I | | j Politični ogled. Avstrijske dežele. Veselo novico imamo denes poročati: tako zvaua mladoslovenska stianka je v njenih zastopnikih razpadla. Poslanci dr. Vošnjak, Pfeiffer in Nabergoj so pristopili državnopravnej stranki, katero vodi grof Hobenwart in pii katerej je tudi naš vrli Herman. Hvala Bogu, domače razprtije je rsaj enkrat konec. Naše znotranje zadeve se čedalje bolj mešajo. Dunajski ministri »o z magjarskimi se dogovorili, kako se bo dualizem podaljšal. Magjari so bili z dogovori zadovoljni, dunajski ministri pa so gledč nacijonalne banke hotli od dane besede odstopiti; to pa zato, ker je banka sama dogovorjeno prenaredbo zastran izdavanja bankovcev zavrgla, najbolj pa ker nemški ustavorerci o tem nečejo ničesar čuti, da bi Magjari iz nacijonalne banke 30 °/o srebra dobili in potem toliko magjarskih bankovcev izdali, katere bi tudi mi morali sprejemati. Da bi 8e te težkoče poravnale, potovali 80 naši miuistri v Budapešt, kjer je bil z magjarskimi ministri velik pogovor pred cesarjem — a bilo je vse zastonj, Magjari hočejo dobiti, kar se jim je obečalo. Kakov konec bo to imelo, je težko reči; govorica gre, da bodo sedanji dunajski ministri odstopili. Minister Hlumecki je državnemu zboru nasvetoval, naj se pokupijo vse železnice; delničarjem se naj izplača njihova tirjatev z državnimi dolžnimi pismi. Misel ni slaba, le škoda, da se je tako pozno uašla, kajti strahovito veliko milijonov smo davkeplačilci že plačali samo v podpoio železnicam. — Angležka in Francoska plačujete za vvaženje svojega blaga k nam iziedno malo colnino, našemu blagu pa pot zapirate z neizmernim velikim colom. Koncem decembra bi imel te nesreče konec biti, a ministri naši so nasvetovali državnemu zboru, naj še tako ostane do konca julija 1877. — V Pragi je nemški profesor Woltman razžalil česki uarod; vsled tega se je zbralo 600 českib dijakov ter profesorja očitno zasramovalo; 3 dijake so policaji zaprli. — V Zagrebu ua tamošnji gimnaziji podučnje že več časa mnogo Slovencev; sedaj so 4 slovenski profesorji tam; Slovenci bi jib rajši imeli v Mariboru ali v Ljubl.jani namesto sedanjib profesorjev, ki so iz veča trdi, slovenskira dijakom malo kedaj prijazni Nemci. Ubogi Slovenec iše kruba na tujem, doma pa mu ga uživajo tujci. Katoliški župnik Musič, ki je jv Hercegovini z 3000 vstaši biabro Turkom glave odbijal, je zašel črez avstrijsko mejo v Dalmacijo; avstrijski žaudarji so ga zgrabili iu v Celovec odposlali, kder bo zaprt. Vnanje države. Hrabri jugoslavjanski junaki so vsaj toliko dognali, da se vsa Evropa za nje zanimiva in vse, razun pešice Magjarov in zagriznjenih Blavjanožrecev med Nemci, Francozi in An- gleži, želi — Turka v Azijo zapoditi. Da se bo to gotovo in sicer skoro zgodilo, se kaže čedalje bolj jasno. Tnrkoljutjni Nemci so v državnem zboru v Berolinu prašali Bismarka, ali ne bo ni- česar storil zoper Ruse, ki hočejo turške dežele imeti? Bismark jim je pa ostio odgovoril, daPiusija nima obžalovati lOOletne zveze z Rusijo, in dokler bo on minister, ne bo nihče Prusov zoper Rase spraril v boj. Iz teh besed je razvidno, da bo Rusija dobila prosto roko zoper Tuika. Vsled tega so tudi magjarski in drugi Turki precej potihnoli. — Na Francoskem so ministri odstopili, ker jim freimavrerski poslanci delajo velike zapreke zabtevajoči bo.j zoper sv. katolisko Cerkev. Ministri in tudi marsal Mak-Mahon tega nečejo; bati se je velikib razprtij in novih homatij. — Italijanski ministri čakajo že težko na smrt pape- ževo; radi bi voliteF novega papeža ali zabranili ali pa tako v svojo oblast dobili, da bi bil izvoljen slab in pravice sv. Cerkve izdajalen papež. Treba bo tedaj vernikom moliti Boga, da ne pripusti tolike žalosti in nesreče! — Angleži bržčas očitne vojske z Rusom ne bodo začeli zarad Tur6ije, tem bolj pa njo bodo skrivoma podpirali, vsaj bolj, kakor so Rusi podpirali Sibe. V ta namen so odposlali 300 mornarjev za železne ladje, ki bodo v Donavi branile Rusoui prebod, tudi pojde 1000 angleškib oficirjev Turkom v pomoe, zraven pa še bodo dali denarjev in streljiva tako, da bodo Rusi in jihovi zavezuiki Rumuai, Srbi, Grki in vstaši imeli še veliko dela, preden bodo Turka pobili. Turki neki ruislijo v Evropi čakati, v Aziji pa proti kavkazkini goram Ruse napasti, zato zbirajo tam največjo vojsko 150.000 mož, v Evropi pa popravljajo trdnjave, sedaj posebno proti 6rkom v Tesaliji in Albaniji. Ali tukaj so dobili uove sovražnike. Do sedaj mirni albaneški ;Miriditi so se pod knezern Prenkom izueverili, se oklicali neodvisne in zvezo sklenoli z Cruogorci. Ti brabri junaki še imajo 18.000 vrlih mož; v poslednji vojski so Crnogorci vzeli 2 trdojavi, 6 kanonov, 10.000 pušek in ubili više 20.000 Turkov ia bi jih zuklali ševeč, toda streljivajim je zmanjkalo tako, da jc imel vsak se le samo 4patroae; morali so tedaj tem bolj z bandžarom sekati Turke; vstašev je t Hercegoviui 6000 in v Bosniji 5000 mož. Srbi so svojo vojno razdelili v 4 razdelke po 15.000 inož iu bodo tedaj ob novem letu imeli zopet 60.000 vojakov na nogab. Rumnni 80 sklenoli z Rusi zvezo in bodo ruskej vojni dodjali 52.000 pešcev, 12.000 konjenikov in 100 kanonov. Ruska vojaa zoper Turka namenjena je razdoljcna na tri velike oddelke. Prvemu je poveljnik veliki knez Nikolaj, carev brat, in je 2. dec. odšel k vojni vzemši seboj lepo leseno podobo Device Marije, katero so mu petrograški oficirji poklonili v zna- menje želja, naj mu kraljica nebeika pomaga zoper divje Turke. Ta oddelek se zove ,,južna vojua" in šteje 133.000 pešcev, 12.000 konjenikov in 480 kanonov; drugi oddelek šteje 60.000 vojakov in bo branil pobrežje Črnega morja, tretji oddelek se zbira za Kavkazom v Aziji in je najmočnejši; šteje 114.000 pešcev, 38.000 konjenikov 650 kanonov. Dnevi premirja do novega leta bodo bitro pretekli in začela se bo krvava vojska, ako se Turki do tistega trenutka vsemu ne udajo, kar Rusi tirjajo z britkim mečem v roki — za uboge slavjanske iu krščanske svoje sobrate na Turškem. Bog daj kristijanom i Slavjanoru slavno zmagati mohamedanske druhali in jih zapoditi nazaj v Azijo od koder so pred 400 leti prišli.