249 Številka. V DiMlmi.«torek. 30. oktobra 1906 XXXIX. leto. 9 fsh&!i *'«ak d&n a v ©čer, izanSi acdaij« li prasnik*. t*r rali* po pošti pra}asasn ta avatro-ograka daaala ca vh lato to BL, u pa* tata a m atrt tata tt A 60 h, ta «a »o*a* t K SO h. £a Ljubljano 1 atiiljanjaia na dan aa rta lata M S, aa pol lata IS K, aa 3«trt late 6 K, aa ca *.»«oa 8 K. Kdor hodi aan paifj, placa aa vsa lata It K, aa pol lata 11 K, aa Satrt lato h K 60 h, aa aa meaes lKiOh. Za tuja daiala talika va«, kolikor zaaSa poštnina. — Na aaračba Saaa sodobna vpašijjatva aaracaioa la aa asira, — Za oananlla m pladaja ad patarastepaa patit-vrsta pa 12 h, ča aananila tiaka ankrat, pa 10 h, 6a m dvakrat ta po 8 h, 6a tiska trikrat ali va&rat — Dopisi naj ta iavole fr&nkorati, — Butafiil sa a« rračaja. — Uradn&tvo ta upravnlitvo la a Kaaflavib aliaah it 6, is siaar aradništva a I. oadstr., apravoiltra pa a pritličju. UpravniStvn aa} io blagovolijo peSiljati aaračmna, 'aklamaaija, aananila, t j. administrativna stvar 3ra*ai§*v» felelon St. $4. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne številke po 10 h. Upravnlštva telefon it S5. Obletnica sorskih dosodkou. Tako je tedaj danes poteklo in rzatonilo v morje večnosti" eno leto, odkar se je v prijazni in mirni vasici Sori izvršil znani krvavi dogodek „ad maiorem dei gloriam". In poteklo je celo leto, odkar sta Sušnik et Cron na čelu svoje krvoločne armade korakala pod vodstvom tamborja Svol-saka in plaho stopicaj o "ega Brajca— v boj zoper slovenske kmete — pun- tarje. Sušnik et Cron! Kdo se pri teh besedah ne spomni na znana dva meča, katerim je gromoviti papež Bonifacij VIII. v svoji buli „Unam sanctam" prispodabljal vso božjo in posvetno moč tega sveta? In kar mraz preleti človeka, ko se spomni, da so se tisto jutro zgrinjale srednjeveške megle nad lepo kranjsko deželo, kjer vlada strah in trepet pred škofovimi biriči . . . Vse posameznosti te Jegličeve invazije so predobro znane in veliko se je o njih pisalo in govorilo. Tudi mi smo storili vso svojo dolžnost in posvetili z brezobzirno lučjo v to zelo Črno poglavje avstrijsko-katoli-ske pravice in pravičnosti. Dogodek sam je imel vse mogoče posledice in vsepovsodi se je stvar dobro iztekla za škofa Jegliča in vse, ki so sodelovali pri tej tragediji. Jeglič se na tihem smeje v pest, ker je pohodil župnika Brceta, ki gloda že trdo skorjo svoje hitre penzije, prognan za večne čase iz Sore. Glavar pl. Cron še nada'je „komandira" ljubljanske orožnike. Orožnik Mack s svojim bajonetom še vedno sedi v Medvodah in se prav bahato nosi po svojem „rayonuu. Brajec še vedno prepeva božjo slavo v lepi na gričku ležeči cerkvici. Vsi so torej dobro, prav dobro opravili. Le nekaj jih je med njimi, ki niso tako sračni, ki imajo hujše in bridkejše spomine na ta dan. In to so tisti pošteni ljudje, ki so se uprli Jegličeveum tiranstvu in ki niso nič drugega zakrivili, nego da so se hoteli potegniti za svojega župnika. Vse drugo so zakrivili drugi faktorji. Kajti glavar pl. Cron bi moral, ko se je srečal s kanonikom Sušnikom in Brajcem, te dve duhovni prikazni poslati domov, potem pa z orožniki stopiti Še v vas Soro samo v toliko, da bi ljudi in zbrano množico poslal lepo domov. In konec bi bil vsega in ničesar bi se ne pripetilo. Tako pa je sedaj zadela štiri povsem nedolžne Sorane huda nesreča kazenske obsodbe. Ne glede na vse to, da je skozi celo leto romala vsa vas na razne soduije, zdaj v Loko, zdaj v Ljubljano, ne glede na to, da so hodili različni preiskovalni sodniki na lice mesta v Soro in povpraševali vse ljudi za vsako malenkost, ne glede na to, da se je premerila vsa Sora in se n. pr. sodno konstatiralo, da je od ogla Dermotove hiše pa do kraja nesreče 38 korakov itd. ; ne glede na vse to, se je izdala sodba, ki je obsodila prehode n e g a Luštreka na nič manj nego tri mesece ječe, Franceta Bukovca na 10 tednov ječe, medtem ko so štirje drugi oproščeni od obtožbe hudodelstva, in sta dva obsojena le v dva dni zapora, ker sta za brata prosila. Danes, ob obletnici tega črnega nasilstva, lahko konstatiramo, da je ta obsodba jako stroga. Ni bilo pač pričakovati, da bi ljubljanska s o dni j a potem, ko so bili vsi kne-žaški razgrajači obsojeni, oprostila sorske obtožence! Sicer je glede njih poleg nezas išanih potrdilo 14 razbremenilnih prič popolno nedolžnost in s tem naravnost postavilo orožnike in njihove izpovedbe v jako Čudno, zelo sumljivo luč. Ali ljubljanski senat je „našel prepričanje", ki je po naših postavah neizpodbojno —, da g e „žandarjem" večja vera nego mnogoštevilnim pričam, ker so imeli orožniki neposredno z obtoženci opraviti, ker so bile raz- bremenilne priče Brcetovi pristaši, ker so bile le-te zaslišane šele julija meseca in ker je pri njih morda vplivala tudi sugestija. Sosebno se opomni v sodbi, da je bila orož-niška ovadba podana že 30. septembra in zaradi tega je orožniku, ki jo je sestavil, več verjeti — in je tudi glavna priča — nego poštenim kmetskim ljudem in starim ženicam, ki so pod prisego zatrjevale, da je Črno tisto, kar so orožniki slikali za belo. Je pač sugestija! Dandanes ima kazenski sodnik glede svojega prepričanja povsem proste roke. In zaradi tega se mi vzdržujemo vsake, četudi vabljive kritike. Ali žalostno je pač to v tej blaženi Avstriji, da je Janez Luštrek, čez vse simpatičen, mlad „fant" sedaj obsojen na 3 mesece ječe, „ker je mahal z rokami in pehal orožnike od sebe in enega sunil v prsi" (tako se glasi sodba). Žalostno je to tembolj, — in v tem nam pritrdi vsa poštena slovenska javnost, ki je z ogorčenjem prejela na znanje ud„\njeno prepričanje ljubljanskega sene^a, zlasti pa odmero kazni — ker je uil Luštrek prehoden, je imel hude bolečine in še dandanes nima povsem zdrave noge. če je bil in če bi bil kriv, je že to huda kazen, zlasti vsled tega, ker vsak jurist in vsak otrok vobče mora d v omiti n ad tem, je-li „žandar" Mack bil opravičen k rabi orožja proti Luštreku, kije bil tedaj v rokah treh drugih orožnikov. Najbolj žalostno pa je, da se dandanes za taka nedolžna dejanja, ki spadajo v najlažjo kategorijo zelo zastarelega § 81. k. z. — kaznujejo s prebode-njem levega stegna in tremi meseci ječe v Ljubljani, medtem ko na D u naj u strelja žena brez kazni na svojega moža in ga ubije, medtem ko v Trstu fakin zabode fakina v srce — brez kazni; medtem ko se poštni defravdanti cele vrste tisočakov puščajo brez vsake kazni. To je žalostno znamenje za našo justjco. In naj tiči vzrok kjersibodi, zdrav razum tega ne more razumeti. Pač pa si lahko vsakdo misli, kar si hoče, in tudi mi imamo glede Luštre-kove obsodbe svoje Bavstrijske" misli. Trpi pač vedno revež in kmet, čeprav so zakrivili visoki, večkrat odlikovani, če tudi od — kdo ve — kod 7ane-Šeni dostojanstveniki, ki postopajo z našim ljudstvom kakor z živino. In še žival se brani, je dejala v tej kazenski pravdi neka priča, zakaj bi se tedaj pošten kmet ne branil, če se ga hoče ukleniti na rokah in nogah, ker se je — v nevednosti in neznanju nevarnih postav — potegnil na odločen način za svojega župnika! Danes se torej obhaja prva obletnica teh čudnih dogodkov, ki so postali vseobče znani po slovenskih krajih. Mi tega praznika ne moremo lepše proslaviti, nego z željo, da bi Sušnik et Cron dobila za svoj blago-nosni nastop posebno odlikovanje, recimo visoko priznanje, medtem ko naj se „žandarju" Mačku prizna, kaka krvava talija ali premija. Upamo pa, da bode s tem konec vseh teh orožniških in vladnih surovosti, ki so se tako pogosto pripetile zadnje čase v kranjski deželi. Iz odseka za volilno reformo. D u n a j , 29. oktobra. V današnji seji je odsek dognal ves zakon o volilni reformi ter izvolil za poročevalca posl. L 6 c k e r j a , ki namerava že jutri predložiti zbornici svoje poročilo. Odsek ima rešiti le še zakon o varstvu volilne svobode, nakar se odsek razpusti. — Danes je govoril k predmetu le posl. dr. Grabmayr kot odsekov poročevalec, ki je izjavil, da je predlog Starzvnskega ne le dopusten, temuč celo utemeljen. Dokazoval je, da je centralizem bil le dotle upravičen, dokler so imeli Nemci večino v držav- nem zboru. Z novo volilno reformo pa se je ustvarila stalna slovanska večina, vsled česar je centralizem izgubil ves pomen. Mirne razmere v narodnem oziru tako razcepljeni državi, kakor je Avstrija je mogoče doseči le potom narodne avtonomije. Zato se noben pameten človek ne sme protiviti, da se deželna avtonomija v smislu državnih osnovnih zakonov tudi res izvede. Pri glasovanju je bil Starzvnskega predlog sprejet z 22 proti 16 glasom. Potem se je začelo razpravljati o resolucijah posl. Starzvnskega (o pojmu: deželni kulturni svet) in posl. Tollirjgerja (zaradi določitve meje med delokrogom državnega in deželnega zbora.) Obe resoluciji sta bili sprejeti. Nato je utemeljeval posl. Per-gelt že napovedani predlog, naj se Nemcem na Češkem in Moravskem zagotove mandati v delegacijah. Ministrski predsednik je obširno razložil stališče vlade proti predlogu, in ker so klubovi načelniki obenem prijavili enake zahteve glede Italijanov na Tirolskem, Slovanov v Šleziji in Slovencev na Štajerskem, ako se sprejme Pergeltov predlog, je bil predlog z 22 glasovi proti 13 glasovom odklonjen, nakar se je seja zaključila. Prihodnja seja je v sredo in pride na razpravo zakon o varstvu volilne svobode. Poročilo volilnega odseka bo predloženo poslanski zbornici že v jutrišnji seji; volilna reforma pride že prihodnje dni nujnim potom na razpravo. Odsek za volilno reformo je imel prvo sejo 28. sušca t. 1.; do-sedaj je bilo vseh sej 62. Malorusi so sklenili, da ne bodo obstruirali volilne reforme, pač pa si pridrže taktična sredstva. Da so opustili obstrukcijo, izvira baje od tod, ker so jim Poljaki obljubili, da pri devetih volilnih okrajih v Galiciji opuste posebne določbe, kakršne je sklenil odsek. LISTEK. Strahovi. Spisal Jakob L. I. Poklicalo jo je. Oci je imela še zaprte in misli so še sanjale; vprašala je: „Kdo pa je? Ali si ti, Matej ?* V izbi je bilo temno, blede sence so ležale po podu, dva črna križa sta se črtala na sredi: Sijala je luna skozi mala okna in slikala na tla železno, skrivljeno okrižje. Bilo je zatohlo v tesnem prostoru in dišalo je po tlečih cunjah ter sajah. Kodranova Mana je ležala na široki, trdi postelji, na prsi je pritiskala drobnega otroka, ki je v spanju jokal in grabil s prsti po njenih ne-drijih. Zopet je potrkalo na okno, močneje, da se je streslo steklo in zaropotala v izbi sveta podoba na tla. Mana je zopet izpregovorila v sanjah: „Ali si ti, Matej? Če si, zakaj te pa ni k meni ?" Nato je takoj zadremala in objela otroka z obema jokama. Zdelo se ji je, da jo straši, zato se je hitro pokrižala in hotela moliti, a med temv je zaspala. Zarožljala je šipa in Mana se je sklonila pokonci. „Pa pridi noter, Matej, kaj bi pod oknom. Saj si moj mož!" Tedaj se je pa spomnila, da je odšel njen mož v Ameriko, in bi torej moral biti za morjem. Spomnila se je tudi, da je nekdo utonil nekje daleč, pa ni vedela kdo. In takrat jo je prešinil velik strah: Matej je mrtev inje prišel nazaj. Glavo je zatisnila v blazino in se odela s težko odejo, da se je vsa skrila. Zvila se je v kolobar in dihala plašno in nadušljivo. Njen rajni je šel okrog hiše in odprl vrata. Saj sem jih zaklenila, je mislila Mana, a že je zaslišala znane moževe korake zunaj v veži. Hodil je krepko in počasno v okovanih čevljih, vzdihoval in naposled postal pred hišnimi vrati. Odprl jih je in stopil v izbo ter v temi poiskal postelje. Mana je čutila hladne roke na licih in hladno sapo, ki je prihajala od moža ter je plaho zakričala: „Matej, kako si prišel k meni? Ali nisi v Ameriki? Saj ste šli vsi trije, ti in naš oča in pa Mirtov Tine." Prišelc ni izpregovoril. Njeno glavo je držal v obeh rokah in sopel mrzlo sapo v njena lica. „Odgovori vendar, saj si ti, Matej? Povej, če si?" Mož se je zasmejal: „Kaj te je res bilo strah ? Ti, ti, Mana! Zakaj se me pa bojiš? Mene se bojiš? Kaj imaš v naročju, koga dojiš ?" Mana se je silno prestrašila in ni vedela več, da je otrok Matejev po vseh božjih pravicah. „Čigav je otrok ?" „ Čigav je otrok?" je pomislila Mana; hitro se je spomnila: „1, tvoj je, kaj me plašiš ! Lezi vendar k meni, Matej, da me ne bo groza. " Zaslišala je čuden smeh, in ledena plast jo je vso ovila. „Kako naj ležem, ali ne veš, da sem šel na morje! Vrnil sem se pote, da te odpeljem s seboj, dolgčas mi je. Ali greš?a Mana je pomislila, in ni se več spomnila, ali je Matej živ ali mrtev. Ponjo je prišel in ona mora ž njim. „Ali naj grem takoj ? Vsaj jutra bi počakala. Komu pa naj dam otroka ?" Spomnila se je, da ga lahko odda svakinji, Marjetici, ki je spala na izbi, na vrhu. „Ali naj ga pustim Marjetici?" „Kako bi ga pustila Marjetici! Ona poj de tudi z nami, Mirtov Tine je prišel ponjo." Mana je pomislila, za pečjo leži stara Kodranovka, in ves čas se ni nje spomnila. „Tudi Mirtov je prišel? Pa mati ostanejo?" „Po mater je prišel tvoj oče. Vsi trije smo tukaj, kakor smo odšli. Vstani in z menoj." Mana se je vzdignila. Otrok je zajokal ob njenih prsih in jih ni hotel izpustiti. Odtrgala mu jih je iz ust, oster otročji zob se je zabodel v meso, in iz rane je pritekla kaplja krvi. Položila je otroka nazaj v posteljo, sama pa stopila k veliki skrinji in vzela iz nje praznično krilo in ro-žast robec. „Mana, le hitro ! Mudi se! Tudi tvoj oče je že na potu in gre po mater. Hitro se ogrni, saj ne greva k poroki!" Mana se je ogrnila, mož jo je vzel v naročje in postavil zunaj na tla. Luna je bila svetla, in v mesečini so se videle temne sence, ki so bežale čez polje. Velikanski jezdec je vihral skozi oblake, njegovi črn konji so hrskali in se zaganjali na obzorje. II. Potrkalo je na okno, in stara Kodranovka, ki je snoci zmolila vse tri dele rožnega venca in zaspala z molkom v roki pozno v noč, se je zbudila. „Ti, vstani no, če si se že naspala? Ali bi šla z menoj!" Stara žena je bila trudna, in dolgo je odpirala oči, predno so se vzdignile trepalnice. Bila je še vsa neumna od svetih sanj in nemirnega spanja. Sanjalo se ji je, da roma po nagih kolenih na svete ViŠarje, in da je vsa ranjena od ostrega peska. Trudno je izdihnila in žalostno za-mrmrala: „Ali mene kdo kliče?" Okno je zarožljalo vnovič, in zaslišal se je glas: „Ali ne slišiš? Odpri no in pridi ven. Pojdeš z menoj ! Toliko let sva živela skupaj, zdaj me pa samega pustiš po svetu!" „Glej ga, ti si Gašpar, ali si že nazaj iz Amerike? Pa so govorili, da si tam ostal, in da si na morju utonil!" Se vsa je bila motna in pijana. Tajna pogodba med krono in ogrsko koalicijo. Dunaj, 29. oktobra. V parlamentarnih krogih so zelo zamerili skupui vladi, ki je tako prezirala svojo parlamentarno dolžnost, da ni niti vojni minister niti drugi kateri član skupne vlade obvestil delegacije o tajni pogodbi med krono in ogrsko koalicijo. Zaradi tolikega preziranja se pripravlja med poslanci interpelacija, ki jo baje podpišejo vse stranke. V interpelaciji se bo nagla-šalo, da plačuje naša država glavni del kvote, zato se ne sme ž njo postopati kakor z ničlo. Ako se pogodbe z ogrsko koalicijo sldepajo za hrbtom avstrijskega parlamenta, se ne sme nihče čuditi, da Ogrska tudi avstrijskega odpora proti nagodbi ne smatra resnim. Avstrijski parlament mora zvedeti, Čemu se je Ogrska zavezala. Na Ogrskem se že oglašajo stari bojni klici, v Avstriji pa se vprašujemo, kdo je pravzaprav zakrivil neodpustno napako v dvoumni pogodbi o zvišanju rekrutov. Budimpešta, 29. oktobra. V ministrstvu vlada skrajna napetost zaradi dogodkov, ki so v zvezi s spremembo v vojnem ministrstvu. V zadnjem ministrskem svetu seje predlagalo, naj ministrstvo odstopi. Predlog je le z enim glasom ostal v manjšini. Zato je prav lahko mogoče, da bo obnovitev vojaških vprašanj v najkrajšem času provzročila krizo. Pri tem pa se bo razsodilo, ali se naj Ogrska sploh parlamentarno vlada. Carinski konflikt med Avstrijo in Srbijo. Bel grad, 29. oktobra. Skupščina še vedno razpravlja o odgovoru gospodarskega ministra na interpelacijo zaradi carinskega konflikta z Avstrijo. Posl. Lapčević (socijalni demokrat je dokazoval, da je Avstro-Ogrska bila vedno le mešetar v srbski izvozni trgovini. Avstro - Ogrska je srbske predmete deloma v naravnem stanju, deloma predelane prodajala naprej kot avstro - ogrske predmete. Zato je potrebno, da Srbija direktno poišče trge konzumentov. Le na ta način postane Srbija gospodarsko neodvisna. Najprej pa je seveda treba doma ustvariti prometna sredstva in pota. — Minister Sto-janović je izjavil, da vlada ne more dograditi železnic, ker se že tri leta zavlačuje najetje državnega posojila. — Posl. Gavrović (stari radikalec) je konstatiral, da so se za srbsko žito in za češplje dosegle letos boljše cene, kakor lani, ko je bil izvoz v Avstro-Ogrsko odprt. Po njegovem prepričanju postopa patrijotično le tista srbska vlada, ki se z Avstro-Ogrsko sploh ne pogaja. Izgovarjala je besede, in njene otekle oči, ki so bile vse rdeče in solzne, so začudeno gledale proti oknu, kjer je stala zunaj za okrižjem temna senca. Zdelo se ji je, da vidi skozi, da so oči votle in brez zenic. „Pojdi, stara, meni je mraz, in jutranja megla me reže v nos. Hitro vrzi kočemajko čez pleča, težko čakam". „Če ti je mraz, pa stopi notri. Kje pa imaš Mateja, ali ga ni pri tebi? Mana se zmeraj joka po njem". „Matej je že pri Mani. Tam konec vasi čakata na naju. In potem pride Mirtov po Marjetico". „Še veliko ruto ogrnem, pa sem pri tebi". Takrat je zaslišala stara Kodranovka, kako škriplje in se lomi železno okrižje. V strahu je pogledala skozi okno in videla, kako se njen stari mota skozi ozko odprtino. „Kam se ti le tako mudi! Saj nisem več nevesta, usta so mi brez zoba, in lasje so mi izpadli". Gašpar jo je prijel čez pas in nesel pod milo nebo. Luna je trepetala ob robu gozda, kakor da ne more stran z mrzlega jesenskega nebesa. Na obzorju sta se bojevala dva jezdeca: Dolge sulice sta vihtela drug proti drugemu, in na zemljo so padale silne sence, oblaki so polni groze drvili na zapadno stran. (Konec prih.) Dogodki na Ruskem. Petrograd, 29. oktobra. Zaradi znanega atentata na gubernijsko blagajno se vrše neprestano hišne preiskave v mestu in v predmestjih. Dosedaj so zaprli 21 • seb, našli so delavnico za bombe in načrte nameravanih in izvršenih atentatov. Varšava, 29. oktobra. Za obletnico 30. oktobra pričakujejo oblasti velike nemire. V večjih mestih se je bati pogromov proti Židom. Odesa, 29. oktobra. Načelnik politične policije, M i h a j 1 o v, je bil včeraj na ulici umorjen. Morilca so prijeli, takoj na smrt obsodili in še ponoči obesili. Varšava, 29. oktobra. Blizu Stavropola so roparji ustrelili dav-karja in njegovega spremljevalca ter odnesli 25.000 rubljev. Petrograd, 29. okt. Mestni poglavar je dal nabiti lepake, v katerih na dan obletnice 50. oktobra prepoveduje zbiranje na ulicah ter sploh opominja na red. Tudi po drugih mestih se je z lepaki razglasilo, da se ne smejo vršiti shodi ali druge javne priredbe. Vojaške in civilne oblasti pripravljajo izredne varstvene odredbe. Dnevne vesti. V Ljubljani. 30 oktobra. — Naš članek „Kako so nas Slovence prodali!" je priobčila v daljšem ekscerptu tudi praška „Narodni Politika" ter pristavila našim izvajanjem to-le opazko: ,,Po tem razkritju je neizogibljivo, da izpregovore v svoje opravičen je tudi Češki poslanci, da ne bo češka javnost soodgovorna pred slovanskim svetom za težka očitanja s strani „Slo venskega Naroda." Na dotični naš Članek in na pozive raznih čeških listov so češki poslanci trdovratno molčali, samo r Narodni Listy" so skušali naše argumente ovreči s tem, da so zatrjevali, da se Slovencem in Hrvatom v Primorju ne godi vsled Češko-itali-janskega kompromisa nobena krivica. Na te argumentacije mladočeškega glasila smo reagirali s člankom „Češki poslanci in kompromis z Italijani". „Narodni Politika1' registruje tudi ta naš članek, naglasa zlasti, da tvorijo Italijani v Gorici in Istri jedva eno tretjino vsega prebivalstva, a dobe prav toliko mandatov kakor Slovenci in Hrvatje in vzklika končno : „A mladočeški organi imenujejo tako postopanje — pravično V- — Nemški izzivači. V zadnjem času je našim nemškutarskim pete-linčkom silno zrasel greben. Ne preide skoro noči, da bi ne izzvali kje kake afere. V četrtek je na Mestnem trgu in Pod Trančo razgrajalo kak>uih deset skrivnostnosladko ginjenih Germanov, na čelu jim v i t e ž k i inž. K i r c h s c h 1 a g e r , ki je bil Še nedavno tega nastavljen pri neki tukajšnji stavbni tvrdki, a je od tu odšel in dobil službo baje — pri vladi, in neki uradnik v tobačni tovarni, ki se baje piše Lun. V naj-bližni bližini mestnega magistrata so provocirali dva mirna Slovenca, kakor so glasno poudarjali, v trdnem prepričanju, da si policija ne bo upala postopati proti njim. To je tista stalna družba, ki si je menda vzela za princip, da bo pov.sodi izzivala. Lani je ista družba napadla neko nedeljo slovenske izletnike na cesti v St. Vid in jih psovala z „windische Bagage". Takrat se je najbolj „junaško" vedel neki zobotehnik R o-d o s c h e g g, če bi se po imenu sodilo, seveda Nemec na jpristnejše pasme. „Slovenski Narod" je takrat možakarju povedal, kar je zaslužil, a on je vse to mirno vtaknil v žep, dasi je bil „burš" in „burši" baje mnogo gledajo na to, da se jim ne omadežuje časti. V nedeljo ponoči je pred „Slonom" razgrajal neki Wagner, sin upokojenega živinozdravnika Wag-nerja, ter psoval Slovence z „win-dische Trotteln", menda zato, ker se mu je milostno prizaneslo, ko je nastopil K:ot dr. Zupane. Mož se je obnašal tako nad vse dostojno, da ga je morala policija vkljub svoji priznani prizanesljivosti in popustlji- vosti aretirati. AVagner je najintimnejši prijatelj tistega dr. Ambro-s c h i t s c h a, ki je pri vsaki priliki psoval Slovence in bil zaradi neprestanih afer odpuščen kot vladni kon-ceptni praktikant. Upamo, da se bo tudi kruljavega AVagnerja poučilo na primeren način, da Ljublj ana Še vendarle ni padla tako globoko, da bi vsak ohol nemškutar smel brezkazni i n-suljtirati Slovence! Zdi se,kakor da bi se bili nekateri nemčurji sistematično organizirali v to, da bi po Ljubljani izzivali. Mi bi jim svetovali, naj bodo lepo pri miru, sicer se jim lahko zgodi, da bodo pošteno čutili slovensko pest, ako ne bo pomagalo kako drugo zdravilo! — „Narodna obrana". Od štajersko kranjske meje se nam piše dne 27. oktobra t. 1.: Vaš dopisnik „Bra-nirod" v svoji notici ^Bodimo budni" v 241. štev. „Slovenskega Naroda" piše med drugim: „Posnemajmo nasprotnika, učimo se od njega. Ape-lujmo tudi mi na pomoč sorodnih nam bratov. Bodimo praktični Slovani! Glejte, kako delajo Nemci. Oni kriče in krik izda: bratje jim prihite na pomoč. Storimo tudi mi tako!" — To so vsekako uvaže vanj a vredne besede! Da, bodimo praktični. Uporabljajmo enaka ali vsaj slična sredstva, kot naši nasprotniki. Obzirnost v stran pa neizprosno v bran za narodnost našo! Ustanovimo si sklad v obrano narodnosti svoje, nekako „Narodno obrano". Ta sklad pomagaj nam snovati vsakdo, ki pride radi svojega interesa z nami v stik. Kdor z nami trži, kdor nam kaj nabavi, nam česa oskrbi itd.; vsakdo položi oboi na altar narodne nam obrane. Sčasom bi se nakopičila lepa vsota. Poskusimo ! Zrno do zrna pogača. Tz malega raste veliko. Sklad le-ta bi nam dobro došel zlasti ob jezikovni meji. Tam nam je biti osobito budnim: za vsakogar, ki se nam narodno poizgubi, je škoda . . . NaŠ živel j naj se ojači in namnoži, a ne narobe. Pritisk n>_ših protivnikov je jak, zelo jak: pro\ipritisk pa preslaboten. Manjka nanj cvenka, vsaj premalo ga je, a brez njega ne opravimo nič. Zato pa ga iščimo, še ga je dobiti. Poskusimo, mogočo pa gre. Na noge torej za obrano teptane naše narodnosti! —— — Odlikovanje. Srbski kralj Peter je odlikoval bivšege kapelnika kranjske godbe g. Viljema Wlas-saka z redom sv. Save V. vrste. — Spremembe v poštni službi. Za poštne oficijante so imenovani poštni aspirantje gg.: R i h ar d M a-horič. Emil Holuška za Trst, Maks Podkrajšek, Franc Pav-s i č, V i n c e n c Mavric, Ivan Ha-mersak, Franc Ulčakar, Ernest Pipan za Ljubljano, Josip Hladnik za Nabrežino, Alojzij H raso ve c za Rakek, Ivana Kalin za Opatijom Marij a Zir er za Novo mesto. Premeščena sta poštna oficijantinja Klementina Hornišek iz Opatije v Červinjan in poštni azistent Anton Jamšček iz Opatije v Gorico. Upokojen je poduradnik Štefan Simončic v Gorici. — Društvo slovenskih profesorjev. Prvi prijateljski sestanek v soboto, 27. t. m., je prav dobro uspel. Udeležila se ga je približno polovica ljubljanskih profesorjev, med temi g. ravnatelj Senekovič kot najstarejši, nadalje g. ravnatelj Bežek iz Kopra in g. prof. Peteri in iz Kranja. Predavalo se je o kolegijalnosti, razpravljalo v živahnem razgovoru o spakah v slovenski govorici in kako naj profesorji že pri mladini skušajo odpraviti te spake. Vmes se je glasilo ubrano petje tovarišev pevcev. Prihodnji sestanek bo v soboto, 10. novembra, v restavraciji „Narodnega doma". Na ta sestanek odbor že zdaj najvljudneje vabi. Dogovorili se bomo na njem o progragmatičnem prirejanju takšnih večerov. — Odkritje spomenika. Deželno „Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani" bode odkrilo v četrtek 1. novembra 1.1. ob polu 11. uri dopoldne na pokopališču pri Sv. Krištofu spomenik umrlemu nadučitelju Jožefu Travnu. Ker je rajnik skoraj vse svoje premoženje zapustil v šolske namene, naj se učiteljstvo udeleži te slavnosti polnoštevilno, da svojemu dobrotniku s tem izkaže zadnjo čast. Gg. pevci bodo imeli isti dan ob 9. uri dopoldne kratko pevsko vajo v telovadnici I. m. deške šole v Ko-menskega ulicah. — Slavni češki Ševčikov kvartet bo meseca novembra koncer-tiral v Ljubljani. Koncert, ki je nameravan za 12. novembra bo priredila „Glasbena Matica". Kvartet je naslednik slavnega „ Češkega kvarteta." Sodeloval bo tudi pevski zbor „Glasb. Matice". — Odbor za Martina Malenška nagrobni spomenik naznanja, da je spomenik za pokojnega župnika na novem pokopališču pri Sv. Križu razen reliefa popolnoma dogotovljen in postavljen. Reliefa g. Toman, ako-pram se je neumorno trudil, dosedaj še ni mogel izvršiti, ker mu je model od g. Zajca iz Pariza došel prepozno. Zaradi tega bode na Vseh svetnikov in Vernih duš dan na spomeniku le model izpostavljen, iz marmorja po njem izklesani relief se pa bode v spomenik vdelal takoj, ko se izgotovi. Na razna vprašanja in prošnje naznanja obenem odbor, da sme omenjena dneva vsakdo okrasiti spomenik, vendar se pa prosi, naj se pazi, da ne dobi kamen madežev. Odbor. — 3. november šole prosti dan. Naučni minister je odredil, da bo na vseh srednjih šolah še 3. november pouka prost. Glede enakega sklepa za ljudske in srednje šole se je dalo na izbero deželnim šolskim svetom. — Glede podraženja mila se nam poroča iz kroga mesarjev, da se surovine, pred vsem loj, niso prav nič podražile. — Parna žaga je pogorela Klunovim dedičem v Ribnici. Rešiti ni bilo mogoče ničesar. Zavarovalnina znaša 19.500 K. Nanovo žage najbrž ne bodo postavili, ker je lastnik pred kratkim umrl in zapustil le mladoletne otroke. — Medvedje« Iz Ribnice se nam poroča: Zima, ki je v svojem belem plašču tako zgodaj prišla v deželo, je sicer nemilo presenetila kmetovalca, zato pa dobrodošla — gozdnim lovcem. Mehek snežicek, ki je minoli teden pobelil gore, je izdal vse kar „leze ino gre" po naših temnih gozdovih, izdal tudi kralja naših lesov — medveda. V nedeljo 28. t. m. je lovila večja družba lovcev v Ribnici v lovišču g. Picka na kosmatina, katerega so že prejšnji dan obsledili. Prvemu je prišel medved na strel g. Picku, ki je na 40 korakov streljal nanj iz drilinga s kroglo 8 mm. Po strelu se je medved vrgel nazaj v goščavo in prišel nato k sodnemu pristavu g. Mejaču. Ta mu je na kakih 30 korakov poslal za pleče šibre štev. 00, ki so medveda precej spekle, da je poskočil kvišku in se nato v velikih skokih izgubil v revir gosp. graščaka Rudeža. Na snegu se je našlo precej krvi in dlake. Lovci so sicer šli za krvavim sledom l1 .2 ure daleč, a ker je nastopil mrak, so se morali prazni vrniti domov. Seveda bodo medveda, ki je bil precej odrasel, zasledovali naprej. Istočasno je lovila druga lovska družba v Mali gori v lovišču gosp. hotelirja Arkota tudi kosmatina. Toda ta je bil dovolj previden in se je neopazen ukradel skozi strelsko Črto. — V tujini ponesrečil. 2Sletni rudar Jožef Kres al iz Velike Sevnice pri Trebnjem je v Ameriki v rudokopu v Colfaxu (teritorij Nova Mehikaj dobil pri eksploziji plina take poškodbe, da je Čez par ur umrl. — Potres. V Kostanjevici je bil 29. t. m. ob 1. uri 25 minut popoldne zopet precej močan G sekund trajajoč potres. Smer od jugovshodne strani. — V Brežicah je bil 28. t. m. ob 12 uri 25 minut popoldne precej močan potres, kateri je trajal 5 — 6 sekund in 29. t. m. zopet ob 1. uri 20 minut popoldne, kateri je trajal 3 sekunde. — Na odgonu je zbežal delavec Andrej Sirca, pristojen v Postojno. Peljali so ga v prisilno delavnico v Ljubljano. — Prvi glavni shod slovensk h perotninarjev in rejcev vseh malih domačih živali. Z odlokom c. kr. deželne vlade z dne 4. oktobra, št. 3955 pr. so bila potrjena pravila za 1. slovensko društvo perotninarjev in rejcev vseh malih domaČih živali. Vsled tega je sklenil ustanovni odbor imenovanega društva sklicati ustanovni in ob enem prvi glavni zbor v nedeljo dne 11. novembra t. L ob 1 /2 uri popoldan v Tržiču v gostilni „Sluga" (zraven nove pošte) s sledečim vsporedom: 1.) nagovor predsednika ustanovnega odbora; 2.) branje in razlaganje društvenih pravil ; 3.) sporočilo tajnica ustanovnega odbora; 4.) sporočilo blagajnika ustanovnega odbora; 5.) vpisovanje in sprejem novih članov; vplačevanje pristopnine in letne ozir l/2 letne udnine; razdelitev društvenih izkaznic med sedanje člane; G.) določitev najmanjšega doneska podpornih članov; 7.) določitev društvenega glasila za društveno leto 1907; 8.) volitev: a.) predsednika; b.) njega namestnika; c.) tajnika; d.) njega namestnika; e.) blagajnika; f.) knjižničarja; g.) svet- nika; h) dveh preglednikov; 9.) prosti predlogi; 10) predavanje; 11 .) izžrebanje raznih čistokrvnih plemen perotnine in malih domačih živali med navzoče člane in vabljene goste. Čisti dohodek je namenjen društveni blagajni; 12.) raznoterosti in zaključek. Ker je ta shod velikega pomena za razvoj in delovanje novega, tako potrebnega in važnega društva, vabijo se vsi perotninarji in rejci malih domačih živali, sploh vsi prijatelji teh slojev kmetijstva, da se shoda udeleže v največjem številu ter pristopijo mnogobrojno novemu društvu, da se bode zamoglo to najbolje razvijati in delovati v splošno korist slovenskih gospodinj in gospodarjev. Slovenski gospodar je dobil v tem društvu svoje prvo društvo, kakršnih imajo drugi narodi že v večjem številu in obsegu, ter je torej želeti in upati mnogobrojne udeležbe shoda in pristopa k društ u, da se zamore tudi slovenski gospodar pokazati naprednega in ne postane v zasmeh svojim nasprotnikom, kateri preže na vseh krajih, ter pazijo na vsako najmanjšo priložnost, da ugonobe vsak napredek slovenskega gospodarja. Na noge torej! Ne vstrašite se malega pota in malenkostnih stroškov ter se priglasite v največjem Številu za ta L shod in člane "društva. V tem smislu vam kliče začasno ustanovnu vodstvo svoj srčni nna svidenje !a pri prvem shodu in krepki „na zdar'.-Priglasitve k shodu vposlati je pismeno najzadnji čas do 10. novembra t. 1. Samostni predlogi pa najkasneje do 7. novembra t. 1. S priglasitvijo ob enem prijaviti je tudi čas prihoda na Podnart in število udeležencev shoda. Za prihod so najbolj pripravni sledeči vlaki: Za spodnjo stran: — < )d-hod iz Ljubljane ob 7 uri zjutraj ; prihod na postajo v Podnart ob S 23 uri zjutraj. Prihod v Tržič ob 10. uri dopoldan Za zgornjo stran: — Odhod iz Trbiža ob 8 2G uri zjutraj: prihod v Podnart ob 10-15 zjutraj ; prihod v Tržič opopoldan. Na željo udeležencev shoda poslalo se bode k omenjenima vlakoma skupnih vozov, kakor tudi se bode pripravilo kosilo udeležencem, kateri si to ob enem s priglasom k shodu naroče. Vse prijave in želje je odposlati gospodu Anton Lehrmanu, predsedniku ustanovnega odbora v Tržiču, Gorenjsko, kateri daje tudi vsa zaželjena pojasnila glede shoda in društva. — Celjski sleparji. Johan Lampl v Celju je Juliji Lileg prodal za 20 vin. docela neužitnega in smrdljivega konjskega mesa. Bil je obsojen na 14 dni zapora. Johan Antolitschitsch pa prodaja premog, a daje tako slabo vago, da ga je v neki vreči ma« jkalo kar J3 kg. Tudi njega so zašili ga 14 dni. Revež mora tako vse dražje plačati, ker kupuje na drobno, potem pa še pride v roke takim brezvestnim pijavkam in odiralcem. — Velikega divjega kozla so ustrelili pri Laškem trgu. Nenavadni lovski plen tehta 33 kg. — Neznanega nezavestnega moža je našel blizu Zgornje Polskave Jernej Hojnik ter ga spravil v bližnjo hišo, kjer pa je mož kmalu umrl, ne da bi se bil zavedel. — Skrajna lehkomiselnost. 141etni melianiški vajenec Leopold Hiiringje v Mariboru v največjem diru peljal po mestu z avtomobilom. Pri tem je butil v 11 letnega učenca Raj m un da A vg us tin č i č a, da ga je vrglo v kostanj s tako silo, da so se mu pretresli možgani. Ali ni skrajna lehkomiselnost dajati v roke avtomobil takemu paglavcu? — Iz graške kloake. V soboto se je pričela v Gradcu sodna obravnava proti desetim moškim iz boljših stanov zaradi zločinstva po $ 129, kazenskega zakona. Med obtoženci s * trgovski pomočniki, kontoristi, gimnazijci itd. Več oseb je pravočasno pobegnilo v inozemstvo. Seveda je obravnava tajna. Da, ^deutsche Sitt-lichkeit", to je stvar, ki je v sredi o tla, pri kraju pa je nič ni. — Opatijska „Kur und Bade-zeitung" der Oesterr. Riviera. Pred dvema mesecema je pričel v Opatiji izhajati pod gornjim naslovom li>t. Izdajatelj in odgovorni urednik lista je neki Franc Kreisel, ki seje pred izdajanjem lista zavezal pri opatijski tiskarni, da se njegov list ne bo na nobeden način bavil s politiko. Kakor se pa vidi v štev. 7. z dne 20. oktobra iz sestavka: „Das Innere Istrien" („init spezieller Be-rucksichtiguug Pisinos"), je pa Krei-sei snedel svojo besedo. Pod tem naslovom je neki C B a x a skrpucal članek, ki drugače nima ne mesa ne kosti, vidi se mu pa, da Ba\a ni imel nikakor pravega namena opisati krasot naše Istre, ampak da se je trudil in mučil, kako bi dokazal, da je Istra čisto italijanska zemlja. Baxa piše namreč: Pisino \vitchst und ge-deiht, die Ungebung bliiht und fruchtet. Nicht zu wundern, wenn der Fremde von der Nettigkeit der Stadt angenehm iiberrascht ist. Er dachte an eine Uskokenhauptstadt und findet Schulen im Ueber-fluss ^speziel solehe, wo der Unter- cht nicht in der einheimi-c h en (torej v kateri pa?) Spraohe erteilt wird.) Da s tem Baxa misli na hrvaške šole, da so „im Ueber-t|tissa in da se v njih po njegovih kislih ne poučuje „in der einheimi-fcbe Sprache", se samo po sebi razume. Mi nimamo nič proti temu, če ie C. Baxa (ki je po 'imenu najbrže kje iz Kalabrije doma1) producira s konjem na vrhu Učke, ali g. Kreisla ge enkrat opomnimo, naj v „Kur und gadezeitung der Oesterr. Riviera" ne pači imen naših hrvaško-slovenskih Tjjest ter da ne sprejema v svoj list 0<1 vsakega vročekrvnega Italijana dopisov, s katerimi se na najgrši način žalijo domačini, kateri so v vsej Istri hrvaško-slovenske narodnosti posebno pa še v Pazinu. — Požar v okrajnem sodišču. V soboto zvečer je gorelo v poslopju okrajnega sodišča v Ajdovščini. Ogenj je napravil veliko škodo na zemljiški knjigi in aktih. Predno se je ogenj razširil, so ga pogasili. Pri gašenju se je odlikovalo zlasti 1*2 jetnikov ondotnega okr. sodišča. — Ponarejalce denarjev so prijeli V Trstu. Kakor je policija dognala, so bili ponarejalci dobro organizirani in so izdelovali 20 in 10-kronske bankovce. Štiri ptiče so že prijeli. Baje so že priznali svojo krivdo. — Smrten padec. 251etui trgovski potnik Emil Edlnig v Trstu je ponoči prišel najbrž natrkan domov in je s hodnika tretjega nadstropja padel v globočino. Bil je na mestu mrtev. — Nesreča na železnici. V sc boto je zgrabil vlak na Opčinah pri Trstu železniškega delovodjo Franca Zlobca iz Orleka pri Sežani in ga vrgel v stran. Rane niso nevarne. — Italijanski klerikalci v Istri si ustanavljajo politično zvezo z izrecno italijansko narodnim značajem. V ta namen je bil nedavno v Kopru velik shod. Slovenski klerikalci bodo -eveda ta pojav natihoma pozdrav-jali — z veseljem. v— Predrzen rop. V četrtek zvečer je bil v Miljah v Istri izvršen predrzen rop v stanovanju zakonskih Stener. Ko je odšel zvečer mož v krčmo, vstopil je kmalu za njim neznan človek z belo pobarvanim obrazom, zgrabil z eno roko Stenerko za vrat, z drugo ji pa nastavil samokres pred obraz. Ženska se je onesvestila. Ropar je nato pobral ves denar po omarah. Bilo ga je pa le okoli 300 K. 0 tatu ni sledu. — Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava11 na Donaju si je na občnem zboru dne -'- t. m. za VIII. tečaj izvolilo sledeči odbor: Predsednik: med. Josip K lun; podpredsednik: phil. Rado Pavlic; phil. Peter Prosen, tajnik ; phil. Ivan Knaflič, blagajnik; iur. Ti len Leveč, knjižničar; iur. Franc Košmelj, gospodar; iur. Emil Jenko, arhivar; namestnika: iur. Roži d ar Šetina, med. Božidar Fajdiga; pregledniki: phil. dr. Milan Šerko, phil. Mirko Kmet, phil. Viktor Peterlin: v legit. odsek so voljeni: phil. Rado Pavlic, načelnik; iur. Emil Jenko, tajnik; iv.r. Franc Košmelj, blagajnik. — Legitimacijski listek, ki ga je založilo društvo svobodomiselnih ^ovenskih akademikov „Sava" na Du--fcju, so naroČila dosedaj sledeča društva: Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Du-saju 150 komadov (30 K), „Ilirija" v Pragi 150 kom. (30 K), „Triglav" v Gradcu 50 kom. (10 K), „Slovenija" na Dunaju 100 kom. (20 K), „Klub slovenskih tehnikov" v Pragi 50 kom. 10 K), „Adrijau v Pragi 50 kom. (10 K), „Danica" na Dunaju 50 kom. 10 K), „Zarja" v Gradcu 20 kom. (4 K), „Korotan" ferijalno društvo, 25 komadov (5 K), ferijalno društvo -Adrijaa v Gorici 50 kom. (10 K), -Zvezda" na Dunaju 50 kom. (10 K), -Novomeški akademiki" 100 komadov 20 K). Nadalje so razprodali legi ti-~&cijski listek sledeči gospodje: Oto-mar Baš 50 kom. (10 K), R Matjašič 25 kom. (5 K), Ivan Lah 60 kom. •kot vstopnice k veselici, 6 K), Josip Klun 100 kom. (kot vstopnice 10 K) Čitalnica v Cerkljah 85 kom. (8 K oO vin Pripravljalni odbor „Mari--urskega Sokola" 300 kom. (60 K). ^egitimacijski listek a 1 K kot vseslovensko izkaznico sta naročili sledeči Qružbi: „Prva češka zavarovalnica na življenje" 200 kom. in „Črkolivnica", <*ška delniška družba v Pragi 200 fom. Skupnih izdatkov je bilo 169 K ^ vin., torej je čistega prebitka 499 K *4 vin. Družbi sv. Cirila in Metoda * je poslalo 400 K. Odsek za leg. listek. — Slovensko akad. društvo »Slovenija" na Dunaju ima svoj 3rugi redni občni zbor dne 3. listo-Pa^a t. t zvečer ob polu 8. uri v ^stavraciji „Feldmarschal Laudon", ^VH Hernalsergurtel 11. . — Roparsko tolpo so spravili na varno v Oseku« Že okoli n leta so neznani tatovi ropali po ^"vatskem, Slavoniji, Bosni^ in celo po Štajerskem. Orožniki so prijeli 20 oseb. Vodja tatov je bil neki Les-jak. Tatovi so napravili škode do 7000 K. Pri hišni preiskavi so našli 1792 K denarja. — Mednarodna panorama na Pogačarjevem trgu nas vodi ta teden po zgodovinsko imenitnem Egiptu, po deželi faraonov. Serija je posebno priporočljiva dijakom srednjih šol, da dobe živo sliko o starih Egipčanih in njihovih kolosalnih zgradbah, kakor so razne piramide, sfinge, Memnove sohe, ostanki raznih svetišč, obeliski, stebri itd. Potuje ob „svetem" Nilu, občudujemo njegove katarakte, nasade palm, orijentalska mesta, kakor Kahira, Sint, Aleksandri j a itd. Slike so izredno jasne in nazorne. — Prihodnji teden potujemo po Italiji. — V panorami-kosmorami n a Dvorskem trgu pod „Narodno kavarno" vidimo ta teden gradove slavnih francoskih vladarjev Ludovika XIV., Napoleona L, III. itd. MameČa razkošnost se kaže v vsaki dvorani, v vsaki sobi. — Prihodnji teden: Potres v Ljubljani 1895. — V Latermanovem drevoredu so bili danes ponoči zlobno nasekani vsi kostanji. Sumi se, da so to zlikovstvo storili voj a k i. Ker je nasekanih okoli 100 dreves, so imeli dotičniki gotovo dela okrog ure. zato je izključeno, da bi jih nihče ne opazil pri tem poslu. Prosijo se torej vsi tisti, ki bi morda vedeli za zlikovce, naj jih naznanijo mestni policiji. — Serenada. Povodom imenovanja generalnega majorja gospoda Dillmanna pl. Dillmonta feldmaršal-lajtnantom priredi danes zvečer vojaška godba serenado, ki bode šla po sledečem sporedu: Odhod iz vojašnice c. in kr. 27. pešpolka ob 6. uri. Od vojašnice gre po Slomškovih ulicah, Resljevi cesti, Komenskega in Sodnij-skih ulicah, Dunajski, Fran Josipa in Bleivveisovi cesti. Tam se godba ustavi in zaigra novoimenovanomu nekaj komadov, potem pa odkoraka po Rimski cesti, Igriških^ ulicah, Gradišču, Kongresnem trgu, Selenburgovih, Prešernovih in Stritarjevih ulicah, Pred škofijo, Poljauski cesti, čez Ambrožev trg po Škofjih ulicah nazaj v vojašnico. — Vodo iz mestnega vodovoda dobe prebivalci ljubljanskega grada in Salezijanci na Rakovniku. — K aretaciji razpečevalca ponarejenih bankovcev po 20 K se nam poroča: Ga Ana Babnikova ni bila po nikomur obveščena, da krožijo po Ljubljani falzifikati po 20 kron, ampak je sama domnevala, da bankovec Antona Maglica ni pravi. K Mencingerju ni poslala s ponarejenim bankovcem kaj kupit, ampak samo zato je šla tja njena hči, da bi še kdo drugi potrdil sum, če je res opravičen. — Tat kolesa prijet. Kakor smo že včeraj poročali, je bilo v soboto popoldne pred uršulinskim samostanom ogljarju Franu Zalogarju ukradeno 90 K vredno kolo. Zalogar je potem kolo dobil pri mehaniku Jožefu Pleškotu na Glincah, katero je bil ta malo preje kupil za 15 K. Danes je policija kot osumljenca aretovala slikarskega pomočnika Frana Plevelja, rodom iz Krasne, kateri tatvino prizna. Plevelj, ki je zaradi tatvine že predkaznovan, se je oddal deželnemu sodišču. — V kovčeg je vlomil snoči na Marije Terezije cesti št. 8 Ivan Del Fin in ukradel svojemu tovarišu Petru Urbanu 10 K vredno srebrno uro. Del Fina so aretovali. — Na policijskih oglasih sta razstavljena dva lalzifikata po 20 K (avstrijska in ogrska stran), katera sta po mestu razpečavala Anton Maglica in Ivan Kosič. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 160 Macedoncev, 30 Hrvatov in 8 Slovencev, nazaj je pa prišlo 150 Macedoncev, Hrvatov in Slovencev. 16 Hrvatov je šlo v Bre-genc, 60 jih je prišlo iz Heba, 40 laških ogljarjev se je pa vrnilo iz Dolenjskega v svojo domovino. — Izgubljene in najdene reči. Šolska učenka Avguština Bajžljevaje našla srebrno uro z verižico. Lastnik te ure naj se blagovoli oglasiti v Ko-lizeju sobna št. 9 pri g. Bajžlju. — Služkinja Marija Mikotiševa je našla dve šerpi. — Neka dama je izgubila zlato brožo, vredno 12 K. — Na južnem kolodvoru sta bila izgubljena, oziroma najdena dva dežnika, pasji nagobčnik, črn površnik, ščipalnik, goldin-verižica, ženska ročna torbica in bankovec za 10 K. — Ljubljanski sekstet na lok koncertuje danes zvečer ob 9. uri v kavarni „Prešeren". Vstop prost — Jugoslovanske vesti. —- Uvertura za otvoritev bolgarskega gledališča. V komisijo, ki ima nalogo, da izbere uverturo, s katero se ima otvoriti novo bolgarsko gledališče v Sofiji, je imenoval naučni minister dr. Sišmanov te-le člane: A. Bukur ešli k o va, profesorja na ženski gimnaziji v Piov- divu, kot predsednika, Mačaka, voj. kapelnika, prof. Pipkova in prof. Viznerja. Oni, ki so se udeležili konkurza za slavnostno uverturo, volijo v to komisijo dva člana. — Bolgari proti Grkom. Kakor piše sofijski „Den", nameravajo Bolgari uvesti veliko akcijo proti Grkom, nastanjenim v kneževini Bolgarski. Povsodi po Bolgarskem se snujejo društva „Bolgarski rodolju-bec", ki imajo namen moralno in materijalno bojkotirati Grke. Grških delavcev se ne sme jemati v službo, a tudi grške živine ne sme nihče kupovati. Imena onih Bolgarov, ki bi vkljub temu trgovali z Grki, se priobčijo v listih, da se s tem izroče javnemu preziranju. — Demonstr acij e v Sar a j e-vu. V Četrtek in petek je bilo Sarajevo pozorišče velikih demonstracij. Prišlo je do dejanskega spopada med Hrvati iz Srbi, pokali so revolverji in tekla je kri. Bratje so se pobijali, Nemci in bosanska vlada so se pa veselili. Žalostno je to, da se pobijata dva brata v največje veselje tujca, ki ima vladno krmilo v rokah samo radi tega, ker se Hrvat in Srb prepirata in ne uvidita, da bi si morala složno podati roke, ako hočeta, da postaneta gospodarja v svoji hiši. Še ž.dostnejše je pa dejstvo, da so one izgrede izzvali ljudje, ki bi bili poklicani v to, da bi širili in propo-vedovali v narodu bratsko slogo med Hrvati in Srbi. V Sarajevu izhaja „Hrvatski Dnevnik", ki gaje osnoval nadškof Stadler. Ker je list ustanovil in ga podpira mož, ki bi moral biti apostol ljubezni, bi bilo pač pričakovati, da bi „Hrv. Dnevnik" oznanjeval medsebojno ljubezen in toleranco in bil najbolj navdušen propagator bratstva med enokrvnimi brati Srbi in Hrvati. Toda „Hrv. Dnevnik" je vse drugo nego to. Kakor plačan „agent pro-vocateur" skrivnih sil seje v Sarajevu in v Bosni seme raz lora in medsebojnega sovraštva. In »jegovi uredniki so tisti, ki so osebno izzvali one krvave konflikte, ki so se dogodili v četrtek in petek med Hrvati in Srbi v Sarajevu. Poznamo namreč osebe, ki so igrale v tem konfliktu glavno vlogo, in vemo, da možje kakor Kobasica in Kočić, ki so nam osebno znani izza kongresa v Sofiji, niso tako bornirani in tako veliki šovinisti, da bi smatrali za višek spretne politike, povzročati pokole med hrvatskim in srbskim prebivalstvom v Sarajevu. Znan je pa nam tudi pop Bar bič, sedaj član uredništva „Hrv. Dnevnika", izza časa, ko je bival v Ljubljani in imel tukaj — zakotno gostilno. In mož s tako preteklostjo je pač sposoben, da izvrši stvari, ki se mu očitajo s srbske strani, da je oborožen z revolverjem izzval obžalovanja vredne krvave izgrede v Sarajevu! Prepričani smo, da bi se v Bosni skoro polegli vsi prepiri in bi se povrnila sloga mzd Hrvati in Srbi, Čim bi ne vodili tamošnje hrvatske politike fanatični rimski klerikalci in bi prišli na površje trezni, res pravi hrvatski rodoljubi ! Zmaga hrv.-srbske koali-c i j e. V vojniČkem okraju je bil pri zadnjih saborskih volitvah izvoljen za poslanca na podlagi madžarskega programa dr. Peleš. Dr. Peleš pa vzpričo novega političnega položaja ni vstopil v madžarski klub, nego je raje kot dostojen človek odložil svoj mandat. Naknadna volitev v tem okraju je bila včeraj. Združena hrv.-srbska koalicija je kandidirala veleposestnika v Osjeku Vaso Mnače-vića, starčevićanska in kmetska stranka pa nekega Dobrinića. Dasi so koaliciji sovražni listi prorokovah, da bo zmagal DobriniČ, vendar si je izvojeval kandidat hrv.-srbske koalicije Mnačević sijajno zmago. Mnačević je dobil 258 glasov, Dobrinić pa samo 65. — Nov list v Črni gori. V nekaj dneh prične v Podgorici v črni gori izhajati nov politični list, ki se bo imenoval „Slobodna Rij e č". List je osnovalo več mladih trgovcev. „Slobodna Riječ" bo urejevana v naprednem svobodomiselnem duhu in bo v opoziciji proti današnji Črnogorski vladi. — Vojvoda Gjorgje S k opij a n č e. Po srbskih listih smo priobčili vest, da je umrl glasoviti srbski vojvoda Gjorgje SkopljanČe v Makedoniji. „Novi Pokret" pa javlja, da ta vest ni resnična, marveč da je Gjorgje SkopljanČe živ in zdrav. — Srbska trgovska agentura v Aleksandri j i. Srbsko trgovinsko ministrstvo je sklenilo osnovati v Aleksandriji v Egiptu srbsko trgovsko agenturo, ki bo zlasti posredovala v zadevi srbskega uvoza goveje živine. Za srbskega konzula je imenovan J a tj u e s G u-s e 1, član tvrdke Jonson. — Za Milico Srbkinjo. V Belgradu so dame osnovale odbor, ki si je nadel nalogo, da prične z nabiranjem prispevkov, s katerimi se postavi spomenik srbski pisateljici Miljei Stojadinović, kije pisala pod imenom Srbkinja. * Najnovejše noviee. Dva električna voza sta trčila skupaj včeraj na Dunaju. Šest oseb je ranjenih. — Vlak je padel v globoko reko v državi New Jersevu. Dosedaj so našli 24 trupel. Mnogo ponesrečenih — baje nad 50 — je še v vlakih, ki leže na dnu 30 čevljev globoke reke. — Bolezen ministra dr. Fort a se je zelo shujšala. — Zločinec na smrtni postelji. V ječi v Vilni je hudo obolel 43letni Jos. Windisch iz Galicije. Ker je mislil, da bo umrl, je priznal, da je leta 1886. umoril v Krakovu gostilničarja Korkeša, njegovo ženo in dva otroka ter gostilno oropal. Leta 1890. pa je zažgal v Krakovu vojaška skladišča sena in slame. Skladišča so gorela osem dni ter je zgorelo 300 oseb. Kmalu po izpovedi je Windisch ozdravel in sedaj so ga pripeljali v Lvov, kjer ga čakajo skoraj gotovo vislice. — Šfcrajkujoči uslužbenci električne železnice v Buda-pesti so vsi odpuščeni. — Bratomor v Tridentu. Kasacijsko sodišče je odredilo novo obravnavo proti bogatemu Donatiju, ki je v Tridentu ustrelil svojega brata, bivšega deželnega poslanca. Nova obravnava bo v Trstu. — Ženo in dva otroka je umoril v Lvovu Anton Liebig. — Napačni stotnik v Kop-niku, čevljar Vogt, je zbolel v preiskovalnem zaporu tako, da ga še zaslišati niso mogli. — Bolezen rumunskega kralja se je shujšala. — Znana Zimmermannova tovarna za kose v Kitzbuch.ru na Tirolskem je opuščena. * Prej božja pot — sedaj vaško gledališče. V bližini Inomu sta v podnožju Patscherkofla je bila božja pot „Sveta voda". Pravljica pravi, da se je tam leta 1606. prikazala mati božja dvema pastirjema. Nato je nastala tam božja pot. Nekaj časa so pridno hodili tja na božjo pot romarji, ali sčasoma je opešala ta božja pot. Mati božja se ni hotela več prikazati, čudežev ni bilo, prošnje niso bile uslišane — „Sveta voda" je ostala sama. Tamkajšnji župnik pa je prebrisan gospod. Ce božja pot ne vleče več ljudi v „Sveto vodo", jih mora pa — vaško gledališče. Ustanovil je tako gledališče, in v njem bodo igrali ljudje iz one vasi, iz katere sta bila tista dva srečna pastirja leta 1606. „Primerno" igro je sestavila neka „priznana pisateljica", tako pravijo nemški klerikalci! Se vidi, kako razumejo po fa-rovžiL — „kšeft"! " V raztresenOSti. Veliki angleški učenjak Newton je bil večkrat tako raztresen, da je nekdaj vzel prst neke gospe, ki je delala poleg njega ter ž njim pričeitlačiti svojo pipo. Ko so ga na to nespretnost opozorili, se je vljudno opravičil: „Čudno, da imate tudi vi prst." * Hlapce hranil z mesom po-ginolih Živali. Proti mestnemu konj ederc u v Mitro vici je uvedena preiskava, ker je svoje hlapce hranil z mesom crknjenih živali. Nečloveški konjederec je odpuščen iz službe ter se bo moral zagovarjati pred sodiščem. * Proti trgovini z dekleti. Tozadevni kongres je zaključil prvo svoje zborovanje v Parizu. Prihodnji kongres bo v Madridu. Med drugim se je sklenilo, naprositi poštne uprave, naj ne izročajo poste restantnih pisem mladoletnim, ako ne pridejo na pošto v spremstvu staršev ali sorodnikov. Nadalje so se pozvale vlade, naj zatro kaznivo delovanje gledališč-nih agentur, ki pospešujejo protistu-cijo, a gledališčnim zavodom se naj sploh prepove, dajati umetnicam hrano in prenočišča; istotako naj se v gkdališčnem poslopju prepove vsako občevanje med umetnicami in občinstvom. Odborom posameznih dežel se je naročilo, naj proučavaj o pota in sredstva, kako bi se zabranilo pridobivanje inozemk za prostitucijo in kako bi se prostitutke osvobodile. Književnost. — Ksaver Meško: Mir božji. O tej novi knjigi Meškovi, ki je izšla v založbi Ig. pl. Kleinmayra & Fed. Bamberga izpregovorimo v kratkem kaj več. Cena broširanemu izvodu 2 K 50 v, vezanemu S K 50 v. Telefonsko m wumm poročila. Dunaj 30. oktcbra. V današnji seji poslanske zbornice je ministrski predsednik Beck predstavil novega domobranskega ministra Latscherja Koj potem je Gessmann podal nujni pred log, naj se vzame v pretres volilna reforma, če bo v prihodnjih 24 urah predloženo poro čilo poročevalca Lockerja To se bo zgodilo, ker je to poročilo, dasi gre za velevažno stvar, tako kratko, da je naravnost smešno Da bi opozicija ne megla vložiti nujnih predlogov, bo prihodnja seja poslanske zbornice šale v ponedeljek po poldne. Na vrsto je potem prišel Scbonererjev nujni predlog, naj avstr. cesar izroči insignije nekdanjega nemškega cesarstva sedanj emu nemškemu cesarju. Predlog ni bil zadostno podprt, vsled česar so Vsenemci začeli razsajati in psovati svoje nemške tovariše Vpili so: „Stvar pride vseeno na ra?govcr! S tem govorom Vam ne prizanesemo! Vi strahopetni psi! Vi izdajalci!44 Ker so se Miadočehi čutili poklicane poseči v ta prepir med Nemci, so tudi slišali n kaj psovk. Zlasti se jim je klicalo: Ogrski trgovinski minister ie drugačen mož, kakor Vaš minister - pismu noša u Ko so razni ministri odgovorili na neke interpelacije, je bil rešen nujni predlog Abrahamc-wiczev o galskih zemljiških knjigah Danes pride še na vrsto drug nujni predlog, o gališki nafn. Dunaj 30 oktobra. Vladi se je že več dni skrivaj dogovarjala s strankami, ki stoje gleda volil se reforme na njeni strani, kako bi opoziciji onemogočila ob-strukcijo zoper volilno reformo. Ker to zakonitim potom ni mogoče, se poskusi z nezi* konitostjo in znasilstvom Dr. Kramar je izza Badeniievih časov mojster v takih rečeh. Sklenilo se je, da se potom nujnega predloga spravi volilna reforma na dnevni red. Dasi poročilo še ni došlo zbor niči, sa je to veodar zgrdilo Da res je bd ta predlog vložen. Dunaj 30. oktobra. Locker-jevo poročilo o volilni reformi je tako kratko, kakor da bi se šlo za nasiavljenje kakega ponočnega Čuvaja. Poročilo bo že jutri do-tiskano. Da bi stvar debeleje izgledala, se priveze poročilo o po svetovanjih odseka za volilno reformo. Razvidvo je iz tega, da je bilo v tem odseku 832 govorov. Dun j 30. oktobra Zakon o podržavljenju Saverne železnice bo jutri sankcioniran in pojutrišnjem razglašen. Praktični politiki upajo, da bo dvorni svetnik Jeitteles koj odpri blagajno in delil bakšiš Dunaj 30 oktobra. Gospo ska zbornica je daues s čudovito nagle stjo rešila zakon o po državljenju Severna železnice v 2. in 3. branju. |Dunaj 30 oktobra. Lueger j u je bilo ponoči prav slabo. Cuje se, da skoro ni upati na ozdravljenje Kazan 30. oktobra. Vlada je sistirala predavanja na vseuč 1 šču zaradi revolucionarnega, shoda, hi so ga priredili dhaki Gospodarstvo. — Razpis dobave trdih drv za kurjavo. Oskrbovalna komisija c. in kr. preskrbovaluega skladišča v Zadru naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dne 16. novembra 1906 ob 10. uri dopoldne pri vojaškem preskrb ovalnem skladišču v Zadru vršila ponudbena razprava za dobavo potrebščine 7*60 kubičnih metrov trdih drv v polenih za kurjavo. Sprejemale se bodo le primerne ponudbe, ki morajo najkasneje do 16. novembra 1.1. 10. ure dopoldne k gori imenovanemu skladišču v Zadru dospeti. Natančnejši podatki so razvidni iz dobavnega razglasa, ki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na upogled. — Ponudbeni razpis. Trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo na trgovski borzi v Bruslju v kratkem vršila ponudbena razprava zaradi dobave 250.000 hrastovih ali bukovih pragov (švelerjev) za leto 1907. Pojasnila daje pisarna gospoda De Rudder, Administrateur des Voies et Trayaux, rue de Louvain Nr. 11, v Bruslju in pisarna de la Commission de reception des fers et bois, rue d Italie Nr. 32 v Bruslju. mirjervo in Uk^cč* napravijo. J^pžo belo in nežno. Dobi — povsod._ P. n. Za občutljive noge so sve-tovnoznani gorki č revi j i z volneno podlogo za odrastle in za otroke iz c. kr. pri v. Mnihovgraške črevljar-ske zaloge neprecenljivi. Mnihovgraški črevlji so nepremočljivi, nedosežni v obliki ter jamči tovarna za vsak edini par. 35&1-3 Henrik Kenda zaloga Mnihovgraške črev-Ijarske tovarne. Borzna poročila. Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani'1. Uradni kurzl dun. borze 30. oktobra iyOe. Naložbeni papirji. 4-2° o majska renta . 4*2°/0 srebrna renta 4°;0 avstr. kronska renta 4 zlata h Dennr 98 90 99 95i 98 951 116 15: 94 30: Blago 99 10 10G 15 99 15 116 35 94 50 112 251 112 45 98- 60J 9960 10050 101 60 99- 301 100 30 >0 41 o ™ a • o 2 0 .1 0 100 20 106 70 41 1 o/ ■2 0 4' ,•/• Ali 0 4- 40 40 3* 4° o ogrska kronska renta . 4<>/0 . zlata „ ■ 4°/0 posojilo dež. Kranjske 4l 30 o posojilo mesta Spljet 41/ °/0 » » Zadar 4l/!° n bos.-herc. železniško I posojilo 1902 . 99 75! 10075 4*n češka dež. banka k. o. | 98 60 99 10 400 jj ž. o. 98 70 99*0 zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . 100-10 1C0 30 pešt. kom. k. o. z 10- , pr......i! 105 - — I 106 — zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. 7o obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... o/0 obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst- Poreč...... prior, dolenjskih žel. . prior. juž. žel. kup. ' t' : 41 1° 0 avstr. pos. za žel. p. o. Srećke. Srečke od L 1860- 5 . . . od L 1864 .... „ tizske...... zem. kred. I. emisije II 9 ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100 — „ turške ...... Basilika srečke . . . Kreditne » ... Inomoške * ... Krakovske , ... Ljubljanske „ ... Avstr. rdeč. križa m ... Ogr. B mu • • • Rudolfove » ... Salcburške » ... Dunajske kom. m ... Delnice. J'ižne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ • • Živnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... So vereigng....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ Žitne cene v Budimpešti, Dne 30 oktobra 1906 Pšenica za april . , , M 60 fcp K 746 Rž . april . . . 50 . „ 659 Koruza , maj 1907 . . i &0 „ „ 518 Oves * april . . „ 60 . * 7 10 Vzdržno. 99 75: 100— j 100*-100- 99 90 99-50 314-20 100 — 205-271 75 149 75 2"/8 50 284 — 266'-97 50 163 — 21 35 449 — 78 — 86-56 75 45 75 27 40 65 -70 -5 4 180 -675 50 .754 — 67075 809 — 24175 703 -595 50 ^788 679 75 280 ~ 572 — 148 - 11-36 19 '16 2348 2406 117*50 95-65 253 25 484 100 20 100 20 100 20 101-- 100 — 316 20 101 — 203 — 27375 151-75 288 50 294 — 265 105-60 164 — 2335 469 — 85-92'-6275 47 75 2920 fcO-76 514 — 181-676 50 764 — 671-76 810 — 24-^-75 706 50 596-50 2798 — 580-76 28150 676 — 152 — 11 39 1918 2356 24-12 i 17-70 9685 254 25 Meteorološko poročila. »•n* nad taorj#ro 1**9 Oktober Čas opazovanja Stanje baro-metra ▼ mm o. *• e m 11 Vetrovi Nebo 29 % sv. •7378 50 slab vzhod dež 30 7. sj. 736 4 fiO si. vzsvz. oblačno. s. pop. 734 5 70 si. jvzh. dež Srednja včerajšnja per*mra 4 9 . nor- «*l« • V8° — P»d**»> a ■ m't 4 8 sprejme za dolgotrajno delo Josip Stare, mizar na Bledu št. 107. 3889—2 se sprejme pri H. Suttnerju v Ljubljani. 3878- 2 Proda se do 1. januarja 1907 popolno dobro ohranjena po jako nizki ceni pri J. KraSovic na Jesenicah, Gorenjsko. 3vo j—i Kasirka vešča prodaiauja, se išče za manufakturno trgovmo v Ljubljani. Ponndbe pod K. & P. Kongresni trg št. 15. 39.2—1 Lepo pohištvo za eno sobo se proda radi odpotovanja. Poizve se iz prijaznosti pri gospodu Kassig ml. Škofje ulice št. 15. 387q 3 St. 38 337. 3896-1 V mestni hiši it 17 v Slomškovih ulicah v Ljubljani je oddati s 1. februarjem 1907 pritlično, iz 3 sob in kuhinje obstoječe stanovanje v najem. Ponudbe sprejema podpisani mestni magistrat v uradnih urah. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 25. oktobra 1906. Izjava. Jaz podpisani Jakob Gorjam;, po sestnik na Primskovem pri Kranju, obžalujem, da sem Ivana Graizerja, posestnika in trgovca z vinom na Klancu pri Kranju, raz Žalil z neosnovanim« govoricami glede njegove trgovine. Priznam, da nimam poštenosti Ivana Graizerja prav ničesar oporekati i j preklicem vse svoje žaljive besede, zaradi katerih me je pri sodišču v Kranju tožil. Zahvaljujem se mu, da mi je na mojo prošnjo odpust*l proti temu, da plačam dijaški kuhinji v Kranju 100 K in vse njegove stroške. 3907 Jakob Gorjanc s. r. m m m m »■ffojpo; gas. Fran Zeman, LJubljana Poljanska cesta št. 24 in v tovarni pri živinskem sejmišču št. 97 skladišče hvalno znanih gepeljnov, slamoreznic, klin j, mlatilnic, motorjev za žage in mline, tromb in cevi za vodovode ter vseh potrebščin za kmetijstvo. 3736—5 Nizke> ct^oe! mceao 1>1* go! Oes. kr. avstrijske ♦ državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne I. Odhod is LJubljane jut. teL: 7m\0 zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. *.el., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandori, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7-17 2jutr»j Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Stiaža-Toplice, Kočevje. 11 30 o« e 'n dn*-. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Gorica c. kr. drž. žel., Tr^r c. kr drž. že!., Trbiž, Beljak, Franzensfest O lovec, Salcburg. ir.omost, Bre^ene i 05 oepad'"! Osebni vlak v ■ vo nesto, Straža-Toplice, Kocevjv 400 pop d o. Osebni vlak v . en: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel . Trsi c kr. drž. žel.,, 1 rbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7-0 8 *vtć**r Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. IO-23 por.oM Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žei.. Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v L^ubliano juž. tel.: 7-09 zjutraj Osebni vlak iz Trbiža. 8*44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. Gorice Linca , Straže- oktobra 1906. leta. 1115 oredooidne. Osebni vlak iz c. kr. dri. žel., Trbiža. Celovca Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 poco'ine Osebni vlak iz Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4.-30 pt»4>o»rtnv. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka. Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. drž. ž 8*35 zv< će'. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. 845 *v*,6*»r. Osebni vlak iz Prage, Linca Dunaja juž..že", Celovca, Beljaka, Trbiža. Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel 11 3^ ponoči. Osebni vlak iz Pontablja Trbiža, Trsta c. kr d. ž., Gorice c. kr. d. ž Odhod lz LiubJiane drž. kolodvor: 7 '2H nutrej. Mešani vlak v Kamnik. 2*c5 po do idr... Mešani vlak v Kamnik. 7 10 z*eeor. Mešani vlak v Kamnik. 10 45 »o«-»o«*?: Mešani vlak v Kamnik, (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: B 49 zjutr&j. Mešani vlak iz Kamnika, to 59 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika, e-io zveOer. Mešani vlak iz Kamnika. 955 ponodl. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravDateijstta državnih železnic v Trstu. Nagrobni venci vence najnovejši jetko o«eno 3572—7 Karel Bicuipl Mestni trg štev. 3. Tesarji se sprejmejo za trajno delo prt stavbniku F. Trnmlerjn EJubljana, pred žkofljo St. 3. _3831 4 Iftčem najemnika za hote I w volji. Hiša je uova in sredi trga Razen kuhinje in kleti iroa 3 sobe za goste in sedem s«'b za tujce. Remiza za vozove m hlev. S pobifttvoni ali brez njega. V mentu, ki leži tik Kranjske meje, se govori slovenski dialekt in *o tam vse oblasti n. pr. sodišče, občina, graščina, poštni m brzojavni urad, vozna zveza z Raktkom m dr žavno ogr. progo. 3898-1 Nadaljna pojasnila in informacije daje rt-ftVktantom lastnik Fran S. Krti ¥ Čabru. Popolnoma renovirano, dobre kurjeno 3#j: botela „Union1' se Odda se e. v dobrem s^uju kupuje tvrd k u Lav : vičič & Domicelj Ljubljana, Dunajska cesta št 32 Istožaim se odda Odlikovano z na?vi$jo očVko „Grand f*rix" na svetov, razstavi vSt Louisu V ta^Mcah po 10 h naprodaj pc^v^od. IflJ I s I. novembrom IS06 1 Št. 38.338. 3897- V poslopju meščanske imo vine je eno na oglu Stritarjevih u in Šolskega drevoreda v II. nads ležeče iz 5 s<»r> in pritikltn obsr,i stanovanje s 1. februarjem 1907 oddati v najem. Pogoje najema je i/.vedeti p mestuem gospodarskem uradu v i vadnib urad u i U ur,.h. Mstni magistrat v Linbljani, due 26. ..ktora 1906. tave di a* vsesvetniške štruce, pince, najfinejše čajno M pecivo, različno fino namizno pecivo in bonbone £*| priporoča 3895—1 j slaščičarna ttudotf 3fjrbisch I no l^engrc^ncm trga |tcu. 8 v Ljubljani. Vabilo k javni Dne 2. novembra, t j. v petek in prihodnje doi se bode vršila prostovoljna javna dražba goveje živine, konj prašičev, različnih vozov, kočij in raznega go spodarskega orodja =5 na jraščinl Dol (Lusttal) pri Ljubljani. Dr»iba px»ičoo ob popo'd n Kožuhovina najnovejše: ovratniki, boe, colllerji, muli, oprave za otroke. Ceno in dobro ... priporoča 3671-9 Karel. Bectapl Meni ni trg ^ 3. Hib Sprejem* *a varovan j« £lov«ik«f« šiv-IJenja po najraEnovrstneJilk koaibinmeijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno *av aro vanje na doživeVJe tai amrt b raanjiaJo5iati m rplaelM. Vsak Slan ima po preteka petUl let prarioo do divHeade Iii'imi ■mii H—mi i mu ■—m.........mm _ _1L , „8LAVIJA" - - - - vxaJ#mno zavarovalna banka v Pragi. - - - -R«z. fondi: 34,788.837-76 K. Izplačana odškodnine in kapitalije 87,176.38375 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države x vietkeal slo« a *•*•!««»-a o roda*« oprti«. Vsa pojasaila 4m§m: ¥ Ljubljani, čigar pisarne to ▼ laotnej banenej hiSi aaUUI« wm Zavaruje poslopja in premičnine proti \ požarntm Škodam po najnižjih cenah Škode ceniaje takoj in iiajkulantncj«1. Uživa najboljši sloves, koder posluje, i -- k Dovoljuje iz čisu-*a dobička iziidlr^ t podpore v narodne in obdnokon«tcv' -t i namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras t o PustoalemSek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne^. M7 3