ušesa. Tukai torej ni slo več za interesa čflčkfi nr^njšin^ t(ernveč za avstrijske interese. Iz liberskega mesta se je razširjal pruski duh po vseh nemških krajih severne Češke. Ko bi vlada ne bila posegla vmes, kdo ve, če bi se v nemškem prebivalstvu teh krajev v kratkem ne zgubila poslednja iskrica avstrijskega domoljubja.
K^l^^Eeh^ode imel tarazpust, se še danes nej^j3j^yjylati. Pogum nemškim nacjjonalcem v Liberci še nikakor ni upadel. Upajo še vedno, da zmagajo pri volIEvahin tako spravijo na županski stol svojega somišljenika, bodi že Schiickerja ali koga druzega, ki bode paševal po receptu dosedanjega župana. Tudi je mogoče, da to res dosežejo. Vlada je le predolgo mirno gledala, kako liberški mestni očetje teptajo zakone in vsled tega se je velikonemško mišljenje pregloboko vkoreninilo mej prebivalstvo. Tudi Liberčanje ne verujejo, da bi vlada si upala kaj odločnega še storiti, ako ostane sedanji njen korak brez vspeha. Dosedaj je vlada le preveč jim skozi prste gledala, da bi mogli misliti, da bode sedaj pokazala vso odločnost.
Bodi temu kakor koli, vsekako bi bil vladni korak imel več vspeha, ko bi vlada bila poprej pokazala več odločnosti. Ko se je v liberškem občinskem kopališči obesila tablica, da se le Nemci smejo ondi kopati in se sme ondi le nemški govoriti, bila bi morala vlada takoj s silo odstraniti to tablo in potem ravno tako s silo preprečiti, da se tablica znova ne obesi, kakor se je to zgodilo. Tukaj bi se ne bilo smelo dopustiti nikako ugovarjanje. Mestno kopališče se je sezidalo iz občinskih priklad obeh narodnostij, zaradi tega morata tudi obe narodnosti v občinskem kopališči imeti jednake pravice. Vladna dolžnost je bila skrbeti, da se na tem mestu ne žali češki narod.
Ko je podžupan govoril gori omenjeni veleizdaiski govor, bi ga bili morali takoj poklicati na odgovor pred sodišje. Ravno tako bi se veleizdajskim govorom v mestnem zastopu bilo moralo takoj narediti konec. Da je vlada o pravem času pokazala večjo odločnost, bi ne bila prišlo do razpusta mestnega zastopa.
Politiški oddelek.
Razpust mestnega zbora v Liberci.
Malo stvarij je še ukrenila sedanja vlada, o katerih bi  se  b^o^oJi]^ja§alo^J^                 kakor^p^j^zpustu
rqe^ti^g3^bo)3^               na^ČeJtejn. Iz tega je že raz-
vidno, da je ta stvar večjega političnega pomena, nego bi jej mogel kdo pripisovati po pomenu liberskega mesta. Slučaj pa tudi ni tak, da bi se moglo reči, da je vlada morda mestni zbor razpustila le iz kakih pristranskih ozirov in tako kratila pravice občinski avtonomiji. Celo mestni očetje sami se niso upali oporekati vladni naredbi in so sklenili, da se ne bodo pritožili.
Preobširno bi bilo, ko bi kdo hotel navajati, kaj je vse dalo povod razpustu mestnega zbora v Liberci. Uzrokov je cela vrsta. Kako ie mestni zjoor. oziroma magistrat postopal s češko manjšino, to^^evievji^Piivjed^ti
v
neda. Mestna policija je trpela izgrede proti Cehom, če^Jihni še pospeševala. Vsak vladen ukaz, ki se je tikal jezikovne jednakopravnosti, se je lej>oprezrl. Gospodje so se čutili samostojne in rnjslili, da zanje več ne veljajo avstrijske postave.
Ko je bil cesar v Liberci, se je bilo marsikaj zgodilo,   kar  je  jasno  pokazalo, da Liberčanje nič prav ne wedo, kje se Nemčija nehava, pa Avstrija začenja.   Sploh je v Liberci že vlekla jiaojna_rjruska sapa.   To se je posebno  čutilo  letos  dne   2. septembra.    Priredili  so  bili
v
veliko slavnost v spomin zmage Nemcev pri Sedanu. Ze prirejenje take slavnosti ne kaže posebnega avstrijskega patrijotizma, toda to naj bi še bilo. Ali vpričo mestnega župana Schiickerja je sam podžupan Prade imel govor, v katerem je naravnost izrekel željo, da bi se Liberca kmalu pridružila mogočni Nemčiji.
Kaj tacega pač ne more trpeti noben avstrijski minister. Tudi sam Plener bi bil moral razpustiti mestni zbor,   ko  bT ministroval   in  bi mu take stvari prišle na
356
Jako čudno vlogo pa igra pri tem nemška liberalna stranka, ki se večkrat poiiašiirJ^aJfco^iJ^ po^i^iotizeja^jzfi^^             Ravno poteguje se za liberške
nacijonalce ne, ali njeni listi se ne upajo izreči proti njim in pišejo tako, kakor bi jim ne bil razpust liber-škega mestnega zastopa prav po volji. Tudi se že govori, da se ta stranka novih volitev ne udeleži, da tako olajša izdajskim elementom zmago.
Tako dela stranka,  ki tako  rada  kriči   o   pansla-vizmj^,   seLajj&\gLe_zaa^                                       Tako
^dela stranka, na katero se sedaj opira vlada   in   ki   ima ^svojega zastopnika v ministerstvu.    Tu  ne  bodemo   preiskovali, zakaj gospodje tako cincajo, ali se boje nemških nacijonalcev ali pa  morda  na  skrivnem  simpatizujejo   s prusofilskimi   živiji.    Karakteristično   ie   vsekako   za   to stranko, da sedaj njeni listi pišejo,  da__ie_ treba gledati. da_se ohrani jedinstvo^ čeških Nemcev.   Po tem takem je tem gospodom to  jedinstvmeč, negQ__j3a  avstrijska  dr-žavna misel.    Da Plener os(jriil 1l pudju tuikili MCTUucr, naj   se  potem tudi cele pokrajine   preparirajo   za Veliko Nemčijo, tako si misli torej liberalna stranka. To si dobro ^    zapomnimo avstrijski Slovani, da bodemo vedeli Plenerju -.    dati primeren odgovor,  ko  bi  bil zopet kedaj tako pre-J, ^drzen,   da  bi  si  vsojal dajati nam lekcije o avstrijskem
^-patrijotizmu.    Vladni   krogi   naj   pa  premislijo,   je   li_v
a^^ijskem_jnteresu1 če se opirajo na stranko, ki se v tako^žngnoi^i^iTotku ne upa javno pokazafi a,Yfitrijftkpgfl domoljubja^