziroma z dnem 30. julija 1907, št, 1911 (stalno). V vpokojnino všteli bo mi — 26 let — t. j. definitivna leta, dočim so mi blizo štiri provizorična leta — in povrb še tretjo atarostno doklado euosttrno kar naravnost — odbili. Pokojnine so mi z zgoraj naredenim vpokojninskim dekretom (stainira) z doem 30. julija 1907, št. 191L, priznali 1051 K ali mesečnib 87 E 60 v. Sem aodnijsko ločen oženjenec 8 tremi živimi otroci, katere moram sam s s v o j i m i u č i t e I j s k i m i d o bo dk i brez kakega drugega premoženja ali kakegapostranskega zasluzka preživljati, razen najstarejšega sina Eudolfa, katerega sem spravil t službo pri c. kr. državni železnici v Trstu. Meni za mojo osebo določenih je 50 E n a m e s e c , žena pa, katera z d v e m a hčerkama birav L j u b 1 j a n i, dobiva iz moje pokojnine zase in za obe hčeri skupaj mesečnib 36 — piši šestintrideset kronc. S to in tako pokojnino brez vsakega premoženja ali drugih dobodkov — p a n a j stanu p r i m e r n o — živirao! — Ironija — naša šolska postava. Vrbutega — neozdravljiva bolezen v družini! — Ena navedenih hčerk — 17letna Angela — je od rojstvasempadavična ali e p i 1 e p tična — tako, da revica niti šole ne more obiskovati — i n j e vsled tega popoln analfabet, ter je vsled te grozne bolezni mati prav mnogokrat kar poceledui, od jutrado večera z njo zaposljena. — Hčerka Makaimilijana obiskuje pa drugo leto višjo meatno dekliško šolo v Ljubljani. Sram me je kot omikaoca povedati tukaj, kako po beraško-siromašno se preživljamo, kako po pasje — stradamo. Zatrdim pa takoj tukaj, da bi i š e nadalje voljno in potrpežljivo pranašali to siromašuo uboštvo, d a n i a i 1 a skrajna, d a n a m n e p r e t i p o g i n z a 1 a k o t o. Vprašam Vas, merodajne faktorje, ali sem sedaj morebiti jaz na rrsti, da po zgledu mnogib mojib t o t a ri š e v - s o t r pinoT zapadem po Vaši krivdi z nedolžno družinorred—strašni kranjski učiteljski bolesni, katera gre na Kranjskem po 1 j ndeh-učiteljih — tanki sušici — T 8 1 e d pomanjkanja in groznega paajega stradanja? Na veliko sramoto naših kranjskih učiteljskih razmer Baj mi bo na tem mestu doroljeno n a v e 8 t i fakt, da sem kot vpokojeni nadučitelj s tridesetimi 8 1 u ž b e n i m i leti bil primoran — vzpričo take beraške pokojnine — naenirsled take grozne draginje — na drugi in rezultirende teb dveh — rsled strašnega pomanjkanja in pasjega stradanja — po tretji strani — bil prisiljen kot h 1 a p e c stopiti v službo za samo h r a n 0 in stanofanje, in sicer pri posestniku Fran Botarju v Srednji rasi pri Goričah št. 13 in r isti lastnosti in za isto plačo zadnji čaa pri poseatniku Fran Bibnikarju na Dobrem polju št. 1 pri Badovljici. Eer pa nadalje — s t a r s e m 62 1 e t — oe morem več hlapčevskih del opravljati — nedolžna druž i n a pa mi v Ljubljani gladu u m i r a , prosim veleslavni deželni zbor, uaj mi kar najbitreje zapiše zdatna in obmo6na zdravila za moj oslabeli želodee — in za izstradaae želodčke moje siromašne družine tam doli t beli Ljubljani. VBegunjahpri Lescah, 28. aigusta 1909. F. G., nadučitelj t p. Ha, kaka radost, po tridesetib letib trdega vzgojevanja kmetiške mladine užirati t a k pokoj. čast deželi kranjski, ki tako raTna s svojimi učitelji, da na starost še p s a labko zavidajo za njegovo eksistenco! Se drug slučaj je, ki kričeče ilustruje danaŠDje razmere učiteljstva, to je selitev tovariša Potokarja r prognanstvo v kranjsko Sibirijo — iz Št. Lovrenca y Banjaloko. čujmo, kaj nam poročajo! Nadučitelj tov. Fran Potokar se je selil te dni iz Št. Lovrenca v daljno Banjoloko. Dobro uro od Kočevja se je vlila silovita nerihta med grozovitim treskanjem in grmenjem. Na vrhu briba je udarila strela tik pred vozom, kjer 86 je peljala družina z nedolžnimi otročiči, in le z velikim naporom se je posrečilo vozniku uataviti preplašene konje, sicer bi bila strašna nesreča neizogibua. Tako je šla hišna oprava v najhujšem dežju v vrednosti do 3000 E skozi sedem ur proti brvaškimeji. Dasi so bili vozniki preskrbljeni s plabtami, nič ni pomagalo; lilo je kakor iz škafa, v s e s e je premočilo, škoda je velik a n 8 k a. Eako izgleda pohištvo, perilo, obleka itd. 0 tem si cenjeni čitatelj !ahko sam napravi sodbo. Da je to resnično, priča to-le: I z j a v a. Gospodu nadučitelju Fran Potokarju se je ob selitvi iz Št. Lovrenca ob Temenici v Banjoloko med potom zelo veliko škode naredilo pri njegovi opravi, ker je voznike med potom ujel dež na samoti in ni bilo mogoče priti pod kako strebo. Veliko so trpele krasne podobe, tako da so skoraj uničene. Oruare in druga oprava je radi moče silno trpela, tako da je izgubila p o 1 o v i c o vrednosti. Posteljna oprava, zlasti žimnice, so bile docela premo8ene in ravno tako tudi perilo, katero je bilo treba več dni na solncu sušiti. Eratko: Vse se je zelo pokvarilo radi silnega naliva i n škoda je zelo v e - 1 i k a , o čemur se je podpisani na lastne oSi z drugimi navzočimi vred prepričal in lahko tudi vsak hip potrdi. Banjaloka, 6. septembra 1909. Anton M e d v e d , župnik. In ie se še dostari, da se je družina tako prehladila, da je zrela za bolniščnico, jes tem doTolj označena kruta usoda preganjanih u&teljev na Eranj- skem ! * * To je grozDo, kaj 86 danes godi n» Eranjskem! Eakšnega značaja more biti učitelj, ki se druži z Ijudmi in ki se soženjsko klanja njih ošabnosti in krvoločnosti — z Ijudmi, ki prorzročajo take krute udaree učiteljem in njibovim nedolžnim otrokom?! Škandal, sramotat