LISTEK. A. Novak: Razstava rocnih i ob prili pokrajinske skupšcine v Kranju. Vedno bolj se udomačuje tudi pri nas lepa navada vsakoletnih šolskih razstav in zdi se mi, da se ima tem prireddtvam pri= pisovati vcdno večje zanimanje za šolo in njen ustroj. Razstave zbližujejo učiteljstvo z narodom in povzdigujejo pri ljudeh rje« gov ugled. Take izložbc so scveda bolj lo« kalnega pomena, poscčajo jih večinoma le starši učencev in morebiti tudi bližnje uči= teljstvo. Marsikaka dobra ideja učitclja ostane nepoznana njcgovim stanovskim to= varišcm in veliko drugod prciskušenih in zavržcnih načinov se po nepotrebnem zo* Pet poizkuša in oživi. Vsc pac le zato, ker !m i Sjtvo nima mcd seb°J Prave zveze in upoglcda v delavnico svojcga tovariša. liki r,«iV S-Cčna jc bila zat0 mise! ob P"5 lik pokrajinskc skupščiee v Kranju prire* kranUkZStaV° §°lskih izd^kov vseh šol Kranjskcga sreza za učiteljstvo. Namen ji je bil pokazati kaj in kako dela učiteljstvo po novih učnih načrtih, zaititeresirati in spodbuditi omahljivce in se tudi na tem polju pobliže spoznati. Razstava je vse te namene v polni meri dosegla. Marsikaka dobra misel, ki je tcmu ali onemu plavala še nekako nejasno pred očmi, je bila tu že udejstvovana, mnoga šele napol izvršena, katero bo on sam izpopolnil. Videl sem tega in ono, ki si je vestno zapisovala za« njo važne stvari in jih natanko ogledovala. Človeka taka skrbna pozornost presune res prav do srca, je pa v veliko zadoščenje vsem, ki so kaj razstavili. Težko je urediti tako pestro razstavo, dapride do -vcljave, pa tudi tu so tov. La« pajne in njegovi pomočniki zadeli pravo. Ce razstavljam izdelke ene šolc si žc ure^ dim tako, da je lep pregled, a pri večjih razstavah kakor je bila ta se ponavadi greši v tem, da je vse razkosano in razvlečeno. Frav je, da so bili izdelki iz lesa skupaj, kartonaža skupaj— itd. Priporočal bi pa za drugič, naj bo na vsakem izdelku tudi ime šole in učitelja, ker tudi to zanima obisko* valca, posebno če n,i iz istega okraja. Razstava je očitno pbkazala, da pla= vairno k edino pravi metodi pouka — v de- lavno šolo. Ni še vse izvršeno, a na poti smo že in za začetek je to dovolj. Ilovica je že našla pot v šolo in povsod vidimo, kako si je učitelj pomagal ž njo pri razlagi in utrditvi pojmov. Ali moremo z besedo in sliko predočiti učencem naselbine mostis čarjev tako jasno, kakor nam jih kaže od otrok samih napravljena skupina koč, s čolni, racami, gosmi in silnim možakom, ki stoji naslonjen na podbojih vrat? Obcsil je ravno kožo zveri na ograjo mostišča in zdaj gre zadovoljen počivat. (Cerklje.) Go= be, posebno mušnice, opozarjajo na svojo strupenost (Primiskovo), oblike jabolk in hrušk, gnetenih iz gline opozarjajo na svoje karakteristične zinake in dopolnjujejo sVu ke, ki so jim priloženc. Ptičja gnezda z jajs čeci in ptički so služila pri elementarncm pouku računstva, hišdca z začarano kralji= čino je uvedla otroke v pravljični svet itd. Tudi pesek se že uporablja pri zemljepis^ nem pouku, a se radi prcvoza ni moglo razstaviti teh stvari. Izrezovanje iz barvastega papiirja je do ma že v vsaki šoli. Naravnost čudil sem sc izdelkom šole v Olševku. Tovariš Josif in gdč. Auersperg sta dosegla s svojimi učenci v tem materijalu res take uspehe, da jih jima lahko zavida visaka osemrazrednica. S tem pa ne mislim zmanjševati uspehov dru* gih razstavljakev, ki so dosegli tudi veliko. Všeč so mi bile posebno preproste razgled^ nice (brez naslova šole), s katerimi bodo otrooi brezdvomno razveselili vsakogar, ko= mur jih pošljejo. Iz papirja so izrezani zems ljevidi, elek. aparati, predstavljajo nam dnevne čase. lunine spremene, mrke in dr. (Brežice/Turnišče). Korist te vrste dela, z ozirom na harmoničnost barv, oblik, sesta* ve ornamentov, jasnosti piojmov in gojenje čuta za okus in lepoto, je pa brezdvomna. Tudi ta razstava je jasno pokazala to, kar povdarjam v svoji< knjigi »Risanje« — predvaja za risanje bodi izrczovanje in gnetenje. Veliko je tudi izdelkov iz lepemke: škatlic, kolodarjev, map, okvirjev, zvezkov — sami predmeti, ki jih učcnec vedno rabi. Nckateri učitelji so se strogo držali učnega načrta in izrcziovali in scstavljali ploskve in gola gcom. telesa, drugi so pa ubrali edino pravo pot in izdelali-iz geom. teles sestav* ljene hišice (tTistrana prizma in kvadra* tična prizma), stolpe (valj in stožec (pira* mida) etc. in liz teh prešlS na telcsa in ploskve. Izredno veliko je razstavljenih lesenih izdelkov. Najsmotrenejši so pač oni, ki upoštevajo potrebe našcga kmeta n. pr. grablje, ročice, taporišča, kozice, klopi in mize, ki so izdelana v miniaturi, vendar z obačajinimi lesnin^i zvezami. Posrečeni so tudji izdelki, ki kažejo razne naprave in njih mehanizem n. pr. vodnjak (Koprivnik) vodna žaga (Prim&kovo i. dr. Tudi raznih igračk, ki delajo učencem in njih bratcem in scstricam vcselje ni treba opustiti — za* kaj tudi pri teh delih spozna učenec razne oblikc, sestave, lastnosti materijala, orodje in dr. Razna stojala, klopice, mize, nastav* ki za cvetice, vse izrezano in sestavljeno iz vejic in palic so prav hvalcžni in v do« mafii hiši potrebni predmeti. Izdelava je prav čedna in točna. Tudi krasilnc tehnike so bile razstav« ljene, ki so v nekaterih šolah pokazale tako presenetljive uspehe, da vzbujajo ti izdelki razne domneve in surruničenja pri posetni* kih lajikih, četudi je res, da so v posamcz« nih šolah učenci, ki visoko nadkriljujejo vse druge in za katere bi bila dolžnost uči= telja in drugih faktorjcv, da jim preskrbe priliko za nadaljno izobrazbo. Prav lepi so poslikani srčki, okvirčki, krožniki in tase. Prav praktične in čedne so tablice s hišnimi številkami, posebno tiste, ki so izrezane iz brezovih debel. Vidi se pa, da manjka uči* teljem vaje o nanosu oljnatih barv in la= kiranju in da ne poznajo še raznih lahkih in efektnih tehnik, ki bi se lahko upeljalc v šolo. Prirediti bi bilo treba zato posebne te» čaje, posebno za tiste, ki ne morejo v po« čitniške tečaje za ročna dela. Prav razveselil sem se pa pri ogledos vanju ženskih ročnih del, ko sem zapazil med množico lepo izvezenih in drugače iz« delanih prtičkov,, oblek, predpasnikov — blazino in zraven nje risbo, katero je se* stavila učenka in po kateri je izvezla bla« zimo. Zalibog je bilo kakor povsod le malo tako izdelanih predmctov, četudi se vedno in vedno povdarja samodelavnost učenca. Kaj rabi učenki vse risanje, s katerim se muči leta in leta, če si nazadnjc ne zna zrb sati najmanjše stvari za ročno delo in je popolmoma navezana na predtiskane sto in stokrat predelane vzorce. Prav je, da upo= števamo lcpe vzorce na starih stvareh in narodne okraske, ampak dajmo vendar otroku priliko, da ba iz teh lepot ustvarjal druge, jih razporejal po svojem okusu v nove vrstitve, ogle in polnitve. Vsak vzo* rec na prtičku in še tako malenkosten za= mislek, bo delal učenki veliko več veselja, kakor najkompliciranejši okrasek, po tu* jem vzorcu. Tako tudi žensko ročnio delo ne bo zgolj brezmiselno kopiranje — am< pak tudi duševno delo. In, če zna in mora mislili lotrok pri krpanju jperlla, kjer je izključena vsaka šabloea, zakaj bi tega ne zmogel pri drugih delih. Začeti je treba in šlo bo! Še vcliko bi se dalo pisati o tej, kakor sem že omenil, zelo posrečeni razstavi, iome« nim naj le še eno. Pred dobrim tednom stm obiiskal raz= stavo Podmladka R. K. v Zagrebu, ki je bila v paviljonu na Sajmišču in reči mo< ram, da kranjska rastava — v kolikor se tiče osnovnih šol in ne glede na obseg — čisto nič ne zaostaja za zagrebško in jo v nekaterih painogah, *posebno pa v izrezo= vanju, kartonaži in lesenih izdelkih celo visoko prekaša. Ta ugotovitev naj bo v vzpodbudo vsem razstavljalcem in priredi* teljem, katere prosim že danes za sodelo* vanje pri veliki oblastni razstavi, katero namerava prirediti Podmladek R. K. kons cem prihodnjega šolskega leta.