PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 70 lir Leto XXV. St. 200 (7394) TRST, petek, 29. avgusta 1969 V OZRAČJU IZREDNIH VARNOSTNIH UKREPOV Proslava 25-letnice upora Slovakov na kateri je prisoten tudi Dubček Vendar ne na mestu, kot bi moral biti kot predsednik parlamenta - Oster govor tajnika slovaške partije - Napadi na bivšega notranjega ministra Pavla jj 28. — Danes so se na Slovaikem pričele velike proslave ■obletnice vstaje slovaškega naroda proti nacistom in tudi proti doni režimu monsignorja Tise. Na proslavi so prisot- ' češkoslovaški voditelji in v tej zvezi predstavlja določeno «o T10 priso,nost Dubčka, pa čeprav so ga postavili na drugo me-Du: k»r l’e v nasprotju z običajno železno logiko protokola, saj je vi.. Cek Predsednik parlamenta in kot tak formalno za Svobodo šte-a dva državnega ustroja, roila... roslava bo trajala dva dni, ven-r.Pa je že povsem gotovo, da ,le ne bo udeležil nobeden od °vJetske «trojke» in da torej ne tj Prišel Brežnjev, Podgorni ali Ko-, , ‘n je Sovjetsko zvezo na pro-_a.v' zastopal Mazurov, ki je član i ^biroja in podpredsednik vlade, . r P* v SZ ni posebno pomembna sp!i C^a' sa-i Je kar enajst podpred-dnikov vlade. Sovjetska «trojka» Sl Poslala ob tej priložnosti češko-ovaški vladi in partiji pozdravni ^am, pri čemer pa so izklju-tok P11 ^eka, kar je ponovno po pro-• °‘u zelo značilno, povrh tega pa bil prav Dubček ena glavnih ®bnosti vstaje pred 25. leti in je . rat v bitkah z nacisti tudi padel "JeS°v brat. st>tnost Dubčka na drugem me-v gledališču Tajovsky torej naj-lj.z. ne spreminja bistva novih po-v c,nih odnosov, ki so se ustvarili sj ^škoslovaškem partijskem vod-0,tu. 'n je še vedno pod udarom bok kritik in je torej tudi vedno J Pegotova njegova usoda. Svečanosti so se pričele z vsem banjim pompom, vendar pa je v stu Banska Bystrica ozračje na-'n je vse do skrajnosti zastra-Va‘2- ^se ceste so polne češkoslo-slovaških in sovjetskih za-v.. na osrednjem trgu «Narodne PartV6 Slovakov» pa je spomenik z P‘l(P_ sovjetskim borcem izoliran j 'l°laškim kordonom, tako da je L,!® do spomenika dostop samo P dva tisoč oseb. (m gledališču Tajovsky se je pridom .otvoritvena slovesnost z govori- Ojnika slovaške partije Stefa-os bbdovskega. Gledališče je na ob ,em trgu in lahko sprejme Vsi°g šest sto oseb. V njem so bili ^najvidnejši češkoslovaški vodikova ^v°doda, Husak, Černik, Sa-Dubček in drugi. češu°p, v dvorano so imeli samo tajg lovaški dopisniki od drugih žav V P? samo dopisniki petih dr-lova|Varšavskega pakta, ki so sode-feklj e P.r* zasedbi ČSSR in so torej J C1li celo romunske dopisnike. ®tavivi ozka je bila prisotnost pred-bistv'kov drugih držav in so jo v lažen ornejdi na neposredne ude-|)ret]®e vstaje in na diplomatska bi n PvPištva. Tako so bili prisotne .• nizanj iz Francije, Jugosla-s° snH ,nekaberih drugih držav, ki škem jPvali pri vstaji na Slova-Vilr,a a , *tabje je bila prisotna šte-Aba ."^egacija partizanov iz kraja taHožn v°d' župan in ki bo ob tej tic-j ,°sbi izvedla tudi pobratenje Igral; Verria mestoma, ki sta odštet« Pomembno vlogo v odporni-vaške ®lbanju v Italiji in na Slo- Va PjP Sadovsky je v svojem go-vSettl P1! zelo polemičen in pojavi/ ®kladu z novim kurzem beti}) ,evanJa vojaške intervencije v«i J~ržav varšavskega pakta, po-kiten™ tudi kritike določenih vo-bo, ^ > Pri čemer že postaja očrt-^ P°d udarom predvsem k* Sadovsky je tako izjavil, to tvi" . sedaJ dokončuje amah-baja .lož®Ja 1948. leta in da pri-bteij 0 ^ključka, da so bile ute-k« » j3 skrbi naših zaveznikov gle “fcvja v CSSR in da je za-6klep le{[a tudi v novi luči njih 1968 1 ki go ga Sprejeii avgusta deve druge države. Nota zaključuje, da so se na tej osnovi kitajski voditelji pridružili reakcionarjem iz vsega sveta. Britanskim oblastem pa so izročili verbalni protest zaradi pisanja britanskega tiska in zlasti zaradi poročil o pretepanju britanskih državljanov .Gre za štiri državljane, ki so se uradno pritožili britanskim oblastem. Avstrijsko zunanje ministrstvo je danes zavrnilo češkoslovaško protestno noto o pisanju tiska. Današnja moskovska « Pravda» objavlja članek Husaka, v katerem se ponavljajo kritike na osebe, ki so skušale postaviti v dvom vse ono, kar je bistveno vrednega bilo ustvarjenega v protinacističnam boju, številna načela socializma in bratske odnose s Sovjetsko zvezo ter drugimi zavezniki. Husak pravi, da so po aprilskem plenumu liiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiii o zadnjih dogodkih. Češkoslovaška vlada nadaljuje” s pošiljanjem protestnih not zaradi pisanja tujega tiska o zadnjih dogodkih. Danes je češkoslovaško zunanje ministrstvo izročilo protestno noto odpravniku poslov kitajskega zastopništva v Pragi. V noti Kitajcem je rečeno, da se je pričela prava kampanja kitajskega tiska proti češkoslovaškim voditeljem. Očita se, da pozivajo češkoslovaške državljane, da se uprejo legitimnim oblastem in da to predstavlja vmešavanje v notranje za- CK naredili vse napore, da partija obnovi marksistično - leninistično politiko. Končno govori češkoslovaški tajnik partije, da je v zadnjih dneh prišlo do odkritega poskusa kontrarevolucije in da so bili dovolj pripravljeni, da so lahko odločno zatrli te poskuse. SEJA FRANCOSKE VLADE Začetek splošne razprave o ukrepih za varčevanje Seji je predsedoval Pompidou - Omejitev kreditov za potrošne dobrine PARIZ, 28. Pod predsedstvom predsednika republike Bompddouja je bila danes prva seja francoske vlade po poletnih počitnicah. Seja je trajala pen ur in na njej so ministri razpravljali o ukrepih, ki so potrebni v zvezi z varčevanjem, da bo sklep o razvrednotenju franka lahko učinkovit za ozdravitev francoskega gospodarstva. To j s bila druga seja vlade pete republike po izredni seji, ki je bila sklicana v začetku avgusta, na ka teri so sklenili razvrednotiti frank. Ob zaključku seje je imel glasnik vlade Leo Hamon običajno tiskovno konferenco, na kateri je pojasnit časnikarjem, da je minister za finance sporočil, da je Francija zaprosila za dovoljenje, da dvigne 985 milijonov dolarjev iz mednarodnega monetarnega sklada. Minister je pojasnil, da ima poleg tega Francija na razpolago še dodatno vsoto 1,6 milijarde dolarjev iz raznih skladov. Skupna vsota 2,6 milijarde dolarjev je bila namenjena, za zavarovanje franka pred morebitnimi špekulacijami. Poleg tega je finančni minister še pojasnil, da je Francija od dineva razvrednotenja do danes dobila nazaj 232 milijonov dolarjev valut. Vladni glasnik je nato potrdil, da bo izredno zasedanje skupščine 16. septembra. Glede ukrepov, ki naj bi spremljali razvrednotenje franka, je dejal glasnik vlade, bo večji del teh sprejet na seji vlade 3. septembra, drugi u-krepi pa bodo sprejeti na seji 10. septembra. Iz tega je razvidno, je poudaril Leo Hamon, da hoče vlada čimprej sprejeti potrebne u-krepe. Med razpravo je minister za gospodarstvo in finance d’Estaing sporočil, da bodo sprejeli tri vrste ukrepov v zvezi z razvrednotenjem: 1. večje število strogih ukrepov za krajšo dobo proti inflaciji; 2. ukrepe, ki bodo zahtevali od premožnih kategorij večje žrtve, da se zavaruje kupna moč delavskih plač in 3. ukrepe, ki bodo veljali za daljši čas in ki bodo uresničeni v zvezi z razvojem in posodobljenjem francoskega gospodarstva. Potem ko je minister za zunanje zadeve Schumann poročal o zunanjepolitičnem položaju, je minister za kmetijstvo Duhamel podal poročilo o sklepih, ki so bili sprejeti 11. in 12. avgusta v Bruslju na seji sveta gospodarske skupnosti v zvezi s cenami kmetijski h pridelkov. Glede sklepa francoske vlade, da dvigne Iz mednarodnega monetarnega sklada svoj delež, opazovalci v Parizu ugotavljajo, da bodo takoj stopila v veljavo obstoječa pravila mednarodnega monetarnega sklada, ki določajo, da morajo člani sklada, ki dvignejo dva obroka svojega deleža, predložita mednarodnemu monetarnemu skladu načrt o ozdravitvi gospodarstva in sprejeti nadzorstvo strokovnjakov sklada nad izvajanjem tega načrta. Ker je Francija dejansko dvignila ves svoj delež, bo morala torej spoštovati ta določila. V Parizu sicer poudarjajo, da je to nadzorstvo le formalno tn pravijo, da bi Franclja zašla v hujši odvisni položaj, če bi zaprosila za kredit kako tretjo državo. Pri tem pa dodajajo, da bo kljub temu finančna neodvisnost Francije zadeli j la precejšen udarec. Po drugi strani pa je treba ugotoviti, da je Francija v dobrem letu dni najela dva visoka kredita; potem ko je dvignila iz monetarnega sklada 45 milijonov dolarjev svojega deleža in 140 milijonov dolarjev iz deleža drugih držav članic sklada Kredita sta se nanašala na milijardo 300 milijonov dolarjev iz «sklada skupine desetih v juniju lanskega leta, v čna' V °\tr -—, novembru lani pa na dve milijar- češkoslovaške voditelje in di dolarjev iz sklada Iste skupine obveščal svoje čltateljje | v okviru politike o varčevanju lo» (/Vsl-y je ocenil kot «tragedi-VJ;j5tvo- da Je obstajala «ne 40 neodločnost« v starem ^ v°dstvu, ki je dopustilo hiid,, jf^tižniim ter proti socialistič da so se polastile ključ v državi in da so tud' ^bitta ^c^narodnj položaj CSSR je vse one, ki so lam vH .,t>vaH zunanjo politiko SZ, bila enaka ameriškemu a‘iamu in so skušali izena- j J>ogo SZ v varšavskemu pak-Vcif JioŽO ZDA v NATO Svoj go ^uoa z že nekako nb-t-H d aalrljučkom o zvestobi S* ihteli Podstavljajo odnosi s SZ ••bkeu 4eškoslovaške zunanje po S‘ranl^U'^° 80 napadi na bivšega , a ministra Jožefa Pavia v- Rude pravo objavlja i 4 a, f cadia, v katerem se zali % bit &va 0 njegovi dejavnosti Jto je bil pomočnik no ^ £>m In®n*t,ra h1 vpleten v pro-S? Slanskemu. Pri tem pa i Ok,i , uie- da je bdi kasneje tu y 01žen in da je prebil osem B2a,P°iru- Dejansko pa gredo Sov- 0ktožbe na ravnanje Pavla sbli l^tsld zasedbi, ko ni dopu a češkoslovaška policija ,ala s sovjetskimi okupacij- V **ami radio je sporočil, da so , "Michaela Homsbyja. dopis-^ »»genskega lista « Times », (JPadel ?ie’ da Je na 8rob način CeškoslovfišVp vndit.elie in je danes Vsedržavni kreditni svet sprejel ukrepe o omejitvi kreditov v prihodnjih petih mesecih. Za nakup novih avtomobilov, je bila začetna kvota povišana od 30 na 50 odst. na celotno ceno, za druga vrnila, za gospodinjske stroje in vse blago, ki ga Francozi lahko kupijo na kreditne liste, ki jih izdajajo banke, je bila kvota povišana od 30 do 40 odstotkov. Ostala je nespremenjena kvota 30 odst. za nakup radijskih aparatov in motornih koles ter kvota 20 odstotkov na ceno televizijskih aparatov Z istim ukrepom je bil skrajšan tudi rok za odplačilo kredita za avtomobile od 21 do 15 mesecev, za industrijska vozila pa od 18. -15. mesečno. Za vse ostale kredite o-stane rok izplačevanja nedzpreme-njen. Ti ukrepi stopijo v veljavo 1. septembra in bodo veljali do 31 januarja 1970. leta. DUNAJ, 28. — Nacional-demo- kratična stranka, ki jo je ustanovil Norbert Burger, še vedno zaman išče dvorano, v kateri naj bi bil 6. septembra kongres. Najprej bi moral biti kongres v Kremsu, vendar Burgerju ni uspelo dobiti dvorano, ker so se odločno uprle antifašistične ter druge resnično demokratične organizacije. Nato so našli neko pivnico v Haagu, pa se je lastnica kasneje zavedla, za kakšno organizacijo gre in je dvorano odpovedala. Sorazmerno zatišje na južnovietnamskih bojiščih SAJGON, 28. — Na južnovietnamskih bojiščih je vladalo danes po ostrih bojih preteklih dni sorazmerno zatišje, medtem ko je bila še vedno intenzivna dejavnost sil FNO, ki so preteklo noč obstreljevale 24 ameriških in sajgonskih postojank. V različnih delih Južnega Vietnama je prišlo samo do sporadičnih spopadov med posameznimi enotami, medtem ko ni bilo pravih bojev. Pač pa se je danes zvedelo nekaj več podatkov o ostrih bojih, ki so se razvneli v preteklih dneh. Tako je sajgonski vojaški glasnik povedal, da so imele vladne sile včeraj «težke izgube« v bojih s partizanskimi enotami, do katerih je prišlo na področju Bac Lieuja v ustju Mekonga. 24 sajgonskin vojakov je bilo ubitih, 8i pa ranjenih v torek zvečer v nekem naselju blizu Phu Cata v pokrajini Binh Dinh, ko je partizanska enota vrgla štiri ročne bombe v poslopje ,kjer so se vojaki zbirali. Uradna poročila o ameriških in sajgonskih zgubah v preteklem tednu pa govorijo, da so bile te zgube nekoliko manjše od tistih, ki so jih utrpeli v tednu, ki se je zaključil 16. avgusta. Američani so imeli 190 mrtvih in 1.367 ranjenih, Sajgonci pa 398 mrtvih. Ameriške zgube znašajo od začetka vietnamskega spora 38.128 mrt. vih in 248.096 ranjencev. Po podatkih ameriškega vojaškega poveljstva v Sajgonu (katerim pa sami Američani ne verjamejo), je bilo v istem obdobju ubitih 544.344 «komunistov». Ameriško poveljstvo je danes tudi sporočilo, da so zadnji oddelki 25.000 vojakov, katerih umik je predsednik Nijon napovedal po sre. Čanju na Midwayu, zapustili v jutranjih urah Južni Vietnam. Tako se je ta prvi delni umik zaključil, medtem ko o nadaljnjih umikih nista Pentagon in Bela hiša še ničesar sklenila. Severni Vietnam je danes ponovno obtožil ZDA, da se v vietnamski vojni poslužujejo strupenih plinov. Po poročilih severnoviet-namske tiskovne agencije je bilo na področju Tay Ninha v bližini meje s Kambodžo ubitih ali okuženih več kot tisoč oseb. Med mrtvimi je tudi trideset otrok. N«mško-romunski odnosi BONN, 28. — Iz Romunije se je vrnil minister za gospodarstvo Schiller, ki je uradno prisostvoval otvoritvi romunske razstave o gospodarskih dosežkih v zadnjih 25 letih. Imel pa je nepredviden razgovor s Ceausescom, s katerim je obširneje Obravnaval romunsko-zapadnanemške gospodarske odnose. Predvsem gre za usklajevanje z romunskim petletnim gospodarskim načrtom in za nemške dobave strojev ter oprema. Govor je tudi bil o deficitu, ki ga izkazuje romunska plačilna bilanca v odnosu do Zapadne Nemčije in o naporih, da se ta deficit premosti. V tej zvezi je bil tudi govor o tem, da se z romunske strani želi večji dotok nemških turistov, saj lahko z njih valutnimi -izdatki bistveno prispevajo h kritju plačilne bilance. V zaključkih je bilo tudi izraženo, da obe strani podčrtujeta pomembnost medsebojnih stikov. Indijski zunanji minister septembra v Jugoslaviji Na vabilo državnega tajnika za zunanje zadeve Mirka Tepavca bo v drugi polovici septembra uradno obiskal Jugoslavijo indijski zunanji minister Tineš King. TITO NA OBISKU V DALMACIJI Zastopnike občin in gospodarstva je opozoril na izvajanje reforme Vodstvo Zveze komunistov Jugoslavije bo kmalu razpravljalo o gospodarskih vprašanjih (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Predsednik republike je po obisku Dubrovnika din Splita prispel danes opoldne v Zadar. Tako v Dubrovniku kot v Splitu je predsednik republike v razgovoru z zastopniki krajevnih oblasti in gospodarstva obravnaval najvažnejša gospodarska vprašanja in povedal svoje mnenje o gospodarskih načrtih Dalmacije. Tito je še posebno opozoril na potrebo, da se upoštevajo realne možnosti gradnje novih objektov. Izrekel se je proti načrtu ustanovitve konzorcija dalmatinskih občan za raziskovanje nafte na obalnem področju in proti načrtu gradnje velike železarne v Splitu. Tito je predlagal dalmatinskim občinam, naj svoja sredstva za raziskovanje nafte vključijo v podjetje INA, ki je že vložilo 3 milijarde dinarjev za raziskovalna dela na tem področju. Predsednik republike je o-pozaril, da je trenutno najbolj potrebno reševati vprašanje nelikvidnosti v gospodarstvu in ne spuščati se v velike investicije, ki lahko še bolj zaostre ta problem. Iz istega razloga je predsednik re šanj, kd se tičejo dežele in inte- publike tudi proti gradnji drugih hddrocentral na Donavi. Maršal Tito je priporočil zastopnikom dalmatinskih občin in gospodarstva, naj razvajajo turizem ladjedelniškc industrijo in industrijo aluminija in naj dajo v svojih gospodarskih načrtih prednost rekonstrukcijam in doslednemu izpolnjevanju gospodarske reforme. V razgovoru z zastopniki splitske komune je Tito poudaril, da socialistična demokracija mora spremeniti svojo vsebino, ona mora biti povezana z materialno osnovo. Nam ni potrebna formalna demokracija, temveč konkretna praksa, in sicer na osnovah samoupravljanja. Tito je poudaril potrebo, da je treba posvetiti posebno pozornost krepitvi enotnosti dežele. Za krepitev te enotnosti pa je potreb no, da se v vseh vprašanjih odkrito govori in da se vprašanja sporazumno rešujejo ter da se ne dajejo pri tem enim ali drugim koncesije. Enotnost našega ljudstva moramo graditi od spodaj in s pravilnim reševanjem vseh vpra iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiinuiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimniiinfiiHHiiiiiiiiiMiifiiiiHniiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii ARABSKI PROTEST ZARADI POŽIGA MOŠEJE AL AQSA VEDNO BOLJ ODLOČEN Protiizraelske stavke in demonstracije v ZAR, Jordaniji, Siriji, Libanonu in Iraku Kralj Husein: «Vojna z Izraelom je neizogibna^ . Izraelski parlament poziva OZN, naj uvede preiskavo o položaju židovskih skupnosti v arabskih državah . Različne verzije o izraelskem vdoru na egiptovsko ozemlje KAIRO, 28. — V skoraj vseh arabskih državah so se danes še zaostrili masovni protesti proti Izraelu zaradi požiga mošeje Al Aq-sa v Jeruzalemu. Istočasno so predstavniki 24 arabskih držav sklenili, da bodo zahtevali sklicanje varnostnega sveta OZN, ki naj razpravlja o požigu muslimanskega svetišča. Sedem milijonov egiptovskih delavcev je danes v vsej ZAR za dve minuti prekinilo delo v znamenje protesta proti požigu. V Libanonu so sindikati sklicali enourno stavko. Tudi libanonski odvetniki niso danes šli na sodišče v znamenje protesta proti požigu, ki ga je njihova zveza označila za «zločinski napad proti naj svetejšim duhovnim in kulturnim vrednotam«. Prav tako je bila enourna stavka tudi v Jordaniji, v Siriji pa je protestna stavka trajala štori ure. V Damasku so bili tudi številni protestni shodi; na enem od teh je govoril sam sirski predsednik Atasi, ki je dejal, da trnovi zločin svetovnega sionizma ne bo ostal nekaznovan«. Tud! v samem Jeruzalemu so bile danes vse trgovine zaprte, medtem ko se je na tisoče oseb udeleževalo protestnih povork. O protestnih demonstracijah proti Izraelu poročajo budi la prestol- ..............................................................m,,,,n,n,n OBISK BRITANSKEGA NOTRANJEGA MINISTRA V LONDONDERRYJU Katoličani mestnega predela Bogside so Callaghana burno in svečano sprejeli Irski katoliški primas kardinal Conway zadovoljen z obiskom ministra - Izjava predsednika vlade republike Irske LONDON, 28. — Britanski notranji minister je danes obiskal Londonderry, kjer se je sestal s katoliškim prebivalstvom mestnega predela Bogside. Dva tisoč katoličanov se je zgrnilo okrog ministra Callaghana in njegova o-sebna straža mu je z velikimi napori utirala pot med množico. Prebivalstvo ga je večkrat ustavilo in mu glasno izražalo svoje ogorčenje proti severnoirski vladi, ki zapostavlja in zatira katoliško manjšino. Red v tem katoliškem mestnem predelu so vzdrževali čla. ni «odbora za obrambo«, medtem ko so britanski vojaki in člani policije ostali pred barikadami, ki zapirajo dohode v Bogside. Pred prihodom ministra so prebivalci področja očistili svoj mestni predel in odstranili vse, kar je na ulicah ostalo po tragičnih dneh v preteklem tednu, da bi britanskega ministra najbolj svečano sprejeli. Pred njegovim prihodom so katoličani odstranili irsko za stavo, ki je do včeraj plaoolala na najvišji zgradbi njihovega mestnega predela. V Bogsideju pa se je minister Callaghan eno uro raz-govarjal s predstavniki »Združenja za obrambo prebivalcev London dcrryja». Nato je z balkona hiše, v kateri je bil sestanek, nagovoril množico in pojasnil, da je nepristranski in da stoji na strani tistih, ki sta jim bili odvzeti pra vica in svoboda. V protestantskem predelu mesta se je britanski notranji minister zadržal za krajši čas. Tu ga je sprejela manjša množica ljudi, katero je minister pozval, naj sodelujejo v naporih pri odstranjevanju spora, da bosta vsem zagotovljeni delo in pravica. Danes se je minister Callaghan sestal s katoliškim kardinalom Con. wayjem. Po razgovoru je kardinal izjavil, da je ministru predložil načrt za preobrazbo področij v Severni Irski, kjer so potrebni predvsem gospodarski, politični in socialni ukrepi v korist prebivalstva. Kardinal je pozitivno ocenil obisk ministra Callaghana v Severni Irski. Nato je katoliški primas izjavil, da položaj v Severni Irski zahteva sodelovanje vseh prebivalcev in dejal, da bo imel obisk ministra Callaghana pozitivne učinke v tem pogledu. Kardinal je nadalje izjavil, da ima vtis, da se minister dobro zaveda sedanjega položaja v Severni Irski in da se iskreno zavzema za njegovo rešitev. Po sestanku s katoliškim kardinalom je britanski minister sprejel na razgovor protestantskega duhovnika Paisleyja, voditelja protestantskih ekstremistov. Med raz. govorom je minister povabil Pais-leyja, naj »zdramatizira položaj« in mu zagotovil, da meja med Severno Irsko in republiko Irsko ostane nedotaknjena. Ob napovedi, da bo minister Callaghan sprejel protestantskega duhovnika Paisleyja, so katoličani ostro reagirali. Gibanje la dr- žavljanske pravice v Severni Irski je nasprotovalo sestanku in je izjavilo, da ni zadovoljno s programom obiska ministra Callaghana. V tej zvezi je gibanje izjavilo, da niso povabili nobenega njihovega uradnega predstavnika na sodelovanje v zvezi z obiskom ministra Callaghana. Predstavnik gibanja pa je izjavil, da minister kroži po Severni Irski v spremstvu ljudi, «ki nimajo nič skupnega z borbo za državljanske pravice«. Po mnogih dneh je prišlo danes dopoldne v Belfastu do prvega incidenta. Neznanci so iz drvečega avtomobila oddali nekaj strelov. Policija poudarja, da streli niso nikogar ranili in da ni hila povzročena nobena škoda. Hkrati pa pripominja, da si ne more razložiti vzrokov teh strelov. Medtem ko britanski notranji minister Callaghan nadaljuje s svojim obiskom v Severni Irski, je bilo v Dublinu objavljeno sporočilo, v katerem je rečeno, da je predsednik vlade republike Irske Lynch izjavil, da se v Severni Ir ski ne sme povrniti prejšnje stanje. Lynch poudarja, da je prisotnost britanskih čet in njihovo nadzorstvo nad policijo korenito spremenilo zakonit položaj šestih kneževin na severu. Lynch je izključil možnost uporabe sile, da se napravi konec razdelitvi irskega otoka. Glede rešitve tega vpra sanja predsednik vlade republike Irske pravi, da je pripravljen raz pravljati z vlado Velike Britanije. niče vzhodnega Pakistana Dakike, kjer se je preko desebtisoč ljudi zbralo na osrednjem trgu. Demonstranti so od vlade zahtevali, naj napove proti Izraelu usveto vojno«. Za jutri so v Delčki napovedali da« narodnega žalovanja. V Amanu so uradno sporočili, da bo jordanski kralj Husein odpotoval jutri v Sauriovo Arabijo, kjer se bo sestal s kraCjjem Feisa-lom, v soboto pa se bo v Kairu srečal s predsednikom Naserjem. Huseina bodo spremljali jordanski ministrski predsednik Talhouni, zunanji minister Rifai in vrhovni poveljnik oboroženih sil maršal El-Majaii. Libanonski list «A1 Jaryda» objavlja danes intervju s kraljem Huseinom, ki med drugim trdi, da je nova vojna z Izraelom neizogibna in da bi utegnila vsak čas izbruhniti. Jordanski kralj je v intervtjtujiu tudi Izjavil, da bi lahko kmalu prišlo do «malega arabskega vrha«, na katerem bi pripravili konferenco vseh arabskih državnih paglavanjev. Husein ni povedal, katere države naj bi se udeležile tega «malega vrha«. Po pisanju lista «A1 Jaryda» bi te utegnile biti ZAR, Joidanija, Sirija in Irak. Glasnik gibanja za osvoboditev Palestine «A1 Fatah« je danes na tiskovni konferenci pozval vsa palestinska odporniška gibanja, naj združijo svoje sile proti izraelskemu agresorju. Palestinski predstavnik je tudi ostro kritiziral ZDA zaradi njihove «slepe podpore Izraelu«. Glasnik je izrazil mnenje, da 'bi moral papež Pavel VI. jasno in javno zavzeti stališče o požigu mošeje Al Aqsa. Izraelski parlament je na današnji seji razpravljal o položaju židovske skupnosti v arabskih državah in o nedavnih usmrtitvah v Iraku. Parlament je sklenil pozvati OZN, nad uvede preiskavo o »stalnih kršitvah človečanskih pravic«, do katerih pride v arabskih državah proti židovskim skupnostim. V tej aveei je izraelski predstavnik pri OZN Joseph Tekoah obiskai danes generalnega tajnika U Tan-ta, katerega Je zaprosil za posredovanje, da bi zagotovili židovskim skupnostim, ki živijo v arabskih državah in še posebno v Iraku, Siriji in ZAR, pravico, da zapustijo te države. Tekoah je tudi označil za propagandistično gesto sklep a-ralbskih držav, da zahtevajo sklicanje varnostnega sveta zaradi požiga jeruzalemske mošeje Al Aqsa. Po poročilih iz Tel Aviva je izraelski komandos izvedel preteklo noč drzno akcijo na egiptovskem ozemlju. Izraelska vojaška enote je prodrla 260 kilometrov globoko v ozemlje ZAR ter napadla z minometi sedež vojaškega regionalnega štaba blizu Miunkabe ob Nilu. V Kadru so to vest zanikali: po egiptovski verziji je izraelsko letalo preletelo Rdeče morje ter spustilo nekaj bomb na vojaško taborišče v bližini Assuite ter se nato oddaljilo. Bombardiranje ni povzročilo niti človeških žrtev niti materialne škode. Izraelska letala so danes v poznih jutranjih urah obstreljevala položaje jordanskega topništva v bližini Damyjskega mostu, od koder so malo prej Jordanski vojaki streljali na izraelsko patruljo. Po poročilih lz Amana je bombardiranje trajalo pet minut in ni povzročilo žrtev. Na različnih področjih Sueškega prekopa je prišlo danes do številnih topniških dvobojev med egiptovskimi in iaraetekiml enotami. Izraelsko veleposlaništvo v Parizu in francosko zunanje ministrstvo sta danes odločno zanikala vest, ki jo je včeraj objavila neka zahodna tiskovna agencija, po kateri naj bi Franclja ponovno dobavljala orožje in nadomestne dele Izraelu. •pozno zvečer se je zvedelo, da bo v kratkem v Kairu »mali arabski vrh«, ki se ga bodo udeležili državni poglavarji ZAR, Jordanije, Sirije in Iraka. Vest Objavl.ja kairski list Al Ahram v svoji jutrišnji številki. resov naših delovnih ljudi. Tito je napovedal, da bo vodstvo Zveze komunistov Jugoslavije kmalu razpravljalo o aktualnih gospodarskih vprašanjih in dodal, da se ne sme več dovoliti kopičenje nerešenih gospodarskih vprašanj. «Mi komunisti se moramo zavedati, da smo odgovorni pred ljudstvom, za to moramo biti disciplinirani. Za mene ni komunist kdor se samo z besedami strinja, dejansko pa dela nasprotno« — je poudaril predsednik. Tito je nadalje poudaril, da se je treba boriti proti vsem antisocialističndm pojavom. Na koncu svojega govora je Tito dejal, da morajo komunisti bolj odločno poseči v vprašanje ocenjevanja vssh virov nelikvidnosti v gospodarstvi in omogočiti polno usposabljanje delovnih organizacij, da bi se hitreje razvijrie in na te način krepile gospodarstvo in življenjsko raven delovnih ljudi. B. B. Dva mrlva med neredi v Santo Domingu SANTO DOMINGO, 28. — V prestolnici Dominikanske republike je prišlo danes med stavko, ki so jo priredili uslužbenci javnih prevozov, do izredno hudih neredov in spopadov s policijo, med katerimi sta bili dve osebi ubiti, sedem pa ranjenih. Enega od žrtev, 17-letnega fanta, je krogla iz samokresa zadela v glavo, 25-letni mož pa je umrl zaradi eksplozije ročne bombe. Neredi v Santo Domingu so trajali ves dan: eksplodiralo je kakih deset bomb, policija pa je aretirala približno 75 oseb. Stavka je bila proglašena iz protesta proti zvišanju cene bencina in proti vladni politiki varčevanja. Hitlerjevi portreti priljubljeni v NPD SAARBROCKEN, 28. - Karl Bre-yer, kandidat »nacionaldemokratske stranke« (NPD) na volitvah za obnovo zahodnonemškega Bundestaga, je danes izstopil iz stranke in jo obtožil, da je «dedič Hitlerjeve nacionalistične stranke«. V pismu, ki ga je poslal volilnemu revizorju Posarja, Breyer piše, da «si voditelji NPD med sabo izmenjujejo Hitlerjeve portrete« ter tako zaključuje: «NPD obljublja volivcem red in varnost, vendar ni zmožna vnesti reda niti v svoje vrste.« Demonstracije v Aachnu proti ministru Straussu AACHEN, 28. — Zahodnonemškl minister im voditelj krščansko socialne stranke Franz Joseph Strauss je imel danes v Aachnu dokaj razgibano vrženo zborovanje, na katerem na sploh mogel do besede. V dvorano, kjer je bilo zborovanje, se je namreč zbralo nekaj stotin pripadnikov levičarske «izvenpariamenfa.me opozicije«, ki so ministra sprejeli z žvižganjem, v vzklikanjem nacističnega gesla »Sieg Heil!» in z glasnim mukanjem. Na ta način so demonstranti protestirali proti nedavnim izjavam ministra, po katerih naj bi bili pripadniki »izvenparlamentame o-pozioije« «živali, za katere ne smejo veljati zakoni, ki so jih izdali za ljudi«. Kljub naporom rediteljske službe se hrup ni polegel, teko da je moral Strauss zapustiti dvorano in prekiniti zborovanje. Podobno se je Straussu zgodilo tudi na shodu v Wuppertalu, kjer so ga mladi demostranti sprejeli s petjem pesmice, ki se začne z verzom: «Hi-ba-bo, Straussa v živalski ' vrt«. iiitiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiMuiMmmmiiiimimmiiimiMiinuuiMmmuii V ITALIJI SE OŽIVLJA POLITIČNO ŽIVLJENJE Razne polemike o stališčih De Martina Okrožnica ministra za šolstvo o ustanavljanju ustanov za pošolski pouk RIM, 28. — Intervju tajnika socialistične stranke De Martina s tednikom »Espresso« je vzbudil v javnosti izreden odmev in zlasti med bivšimi socialdemokrati pravi val napadov. Med zanimivimi stališči je ocena, ki jo daje republikansko glasilo «Voce republicana«, ki pravi, da gre za stališče, ki je politično premišljeno in da lahko odstrani razne strahove, ki so krožili vse mesece vladne krize. List pravi, da izhaja iz stališča De Martina in njegovih dvomov, da bo KD sposobna ustvariti dvostran sko vlado s socialisti, končni zaključek, da se bo treba pač sporazumevati med štirimi strankami levega centra ter da vidi možnost obnovitve organskega levega centra, kolikor se seveda odstrani veto PSU. Končno so republikanci mnenja, da gre za politično jasnost in kolikor bi obstajala pred meseci, ne bi prišlo do tako resne vladne krize, kot smo jo doživljali. Dejali smo že, da je reakcija socialdemokratov izredno živahna in lahko rečemo, da tudi «obilna», saj se je zvrstil kar cel val polemik, ki pa so vse ubrane na isti ton. V bistvu Tanassi, uradna izjava tiskovnega urada PSU, Preti, Orlandi in povrh še neka socialdemokratska agencija ponavljajo polemike glede odnosov s komunisti in se sklicujejo na leto 1948, češ da so takrat ubranili italijansko demokracijo pred komunisti. Na tej osnovi jih tudi najbolj prizadene trditev De Martina, da ni mogoče več obnavljati takratnega ozračja hladne vojne. Jutrišnja «Unita» pa bo objavila članek Amendole, ki odgovarja na val reakcij, ki jih je vzbudilo njegovo stališče o vključevanju italijanskih komunistov v o-blast. Minister za šolstvo Ferrari Ag-gradi je izdal okrožnico z navodili za ustanavljanje pošolskega pouka, v kateri se poudarja pomembnost teh ustanov in nujnost njih razširitve. Tajništvo CGIL je predlagalo ministrstvu za kmetijstvo in proračun, da pride čim prej do sklicanja vsedržavne konference o industriji sladkorja, ker se je zaostril položaj zaposlenih delavcev v tem sektorju in se tudi sindikalni odnosi vedno bolj zaostrujejo. Brandt obišče Ferrija RIM, 28. — Zapadno nemški zunanji minister in vodttelj socialdemokratske stranke Willy Brandt bo prispel v ponedeljek na zasebni obisk v Italijo in se bo sestal s tajnikom PSU Ferrijem. Vest o njegovem obisku je izdal tiskovni urad PSU. BONN, 28. — V Bonnu so sporočili, da se bo zahodnonemštoi zunanji minister Wi!Iy Brandt sestal 3. sepiembra v Bruslju s svojim belgijskim kolegom Harmelom. V POKRAJINI NIZKIH IN VISOKIH TATER uprli Pred 25 leti so se Slovaki nacistom in njihovim hlapcem Prispevek slovaških partizanov je bil pomemben za borbo proti nemškemu okupatorju m Spomenik slovaškemu odporu blizu vasi NemeCki BRATISLAVA, 28. — V teh dneh slavijo Slovaki zmago nad diktaturo bratislavskega kvizlinga Jožefa Tisa, potem ko so zahodne države v Muenchnu leta 1939 na eni strani, ter Hitlerjeva Nemčija na drugi, sklenile ustanoviti «slovaško državo*. V tem času se je prepad med ljudskimi množicami in reakcionarnimi silami vedno večal. Na češkoslovaškem ozemlju je prišlo do bojnih spopadov prav na Slovaškem. Središče ostrih bojev je bilo v okolici Banske Bystrice, kjer so kasneje postavili v spomin številnim prvoborcem slovaškega upora z leta 1944 mogočen spomenik, ki je vsem neizbrisna priča tistih hudih časov. Nedaleč od spomenika stoji še danes peč, kjer so nacisti in njihovi hlapci sežgali okoli tisoč ljudi, največ iz bližnjega naselja Nemecka. V teh krajih so se med leti 1944-1945 odigravali hudi boji. Hkrati pa je v državi naraščalo opozicijsko napredno gibanje, kateremu je bila na čelu glavna organizacijska in idejno politična sila, češkoslovaška komunistična partija. V teh bojih, pri katerih je sodelovalo preko 60 tisoč uporniških vojakov in 20 tisoč partizanov, je bilo doseženih veliko uspehov. V teku' raznih ofenziv proti nemškemu okupatorju in domačim kvizlingom, so slovaške narodnoosvobodilne enote zajele kar 56.000 mož, iztirile 283 vlakov, porušile 100 mostov in zrušile 60 letal. S temi akcijami se je približeval vedno bolj eden izmed najugodnejših trenutkov slovaškega naroda: dan svobode. Komunistična partija, kot najbolj napredna družbena sila, je s svojim vplivom prepričevala slovaško ljudstvo, da je prijelo za orožje in naskočilo sovražnika. V ljudski antifašistični fronti so nastali prvi redni oddelki češkoslovaške vojske, katerim je poveljeval general Ludvik Svoboda. Češkoslovaška vojska je s pomočjo Rdeče armade prav na slovaški zemlji zadala dokončen udarec napadalcem in postavila temelje za novo družbeno preobrazbo. Na vse te dogodke se danes spominja slovaško ljudstvo, ki je s svojim revolucionarnim bojem pripomoglo, da je nastala nova Češkoslovaška socialistična federativna republika. General Ludvik Svoboda je bil svoj čas poveljnik I. korpusa češkoslovaške armade. Na sliki: Svoboda v pogovoru s skupino kmetov v nekem osvobojenem kraju vzhodne Slovaške DINIS HOČE UGOTOVITI VZROKE SMRTI Sodna razprava proti senatorju E. Kennedyju bo 3. septembra Na procesu bo veliko število časnikarjev in televizijskih operater, jev . E. Kennedy ne bo šel v Evropo - Dinis na mestu žaloigre NEW YORK, 27. — Sodnik prizivnega sodišča v Edgartownu Boyle je izjavil, da se bo začel proces proti senatorju Edwardu Kennedyju 3. septembra. Kot je znano, je ameriški senator povzročil hudo prometno nesrečo blizu Chappaqiddick Island v kateri je tragično zgubila življenje tajnica Boba Kennedyja Mary Jo Kopechne. Zagovorniki E. Kennedyja so bili danes pri Boylu in so zahtevali, da bi tudi oni smeli postaviti dodatna vprašanja raznim pričam, ki bodo nastopile na procesu. Sodnik je na to prošnjo reagiral negativno ker meni, da bo proces izredno važen in da ne sme postati neka privatna anketa. Glavni Kennedyjev zagovornik Ed- NiiumiiiiiuiiiuiiiMiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiimrafiiiiiimiiiinmiiiiiiiimmiimiiiiiiiiaiiiiiMN BOGAT PLEN PREMETENIH TATOV Pariškemu draguljarju $o ukradli briljantno ogrlico Nakit je vreden iei 200 milijonov lir PARIZ, 28. — Trije tatovi so sinoči ukradli slovitemu pariškemu draguljarju Cartieru briljantno ogrlico, ki je vredna 2 milijona frankov, ali približno 230 milijonov lir. Policijskim organom se je do sedaj posrečilo ugotoviti samo, da so tatovi tri osebe, in sicer dva moška anglosaškega tipa in neka plavolasa ženska. Ta je nosila plašč i/. soboljevine ter je stara kakih 40 let. Tujci so prišli v trgovino, da bi jim popravili uro. Ko je trgovska pomočnica imela opravka z dvema, je tretji segel v izložbeno okno ter se (»lastil ogrlice. Tatvino so opazili šele zvečer, ko so spravljali blago, Iz Rima pa poročajo, da so danes opoldne neznani tatovi okradli neko zlatarno, potem ko so naredili veliko luknjo v zidu, ki stoji tik ob nekem velikem skladišču olja. Tatovi so v glavnem pobrali veliko zlatih okraskov Iz Izložb. Lastnik zlatarne Eldo Barbisi je takoj poklical orožnike, katerim je povedal, da znaša škoda približno 7 milijonov lir. Orožniki so takoj uvedli preiskavo in prišli do zaključka, da so tatovi naredili «mojstrsko luknjo« v notranjem zidu zlatarne, pobrali zlate okraske in hitro zbežali, ne da bi pustih za seboj kakega sledu. Puljsko sodišče je obsodilo Nemca ki j« ubil dr. Caglia PULJ, 28. — Puljsko sodišče je obsodilo 24-letnega frizerja Jurge-na Guleja iz Zahodne Nemčije na eno leto zapora, ker je 5. avgusta ubil s svojim motornim čolnom italijanskega turista dr. Camilla Caglia iz Catanije. Kazen je pogojna. Kot smo že poročali, se je Gule preveč približal obali, kjer so se v morju kopali številni turisti. Vijak njegovega motornega čolna je hudo razmesaril nesrečnega Caglia. Po sklepu puljskega sodišča bo moral Gule plačati pokojnikovi vdovi 13.144 novih dinarjev. bo, v kateri je bilo kakih 2 milijona lir, to je približna ukradena vsota v Massi. Colgiaco pa je imel pri sebi tudi samokres. Na policijski postaji sta roparja izjavila, da sta se skrivala dalj časa v nekem močvirju blizu Mas-se ter da sta nato ukradla neki avtomobil «fiat 850» in prišla tako, ne da bi ju orožniki opazili, do francoske državne meje. Nato sta skrivaj prekoračila mejo in že sta delala načrte kako bosta porabila denar, ko sta se srečala s francoskimi orožniki. Ti so ju takoj priprli in ju povrh tega obtožili zaradi nezakonitega prekoračenja meje in zaradi nedovoljene nošnje o-rožja. Francoski orožniki so takoj obvestili o tem italijansko policijo, ki je že vložila prošnjo za njuno izročitev. Italijanski orožniki so povedali, da sta Colgiaco in Civello dobro znana policijskim oblastem, ker sta prejšnji mesec zagrešila več tatvin v Lucci in Alesandrii. ward Hanify je bil s tem sodnikovim odgovorom zelo nezadovoljen, ker meni, da smejo po ameriški u-stavi zagovorniki prizadete stranke po svoji uvidevnosti spraševati priče, ki sodelujejo na procesu. Sodnik Boyle je dodal, da se bo moral senator prostovoljno javiti sodnim oblastem, kajti v obratnem primeru bi mu pretila huda globa. Hanify je na te besede odgovoril jasno in odločno ter izjavil, da se bo E. Kennedy sam predstavil sodišču 3. septembra. Predstavil se bo kot čisto preprost in navaden ameriški državljan in ne kot senator ZDA. Zagovorniki, ki bodo stali E. Ken-nedyju ob strani, so izjavili da si ne vedo razlagati, zakaj je sodnik odbil njihovo uahtevo po uvedbi postopka «cross examination» (križno zasliševanje). Pravijo, da so prav s tem postopkom skušali izluščiti resnico in ne pa jo prikriti, kot po njihovem mnenju dela sodnik Boy-le. Čudijo se v tem pogledu tudi ukrepu sodnika, ki je dovolil, da bo procesu prisostvovalo veliko število časnikarjev in celo televizijskih operaterjev. Senator E. Kennedy je sodniku Boyleju neposredno odgovoril ter mu zagotovil, da se bo prostovoljno prijavil na sodišče. V ta namen je senator odložil potovanje v Evropo. Državni pravdnik iz New Bedfor-da, ki bo aktivno sodeloval na procesu, si je danes ogledal kraj nesreče. V jezeru, ki leži tik ob avtocesti je utonila Kopechnejeva. E. Dinis je povedal, da je jezero ob cesti zelo nevarno za promet, ker pelje v njegovi bližini in da pelje preblizu zelo važna in velika avtocesta, na kateri avtomobili dosegajo blazne hitrosti. Tik ob jezeru pa je na cesti nevaren in oster ovinek, ki je bil po mnenju pravdnika vzrok nesreče. Na vprašanje novinarjev, kaj misli o tem procesu in sploh o senatorju Kenned.vju, je Dinis izjavil, da bo skušal priti do resnice in končno določiti vzrok, zakaj je mlada Mary Jo Kopechne utonila 18. julija. Še vedno pogrešajo gornika na Prisniku reše- VIDEM, 28. - Danes so valne ekipe nadaljevale preiskavo na Prisniku v okolici Trbiža. Kakor smo poročali, je včeraj izginil tu 55-letni gornik Gianni Mari-netto, ki je šel zjutraj nabirat gobe. Pri reševanju sodelujejo e-kipe trbiških gornikov, finančnih stražnikov, karabinjerjev in agentov javne varnosti. Pri preiskavi se ekipe poslužujejo tudi helikopterja, ki jim ga je stavilo na razpolago vojaštvo. Uradno sporočilo o nesreči pri Vnukovu V Franciji so aretirali roparja iz Masse Pisane Francoska policija LUCCA, 28. je danes javila, da je prijela dva italijanska državljana, 23-letnega Luigija Colgiaca in 17-letnega Antonia Civella, ki sta izjavila, da sta pred dnevi oropala poštni urad v Massi Pisani. Oba je danes francoska policija čisto s'učajno aretirala, ker sta bila brez osebnih dokumentov. Roparja sta imela ob aretaciji tudi tor- Eksplodirala bomba v aienski banki ATENE, zb. — Bomba majhne jaKosti je eksplodirala danes popoldne na sedežu trgovinske kreditne banke v Atenan. Do sedaj se je zvedelo, da je bomba povzročila precejšnjo materialno škodo in ranila nekega uslužbenca v banki. Menijo, da je bila postavljena v bližnjem dvorišču. Nekaj minut pred eksplozijo je grško osvobodilno gibanje »Akri-tas* javilo po telefonu raznim tujim časnikarskim agencijam, da bo danes v Atenah atentat proti sedanjemu fašističnemu grškemu režimu. Policija je bliskovito prišla na kraj ter uvedla preiskavo. Prejšnjo soboto je v neki atenski čistilnici, ki je last ameriških delničarjev, eksplodirala bomba večje jakosti in tudi v tem primeru povzročila znatno materialno škodo. MOSKVA, 26. - Glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva je po telefonu sporočil zahodnim dopisnikom v Moskvi nekaj podatkov glede letalske nesreče, kd se je v torek zvečer pripetila na letališču Vnukovo. Pri pristanku «Ujušina 18», ki Je prevažal 102 potnika, Je zgubilo življenje 16 ljudi. Glasnik ni povedal števila ranjenih. Glede vzrokov nesreče pa Je pripomnil, d« je v teku preiskava. Po teh zadnjih vesteh Je «Ilju-šin 18» prihajal lz rudarskega sibirskega mesta Norilska In ne iz letoviSčarakega kraja Sočlja pri Črnem morju. Sovjetsko zunanje ministrstvo je že prej sporočilo, da med potniki ni bdi noben tujec. Te vesti je potrdil list «Iz-vestja», ki je objavil uradno sporočilo ministrstva za civilno letalstvo. KALKUTA, 28. — Deset gimnazijskih študentov je izgubilo življenje pri neki cestni nesreči. Avtobus, s katerim so se peljali, je na ovinku zdrknil s ceste ter se prekucnil v jarek. Nekaj študentov je bilo ranjenih. Specializirane prireditve genovskega velesejma Uprava genovskega velesejma bo v prihodnjem letu organizirala osem specializiranih prireditev. Te si bodo sledile po naslednjem koledarju: a) od 31. januarja do 9. februarja bo na vrsti 9. mednarodni salon navtike in 10. mednarodni salon turističnih prikolic in naprav za kampiranje: b) od 18. do 30. marca bo 1. razstava predmetov-darov ter 1. svetovni prikaz potovanj in počitnic; c' od 20. do 29. junija bo 1. med narodna razstava vin in likerjev BI BE 1970 - Bienala pijače; č) od 19. do 27. septembra bo na vrsti 1. razstava-prodaja rabljenih čolnov; d) od 7. do 12. oktobra bo 4. mednarodni salon kontejnerja; e) od 18. do 25. oktobra bo 1 mednarodna razstava naprav za boj proti onesnaženju voda in ozračja; f) od 20. do 25. oktobra bo 3. mednarodna razstava naprav za varilstvo; g) od 14. do 24. novembra pa bo 7. mednarodna razstava naprav za hotele in druge turistične obrate z naslovom Tecnhotel s povezano 3. razstavo naprav za bolnišnice in zdravilišča Tecnhospital (ta bo od 18. do 24. novembra). Levkemijo bodo zdravili s snovmi iz morskih organizmov PROVIDENCE (Rhode Island), 28. - Včeraj so sporočili, da se je zdravnikom posrečilo zavreti napredovanje levkemije in v nekaterih primerih celo ozdraviti poskusne živali z zdravili, ki jih pridobivajo iz nekih pomorskih organizmov. Dr. Michael M. Sigel, ki poučuje na vseučilišču v Miamiju, je izjavil na neki zdravniški konferenci, da so snovi, ki so jih pridobili iz dvajsetih tropičnih organizmov podaljšali življenje živalim, ki so jim vbrizgali levkemijo, t.j. klice krvnega raka. Dr. Sigel pa je pristavil, da se jim še ni posrečilo kemično identificirati aktivne protira-kaste činitelje. Sigel pravi v svojem poročilu, da miške, katerim vbrizgajo levkemijo, navadno poginejo v desetih dneh. Pri poskusih pa so ugotovili, da je ena tretjina teh živali živela od treh do osemnajst dni več, če so jim vbrizgali omenjene snovi tropskih organizmov. NEVIHTE OD EVROPE DO MEHIKE Skandinavski vetrovi so ohladili ozračje Silen vrtinec Grosseta . Sneg vetra je povzročil hudo škodo blizu Španiji in poplave v Mehiki MILAN, 28. — Na vseh področjih 1 za Španijo pravcata bela vrana, severne Italije so zabeležili v zad- * Končno naj omenimo še vesti, ki prihajajo iz Mehike in po katerih njih dneh zelo nizke temperature, ki so precej pod poprečjem večjega razdobja let. Sinoči je temperatura ponovno padla zaradi vdora mrzlega zraka iz Skandinavije. V skoraj vsej severni Italiji so včeraj pihali zelo mrzla vetrovi. Vreme-noslovski baloni meteorološke službe vajinega letalstva so zabeležili v višini okoli 5000 metrov hitrost vetra nad 100 km na uro Na letališču Linate so zabeležili temperaturo 8 stopinj nad ničlo. V nekaterih dirugih krajih pa je ta padla na 5 stopinj nad ničlo. V Milanu so opazili zelo nenavaden pojav; nebo je bilo kristalno čisto in v daljavi so bili vidni alpski vrhovi pokriti s snegom. Slabo vreme pa je razsajalo posebno v južnejših predelih Italije. Nevihte so prizadele posebno področja okoli Grosseta. Iz tega mesta poročajo, da je preteklo noč razsajala nad tam področjem huda nevihta. Zračni vrtinec je poškodoval posebno kraja Gavorrano in Castiglion della Pescara. Najhujše pa je bilo v zaselku Bivio Ravi pri Gavorraou, kjer je veter odnašal strehe in ruval drevesa. Vihal' je povzročil škodo, ki jo cenijo na okoli 100 milijonov lir, 15 družin pa je ostalo brez strehe. Gre za okoli 50 ljudi, ki so zgubili vse svoje hišno premoženje. V deželi Furlaniji - Julijski krajini pa se je danes vreme obrnilo na boljše. Povsod je sijalo sonce, le v daljavi je opaziti vrhove gorskih verig, ki so pokrite s snegom. Gradež in Lignano sta se spet napolnila s turisti. Iz Španije pa sporočajo, da je slabo vreme zajelo tudi nekatere predele tega polotoka, ki je znan zaradi svojega vročega podnebja. Prvi sneg je pobelil »Evropske vrhove* v pokrajini Lebaniega. Gre za izreden vremenski pojav, ki je so hude nevihte in nalivi prizadeli številne kraje. Sporočajo, da je moralo 50.000 ljudi zapustiti svoje domove, 16 oseb pa je izgubilo življenje. Najbolj prizadeta sta okraja Oaxaca in Vera Cruz. Mesto Cosamalopan oskrbujejo le s helikopterji. Posadke številnih čolnov, ki sodelujejo pri reševanju ljudi, so se uprle ukazu, da nadaljujejo raziskovanja na poplavljenih področjih, ker se bojijo strupenih kač, ki so se zatekle na drevesa. Himalajska odprava se jc vrnila v Milan MILAN, 28. — Italijanski himalajski «turisti» so se danes vrnili iz Himalaje v Milan. Kot je znano, je himalajsko odpravo organi-i ziral milanski industrijec Ernest Tomasi, ki je predsednik Združenja prijateljev gora (podsekcija milanskega CAI). Odprava je splezala na goro Kol ah oj, ki je visoka nekaj več kot 5000 metrov, štela pa je 26 alpinistov. Zvedelo se je, da je odprava dopotovala najprej v mesto Srdnagar, ki ga imenujejo tudi »azijske Benetke«, ker je zgrajeno na vodi. Od tu je odprava dosegla bazno taborišče v višini 2300 metrov na pobočju gore Kolahoj, ki jo imenujejo tudi «kašmirski Matter-hom». V skupini je bilo tudi osem žensk, od katerih so se tri ustavile v baznem taborišču, ostalih pet pa je nadaljevalo pot skupaj z moškimi tovariši do visokega taborišča, ki so ga postavili na velikanskem ledeniku, ki obkroža goro. Na vrh Kolahoja je prišlo, po treh različnih poteh, 12 alpinistov. Pri vračanju v bazno taborišče, se je odpravi pripetila precej huda nezgoda, ki bi lahko imela u-sodne posledice. Ena izmed žensk, in sicer dr. Tulilia Riccamboni, je zdrsnila v globok žleb. Njeni tovariši so se trudili eno uro, preden so jo izvlekli. Blizu visokega taborišča so italijanski alpinisti srečali tri nosače domačine, ki so jim prišli naproti, da bi jim pomagali nesti razen material v dolino. Dva nosača sta bila bosa ter se tresla od mraza. Delavci v Argentini so množično stavkali V baziliki *v. Petra so minikrila prepovedana: ljubke turistke si pred vhodom v cerkev skušajo podaljšati svoja prekratka oblačila Vhod v svetišče so vatikanski žandarji prepovedali tudi spremljevalki princese Paole, svakinje belgijskega kralja BUENOS AIRES, 28. — Danes se Je zaključila 24-urna stavka, ki jo je proglasilo okoli 300.000 delavcev v znak protesta proti gospodarski In socialni politiki argentinske vlade. Stavka je potekala brez incidentov. To je potrdil minister za notranje zadeve gen. Francisco Bmaz. Baje je prišlo le do lažjih motepj na področju prevozov. General je pripomnil, da so policijski organi aretirali 14 o-seb. Obtožili so jih, da so nagovarjale druge, naj se udeležijo stavke. Po ministrovem mnenju je imela stavka politični in ne sindikalni značaj. Generai tmaz je pristavil, da je v Cordobi stavkalo 80 odst. delavcev. Nekoliko nižja sta bila odstotka v pokrajinah Tucuman in Santa Fe. Najnižji odstotek so baje zabeležili v Buenos Airesu. Podatki, ki jih Je posredoval notranji minister pa so zelo nižji od tistih, kd so jih objavile sindikalne organizacije. Po teh Je povsod stav kala velika večina delavcev. Neuspela izstrelitev ameriške rakete CAPE KENNEDY, 28. - Ameriški znanstveniki so sporočili, da so davi po vzletu uničili raketo »Pioneer*. Ta bi morala opraviti vrsto pomembnih raziskav okrog Sonca. Raketo so uničili v višini 480 km nad Atlantskim oceanom, ker je iz neznanih vzrokov spremenila svojo tirnico. Belo »h C RFRIKR MALI Poglavje v zgodovini afriškega socializma 37. Mali se je lotil vseh teh začetnih nalog z enim samim orodjem; z navdušenjem, ki je znano kot orožje šibkih. Prebivalstvo je bilo obupno revno, dežela je bila v dobri meri puščavska, kjer je nekaj mesecev na leto padal dež in so vse ceste postale neprehodne: Mali nima dohoda do morja in je zato odvisen od milosti in nemilosti sosedov. Ob neodvisnosti ni bilo kadrov, ki bi se takoj lotili dela. dovoljno in pojavljajo se P0-goji za državni udar. UJJL kJČb LUhaVIU ^ Vlada je razpršila vojsko P” vsej ogromni državi, ,ustv?L(j. je posebno organizacijo, U sko milico iz najbolj zV!*L0 državljanov, nekakšno naroča stražo, ki bi posegla ski in organizirala tudi 1J stvo v primeru državnega dara. Modiibo Keita nd takoj podržavil trgovine in niti ni skušal postavita na noge lastno industrijo, kot je poskusila Gvineja. Vse svoje sile je Mali posvetil najprej kmetijstvu. Uvedene so bile zadruge, kar v Afriki ni tako težko kot pri nas, ker je bila še do nedavnega zemlja skupna last plemen in tradicije iz tiste dobe so še žive. Današnja zadružna razdelitev zemlje ni sledila nekdanjim mejam, zadruge so bile dobra prilika, da so se te meje zabrisale in z njimi nekdanje plemenske ločitve. Nadalje so bile zadruge tudi dobro sredstvo, da se je preko njih uvajalo sodobnejše kmetijstvo. Zalet malijskega gospodarstva je trajal približno do leta 1965. Poštenost malijskih uradnikov je bila znana in občudovana po vsej Afriki, v gospodarstvu ni prišlo do nobenega čudeža, a temelji so se zdeli precej trdni, v odnosih med oblastjo in prebivalstvom je vladala neka odprtost, ki ie puščala dovolj upov za nadaljnji razvoj. vedla lasten, preventivna, žavni udar, ki je strnil oblast v roke najzvestejsin,~JJ, nov vlade z Modibom K®!**! na čelu. Nastal je «Nftr9?e, svet za obrambo revoluc J Nad Malijem so se zgnnj temni oblaki. .. sta Gvin«[a 24. maja 1968 in Mali podpisali v pelt^ gu sporazum za kitajsko javil se je Odbor za nar.odH3 osvoboditev, ki je izjavili ^ zahteva, kar so od vec*n°Hno tevali vsi odbori za narj*" osvoboditev: boj proti ai turi, ponovno vpeljavo ®v0 de, konec osebnih zlorab-V ta namen so oficirji _4ofV uvedli cenzuro. Po letu 1965 je postala kriza očitna. Cene so v enem letu narasle za tretjino, narasli so državni dolgovi, povečalo se je tihotapsko prodajanje malijskih proizvodov v tujino in tudi nekdanja solidnost uradnikov nd bila več v ponos deželi. Gospodarske težave privedejo do ideološke krize. Nezadovoljstvo rase in zaupanje vase pade. Ljudstvo postaja neza- SENEGAL Država po francoskem okusu Vladnim možem, ki so se izoblikovali v prestolnicah nekdanjih gospodarjev, se to danes neizogibno maščuje. Odtujili so se svojemu narodu, njegovemu življenju, naučili so se živeti na nov način, kot prejšnji gospodarji in to je ravno tisti način obnašanja in vladanja, katerega so preprosti črnci zasovražili, ker je na njem ostal neizbrisen pečat zapadnega iz-koriščevanje. Senghorjeva največja ^ va je bila v ohranitvi sv J ugleda, katerega si je f?3 -ji Dadu nribnrii lent. oesniK>Ti|, Senegalski predsednik republike Senghor, kot tudi Boi-gny, je predstavnik tistega črnskega meščanstva, ki je nadomestilo francosko oblast in zahteva, da se francoske družbe, ki so obdržale oblast nad deželnimi bogastvi, še naprej poslužujejo njihovega posredništva. Pred narodom so nekakšen prenosen trak med prejšnjim gospodarjem, ki je stopil za kulise in so od njega nerazvezno odvisni. 0 S 'i A ta * a Januarja 1968 je vlada ® !a % k i vlač ;te * 1« gu sjjuiaziUin la nai—j--- _g. H moč pri. gradnji železnisK® v ; ^ vezave med obema dežela ’ j,, s čimer bi bila odpraviJ ^ malijska skrb za zunanjo i x govino. . . i « | To je bila zadnja večja . iij Ut ločitev Keitove vlade. > 19. novembra 1968 j® ska izvedla državni udar. v la namen so ' ttalf i/- nili ustavo, razpustili °s , ^ ke parlamenta, zaprli so ^ vplivnejše vladne osebnost Določena je bila večja s, rvrlo fi i i i It-o v-\i to Inm ® Ili boda tujim kapitalom, s ^ l||,' njim slojem v mestih je^, danih nekaj .obljub, v v j k, je bilo vkljucenah tudi ** t v,xt. ' članov prejšnje skupine-Modibo Keita ni Pr'®eLt(>|j 's cilja, noben afriški v^nes, J' ni prišel do cilja do U"T g £ V aaa piioci uu Udi ja , • g po desetletju neodvisnost f ^ nekateri niso še PadllhLjoč % t.Pm HfMPin imanip Z& tem dajejo upanje za 6^ar. te nost. Vsem pa gr°zl .iLats y nost, ki je pokopala Ji Keita in ostale; prebivaj h ne reaeira nri udarih. 70 ^ a 'S H 1> t H meni, da obtok zavesti ^ stih državah, kot v MaWu’ segal do večine. K t# padu priboril kot pe^JvjteU' rojakih pa kot osvoboo j, Težav in pasti na tej P° bilo nič koliko. . n» Februarja leta 1958 J® o irimpr o-nvnril primer govoril SenegaKj-pg možnosti neodvisnosti v u vezanosti s Francijo, v snu, katerega bo mog°“-set, resničiti «čez deset, ov mogoče čez trideset let”,j jokaj mesecev pozneje so s v sednji Gvinejci vzeli fl0l nost sami, takoj in _ Cef je postal tudi Senghor nejši in zahteval tudi sam odvisnost takoj. Francozi so mu jo d®11, leti pozneje. On je vede*’ ^ ieu pozneje. On je ve— .raa je ne bo dobil takoj, a [ d« ljudstvom ni smel dovoli*1’ ^ Leta 1956 ko je de Gaulle ponudil «okvimi zakon«, po katerem naj bi Afričani posameznih dežel dobili v roke popolnoma vso oblast razen vojaštva, sodstva, diplomacije, carin, zunanjih zvez, financ, višje šolske izobrazbe, javnih del, programiranja, higiene, gospodarstva, kmetijstva in seveda javne varnosti, so se vsi uslužno zadovoljili s tem, kar je ostalo. Zgrozili so se nad Sekou Tourejem, ki si je, edini, upal na svobodnejšo pot . ■juuoHuii; m smej u—- gu bi ga imeli za strahopet®8 jji, za francoskega zaveznik6' kar bi bilo najhujše, za 'Uu-sposobnega od Sekou reja. Z neodvisnostjo se je v pg negalu spremenilo mal cembra 1962 je prvi m*'* jjg; in Senghorjev osebni V A telj Mamadou Dia P°*9 fl* z državnim udarom, ki v ni imel Sag V Senegalu je odgovornost za to prevzel Sedar Senghor, intelektualec, pesnik, ki je imel pogum, da je rekel: «Gospod, odpusti Franciji, ko kaže drugim prava pota, sama pa se podaja na kriva.» Ce bi lahko sodili može po tem, kar govorijo, bi Senghor-ju brez dvoma pripadalo visoko mesto, v politiki pa je v rabi drugačno merilo. Ne smemo pozabita na objektivne težave pri vladanju dežele kot je Senegal. Za Senghor-ja veljajo vse pripombe, ki veljajo za malavvijskega predsednika Hastinghsa Bando, za kenijskega predsednika Ke-nyatto in druge. Niso svobodni, kot bi se lahko zdelo. Francija, oziroma Anglija jim zapira večino izhodov iz sedanjosti v boljšo bodočnost morajo se zadovoljiti s tem, kar zmorejo. z državnim udarom uspel. Od tedaj. ,« večjih notranjih nevajLivj? Na prvih volitvah po "gofl.# nosbi je bil potrjen s 6 $ glasovi na 1.320.000. Bil J® ni kandidat. Njegova s r je dobila na volitvah za pr v 83 odst. izvoza odpade 83 odst. izvoza odpaa® j-gC'* meriške lešnike, ki skromno blago na 1X1 , niK nem tržišču S tem fosfati si morajo pomagati, dežela met* l' petine Jugoslavije, a tri milijone in pol Pr stva. ^jflk Nedavni val Studeč6 5® neredov je prišel tudi negala. ' a (Nadaljevan)* DOBRO OBVEŠČENA «TRIBUNE» JE ZABELEŽILA inska naročila Pentagona ied 20 glavnimi družbami Kli 42 milijard dolarjev, ali 80 odst. naročil vvashingtonske vlade, je Upadlo na vojaška naročila - Tudi univerze so «dobavitelji» vojske koli jg govor 0 zunanji in ZDA. se analitiki M kako bi kak ukrep 'eirta00Ceni Poslovni krogi, >! ze, ni več nikogar, ki ra^ . na*ven, da bi posebno Jr ameriškimi posegi v ifeiilj l,u videl tudi roke stk, r.?®ov, Pa čeprav se e akcijam v sve- sVoi?f?at, borbe za demokra-in še marsikaj, kar j b° in privlačno, kar 5? “aleč od resnice. ZDA wa dobile vzdevka «sve-ijjd ^darja* in to vlogo pri-kr^1' ameriški bolj na- ^ fa določenimi posegi tiav i d'e. zadeve nekate-liik ..krijejo interesi ožjih t. p. ‘*nančnih krogov, je o-! razumljivo. Pred znano newyorško j, ,»Fortunes, ki je pri-Pj ai ze'o značilnih podat-ijjjj a zberemo, da vojaška ^Postavljajo 81.4 odst. kar jih washington- 11^ n‘°re dati v obračun-* letu " lanskem proračun-h j, Pa. i.e bilo teh naročil , Milijard dolarjev, kar nič manj kot jih je izdelala v letu 1968 v vrednosti 1.100.837.000 dolarjev. Predvsem je izdelala veliko bombnikov «Douglas 4». Slovita ameriška telefonska in telegrafska družba American Te-lephone-Telegraph* pa ne izdeluje le telefonov in naprav za telegrafijo, pač pa je za Pentagon lani izdelala tako imenovanih obrambnih raket in protipodmomiških izstrelkov za skupno vrednost 775 milijonov 927.000 dolarjev. Družba Boeing, ki slovi po svojih velikih letalih, je izdelala za obrambno ministrstvo bombnikov «B 52», velikih helikopterjev in raket «Mi-nuteman* v skupni vrednosti 762 milijonov 141.000 dolarjev. Družba Ling-Tempo-Vought je lani prav tako veliko zaslužila, ker je Pentagon pri njej naročil lovcev in razne elektronske opreme za 758 milijonov 261.000 dolarjev. North American Rockwell prav tako izdeluje naprave za elektronske stroje in je za Pentagon izdelala lani elektronskih naprav za letalstvo in za podmornice v vrednosti 668,641.000 dolarjev. Družba General Motors je prav gotovo ena največjih družb v ZDA in na svetu. Omenja se zelo pogosto. Pri tej družbi je Pentagon v lanskem letu naročil turbin za aviooske motorje, oklepnih vozil in drugega orožja v skupim vrednosti 692,610.000 dolarjev. Družba Grumman Aireraft Eni- V nedeljo popoldne na Konfovel (Nadaljevanje na 6. strani) i. T"5® V nedeljo poooldne z začetkom ob 16.30 bo na dvorišču društvene gostilne na Kontovelu proslava 80 letnice ustanovitve pevskega društva « Danica*. Hkrati bodo odkrili tudi spominsko ploščo Jaki st™- Na proslavi bodo nastopili pevski zbori. Na gornji sliki vidimo kontovelski Ljudski oder, ko je leta 1921 gostoval v Vipavi z igro «Veleja» .................m...,.,..............n.........................................................................................................m...................mn........................... miiiiiiiiiimiiiiiiimmiimiiiiimiiiiiinutimiiiiiiiiiimitimiiiiiimun i"*' vaba | hensi milijard lir. Seveda 1 28 orožje, letala, I* l pJjarico itd. Nekatere 'thab’ naročil bolj Zato se med seboj iifouJa naročila. Hkrati pa s sredstvi, da Wa-'t f u°7 takšno politiko, ki saj gre za zneske, •t. j? ebka, vsak pomislek » številu^ pa prepustimo be-kot jih je objavila Utle*: te v poslovnem ali *etu P1^ riruž- km^t)ynamics naročil lov-lv%h/0v’ podmornic in dru-1 U&ivin3 materiala v vred- dolarjev. Druž-’ »Wf Aireraft prav tako f latov ^ pr' nJoj je Pen-) ’!< jjJPod transportnih letal ) •'i v 5-a» ter raket vrste j 87n?nilPri‘ vrednosti 1 ma-N 7,!9J-000 dolarjev. Znana j J Posnl, General Electric, i ^ S*«?? omenja tudi pri a- i ** ker dela tu- ■ v ije dobila od Penta-teskem letu naročil v Jjslte ‘A84.707 dolarjev za k . nwterje, elektronske * IJiitLi Poriobiva naročila. ' Airoraft je po vred-■fjei pna četrtem mestu in mL^ri^tegon naročil reak-Aisrtev helikopterjev šaT'1'320.991.000 dolarjev, i vinjen Douglas tudi " Pt^‘ko za ameriško voj- KAKO SO TRŽAŠKI TABORNIKI LETOS LETOVALI V MARTULJKU Prikrojen peteroboj, nočni pohod in izlet na Vršič Rezultati peteroboja zares niso bili olimpijski ■ Koprive na poti za nočni pohod ■ Z Vršiča še na Mojstrovko ■ Ukaza za spanje ni bilo treba ponoviti Mk * 3 Kratek počitek Na seji tabornega vodstva smo sklenili, da bomo organizirali taborniški peteroboj. Toda potrebno je bilo, da mine polovica taborjenja, preden se je naš športni referent, brat Črt, »zbrihtal* in organiziral, ob pomoči nekaterih taborečih, peteroboj, na katerem bi nastopali vsi taboreči, ra- seveda letala, V MLAKUŽI OB CESTI BEOGRAD ■ SKOPJE ^nteslo kužnih klic Akrili zdravilnost Našli so že sredstva za ureditev kopališča ^ n. kV« Jemo 0(1 Beograda . Potno nedaleč od Bute vasi Rakovec, na- ner|avaden prizor, ba *epe asfaltne ceste bo-i* n‘6u videli zelo veliko iti tivvVo množico moških, jtuoj 1 otrok. Eni so oble-na Pol goLi, otroci tudi J Ihij?®1' Nekoga je pač bolj „ manj tretji pa se drule teieni, ker ga težijo t rideii '-KOT'0' Postavljene P vrw '°P0, videli bomo v kateri se kopajo ljudje z najrazličnejšimi boleznimi, zboleti tudi od kake druge še hujše bolezni, se tega zavedajo odgovorni krogi, ki so, kot smo videli, ostali pred vsem tem brez moči. In ko niso našli druge rešitve, so se obrnili na strokovnjake, da bi ti javno dokazali, kako je veda okužena, torej nevarna. In prišli so jugoslovanski in češki balneologi, torej izvedenci za skrbi, ne pa vpra 1 kopališčne posebnosti vode. Ko tim. ^ ir. c.*._ i ___________1 .......k sn sramu. Poleg mno- šo- Vo? videli bomo tu vj^Vnik* konjsko vprego, po ,u Pa razmetane kupč-*“ 0 se bomo ustavili in e °g ljudje kopajo v ne- ugledali, bomo vi 'okvi l,.'judje kopajo \ u?! mu.1 Itelje mlakuži, ne-Sže pa tudi kuhajo "e se tu ne zmeni vše 4.a ^tetiko, za higie-* iti 0ltlj^ste, čemur pravimo . -aiitBSi‘ka Pritegne pozor-^ še t,,- rega radovedneža, jJJua, ki jih veliko vozi Do^. a kadar se ustavimo k- Dr>eje pozanimamo za 5 Oj - liiV tei uH°tevili, da v tem :V šli ^^uži ljudje iščejo 'la - VSaj olaišanja za svo-t’9^ H«i so namreč prišli v?š L.?a bi ozdraveli od bo zdravniki niso na A(Ja več kot deset let ^ražanje civilizirane-itSi Tl kakor je nekdo za-^ Polasti Pr'a’e razne inšpek u 80 kopanje prepove-v kat„Pa te bilo zaman. V - A n r° »kopališče* uprav-^Slj terijo, da so že več-da so obdali prvič prišli h «kopališču», so se zgrozili. Pristali pa so na analizo vode. In ko so analizo napravili, so — obstali. Blato in mlakuža, v kateri se že deset let kopajo ljudje z najrazličnejšimi kužnimi in nekužnimi boleznimi, je po svoji mineralni sestavi vsaj toliko zdra viina kot je zdravilna voda v Karlovih Varih ali v Vichyju. Z drugimi besedami, so uporni bolniki vendarle imel. prav... Po teh rezultatih je bil takoj izdelan načrt ir. v Bujanovcu bodo zgradili moderno zdravilno kopališče. V kratkem bodo verjetno začeli tudi črpati mineralno vodo. Kaže, da ne bo manjkalo niti sredstev, kajti javljajo se domači in tuji investitorji in vse kaže, da bo to nastalo dostojno zdravilišče. zen bratov Skale in Srnjaka, katerih zasluga je bila, da je vsa stvar tekla kot po olju. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri skupine: v člane, ki so prekoračili mejo 14 let, v mladince, ki niso še dopolnili 14 let, in v dekleta. Največ zanimanja je seveda vladalo za skupino članov, ki so morali prestati težje preizkušnje ir od katerih je bilo treba pričakovati najboljše rezultate. Prvo tekmovanje na sporedu je bil tek na 80 metrov. Tekmovalci so tekli v skupinah po dva ali trije. Proga je potekala po kolovozu, namočenem s potom dežurnih, ki so hodili k Martuljščici po vodo. Tekma je bila zelo zanimiva. Predvsem za gledalce, ker so tekači «racalb, kaj šele tekli. Naslednja panoga je bil met kamna. Ob reki smo poiskali dva kamna, čimbolj okrogla, mogoče enega za dva in enega za štiri kilograme. Težjega so metali člani, ostali pa lažjega. Metali smo zelo slabo in brez vsake tehnike. Sestra Tisa je tako slabo metala, da bi bila skoraj vrgla kamen med občinstvo. S sestro Metuljčkom smo se pošalili, da bo treba odmakniti mrežo za odbojko, ki je bila v bližini, da je ne bi s svojim «dolgim» metom uničila. Peteroboj se je končal naslednjega dne, ko so bile na programu ostale tri točke. Zjutraj smo ciljali tarčo z žogo. To disciplino je po svoji uvidevnosti brat Črt vtaknil v peteroboj, da bi bil to peteroboj, ne pa četveroboj. Ciljali smo zelo slabo in tisti, ki je kaj zadel, je to storil prav po naključju. Po tihi uri smo šli nabirat suhega dračja. Morali smo namreč vsak posebej prežgati vrvico, ki je bila privezana 40 cm od tal. Vrvico je bilo treba prežgati s pomočjo dračja in ene same vžigalice. Prva «spretna in izkušena* skupina naših mlajših bratov je postavila dračje pod vrvico tako, da je potem, ko so prižgali (kolikor bi jim to uspelo), veter pihal plamen proč od vrvice. Končno se jih je veter usmilil, menjal smer in vrvice so pregorele. Brez dvoma je bila najzanimivejša točka tek čez dm in strm Steza je bila jasno markirana s koli, na katerih so bili nabodeni kosi časopisnega papirja. Člani smo imeli daljšo in mnogo napornejšo pot, ker smo morali nekaj časa lesti navzgor in se potem spustiti navzdol po najkrajši poti. Pri tem nas je nekaj padlo in se udarilo. Precej žrtev in padcev je terjal grm robide, ki ga je bilo treba preskočiti. Marsikdo je stopil vanj, se opraskal in še padel povrhu, ker se je v grmu skrivala past — luknja. Brat Ris je tekel tako, da nam je pokazal, kako ne bi smeli teči — risi. Brat Modras pa je šel kar na sprehod, da ne govorim o bratu Galebu, ki je zgrešil pot in bil zasluženo diskvalificiran. Sestra Tisa se je tokrat izkazala kot tekmovalka in kot bolničarka, saj je vsakemu, ki je prišel na cilj, ponudila kos limone. Naš peteroboj je popolnoma u-spel, čeprav ni bilo državnih, kaj šele svetovnih - rekordov. Vsakdo je pokazal, kaj zna, ali bolje kaj zmore. TRIGLAV skratka, da kar je bilo v njiho- RS" h bi preprečili «to 0L'lrav gotovo ne dela ji"11 pUl kraju. Toda «fo*ioa kot 4*' sleherna ovi- * Atnju fteakuže obdali, je I a lr> naslednjega ju-telaikuia spet polna s«Udi te ‘I'1' \, preProsti človek za-** to ',, te bolan in se ne ’ 08 bi mogel v mlaki, OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne re agirajte na besede in natolcevanja nevoščljivcev. Molk je zlato. BIK (od 21.4. do 20.5.) Sklenili boste pogodbo, ki bo povsem spre menila vaš način življenja. Ne sejte vetra, da ne boste želi nevihte. DVOJČKu (od 21.5. do 21.6.) Izne naden oblak nu vedrem nebu uspe ha, pa ne bo hudega. Skušajte se sprostiti v družbi. RAK (od 22.6. do 22.7.) Izrazite svojo hvuležnost človeku, ki vas je v hudem trenutku podprl. Manjši spor v družini. LEV (od 23.7. do 22.8.) Preveč je besed in premalo dejanj. Nekdo vam bo dokazal svojo hvaležnost. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Porav nali boste svoj najvočji dolg Prou čujte samega sebe, ker se ne po znate. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Počakajte, da stvari prei dozore. Navdušenje nad uspehom najmlajših. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Najboljša obramba je napad Nadvse koristno srečanje z nekim sošolcem. STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Važen pogovor z uglednim inozemskim partnerjem. Popolna uresniči tev nekega ljubezenskega načrta. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Preplah v zvezi z nekim posojilom. Nezadovoljivo čustveno napredovanje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Imeli boste zadovoljive uspehe. Preveč omalovažujete nekega sorodnika. RIBI (od 20.2. do 20 3.) Področje trgovine ni za vas, poizkusite v kaki drugi panogi gospod irstva. Odgovo rite prijatelju na pismo. Kmalu po večerji je taborovod-ja zapiskal zbor. Vsi smo se postavili na svoje mesto. Večina nas je že vedela, za kaj gre, ker brat Črt ni mogel skrivati tega, da je organiziral nočni pohod. Taboro-vodja je seveda to potrdil. Velel nam je, naj se temno oblečemo in da moramo imeti nepremočljivo obutev. Nato je Črt povedal glavna pravila, ki so bila že vsem prav dobro znana. Ko smo bili vsi pripravljeni, smo se tiho postavili v vrsto in pod črtovim vodstvom odšli. Takoj se je Črt tiho obrnil k meni in mi pošepetal na uho: «V strogi tišini! Razdalja treh metrov!* Hodili smo po glavni cesti, ki je vodila v tabor. Nenadoma jo je Črt mahnil po stezi navkreber. Povedali so mi, da vodi steza h koči in k bivaku. Tam se je Črt obrnil in mi pošepetal: «Nekaj čudnega v bližini; hodi sklonjen ob robu gozda!* Povelje je neslišno prišlo do zadnjega. Kmalu potem smo vsi kot kaki komandosi prilezli do bivaka. Potem pa smo se vlekli kot megla po gostem grmičevju. Ko smo prišli iz te džungle, smo se v divjem teku spustih po drči. j da se je marsikdo spotaknil in padel. Končno smo le prišli na ravno, a bili smo vsi potolčeni in popraskani, da je bilo veselje! Sedaj smo hodili po strmem pobočju. Od tam smo videli Gozd, Savo in tudi naš tabor. No, sedaj pa je bilo veselja konec. Drča je oi-la namreč porasla s koprivami in drugimi podobnimi rastbnami. Kot bi ne bilo že tega dovolj, je bilo po tleh še debelo kamenje, ki je še bolj zapletlo našo hojo v temi. Med potjo je marsikdo nehote sedel in po zadnji plati zdrsel v dolino. Končno smo dospeli v gozd. Črt se je obrnil proti meni in mi zašepetal: »Občuduj lepoto gozda!* V odgovor je prišlo: »Foto grafirajte, dokler je še svetlo!* Ko smo bili že v neposredni bližini tabora, se je črt ustavil. Sedaj je nastopil brat Borut. Povedal je nekaj besed o pohodu. Po vedal nam je tudi, da se bomo skušali približati taboru, ne da bi nas straža slišala in opazila. Na žalost se to ni uresničilo, kajti tako smo lomastili, da bi nas vsa ka skala slišala! Prišli smo res zelo blizu šotorov, toda straža nas je takoj slišala in pritekla v našo smer. Prikazali smo se ob robu gozda. Potem pa smo vsi stekli v kuhinjo. Tam je vsakogar čakala menažka sladkega bi vročega kompota. JAVOR žvižga za vstajanje sploh nisem slišal, še enkrat sem se obrnil na slamnjači, ko je taborovodja prihrumel v šotor in zakričal name, da moram vstati. Spomnil sem se na izlet: oh, najraje bi ostal v taboru, da bi se odpočil. Sicer pa imam še dovolj izletov. Vstal sem ter motno opazil, da so že vsi na nogah. Celo brat Gusar, ki vsak dan zadnji vstaja. Telovadili smo, zajtrkovali in se takoj nato odpravili na pot, ki nas je peljala skozi Kranjsko goro na Vršič in Mojstrovko. Pogumno smo korakali in bolj mrtvi kot živi prišli na Vršič. Ustavili smo se v Tičarjevem domu, spili vroč čaj in že smo se odpravili na Mojstrovko. Ta vzpon sicer ni bil obvezen, toda kot star tabornik sem bil skoraj prisiljen udeležiti se ga. Pomislil sem tudi na nov žig za mojo taborniško knjižico, na žig, s katerim bi se prav lahko pobahal pred drugimi. Odpravili smo se na pot po krajšnici, ker nismo imeli dosti časa. Bili smo v devetih, med temi je bil tudi brat Ris, ki je pred vrhom kakih desetkrat padel, pa čeprav nosi ime gorskega leva. Nato smo prispeli na sedlo. Tu nam je brat skala kot zanimivost ‘pbVedal, da ko so pred leti hodili tod in zakričali «prasica», se je z gore usul plaz. šaljivo smo dodali, da se je gora prav za gotovo užalila. Ko smo dospeli na vrh, nas je čakalo neprijetno presenečenje: pečata za žigosanje sploh ni bilo. Ker se nam je mudilo, smo se takoj spustili nazaj po isti poti. •Hitro smo prišli do melišča, ki sega tja do koče in po katerem bi se morali spustiti. Toda preden smo se spustili navzdol, smo zakričali taborniški «ZDRAVO», tako da smo vse oči turistov priklenili nase. Niti deset minut ni minilo, ko smo že bili v koči med splošnim občudovanjem turistov. Pokosili smo in že spet nas je čakalo presenečenje: takoj smo se morali z obtolčenimi nogami odpraviti na pot nazaj proti taboru mimo Tamarja. Kolona se je po hribih in dolinah, sedlih in slemenih premikala skozi večje in manjše težave, da bi dospeli v Tamar in nato še v Rateče. Prišli smo do zadnje ovire na naši poti: ledenika. Tu lahko povem, da sem odnesel rekord zadcev — v pičlih petih minutah sem trikrat padel. Nate smo prišli v dolino. Ustavili smo se v Planici in občudovali skakalnico velikanko. Še bi jo opazovali, če bi nam čas, naš sovražnik, to dovolil, toda avtobus nas je čakal v Ratečah. GALEB (Konec) PETEK, 29. AVGUSTA 19S9 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15. 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. pesmi; 11.50 Saksofonist Cur-tis; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Cardellov or kester; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Pesniški nazori; 19.26 Priljubljene melodije; 19.45 »Beri, beri rožma rin zeleni*; 20.00 Šport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Operna glasba; 21.45 Veseli utrinki: 22.00 Skladbe davnih dob: 22.10 Zabav na glasba. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 14.00 Rossini, Seviljski brivec, III. dejanje. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 15.30, 17.00, 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro ju tro; 8.00 Prijetna glasba; 9.00 Pod senčnikom; 10.00 Plošče; 10.15 Glasbeni sprehod; 10.45 Znani pev ci; 11.15 Nove plošče; 11.30 Po pularne pesmi; 11.45 Sestanek s pevci; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Domače kronike; 14.10 Glasbeni vrtiljak; 14.35 Da s pojo; 15.00 Dva mladinska zbora; 16.35 Pisana paleta, 17.40 Nove plošče; 18.00 Popoldanski koncert; 19.00 in 20.30 Prenos RL; 20.00 Orkester Montenegro; 23.10 Pisana glasba; 23 35 Nočni recital. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10.05 Ura glasbe; 10.30 Filmske novosti; 11.30 Sopranistka J. Meneguzzer; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Emilio Peri-coli; 14.45 in 15.10 Nove pesmi; 16.30 Neapeljska pomlad; 17.05 Mladina in poletje; 19.13 Radijska priredba; 20.15 Montale o Montaleju; 21.15 Simfonični koncert; 22.45 Modern Jazz Quartet. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30. 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 9.05 Kako in zakaj?; 10,00 Roman; 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 Zabavna glasba; 14.00 Juke box; 15.00 Nekaj pesmi; 15.18 Pianist F. Gulda; 16.00 Rapsodija; 16.35 Glasbene počitnice; 17.10 Pesmi z neapeljskega festivala; 17.35 Juke box poezije; 19.00 Program s Silvano Pampanini; 20.01 A. Lupo in glasba; 21.00 Radijske črtice; 21.30 Orkester. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Glasba in slika; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.20 Doba klavirja; 12.55 Weber in Schumann; 14.30 Portret avtorja: Ghedini; 15.05 Telemann; Pasijon za solo, zbor in orkester; 17.20 Pianist G. La Licala: 18.15 Lahka glasba; 13.45 Ženska in šport; 19.15 Koncert: 20.30 Na me ji življenja; 21.00 Radijski oder 22.30 Avstralski pesniki. FILCDIFUZIJA 8 00 Koncert za začetek; 9.U Baletna glasba; 10.10 Mozartov koncert; 10.20 Madrigali; 12.00 Bu sonijeve variacije; 20.30 Franck Hulda. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 11.00 14.00. 16 00, 20.30 Poročila; 7.30 Inform. od daja; 7.50 Danes za vas; 8.25 Te lesna vzgoja; 9.08 Operna matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 »Morda vam bo všeč*; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Liszt in Chopin; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Čez polja in potoke; 14.30 Priporočajo vam...; 15 05 Lahka glasba; 15.35 Naši poslušalci čestitajo; 16.40 Pesmi iz Moravske Siovaške; 17.0(1 Vsak dan za vas; 18.05 človek in zdravje; 18.15 Koncert po željah; 19.15 Zvočni razgledi; 19.50 Na mednarodnih križpotjih; 20.00 Lah ko noč, otroci!; 20.15 Ansambel D. Škoberneta; 21.00 Skladbe so dobnih hrvaških avtorjev; 21.30 Glasbena tribuna mladih; 22.15 Oddaja o morju; 23.15 Plesna glas ba; 24.05 Literarni nokturno; 24.15 Razpoloženjska glasba. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Program za najmlajše, 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnev nik; 21.00 Budizem in hinduizem; 22.00 Film »E mistero del Tami gi*; 23.00 Dnevnik. M. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Geminus III. nadaljevanje. JUG. TELEVIZIJA 19.00 Lassie - film; 20.00 Po Sloveniji; 20.20 Svet na zaslonu: 20.50 Cikcak; 21.00 TVD; 21.30 Vi ja vaja; 21.35 Vitez Pardaillan -film, sledi poletni quiz (oddaja TV Zagreb), na koncu še poročila DR. FRAN VATOVEC: Slovenska in jugoslovanska časniška beseda ii. Te bojevite sunke z vseslovenskimi in vseslovanskimi gesli so sprejeli «elastikarji» s publicističnim protisunkom. Začeli so izdajati dnevnik «Ljubljanski list» (1884—5), Slovensko večerno prilogo deželnega uradnega časnika «Laioacher Zeitung». Podobno, kakor ((Ljubljanski list«, se ogreva tudi dr. K. Slančev novomeški polmesečnik «Resni glasovv) (1885— 1886) za tedanjega deželnega predsednika Winklerja (Slovenca). Nove. za tedanji čas presenetljive, zanesenjaške misli razglasa F. Podgornikov polmesečni časopis «Slovanski svet» (1888—99), ki nadaljuje in razteza radikalni publicistični pro-Sram Hribar-Tavčarjevega «Slovana». Oznanja sentimentalen slovenski kulturni program. Razčlenjuje narodnostni program. Pojasnjuje bistvo jugoslovanskega vprašanja. Publicistično izpoved «Slovana» in «Slovanskega sveta» nadaljuje F. Govekarjev novi «Slovan» (1902—17), mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. Njegovi programski poudarki: slovanstvo, individualizem, modernost in duševna svoboda. V liberalnem svobodomiselnem taboru pa srečujemo tudi še razne inteligenčne in malomeščanske radikalno liberalne struje, masarykovce, radikalno mladino in revolucionarne pre-porodovce. Ta strujna razcepljenost odseva tudi v novi publicistiki, dozoreli v odmiku mladih opozicijskih struj znotraj liberalno naprednega meščanstva in malomeščanstva. Toda prva odcepitev ((mladih«, ki so odfrfotali s tednikom «Nova doba» (1907—08) od liberalno svobodomiselne matice, je bila le začasna. Prelom pa je bil odcep radikalno liberalnih mladinov. Publicistične pobude v zvezi s tem odmikom pod vodstvom dr. Gregorja Žerjava, pa so se razpletale predvsem v trojni smeri. Žerjavovi mladini butajo najprej v kmečko smer, ker so se starejši liberalci premalo zanimali za kmečko ljudstvo. Zato se poraja polmesečnik (tednik) «Notranjec» (Postojna, 1904— 1909) podobno tudi kmečki poltednik (polmesečnik) «Belo-kranjec» (Gradec, 1908—09), glasilo belokranjskih kmetov. «No-tranjec« in ((Belokranjec« sta se nazadnje združila v skupni liberalno napredni kmečki tednik ((Slovenski dom» (Ljubljana 1909—14). Med kmečko ljudstvo so mladini med obema vojnama dokaj prodrli s tednikom «Domovina» (1918—44). Druga smer. Ker niso imeli dr. Žerjavovi radikalni mladini svojega dnevnega glasila, so se povezali z neodvisnim dnevnikom c. J utr o» (Ljubljana — Trst, 1910—12), ki ga je izdajal glavni urednik Milan Plut. «Jutro» se je potegovalo za združenje vseh južnih Slovanov. Moralo se je zateči v Trst (1912). Jugoslovansko programsko smer Plutovega ((Jutra« je nadaljeval neodvisen politični dnevnik «Dan» (Ljubljana, 1912— 14). Oznanjal je jugoslovansko politično in kulturno ideologijo. Zavzemal se je za revolucionarne preporodaše. Tretja smer si utre pot med obema vojnama. Radikalni mladini, uporni otroci slovenskega liberalizma, so ustanovili svoj dnevnik «Jutro» (1920—45), ki izpoveduje unitarističen jugoslovanski publicistični program Njegova mariborska časniška enači-ca sta dnevnika «Tabor» (1920—27), ki sledi prvotno neodvisnemu, pozneje demokratsko liberalnemu dnevniku ((Mariborski delavec» (1918—20), ter «Mariborski večernik Jutra» (1927—33), v tem ko pomeni sodobneje in napredneje obarvani «Večemik» 1938—41), enačečo A. IHbnikarjevega odklona znotraj kroga radikalnih mladinov. V Celju izdajajo mladini «Novo dobo» (1919—41), v Ptuju pa ((Ptujski list» (1919—22). Pomemben je bil v svobodomiselnem liberalnem taboru tudi odcep revolucionarne mladine. Publicistični organ narodno radikalnega dijaštva je bil mesečnik ((Omladimm (Ljubljana — Praga, 1904—14). Iz tega kroga so prihajali radikalni mladini, pripravljeni spopasti se z liberalnimi starini. Prelomnico’ pa pomeni rojstvo mesečnika »Preporod« (Ljubljana, 1912—13). Gre za glasilo reorganiziranega narodno radikalnega dijaškega gibanja na osnovi meščansko revolucionarnega programa tajne organizacije. «Preporod» je bil ob celotno zaplenjeni 12. štev. ustavljen «zaradi preočitne veleizdaj niške tendence«. Prepprodovci so terjali namreč popolno politično osvo-bojenje in zedinjenje vseh jugoslovanskih narodov. Cb pojavu ((Preporoda« so menili liberalni prvaki, da je ta «mladina zrela za jetnišnice«. Masargkovska smer. Program masarykovstv-a in političnega ((realizma« sta z določenimi aplikacijami presadila pub'i-oistično na slovenska tla Mararykova študenta dr. Anton Dermota in dr. Dragotin Lončar. Ta program se zavzema za demokracijo, zboljšanje kulturnih, socialnih in gmotnih razmer, ki je v njih živelo slovensko ljudstvo. Pomembno je b’lo srečanje slovenske socialne demokracije ter idejno bližnjih masarykovcev prav v krogu socialistične mesečne revije ((Naši zapiskin (Ljubljana — Gorica, 1902—22) Tu sta se pretapljali dve smeri: socialistična in masarykot'ska. V obdobju med obema vojnama se vrstijo nadaljnje številne odcepitve v krogu liberalne, svobodomiselne publicistike. Samostojni kmečki program razglaša 1. 1919 ustanovljeni ((Kmetijski list». glasilo Samostojne kmetijske stranke za Slovenijo. Politična prizadevanja slovenskih avtonomistov zagovarja tednik ((Avtonomist)) (1921—25). Izdaja ga nekdanji socialno demokratični ideolog Albin Prepeluh (Abditus) Od novembra 1924 prihaja na svetlo kot «Slovenski republikanec» glasilo republikanske stranke kmetov in delavcev Republikansko misel sta oznanjala tudi dr. Novačanova celjska tednika «Naša vas» (1921—22) in «Reyublikanec>> (1922—23) Jugoslovanska nacionalistična smer ima svoje časniške odmeve v raznih tednikih, ki pa se niso vzdržali Ponesrečeni poskusi velesrbske Narodne radikalne stranke, vtihotapiti se na slovenska tla, so rodili vrsto časniških muh enodnevnic. Boljša usoda ni bila naklonjena niti privilegiranemu ljubljanskemu dnevniku «Jutarnje novosti» (1923) V ozračju take politične m publicistične razbitosti se nadalje porvvjo še demokratično napredni dr V Ravnihanev ((Narodni onetnik» (1923—28) kot ((neodvisen političen list«, ter pozneje v obdobju šesto januarske diktature režimsko pohlevna in obema banoma dravske banovine pokoma dnevnika ((Jugoslovan)) (1930—31) in ((Glas naroda» (1935—36, pozneje tednik). 20) Vkljub pisani razvejenosti katoliško poudarjenih in liberalnih časnikov ter njihovih pokrajinskih oz. krajevnih programskih sopotnikov in publicističnih odcepkov pogrešamo na bujni krošnji slovenske meščanske periodične publicistike predormh posežkov na tista področja, ki so bistveno povezana z žgočimi družbeno političnimi vpraš-mji ter sočasno z neizprosnim bojem za lepšo usodo delovnih množic Vse to časnikarsko pisanje ko da je povečini krožilo po površinski ; gladini dnevnih pojavov, dogajanj in vprašanj. Do korenin ni rinilo. Nedvomno pa pritegujejo našo pozornost glasila svobodomiselno naprednega slovenskega ženstva V sodobnejše, bistvenejše publicistične smeri si utirajo pot. Vsekakor je značilno, da v ženski meščanski periodični publicistiki ni enakovredne dvotimosti. Na njene prve vzgibe naletimo prav v Trstu. Trojna pobuda. Najprej ((Slovenka)) (1897—1902). Poteguje se za pravico žena Urednica Marica Nadliškova jo oblikuje do stopnje literarno poučne revije Druga pobuda: ((Jadrankan (1921—25) je glasilo zavednega ženstva ((Odločnih in neustrašnih«. Tretja pobuda: mesečnik «ženski svet» (1923— 1929). 20) Razen omenjenih časnikov ter že navedenih del in spisov: Dr. Ivan Prijatelj: Med Levčevim »Ljubljanskim zv nom* in Hribar-Tavčarjevim »Slovanom*. Razprave ZDHV 1930. Dr. Ivan Prijatelj: Janka Kersnika zbrani spisi VI. Ljubljanski zvon 1888. 1903 in 1905. Dr. Ivan Lah: Knjiga spominov. 20 let Preporoda 1912—32. Ivan Kolar: Preporodovci 1912—14 (1914—18). Juš Kozak: Preporodovci 1912—14. Ljubljanski zvon 1930. Dr. Ernest Turk; Boj «Preporoda» za osvoboditev. «Delo* 1964, 24. in 25. junija. Dr. Ivan Prijatelj: Med Levčevim »Ljubljanskim zvonom* in Hribar-Tavčarjevim »Slovanom*. Razprava ZDHV 1930. Dr. Fran Vatovec: Jurčičevi načelni in praktični pogledi pri urejevanju Slovenskega Naroda. Nova obzorja 1955.-------------Po stopinjah časnikarja Josipa Jurčiča. Ob 100-letoici njegovega rojstva. Naši razgledi 1954. štev. 6.--------- Dr. Fran Vatovec: Pred 80 leti je prišla na svetlo «Edinost». Ljudska pravica 1956. štev. 5.-------— Pred 80 leti je prišla na svetlo »Edinost*. Prosveta (ZDA) 1956.------------Paberki iz zgodovine našega časnikarstva. «Soča*, list goriških Slovencev. Dr. Fran Vatovec; Prvi slovenski dnevnik v mariborskem pu- blicističnem žarišču. Večer, 22. novembra 1968. Gantar: Naše politično časopisje. (Slovenci v desetletju 1918— 1928). (Nadaljevanje sledi) PRIMORSKI DNEVNIK Vreme včeraj: Naj višja temperatura 21.5, najnižja 14.2, ob 19. uri 20 2 stop., zračni tlak 1005,8 rahlo pada, veter 3 km/h jugovzhodnik, nebo 2/10 pooblačeno, morje skoraj mir. «10, temperatura morja 21.9 stopinje. Tržašk dnevnik Danes, PETEK, 29. avtDStJ JANEZ Sonce vz de ob 6.22 *n jj-U ■ -ya lJ- J zato«' Dolžina dneva ‘^iJ na vzide ob 20.41 to za '' 0 Jutri, SOBOTA, 3». ROZALIJA OD 4. DO 7. SEPTEMBRA XXIII. ZDRAVNIŠKI DNEVI Tema letošnjega zasedanja so možne kvarne posledice sodobnih zdravil Na sporedu je 21 predavanj, ki jih bodo imeli znani zdravniki in znanstveniki iz Italije in inozemstva Od 4. dto 7. septembra bodo pod pokroviteljstvom tržaške univerze že triiindvajsetič tako imenovani tržaški zdravniški dnevi. Glavna tema letošnjih dni je «jatrogena škoda v medicami in kirurgiji«. Beseda iatrogen je grškega izvora in pomeni v medicini pravzaprav bolezen, ki nastane zaradi nepremišljene diagnoze zdravnika, v ke-miji pa prepričanje, da vse delovanje zdravil stati zgolj na kemičnih procesih. Znano je namreč, kako se v številnih primerih zdravila kljub strogim in natančnim preizkusom in klinični uporabi izkažejo za popolnoma neškodljiva, a zato tudi neučinkovita, včasih pa celo škodljiva za organizem. Ta skupek motenj, M jih je treba pripasati zdravilom, toda tudi raznim karuškim terapijam in sodobnemu obsevanju, predstavlja poglavje patologije terapevtskega izvora, to je z drugimi besedami povedano, jatrogenih bolezni. To poglavje medicine je postalo nova stvarnost v proučevanju bolezni, s®j je dovolj, da pri tem pomislimo na nešteto število novih zdravil, ki so na razpolago zdravnikom. Sodobna zdravila niso poenostavila, kot se često misli, zdravljenja. Zaradi svojega delovanja " i-majo lahko tudi v malih količinah trajne učinke na organizem in jih je treba zato obravnavati zelo previdno. Z drugimi besedami povedano, je postala sodobna terapija mnogo bolj odločilna in učinkovita, toda tudi težja in polna odgovornosti. Slavni kliniki in izbrani znanstveniki, ki pridejo v Trst iz vseh krajev Italije in tudi iz inozemstva, bodo na zdravniških dnevih orisali vse znanstvene in praktične raziskave, ki se nanašajo na to tako važno poglavje medicine. Namen srečanja je torej ta, da se znanstveno in čimbolj točno opredelijo ugodni in škodljivi u-činki, ki izvirajo iz uporabe sodobnih metod zdravljenja. Dneve organizira prof. dr. Gino Macchioro, ki je komisar zdravniške bolniške šole. Otvoritev bo v četrtek 4. septembra ob 9. uri v veliki dvorani univerze. Zatem bodo iEtfočdli študijske nagrade zdravniške bolnišniške šole in italijanske zveze za boj proti boleznim srca in ožilja. Ob 10.30 se začnejo predavanja v predavalnici glavne bolnišnice v Ul. Stuparich št. 1. Prvo poročilo bo podal prof. Baserga. iz Ferrare o predvidenem tveganju in nepredvidenih možnostih jatrogene patologije. Sledila bodo poročila prof. Kiissa iz Pariza, prof. Giampalma iz Genove, rof. Airšlana iz Padove in prof. Bulgareffija iz Genove. Ob 18.10 uri zvečer se začne razprava o teh poročilih. Oba naslednja dneva bodo razni zdravniki podali vsak dan 8 poročil, katerim bo sdedilo razpravljenje. V nedeljo 7. septembra bodo zasedali samo zjutraj in so na dnevnem redu saimo krajša sporočila. Kasneje bodo vsa poročila objavili v knjigi. Med zasedanjem bo tudi razstava zdravil. Za vse morebitne informacije naj se upokojenci obrnejo na patronat INČA v Trstu, Ul. Pondares štev. 8, v Miljah v Ljudskem domu in v Nabrežini na Trgu sv. Roka. Prijava dohodkov za občinske dajatve Rok za prijavo družinskih dohodkov, na osnovi katerih se bodo računale občinske dajatve, zapade — kot sporoča tržaško županstvo vsem zainteresiranim — 20 septembra. Prijavo je treba predložiti IV. oddelku (Dajatve in takse) na Lar-go Granatieri, št. 2, (tretje nadstr., soba 272), kjer so na razpolago obrazci. kd zadevajo sledeče dajatve: družinski davek, taksa na pse, taksa za napise, taksa za zbiranje in prevoz smeti, taksa za zasedbo javnega prostora, vključno dovoze k stanovanjem ali delavnicam, prispevek za greznice, davek na lokacijsko vrednost (omejeno za tiste, ki običajno ne stanujejo v Trstu in torej ne plačujejo družinskega davka). Prijave so oproščeni občani, ki so že vpisani v občinski seznam davkoplačevalcev ali so že svoj čas predložili prijavo in ni medtem prišlo do sprememb v obdavčljivem stanju osebnih dohodkov Glede družinskega davka pa morajo biti prijavljene vse spremembe, kakor tudi spremembe v sestavi družinskega jedra. Pogovor Varisca s predstavniki avtobusnih družb Deželni odbornik za prevoze Va-riisoo je včeraj sprejel vsedržavno in krajevno zastopstvo ANAC, v katerem so bili predsednik Vedo-vato, glavni tajnik Mdceli in predsednik deželne sekcije geom. Chio/-za. Na srečanju so razpravljali o prevozni službi rednih avtobusnih prog v koncesiji, ki jih upravljajo v glavnem zasebne družbe, včlanjene v ANAC. Vprašanja teh družb so še posebno pereča, ker nameravajo sedaj prevozne službe preurediti na organski podlagi, saj so sedaj številne proge pasivne tudi zaradi pomanjkljive uskladitve. Med pogovorom so predstavniki stroke orisali potrebe in pričakovanja tega sektorja v okviru u-skladdtve deželnih predpisov z okvirnimi zakoni, ki jih sedaj pripravljajo na vsedržavni ravni na področju prevozov. Izjavili so tu- di, da so pripravljeni sodelovati z Rok 20. septembra je torej obvezen za vse in kršitve bodo kaznovane po čl. 292 in 296 enotnega zakona za krajevne finance. deželo pri ureditvi prevozne službe, tako da bi bila v interesu občinstva, hkrati pa funkcionalna in gospodarsko donosna. Odbornik Varisco je orisal bistvene točke v politiki prevozov, la jih namerava dežela uresničiti, kolikor je to v njeni pristojnosti. Zagotovil je zanimanje dežele za to vprašanje, da bi bili prevozi učinkoviti in racionalni. Vse to pa je treba vokvariti v deželni gospodarska načrt. Prijava je obvezna za dohodke, ZASEDANJE 0 ORGANIZACIJI PREVOZOV V EGS NA RAZŠIRJENEM SESTANKU VODILNEGA ODBORA SGZ je razpravljalo o nekaterih perečih gospodarskih vprašanjih Odbor je pripravil okviren program za bodoče delovanje Zasedanje o vlogi naše dežele med EGS in vzhodnimi deželami Delovanje mednarodnih odborov za plovbo po Renu in Donavi 0 mednarodni ureditvi tega vprašanja je predaval francoski izvedenec dr. C. Bonet-Maury V okviru X. mednarodnega zase- Renu ter orisal tudi nekatere za- \ na komisija. Dne 18 avgusta 1948 mio r\ mr-fromn -z o /-viii-i TAT-zvr rr-mrs* r „ Tri-.. 4 J „X J „ 1 „ ~ J . . . ’ ” Obvestilo INČA upokojencem Patronat INCA-CGIL sporoča u-pokojencem, da je INPS ob ugodnem mnenju ministrstva za delo sprejel zahtevo osrednjega vodstva patronatov, da bd priznali družinske doklade zaposlenim upokojencem, ki dobivajo povečano pokojnino in sicer za čtobo od 1. maja do 31. decembra 1969. Ta sklep je v skladu z bolj ugodnim in pravičnim tolmačenjem predpisa, ki ga vsebuje člen 44 zakona štev. 153, na katerega podlagi je INPS določil, da se v tem primeru nehajo plačevati družinske doklade od 1. maja letos dalje. Na tej podlagi bi zaposleni upokojenci pre-izgubili. dan ja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti je včeraj dopoldne predaval tajnik mednarodnega odseka pri Vsedržavnem združenju za rečni promet v Parizu dr. C. Bonet-Maury, ki je razvili temo o delovanju mednarodnih odborov za plovbo po Renu in Donavi. Odbora sta bila ustanovljena na dunajskem kongresu leta 1815, da bi skrbela za mdimo plovbo po rekah, ki sta skupnega interesa več državam. Govornik je v tej zvezi omenili, da so narodi skušali rešiti vprašanje plovbe in sploh izkoriščanja skupnih rek že za časa francoske revolucije leta 1789, na osnovi načelnega stališča, ki se je tedaj izkristaliziralo, pa sta se Nemčija in Francija kmalu nato, leta 1804, sporazumeli glede plovbe po Renu. Sporazum, ki so mu nadeli naslov «Renske koncesije)), je doživel u-speh in na omenjenem dunajskem kongresu leta 1815 je bil na tej osnovi sklenjen trajni sporazum o mednarodnem izkoriščanju rek. Sporazum se oslanja na dve glavni načeli: a), da je plovba po prizadetih rekah, dovoljena vsakomur in da ni podvržena nobeni dajatvi, davku ali podobnemu bremenu, 2) da imajo vsi, ki se poslužujejo rečne poti, enake pravice in enake dolžnosti, ne glede na to kateri državi pripadajo. Na Dunaju so se strokovnjaki, med katerimi je bil tudi sloviti francoski škof, diplomat in filozof Taillejnrand, dogovorili, da bo načelo svobodne plovbe veljalo za Ren, Donavo, Elbo, Scheldo, Mo-sello, Odro in še za nekatere druge reke, ter da bo nad vsako bdel poseben mednarodni odbor. V teh odborih so sedeli zastopniki vseh držav, skozi katere tečejo posamezne reke. Versajska mirovna pogodba je skoraj eno stoletje po teh dogodkih raztegnila pravico svobodne plovbe po rekah na vse brodarje brez izjeme, torej tudi na tiste, ki ne pripadajo državam ob prizadetih rekah. V omenjene odbore pa so bila povabljeni tudi zastopniki takšnih dežel, ki so tudi zelo oddaljene od omenjenih vodnih pota, tako Velike Britanije, Italije, Belgije, Danske in švedske. Govornik je nato podrobneje razložil, kako je prišlo do dokončne sklenitve sporazuma o plovbi po cej ........................................................................mn.....umili PO RAZVELJAVLJENJU PRVE ZARADI KRŠITVE POSTOPKA Zaključena ponovljena matura na tehničnem zavodu G. R. Čarih Izidi bodo objavljeni verjetno jutri ali v ponedeljek V trgovskem tehničnem zavodu. svetoval slednjim, kako naj dija-«G. R. Carla« so se včeraj, malo | ku postavijo vprašanje in če je pred poldne, zaključila ustna »kolokvija« nove izpraševalne komisije z desetimi dijaki, ki jih je druga komisija zavrnila v prvem, junijskem roku. «Drugo maturo« za deset dijakov, ki so morali prekiniti počitnice in se vnovič podvreči izpraševanju, je vodila komisija, ki ji predseduje upokojeni šolski skrb- nik prof. Guddo De Vetta. šolsko skrbništvo je pravzaprav bila zadnja in najvišja stopnja v šolski karieri prof. De Vette, ki Je svoj čas bil tudi ravnatelj trgovskega tehničnega zavoda in je torej dober poznavalec razmer in mišljenja dijakov zavoda «Carid». Člani izpraševalne komisije so se * dijaki mirno pogovarjali o vseh predmetih, ki jih zakon predvideva za zrelostni izpit, t. j. italijanskem slovstvu, angleškem oz nemškem jeziku, blagoznanstvu in trgo vimstvu, oz. bančni tehniki. Tokrat ni bila dana dijakom možnost izbirati predmet, ker je to pravilo veljalo za prvo razveljavljeno maturo. Pogovoru je stalno sledil poseben ministrski nadzornik, dr. Abbolito, ki mu je bila izrecno poverjena naloga, da ob potrebi tudi poseže v razgovor med dijaki in profesorji in jamči za neoporečen potek izpraševanja, oz. pogovora. Res je dr. Abbolito v nekaj primerih posegel v razpravo med nekaterimi dijaki in izpraševalci, vprašanj bilo že dovolj ali ne. Drugega dne je bila na vrsti peterica dijakov, od teh trije priva-tisti, ki so med letom obiskovali večerne tečaje trgovske šole upravne smeri. Po vsakem »kolokviju« so se Izpraševalci posvetovali o komaj »ob. delanem« dijaku, primerjali — po vsej verjetnosti — svoje prve vtise z končnim vtisom «druge izpraševalne kamisije«, katere dejavnost je ministrstvo za javno šolstvo obsodilo, zaradi «odkritega kršenja postopka in formalnih jamstev«. Tudi tem razpravam je prisostvoval ministrski nadzornik, ki je izrekal o posameznih primerih tudi svoje mnenje. Danes zjutraj se bo komisija še enkrat sestala in izrekla svoje dokončno mnenje o dijakih in sploh o tej izredni ponovitvi zrelostnega izpita. Ni še znano, kdaj bodo objavljeni rezultati ponovnega zrelost nega izpita, verjetno pa je, da bo to jutri ali v ponedeljek. nitnive tehnične podatke. Tako so se morali dogovoriti, kakšne mostove bodo gradili čez reko, kako globoka bo njena struga na kritičnih mestih, kako se bo reševalo vprašanje uporabe vodnega padca za pridobivanje električne energije s pomočjo hidrocentral, nadalje rešiti vprašanje izkoriščanja rečnih voda za namakanje in v druge namene v kmetijstvu, itd. Tudi sam promet po reki je zahteval primemo ureditev, postavitev prometnih znakov, izločitev nevarnih plovil iz prometa (znano je na primer, da so višje ležeči kraji v preteklosdt radi spuščali so rekah navzdol tovore, vkrcane na plovila, sestavljena dz zbitih desk in ki so imela nalogo, da nekako pripeljejo tovor do določenega kraja, in da nato kar razpadejo). Posebno važnost so odbori pripisovali vprašanju varnosti posadk med plovbo in so zato budno kontrolirali, da niso bile posadke na ladjah med plovbo premajhne. Včasih je bilo to nadzorstvo lahko opravljati, saj so smele ladje pinti le podnevi. Ko pa so izumili radar, je postala plovba možna tudi v nočnih urah in tedaj se je moralo nadzorstvo nad številom članov posadk okrepiti. Zanimivo Je tudi, kako so uredili vprašanje sodmšjskega preganjanja prestopnikov med plovbo po Renu. Ustanovili so posebno sodišče, ki je pristojno samo za dejanja, ki jih prizadeti zakrivijo med plovbo in ki poslujejo znatno hitreje kakor redna sodišča. V bistvu pa ima to sodišče razmeroma malo posla, kajti zasačeni krivci se kaj radi oddolžijo skupni stvari tako, da prispevajo do-ločen znesek v sklad za reševanje morebitnih brodolomcev in za popravljanje ladij. Vprašanje zase pa je seveda policijska kontrola nad člani posadk. Po vsaki vojni stopijo na dan potni listi in ustrezni vizumi, toda kmalu nato se vizumi odpravijo in plovba teče mimo dalje. Podobno je z vprašanjem prenosa valute čez razne meje: tu so posamezne države nekoliko strožje in vsaj v načelu zahtevajo določeno nadzorstvo; v praksi pa je na Renu že dalj časa to nadzorstvo nevidno. Carinskih in drugih dajatev ne zahteva od brodarjev nihče: kakor hitro bi ena država zahtevala eno samo liro, bi takoj tudi druge postavile isto zahtevo in plovba po Renu bi se kratko malo ustavila. Vprašanje socialnih dajatev in ustrezne oskrbe za posadke je bilo rešeno šele leta 1950, in sicer tako, da se pri vsakem zavarovancu upoštevajo dajatve, vplačane v kateri koli izmed držav ob reki, zavarovanec pa ima pravico do popolne oskrbe, kjer koli se znajde v kočljivem trenutku. Najteže je šlo s carino: pogajanja so trajala poldrugo stoletje in še danes niso povsem zaključena. Kakor pri nas na mejnih prehodih z Jugoslavi jo, so tudi na Renu v veljavi spiski blaga, ki se sme vnašati čez mejo, ne da bi bilo podvrženo plačevanju carine, in kakor pri nas so cariniki na Renu enkrat bol.) širokogrudni, drugič pa spet bolj sitni. so z beograjskim sporazumom izločali iz mednarodne komisije Belgijo, Francijo, Veliko Britanijo in Italijo, ter sprejeli vanjo Sovjetsko zvezo in Ukrajino. Uvedli so poseben prispevek za plovbo skozi Železna vrata (Djerdap) in nadzorstvo nad plovbo ob izlivu reke. Odbora, ki sta svoj čas nadzorovala plovbo po Elbi in Odri sta prenehala delovati okoli leta 1932, zadnji v vrsti mednarodnih organov na tem področju pa je odbor za plovbo po Moselii, ki so ga leta 1962 ustanovili Zahodna Nemčija, Francija in Luksemburg po vzorcu odbora, id nadzoruje plovbo po Renu. Na sedežu organizacije se je pod predsedstvom Stanka Boleta sinoči sešel razšiitjeni vodilni odbor Slovenskega gospodarskega združenja, da bi razpravljal o nekaterih perečih vprašanjih iz tržaškega In deželnega gospodarskega življenja, ter postavil smernice za nadaljnje delo združenja in njegovih organov. Odbor je razpravljal o avtocesti Šentilj - Nova Gorica v luči naj-novejših dogodkov v zvezi s tem vprašanjem v matični domovini, dalje o zadnjem razvoju v gospodarskem sodelovanju med I-talijo in Jugoslavijo, o trgovinski menjavi v okviru splošnega sporazuma med obema republikama in še posebej v okviru videmskega sporazuma o maloobmejnem blagovnem prometu ter o nekaterih drugih vprašanjih skupnega interesa za oba partnerja. Odbor je nadalje pripravil okviren načrt za bodoče delo, zlasti kar zadeva nekatera specifična vprašanja na dnevnem redu. Predsednik Bole je na koncu ob vesttl Člane odbora o pripravah za širše zasedanje o vlogi naše dežele v žarišču poslovnih stikov med EGS in vzhodnimi deželami. Zasedanje, ki se ga bodo udeležili tudi minister za zunanjo trgovino, najvišji zastopniki ERI, ENI in drugih vsedržavnih ustanov, bo oktobra meseca v našem mestu, in bo trajal tri dni. Brvi dan bo posvečen o-bra-vmavi splošnih vprašanj, ter bodo v tem okviru prisotni strokovnjaki podali več poročil, ostala dva dneva pa bo na trgovinski zbornici vrsta okroglih miz o nekaterih posebnih vprašanjih, ki zanimajo našo deželo kot nositeljico vloge mostu med zahodnim svetom (EGS) in vzhodnimi državami. brisača 25 lir, navadna rjuha 50 lir, frotima kopalna brisača 70 lir, pralnica 50 lir za tri vedra vroče vode, nato pa 20 lir za vsako novo vedro. Kongres zgodovinarjev na ladji «Ausonia» Sinoči je odšlo iz Trsta 300 izvedencev pomorske zgodovine na 12-dinevno križarjenje po Sredozemlju na ladji «Ausomia» družbe A-driatica di Navigazione. Ladjo so najeli za mednarodni kongres zgodovinarjev, ki bo obravnaval temo: »Sredozemska plovba in njena celinska povezava med enajstim m šestnajstim stoletjem«. Drugi zgodovinarji se bodo vkrcali v Bariju, kjer se kongres uradno začne v švaibskem gradu. Ladja se bo vrnila v Trst 9. septembra. Ustavila se bo na Rodosu, v Bejrutu, Famagusti, v Carigradu in v Kanddji. Prometna nesreča Jugoslovanov iz Francij‘e V naši deželi je 1390 ribiških čolnov Po podatkih, ki .jih je pravkar objavilo ministrstvo za trgovinsko mornarico, je bilo konec lanskega leta v naši deželi 1.390 ribiških ladij in čolnov, od tega 638 enot opremljenih s pogonskim strojem. Ribji ulov je v lanskem letu vrgel 4.368 ton plena, kar ustreza približni vrednosti 1 milijarde 647 milijonov lir. Nalezljiv« bolezni Občinski sanitarni urad je sporočil podatke o nalezljivih obolenjih v Trstu. Od 18. do 24. avgusta je bilo 5 primerov infekcijskega vnetja jeter, 2 primera šifcrla-tinke, 2 ošpic, 4 noric, 1 šena, 2 oslovskega kašlja, 4 vnetja priušes-ne slinavke, 2 rdečice. 1 akutnega sklepnega revmatizma.’ Znižane tarife v javnih kopališčih Deželni nadzorni organ je potrdil veljavnost sklepa tržaškega občinskega odbora o znižanju tarif v javnih kopališčih, ki bo stopilo v veljavo s 1. septembrom. Gre v bistvu za odpravo dosedar njih dveh kategorij za kopanje pod prho in v kadi. Nove poenotene tarife bodo torej sledeče: kopanje v kadi, odrasli 200 lir, otroci 100 lir; pod pilho 160 Idr, «turška kopel« 600 lir sušenje las 50 iir, Dva jugoslovanska državljana, ki prebivata v Franciji in sta prišla včeraj v naše mesto, sta se v popoldanskih urah ponesrečila na državni cesti št. 58, v bližini Kon-konela. Peljala sta se v avtomobilu ford z registracijo 7733-VP-75 (F) proti mestu, na nekem ovinku pa je avtomobil, najbrž zaTadi prevelike hitrosti, zaneslo na levo stran cestišča in nato v obcestni zid, kjer se je avtomobil precej poškodoval, potnika pa ranila. Oba ranjenca, 32-letnega Tomo Gavriloviča, ki je vozilo upravljal, ter 23-letnega Mirka Radosavljeviča, so z rešilnim avtomobilom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico, kjer so prvemu nudili le prvo pomoč, njegovega sopotnika pa sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Gavrilovič se je namreč le lažje ranil nad desnim očesom in po nosu, Radosavljevič pa se je hudo udaril v glavo ter se precej porezal po čelu. Drobci razbitega stekla so se mu precej globoko zarili v kožo. V bolnišnici bo moral ostati približno teden dni. V NEDELJO, 31. AVGUSTA OB 16.30 BO NA DRUŠTVENE GOSTILNE NA KONTOVELU PROSLAVA 80-LETNICE USTANOVITVE PEVSKEGA DRUŠTVA «daimica» NA KONTOVELU . «r f Na programu je ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE 1 ŠTOKI ter KONCERT PEVSKIH ZBOROV IN 00 Šolske vesti Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zoisi v Trstu, Strada di Guardiella 13, obvešča, da se bodo popravni izpiti za. čeli 1. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored pismenih izpitov Je objavljen na oglasni deski zavoda Vpisovanja za šolsko leto 1969/71 so vsak dan od 10. do 12. ure in se bodo zaključila 20. septembra. In-formacije v tajništvu zavoda. Ravnateljstvo državne srednje šole •Fran Erjaveci v Trstu (Rojan) obvešča, da se bodo popravn/ izpiti začeli 1. septembra t.l. Razpored pismenih in ustnih izpitov je na šolski oglasni deski. Vpisovanje za šolsko leto 1969/70 je vsak dan od 9. do 12. ure. * * « Ravnateljstvo državnega znanstve. nega liceja »France Prešeren« sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti v jesenskem izptnem roku šolskega leta 1968/69 na znanstvenem liceju, višji gimnaziji in klasičnem liceju dne 1. septembra 1969 ob 9.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. VERD1 V® V zvezi s sprejemom strašev s pogodbo M c (tako imenovanih r, ja Avtonomna us»n°Z2ji:t^ Verdi vrsto avdicij- -- g morajo predložiti Pto’ jjjj >1 cijo do 20. septemb” v*4 nomni ustanovi gledal __ {p- Riva Tre Novembre 3j#i P n.avprihn stalnega b-V ...lii t navedbo stalnega o- aVpjeiji ci bodo pokMcari k “ pp njih desetih dneh . sePkvton001^ lih desetih aneu vtonon"L Prav tako prireja j stanova gledališča v -»<»" tudi v zvezi s spi nov opernega zbora ^ nedoločen čas. P^g, (dj žiti prošnje za a»----3 slov najkasneje do \n( t.l. s točno navedbo s, iiišča. Avdicije bodo Tatvina v Sesljanu 22-letna natakarica Eugeniiia Gi mona, ki je nastanjena v restavraciji «Eden» v Sesljanu, je prijavila včeraj na komisariatu javne varnosti v Devinu tatvino, ki se je pripetila v njeni podstrešni sobici. Agentom je povedala, da je bila v sredio njena sobica nezavarovana in nezaklenjena od ene do 23. ure in da so v tem razdobju neznanci prišli vanjo ter jo skrbno preiskali. Iz neke omare so ji ukradli 70.000 ldir ter zlat prstan z modrim dragocenim kamnom v vrednosti 15.000 ldir. Agenti so uvedli preiskavo. ..............mm,.,.,,,,.m,,,,,,,,«,.,.,,,,,,,,,,,,,,.,,.mm,..,....m,.,,.........................................m...................... NOVA ŠTEVILKA URADNEGA VESTNIKA DEŽELE Koristni zakonski predpisi za razvoj industrijskih dejavnosti Sedemdeset milijonov lir prispevka za raziskave pri Doberdobu - Dežela bo odslej imenovala člane nadzornih odborov turističnih ustanov Danes izide Uradni vestnik deže- Zanimivo .je, da sta Evropska premogovna in jeklarska skupnost ter Evropsko gospodarsko združenje takoj po svoji ustanovitvi zahtevala pristo.jnosti tudi nad delokrogom Odbora za plovbo po Renu. Odbor pa nd klonil, sklicujoč se na dejstvo, da enotnost pravilnikov o plovbi po reki ustreza fizični potrebi prizadetih držav, ter da jo je treba zato imeti za dejstvo prvenstvenega interesa za prizadete narode. Plovba po Donavi ima prav tako svojo dolgo zgodovino; v preteklosti so obrežne države podpisale več pogodb, tako na primer sporazum dosežen leta 1718 v Passa-rovitzu med Avstrijo in Turčijo in drugi. Ti pa niso doživeli posebnega uspeha. Leta 1856 je bila u-stanovljena tako Imenovana Evropska komisija za plovbo po Donavi (Avstrija, Franclja, Velika Britanija, Prusija, Rusija in Sardinjsko kraljestvo), ki so jo leta 1919 skrčili na štiri same komisarje (za Francijo, Anglijo, Italijo in Romunijo) za plovbo ob izlivu reke, medtem ko je za plovbo po 2000 le Furlanije - Julijske krajine štev. 26. V njem je objavljenih šest zakonov, ki jih je odobril deželni svet preteklega julija. Prvi zakon štev. 29 se tiče spremembe deželnega zakona štev. 22 z dne 18. oktobra 1967 in se nanaša na upravne funkcije glede javnih del, urbanistike, gradnje ljudskih hiš ter ustanovitve deželnih tehničnih organov in uradov. Zakon štev. 30 se nanaša na funkcijske doklade predsednikov in članov upravnih svetov bolnišnic. Zakon štev. 31 govori o prispevkih občinam in konzorcijem za infrastrukture, ki služijo za gradnjo tovarn. Zakon štev. 32 govori o posegih za študije in tehnološke raziskave na deželnem področju. Zakon 33 vsebuje predpise o imenovanju in sestavi nadzornih odborov pokrajinskih turističnih ustanov ter krajevnih letoviščarskih ustanov v deželi. Zakon 34 vsebuje predpise o izrednih prispevkih za urbanizacijo področij, namenjenih za industrijske gradnje. Kot smo dejali, dopolnjuje zakon štev. 29 prejšnje predpise o upravnih funkcijah v zvezi z javnimi deli, urbanistiko in gradnjo ljudskih hiš. Ta zakon so pripravili po dolgem proučevanju in bo krepko obnovil postopek. Zakon predvideva namreč upravni postopek pri javnih delih občin, pokrajin in drugih krajevnih ustanov, tako da bi se stvari hitreje urejevale ter da bi bilo tudi nadzorstvo nad raznimi deli bolj gibčno. Na podlagi zakona štev. 31 bodo dajali občinam in konzorcijem krajevnih ustanov stalne letne prispevke za dobo 20 let in v višini 6 odst. izdatkov za infrastrukturna dela za nameščanje tovarn na področjih, katera bodo določali urbanistični načrti. Pogoj pa je, da bo nameščanje te industrije v skladu s smernicami deželnega razvojnega načrta Gre za to, da se bo uredilo vse, kar je potrebno za industrijske pobude na področjih, ki niso vključena v program gospodarskega in socialnega razvoja. Z zakonom štev. 34 so hoteli pred- km dolgem odseku reke od Braile vsem pospešiti uresničenje važne navzgor skrbela druga mednarod- pobude za novo industrijsko dejav- nost, ki naj nadomesti opuščeno to- ven rebrastega prehoda za pešce varno «Solvay» v Tržiču. Sicer ne gre samo za ta primer, marveč se upošteva tudi možen izredni položaj, ki bi utegnil nastati v industrijski dejavnosti v prihodnosti. Pred kratkim je CERN nakazal sekciji državnega inštituta za jedrsko fiziko 30 milijonov lir za raziskave na področju Doberdoba, kjer nameravajo zgraditi evropski jedrski pospeševalnik. Ta denar pa ni zadostoval in zato je dežela hotela priskočiti na pomoč na podlagi zakona štev. 32, ker meni, da bo ta gradnja močno pospešila gospodarski razvoj v vsej deželi. Na podlagi tega zakona bo dežela lahko prispevala 70 milijonov, ki so še potrebni. Z zakonom 30 bo dežela nadomestila člane nadzornih odborov, ki so jih doslej imenovala ministrstva za turizem, za zaklad in za notranje zadeve, z deželnimi funkcionarji. Te člane bo imenoval predsednik deželnega odbora z odlokom. Z lambreto v žensko Na nevrokiruškem oddelku so včeraj popoldne sprejeli 38-letno Giuseppdno Marchi Iz Ulice Apiari št. 7/2. Zdravniki so ji ugotovili možganski pretres zaradi udarca v glavo ter odrgnine po levi rami in nogah. Bolničarji Rdečega križa, ki so jo pripeljali v splošno bolnišnico, so povedali, da je žensko malo prej povozila s svojo «lambreto 48» 16-letma študentka Fabrizia Tre-vislni iz Ulice Giraidd št. 11, ko je Marchijeva prečkala cestišče iz- v Ulici Gatteri. Mlada lambretist-ka je bila namenjena v Drevored XX. septembra, nepričakovano pa ji je pot presekala Marchi in študentka ni utegnila pravočasno zavreti malega vozila. Trčila je vanjo in jo podrla na tla. Če ne nastopijo komplikacije, se bo morala Marchi zdraviti najmanj teden dni. Koncert godbenega društva Nabrežina Ravnateljstvo državne srednje Sole »Fran Levstiki na Proseku spo. roča, da se bodo popravni izpiti zajeli 1. septembra. Vpisovanje za šolsko leto 1969-70 je vsak dan do vključno 25. septembra. • * • Ravnateljstvo državnega učiteljišča »A. M. Slomšeki v Trstu, Ulica Caravaggio 4, obvešča, da se bodo popravni izpiti začeli 1. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored pismenih izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda Vpisovanja za šolsko leto 1969.70 so vsak dan od 10. do 12. ure in se bodo zaključila 20. septembra. Informac-je v tajništvu zavoda. Vpisovanje v šolo GLASBENE MATICE bo ob 1. do 13. septembra v pisarna Glasbene matice (Ul. R. Manna 29) od 9. do 12. ure. Pričetek pouka bo v ponedeljek 15. septembra Razpis za prijave v slovenski dijaški dom 1. Dijaki ln dijakinje, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1969-1970 v Slovenski dijaški dom v Trstu kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ulici Ginnastica št. 72 ali Čampo S Luigi 11 (avtobusa štev. 25 in 26) ali pri Podpornem društvu Dijaška matica v Ul Geppa 9/11 (pri SPZ). 2. Prošnje za sprejem v Dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do Izpolnitve vseh razpoložljivih mest 3. Dijaki, Ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino, na.) vložijo pri Podpornem društvu Dijaška matica posebno prošnjo. 4. Vsa druga pojasnila ln navodila prejmejo prosilci pri naslovih navedenih v točki štev. 1 ali po telefonu štev. 93-167 (Slovenski dijaška dom). Sestanek učiteljev za učiteljski natečaj PARK MIRAMARSKEGA (P,;> * »Luči in zvoki«. Oi ' r" , • ■ 'ZžFSSfit ! v Italijan««11^ ^ ’;z Bar^0VMi««iar8' ^ sertraum von ščini; ob 22.15 Carlotta« «M» vozi ■.* w—-- . tramvaja « 6 » od. , predstavo in po njej. Nazionale 16.00 ____________ Ana| Viktor 'miško. Cineffl; . J V 1’Oder«. Anatoli mila Clursina, _.A_n"aSC# beli film. Fenice 16.00 «Io son°JanO f v 0 Technicolor. Prepov (ijjj pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «La »‘ rt!i»« ___ T~\_ A TVlOčhP. 1T • Fl. za«. Don Ameche, 10r. ‘ {v Susan Gordon TecW> a vedano mladini Žl t ' len 16.00. zadnja P*f>: ? «i Eden 16.00, zadnja uri «Ti ho avuto P o pr1 i v piei*re 0 f \ Marie Laforet, p ,rpdan° ^ chnicolor. - P^PoV L(\ rr„La S Excelslor 16.00 «La i' Ali° nati». Jack PaJa*ljor, T ^ ter, Robert ^ Press, Guido E01*.*) 1 muth Schneider, Eastmancdor. Ritz pištola« »k; 16.00 »Colpi <■ S ala». Howard ’ )8oft T aeVi r) i CG<1 OT. , frtiJ . Via Carlo. Technlcolor. Filodrammatico 16.30' ^ (j ragazza^^cailda)). Crn°^ [t f| gi mi sposo«. Louis ( ta Technicolor. oed0 ‘J Aurora — Revija znans ^ ^ ^ stičnih filmov. „icoter;J degli orrori«. TecW'^ ^ vedano mladini P“a.na fcj* Cristallo 16.30 «l"d0$cy. V S? a cena«. Spencer ‘ jtier. Hepburn, Sidney ru color „ n Capitol 16.30 «Tarzan > . ^ giun.gla». Mike H a pero 16.30 «1 comPlesS , S Sordi, Technicolor^ ^3 A* Impero 16.30 «1 <^rT ju 6 • re alte 9». Dirk ^oe>^a {Slj( Vittorio Veneto 16-30 -««• ^ color. Prepovedano - 14. letom. , „] Ideale 15.30 »DueHo^ ^s- ^ gory Pečk. Jennifer ^ color. Abbazia 16.30 »Bia^ L.|,|Hr II mondo trema«. Black N Ha Prosvetno društvo * y > : penei priredi 7. scP*e \ ni izlet na Gorenjsko^ p#;; Godibemo društvo Nabrežina vabi prebivalce predela Nabrežina-kamnolom na koncert, ki bo v soboto dne 30. t. m. ob 20.30 na trgu pred županstvom, če bo slabo vreme, bo koncert preložen na po zneijši datum. Ljudska prosveta Slovensko prosvetno društvo Tabor vabi člane pevskega zbora na prvo vajo, ki bo danes, 29. t.m ob 20.30 v Prosvetnem domu. Slovensko prosvetno društvo lz Nabrežine obvešča vse člane pevske, ga zbora, da se redne vaje pričnelo v ponedeljek, 1. septembra ob 20.30. Vabimo tudi vse druge, kil bi radi sodelovali v pevskem zboru. Urada Slovenske kulturno-gospodarske zveze ln Prosvet ne zveze v Trstu, Ulica Gep pa 9, sta v mesecu avgustu odprta samo v jutranjih urah do 13.30 PREDEN GRESTE NA DOPUST, naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Polijemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo 15-DNEVNA NAROČNINA L 600 Telefonirajte na St. 37-338 ali 95-823 Sindikat slovenske šole sklicuje sestanek učiteljev - tečajnikov, ki se nameravajo udeležiti razpisanega učiteljskega natečaja, v petek dne 29. avgusta ob 19. uri na sedežu sindikata v Ulici F Filzi 8/1. Na sestanku bo vodstvo sindikata pojasnilo vse formalnosti, ki se nanašajo na vlaganje prošnje za natečaj. Govor bo tudi o nadaljevanju tečaja. Sindikat slovenske šole Prednostna lestvica za poverjena mesta profesorjev na slov. šoli Šolsko skrbništvo sporoča, da so bile včeraj, 28. t. m. objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena mesta za nedoločen čas na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1969-1970. Lestvice so na vpogled 10 dni vsak dan od 10. do 12. ure na državnem trgovskem tehničnem zavodu s slovenskim učnim jezikom «2iga Zois« na Vrdelski cesti 13/1. Rok za vlaganje prizivov zapade 7. septembra letos. Obvestilo staršem šolsko nadzomištvo sporoča, da se začnejo izpiti za osnovne šole s 1. septembrom. Vpisi v šolo bodo trajaU od 1. do 15. septembra. Starši naj vpišejo otroke v tem razdobju, teko da bodo lahko didaktična ravnateljstva sestavila razrede za začetek novega šolskega leta. Mali oglasi DEKLE — lahko delo, dobra plača išče Fabbrlca Cartotecnlca na Op činah — Telefonirati 211.9M, v Kropo Vpisovanje • j3, “■ i,- telefon 70-834 od 9. d° M 16. do 20.30. ##* SPD Priredi 7. seP^, j« f A A fr V fr ni k Belo-peški^ot^ij Jl^j vzponom na Visoko., . . kušene planince mOŽ^ov0'f Vevnico ali na StrdfV« f pike pa sprehod _ -pa. Vpisovanje v Ulic1 ° »kje e-”V‘»»Ajnn»*^^ p/ Ob prvi obletnici Sg0rK^jf/ niča daruje družina p stl.tev spomina 5000 ■- padlim na Opčinah- a r v.. Počastitev spon* Luc-Je Stoke daruje pil' čič s starši 2000 lir tleo. V počastitev si ca Stoke daruje “-p)«1 maa i.;,.. 7.3 . »i ROJSTVA, SMRTI j« j r fr 1969 * “ ■ pa } j rodilo 9 otrok, umrl0 .... 90-1^« Gregorčič vd. Lebeih pg^ UMRLI SO: vanna Sulic, 49 lctn gol« 'j, vador, 83-letna Ma^ra * ^ ^ V ' * Marina Dekleva, t^J V DNEVNA SLtJZBj pdj W k (od 13. i° VMSl Busollm, Ul. Revo -pf* p- N »revored XX. septf' K Drevored XX. sep;j|e» ?,t°JS fk Maddalena, Istrska (*/ : |U dermatz. Ut. Tor |AP. J, \ SScna- aSf* (Od 19 30 d“|ia Bunoilni, Ul. K*v°g A- r Clgnola Korzo jW|in na 28. avgust 1941, ko ^ Dolgan pripeljal prvo sku-- Partizanov na Primorsko. skupščine, na kateri so Do 1 je b‘la slavnostna seja tli skupščine, na kateri so j/*? odbornikov številni gost-Klimi prvoborec Ervin ^T^.’ rePubliSki poslanci, pred-fttjjt Sos®dnjih občin ter številni 3avne?a' ‘kulturnega ln ****. ** ^ i^^kega življenja sežanske ^todnetn govoru je predsednik »a v, int' j> toj*116 SBane Čehovin obudil V !«r D,l„na dogodke pred 28. leti V«5® *»!)) ar-*281 ve*-ke žrtve, ki jih je ' 1 Harvinei>^’ Se 1e razvilo področje ,t »vi , . ln gostinstva. V primer- ,r,L ? enskimi šestimi meseci se l! Prečni, j a 2u 1 celotni ob6eg poslovanja * J\\i D 27 , dohodek je narasel '0rf h^dstva medtem ko so se Dj jg *a sklade povečala za sko-°a3t. Vzporedno s tem se MlIllllllllllllllllimillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiHi,m,,,,!!,|,,|||nt||||||)|||||||||||||||||||||||||||||1||||||||||||||) VSE ZARADI NASILJA IN PIJANOSTI V eni uri dvakrat v bolnišnico in dvakrat v policijsko celico V celici je z roko v mavcu toliko časa razbijal po vratih, dokler ni padel v nezavest ■m—min sodelovanje s nrebi- • 34'letni težak Saverio Castellano nostni celici minila čez noč piia- alasti m še zaradi ve- 'iz Vi?T^ «““;*• 39■ stari ™st. Castellano pa tudi ni i£ro- , ti ™iiioči ji pa se zara, v , nec trza ke policije, ker ie imel ” ------------------------------------- ■ - 5, v°i3vnrin ,kove enote pri grad- i z njo že večkrat opravka zaradi ;ni9 1 *o voi ja ‘4omen • Gorjansko, pijanosti ,je predvčejašnum panogi. 3 dela p 1 opravili nad 90 tisoč j či doživel v času ene ure nena- f ' Gvstahij Zadnik je prejel 1 vadno odise.io: z ulice je dvakrat j W° Za požrtvovalno delo pri 'r0(maJ v splošno bolnišnico, dva-e Pj gospodarstva v komuni za >krat pa v varnostno celico mestne T#< ti S sk^ J . °™' ’ kvesture, kjer je dokončno obse- "f*‘ *D ^ ,kra eir^ del ter si povrh vsega nakopal še l !i^araa P0večal tudi življenjski ta# J6o*Y ’ SaJ so poprečni 06ebnl ‘V Ianj 88 skoraj 21 odst. višji (i?fMpU^ern delu seje so podelili poA n a Nagrade so prejeli: k>1> i *4rtVn 7*a Miljuš za dolgoletno r^?:C n° sodelovanje so vzbudili pozornost s svojimi idejami. Na platnih niso samo upodobili pejsaže in portrete, marveč tudii kompozicije, oib katerih moraš razmišljati o času in prostoru. Popotdine je bila v Senožečah otvoritev vodovoda. To je pomemben dogodek za ta kiraj, ki se je v zadnjem času močno industrijsko razvil, razen tega pa je tu zmeraj večji turistični promet. Delo je organizirala krajevna skupnost Senožeče ob pomoči občinske skupščine ter enote JLA. Popoldne se je zaključila tudii kiparska študentska kolonija v Štanjelu, ki je vzbudila mnogo zanimanja med prebivalstvom. Prireditve v okviru občinskega praznika se bodo nadaljevale ves teden. V soboto bo mladina sežanske občine izvedla pohod po partizanskih poteh, ki ga bo zaključila v znani partizanski vasi Štjak. Na Štjaku bo v soboto lil v nedeljo več prireditev v počastitev 2.5 - letnioe oblastnega komiteja SKOJ za slovensko Primorje in Trst ter 25-letnice pokrajinske organizacije AFž za Slovensko Primorje in Trst V soboto ob 18. uri bo na Štjaku slovesen sprejem za nekdanje delegate oblastnega ko- miteja SKOJ, ob 19. uri pa bo slavnostna seja komiteja Občinske konference Zveze mladine. Ob 20. uri bo mladina organizirala večer Kosovelove poezije. Glavne prireditve bodo na Štjaku v nedeljo, ko bodo ob 11. uri odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Ob tej priložnosti bo veliko zborovanje, na katerem bo govorila članica sveta federacije Lidija šentjurc. Danes v Ljubljani odprtje vinskega sejma Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo nocoj ob 17. ur: odprli 15. mednarodni vinski sejem, ki obsega tudi razstavo žganih pijač, sadnih sokov, gostinske, turistične, kletarske in vinogradniške opreme. Ves čas sejma, ki bo trajal do vključno v nedeljo, 7. septembra, bo običajna pokušnja vin, v dneh 4 in 5. septembra pa bo zanimivo tekmovanje barmanov. Sejem bo odprt za občinstvo vsak dan od 10. do 19. ure, gostinski prostori pa vsak dan od 10. do 23. ure, danes pa od 19. ure dalje. Obiskovalci sejma uživajo 25 odstotni popust na železnici. Goriško-beneški dnevnik V OKVIRU MEDSEBOJNEGA PRIJATELJSTVA Danes bodo prišli v Gorico gostje iz Slavonskega Broda Nastopi folklorne skupine «M. Vitas» in nogometna srečanja z domačimi ekipami - Slovenci pozdravljamo drage goste Danes Qtb 19. url bodo predstav- gospa Meri, oddala v najem dobro niki pokrajinske zveze Libertas in j vpeljano gostilno, in šla v zaslu-Goriškega zabavnega krožka spre-1 ženi pokoj. Nameravani odhod se jeli na mejnem prehodu pri Rdeči I ni uresničil in oba še vedno stre hiši goste iz Slavonskega Broda, j žeta stotinam gostov, ki čez teden, ki vračajo obisk predstavnikov teh j v glavnem pa ob sobotah in ne-dveh organizacij iz Gorice, ki so i deljah, obiskujejo njuno gostilno, jih obiskali preteklega aprila. Go-1 ki spada med najbolj znane v go- ste bodo sprejeli predstavniki teh dveh goriških organizacij Monta-nari, Moise in Bot, ki jih bodo pospremili v Gradež, kjer bodo sta- riški okolici Danilo Pavletič izhaja iz kmečke družine. V mladih letih se je šolal, nato bil nekaj časa uradnik v trži- novali ves čas svojega bivanja na 1 ški ladjedelnici, leta 1930 se je S,’ razvoj maloobmejnega | hudo pri javo, ■"uit. "or!'n* delavec in peda-- r ta v«.,11®1'1011 Je Preiel prizna-I, 5 Jtl n„ell*e uspehe, ki jih je do- t. Dri uiaipciic, m Sit . razvoju športa ,'K1. npiJlo ' za nenehno skrb za li k* Stoifs6lt?aciJo Prebivalstva, * t ’ nt»-. ua je prejela priznanje Vzrok vsega je bila tudi tokrat pijanost, toda neke posebne vrste pijanost, je dejala njegova žena, v občini, 142-letna gospodinja Filomena Co- dognatto, ki je na lastni koži okusila njene posledice. Sicer je bila tudi sama pijana, a le zato, ker jo je moš prisilil v to njegova f/ ! požrtvovalno *ok*o , ta**. jisko udejstvovanje ter k rtan*r'JiSKo udejstvovanje ter (IfHib , akc'je približevanja pri-"l ^ utnebnll«ov ljudstvu, Janez of- j Stisko Pr®jeI nagrado za orga-0 K:'v n mentorsko delo na D» Ovijanja taborništva .-!h, kV tahnrn.iib-1 1-7 gp^.offvairA , ^ vki6 -av taborniki iz sežanske f- vrsto Piri znanj v re- 11) ( Sn ln zveznem merilu, na-V^ih a®radiI1 tri predsednike dei0 ft®kuPnosti za požrtvoval-razvoju njihovih vasi ®a lz Senožeč, Slavka dejavnost olMjJ* -1e Prejel priznanje ■s. ’ za dobre uspehe v i.J1'* d«„^ra5k,i zidar« In za ak-M h, «eio za , Je naaalje prejela po- napredek gospodar-pa Roman Pirjevec, je nadalje prejela 7* tila.* or8ari|izatorka vkljtiče-ik'-* Jcji ^ v planinske organi-i Da ®a Milavec, listo nagra- % »,«* «b.“‘Jm- a •atssf-m t#:: 11., dresure Klavdij Ma- podkrepil z na.jrazl Klavdij in učenec sežanske V, _______________ ^ L°dlloniKVlljem Mahnič, ki ■ V^biiK Usipehih v šoli ln na E jHo .b Pia-tematikov tudi vse-V*: u<5e-1stVTjije v mladinskih ■A S^*vo M50 v Sežani tudi odprli v0 fcou1 adlh slikarjev. Razstav-10 ž Hankovlč, Marijan Vra- . ta?- T0 vab ter Dorica ln Majda Deioiu0 tnladi ljudje, še_rwH WtK »"•fl i deiMu' ***“ ku-seni v tehniki, vendar vladano nasilnost — je še dodala na kvesturi, kjer so jo zaslišali v zvezi z dogodkom, ki je njo spravil v splošno bolnišnico po prvo pomoč, njega pa v varnostno celico. Začelo se Je okrog 23. ure v Ul. Trento, na vogalu z Ulico Geppa. Policijska patrulja, ki je šla ravno takrat mimo s svojim avtomobilom, je zagledala dvojico, ki se je glasno prepirala, vmes pa so tu in tam padali udarci. Nemudoma so agenta skočili z avtomobila ter prepirljivca ločili. 2e na prvi pogled pa je bilo očitno, da sta moški in ženska pijana, z razliko, da je bil moški ogn.jevite.jši med prepirom, ženska pa je krvavela iz nosa. Oba so tedaj naložili na svoj avtomobil ter ju odpeljali v splošno bolnišnico. Najprej je dežurni zdravnik dal prvo Domoč ranjenki, nato je prišel na vrsto Castellano. Toda z njim je bilo drugače. Medtem ko se je njegova žena pustila brez be-je slednji pre-ter svoj upor podkrepil z najrazličnejšimi psovkami in žaljivkami, ki so na debelo letele na zdravnika, bolničarje in policijske agente. Ker je imel poleg vsega tudi desno roko v mavcu, je zahteval naj lepše ravnajo z njim, češ da sploh ne vedo, s kom imajo pravzaprav o-pravka. Zdravnik pa Je bil tudi tokrat pravično neisprosen v svoji prognozi. Ugotovil Je, da se kljub zlomljeni roki razboritež lahko vtakne za rešetke. Agenti so ga zato nemudoma odvedli na kvesturo, da bi mu v var- vai. Z mavcem je začel razbijati po vratih, dokler ni, najbrž zaradi bolečin v roki, padel v nezavest. Agentom ni preostalo drugega, kot da Castellana spet odpeljejo v bolnišnico. Ko je bil ponovno pred zdravnikom pa se je spet začela stara pesem. Začel je že zopet zmerjati in groziti vsem od kraja, in agenti so ga v vsej naglici spet odvedli za rešetve, kjer bo moral počakati do sodne obravnave. Varnostni organi so ga namreč prijavili sodišču zaradi pijanosti, povzročitve telesnih poškodb ter žalitve in upiranja ‘ javnemu funkcionarju. UHiiiitiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiMMiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiimniHiiitiiiiiiiiiiiiiiitniii DVE NESREČI NA DELU ^del je s sedem metrov lsokega zidarskega odra i f $ v* £*P0Wine približno ob isti | S lj Da i^prtpetlld dve hudi ne- jjSj ’,i\t J fv Da rt.r‘F!»u cuve nuui ne- č,1^ ! S«l Del Bello pre-/ naP, Ravno deska, s ka-iJ za.®1. J« omilila njegov # J«. “L, lati0 ao W1« njegove po-'Li , kot bi sicer lahko J 5» p® ^mu pa se je precej V>tho ra*nih delih telesa ter \^a Palomi 1 več reber. Po-A Da i 2adobll tudi globoko roki r J v splošno bolnišnico 'V Bl ti,*0 nft,avtom°bilom Rdečega / a ‘D OdrtS^^nega delavca spre- tedna. Pljučno kirnr-zdraviti Precej huje bd se nesreča lahko iztekla tudi za 39-letnega uradnika Sergia Pirmo iz Ulice D’Angeli št. 6. Ko so ga nekaj pred 15. uro z rešilnim avtomobilom pripeljali v splošno bolnišnico, je dežurnemu zdravniku povedal, da ga je malo prej neki tovornjak stisnil ob drugega, ko je hotel z njega raztovoriti nekaj lesa. Zdravnik mu je ugotovil hud uradec v trebuh in ledvice ter ga poslal na kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti približno teden dni. Pinna je zaposlen prj podjetju «De Toni« v Ulici della Tesa št. 38. Okrog 14. ure se Je odpravil na dvorišče podjetja, da bd pregledal večjo količino lesa, ki je malo prej prispela s tovornjaki. Postavil se je med dva tovornjaka, ravno tedaj pa sta dva uslužbenca podjetja vstopila v enega izmed dveh, da bi z akustično pripravo opozorila voznika na odhod. Uslužbenca, 37-letni Bruno Marchl in 30-letni Everino Salarin, pa sta po pomobi pritisnila na neki drug vzvod in tovornjak se je začel nepričakovano premikati, pri tem pa stisnil Pinna, ki se nenadnega premika ni nadejal. V obeh primerih so uvedli pre- Festival «L’Unita» Danes se prične v občinskem parku na Pončani pokrajinski festival «Unitš» z naslednjim programom Danes, 29. avgusta, od 17. do 24. ure. Ob 20 uri nastopi mali orke ster «The Rangers«. Sledilo bo predvajanje dokumentarnih filmov. V soboto 30 avgusta od 17. da 24. ure. Ob 19. uri javna razprava o temi «Svoboda otoveščevanja in tisk gospodarjev«. Ob 20.30 «Can-zoniere Veneto«: vsakodnevne pesmi. V nedeljo, 31. avgusta od 10. do 24. ure. Ob 10. url lutkovna predstava. Ob 16. uri godbeni nastop ((Dečkov lz Križa«, ob 17. uri nastop zbora »Vesna«. Ob 18. uri velika tombola: prva tombola 50.000 lir, druga tombola 35.000 lir, čin-kvina 15.000 lir, kvatema 10.000 lir, ob 18.40 zborovanje: govorila bosta inž. Antonino Cuffaro in poslanec Albin Skerk. Ob 19.30 «Canzoniere Triestino«; ob 20.30 nastop orkestra »Gli Altrl«. V ponedeljek, 1. septembra od 17. do 24. ure. Ob 20. uri mali orkester »The Rangers«. Obiski odbornika Mora v Karniji lskavo orožniki z glavne postaje, stičnih ustanov. Deželni odbornik za turizem Moro je včeraj nadaljeval svoj obisk v turističnih krajih na goratem področju dežele. Najprej je bil v Farni di Sotto, kjer ga je sprejel župan Nassivera skupno z vsem odborom. Župan je zatem spremljal Mora na obisku po vasi, kjer opravljajo razna obnovitvena dela ter gradijo športno igrišče. Župan Nassivera je tudi orisal odborniku Moru splošni položaj občine v o-ziru na turistični razvoj, zlasti glede načrtov, ki jih bodo začeli izvajati prihodnjo spomlad in ki se tičejo vrste turističnih športnih naprav ter vlečnice. Odborništvo za turizem je namreč dodelilo občini za ta dela 6G milijonov lir. Moro je čestital županu in odboru k njihovim pobudam. Rekel je, da hoče dežela turistično ovrednotiti občino Forni di Sotto, ki je važno središče med gorami. Zatem je odšel odbornik v Forni di Sopra, kjer ga je tudi sprejel župan Dorigo skupno z občinskimi upravljalci in predstavniki krajevne turistične ustanove. Z županom je predvsem razpravljal o gradnji pokritega bazena, ki bo prvi v goratem področju in bo stal 120 milijonov br, pri čemer bo dežela prispevala 90 milijonov lir. Popoldne je bil odbornik Moro v Forni Avoltri, kjer so ga sprejeli župan Del Fabbro in občinski upravljalci. Odborniku so orisali položaj občine v odnosu na turistični razvoj področja. V soboto bo odbornik obiskal Trbiž, prihodnji teden pa Pordenon z okolico, Li-gnano, Gradež in Seslian. Povsod se bo srečal z občinskimi možmi in s nredstavniki krajevnih turi Goriškem. Predstavništvo iz Slavonskega Broda bo spremljali tudi tamkajšnji predsednik občine in najvišji športni predstavniki tistega okraja. Med izselil v Jugoslavijo, kjer je bil več let upravnik v gozdnem gospodarstvu Jaiknil v Boštanju pri Sevnici. Po prihodu Nemcev se je preselil na ozemlje zasedeno po bivanjem na Goriškem jih bodo' Italijanih, in bil do osvoboditve uradno sprejeli na občinah v Go-! za knjigovodjo v rudniku Kanižarici, Trstu, Tržiču, Gradežu in i rica. Ogleju. Po osvoboditvi se je vrnil domov S tem povratnim obiskom se bo- j in leta 1946 pričel upravljati gostii-do še bolj utrdile prijateljske vezi i no v veliki domači hiši v Gabrjah med Gorioo in Slavonskim Brodom : ob državni cesta Gorica . Trst. in med obema pokrajinama, vezi, 1 Kmalu se je Pavletičeva gostilna ki so jih tako uspešno navezali j uveljavila, v njej so številni Gori- čani in Tržačani našli prijeten ko preteklo pomlad, ko so goriški predstavnika odnesli najboljše vtise s prijateljskega sodelovanja na kulturnem in športnem področju v sklopu napredne evropeistične politike splošnega napredka. Ob tej priliki želimo goste s Hrvatskega opozoriti tudi na dejstvo, da živi v Gorici in na Goriškem tudi slovenska etnična skupnost, ki še posebej pozdravita brate iz matične domovine, ter jim želi dobrodošlico in dobro počutje med nami. Prav gotovo bodo tudi pri njihovih nastopih, zlasti v Gorici in v Tržiču prisotni med občinstvom tudi številni zamejski Slovenci. da bi videli njihov napredek na športnem in kulturnem področju, k! je plod nemotenega razvoja 17. julija do konca avgusta v okofliju svobodne socialistične druž- ie Štanjel na Krasu prizori-be in ljudske oblasti. ; šče kiparske kolonije, prve tovrst- i ne prireditve v tem kraju. Ude Program manifestacij se bo ra- Ježilo se je je pet mladih kipar-zviial po naslednjem koledarju: | jeVi še študentov, sošolcev II. in \ soboto 30. avgusta ob 21. uri 1 m. Jetnika Akademije za upodab-n as topi folklorna skupina »Mičo: ljajočo umetnost v Ljubljani. Ob Vitas« v veliki dvorani UGG v Go- zaključku del jih je obiskal naš rici, kjer bo predvajala srbo-hrvat- n0vinar. Tako je nastal ta zapis, ske in makedonske ljudske plese. . . .. , T. . , . Štanjel dandanes m vec tisto, -ega dne ob 21. un v Tržiču kar je jjjj je pre(j poldrugim me nogometno srečanje Slavonski Brod- j secem Sveža belina petih plastik „ 'na pobočjih pod naseljem kaže, da V. ne.d,e j0 avgusta °tb ll orl j se je v tem propadajočem staro-na igrišču v Ul. Baiamonta v Gorici , javnem naselju napravilo nekaj nogometno srečanje Slavonski Bred novega, tako pomembnega, da se Libertas. i pridružuje pomembnim vrednotam fetega dne ob 21. uri v Tržiču I gtanjela še nova dimenzija. Dve nastop folklorne Skupine M. Vitas. | plastJiki sta nasta]i ob po« v šta-V ponedeljek 1. septembra v Gra-1 n;ej p^j mogočno ruševino gra-dežu ob 21. uri nastop folklorne ! du tri pa so obogatile lepote par-skupine M. Vitas. . ^ - ___•_! —: \r ,— tiček, hrana je bila in je še vedno zelo okusno pripravljena. Zaradi tega ni mogel uspeh manjkati. Ob visokem jubileju Danilu Pavle, tiču čestitajo prijatelji in znane: iz domače vasi, iz sovodenj ske občine, od vsepovsod. Tem čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo KLJUB SLABEMU VREMENU V Uspel izlet Steverjancev v Kropo, Begunje in na Bled Ogled kroparskega železarskega muzeja - Položili so venec pred spomenikom padlih talcev Odhod avtobusa za izlet na Dolenjsko Tajništvo Kmečke zveze v Gorici sporoča vsem izletnikom, da bo odšel avtobus na Dolenjsko v nedeljo po naslednjem voznem redu: Gorica, na Travniku, ob 5. uri; Pevma (pri Spomeniku) ob 5.05; Oslavje (pri kostnici) ob 5.10 in Zgornje Oslavje ob 5.15; St,overjan (Bukovje) ob 5.20; Podgora (pri Madonnini) ob 5.25; Standrež (na Trgu) ob 5.30 ln Sovodnje (pri cerkvi) ob 5.40. Povratek se predvideva ob 23. uri.'počastitev njihovega spomina. Ku- Izlet na Gorenjsko, ki ga je preteklo nedeljo organiziralo prosvetno društvo «Briški grič« iz Štever-jana, je prav lepo uspel, pa čeprav je izletnike ves dan oviralo deževno vreme. Tako so nam zagotovili udeleženci, povečini kmetje in delavci iz Števerjana. Z dvema avtobusoma se je v zgodnjih jutranjih urah odpeljalo kar 105 udeležencev, ki so se najprej ustavili v Kropi, starem železarskem središču na Gorenjskem. Tam so si ogledali železarski muzej s 600 let starimi obrtniškimi kovačijami, kakršnih je bilo pred časom kar 40; danes obstaja sa mo še ena, poleg pa stoji moderna železarska tovarna za umetna kovanja, v kateri je zaposlenih o-krog 450 delavcev. Kustos muzeja Justin Ažman je izletnikom obrazložil, da so v prejšnjih stoletjih prodali mnogo železarskih izdelkov v Italijo, zlasti v Benetke. Ogledali so si tudi film o zgodo vini Krope in njene obrti. Iz Krope so odšli v Begunje, kjer so si ogledali grobišče talcev na katerega so jjoložili lep venec v liiliiiiiiiriiirtmiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiimi||iiiiii||||||||l||||||l|||||||||||||mi|||l|||||||mi|||||,,||||||||||l|,l|l|l|,|||||||||||||imi|,„,,„,„ll„||n„mii|||||,||||||||| OB ZAKLJUČKU PRVE KIPARSKE KOLONIJE Mladi kiparji so pomladili starodavni spomenik v Štanjelu Pet umetnikov je obnovilo klesarsko tradicijo tega kraja na Krasu I stos muzeja v Begunjah Anton Po-' točnik jim je govoril o dogodkih iz NOB, o talcih in njihovem stre. Ijanju. Justin Ažman pa je povedal da je bil tudi on sam med talci ter je bil trikrat na tem, da ga ustrelijo in so ga enkrat že prt. vezali h kolu za streljanje. Le po naključju je ostal še živ. Po kosilu v hiši bratov Avsenikov, ki je tam v bližini, so se odpeljali na Bled, kjer so se zadržali ves popoldan. Zaradi dežja so žal morali opustiti obisk v Vrbi z ogledom Prešernovega muzeja in ogled Vintgarja. Na povratku so se ustavili še v Ljubljani in pozno ponoči so se vrnili vsi razigrani na svoje domove. Med potjo so prepevali in za dodatno zabavo .ie poskrbel har-monikaš Ivo Klanjšček. Z organizacijo izleta so bili vsi zadovoljni, saj je Saverij Rožic že nekaj dni prej obiskal vse izletne točke, ki so bile na programu ter uredil, kar je bilo potrebno. Posrečena je bila tudi zami. sel, da so mlajše izletnike spravili skupaj v en avtobus, starejše pa v drugega. Omenimo naj še, da so števerjanski izletniki med tistimi redkimi, ki ob takih prilikah ne pozabijo pokloniti cvetja in vencev pred grobove ali spomenike padlih za svobodo in prav bi bilo, če bi jih v tem tudi drugi posnemali. V torek 2. septembra v Ogleju ob 21. uri nogometna tekma Slavonski Brod - Oglej. V sredd 3. septembra ob 12. uri bo uraden siprejem gostov na Goriškem gradiu s pozdravom goričkega župana. Danilo Pavletič 80-lctnik Danes je Danilu Pavletiču, znanemu gostilničarju v Gabrjah, 80 let. O njem srno že pisali lani, k» se je govorilo, da bosta on in žena. ka na nasprotni strani. V tem parku naj bi bilo tudi središče bodoče kiparske galerije na prostem, galerije, ki je pridobila letos svoje prve eksponate. Naš članek je poziv k ogledu štanjelskih plastik. Noben opis ne more nadomestiti doživetja teh plastik v okolju, v katerem so nastale. Že med njihovim nastajanjem si jih je ogledalo dokajšnje število turistov, ki jih je privabil preprost lesen kažipot: študentska kiparska kolonija Štanjel. Obisk kolonije je v zadnjih dneh še na-rastel, mogoče pa je pričakovati, da tudi po odhodu kiparjev po o-pravljenem delu ne bo ponehal. Čeprav smo zapisali, da nas opis kipov ne more dovolj infor mirati, nas vendarle že sedaj zanima, kaj so nam mladi kiparji (od 22 do 29 let) izklesali: Tone Demšar je vklesal v marmornati blok iz Lipice valovite forme lipicancev. Milomir Jevtič je upodobil monumentalno figuro kraške matere, ki bo v svojih votlih oblikah zbirala dragoceno tekočino — vodo. Negovan Nemec je zasnoval in izvedel večjo figuralno kompozicijo, ki jo povezuje skupno doživljanje — ogroženost, nevarnost, trpljenje, borba. Boris Prokofjev se je odpovedal prvotni zamisli, da bi s skupino izklesanih figur simboliziral trpljenje kraškega človeka, in je naposled izoblikoval dvakrat dva kraška HiimiiiimmiiimiiiiiimiiiiMiiiMniiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiinmiii V NEDELJO POPOLDNE V NOVI GORICI Skoro 90 dirkačev iz 20 držav sodeluje na motornih dirkah Med njimi so najštevilnejši dirkači iz Italije, Nemčije in Jugoslavije - Za nad 13 milijonov starih din nagrad Pripravljalni odbor za motorne dirke za «nagrado Nove Gorice«, ki bodo v nedeljo popoldne v Novi Gorici, ima polne roke dela s pripravami. Že lanska športna manifestacija te vrste je doživela velik uspeh, saj računajo, da si je dirke ogledalo okrog 30.000 ljudi, od tega približno 12.000 iz Italije. Že pred dnevi se je prijavilo kar 87 dirkačev raznih kategorij iz 20 držav. Med njimi so najštevilneje zastopani Italijani z 19 udeleženci, sledi Vzhodna Nemčija z 18 in tretja je Jugoslavija s 13 tekmovalci. Med Italijani so tudi Angelo Bergamonti, Silvio Grassetti, Franco Ringhini in Gilberto Par-lotti. Bergamonti je bil že lani absolutni zmagovalec, ki je dosegel hitrost 105.366 km na uro. Mod Jugoslovani so prijavili svojo udeležbo Janko štefč, Boško šnajder, Joviča Palikovič in Nor-bert Salobir. Tekmovanje se bo vršilo za kategorije motorjev 50 kem, 125, 250, 350, 500 kem ter za motocikle s prikolico. V vseh kategorijah bo tekmovalo 217 tekmovalcev. Za absolutnega zmagovalca je določena nagrada Nove Gorice v znesku 4000 novih din; za posamezne ka tegorije pa so določene številne druge nagrade v skupnem iznosu preko 18 milijonov din. Kot smo že pisali, je krožna tekmovalna proga dolga 3000 metrov ter se odvija po glavnih ulicah v Novi Gorici. V neposredni bližini proge je urejenih kar 18 parkirnih prostorov za avtomobile in bo že pri vstopu v mesto vsak avtomobilist dobil navodila in št. parkirnega prostora. Začetek tek me bo ob 14. uri po jugoslovanskem oziroma ob 15. uri po itali janskem času. para. Vojko Štuhec je edini med prvimi udeleženci kiparske kolonije v Štanjelu ustvaril abstraktno kompozicijo, za katero pa je našel konkretne motive v tradicionalnih kraških kamnoseških izdelkih, predvsem v klesanih vodnjakih in vodovodnih napeljavah — svojm plastiko je tudi naslovil Vodnjak. Z deli prvih petih udeležencev kolonije v Štanjelu je klesarska tradicija v tem kraju obnovljena, nova tradicija počitniškega bivanja mladih kiparjev v .Štanjelu pa zastavljena. Prve ocene letošnje kolonije nas potrjujejo v prepričanju, da pričakovanja in vlaga- nja niso bila zaman. Še najbolj pa nas v tem potrjuje dejstvo, da so spočetka tudi skeptični domačini že sprejeli novost v svojem kraju — za svojo. SaS V ladjedelnici se je ponesrečil Včeraj so sprejeli v tržiško bolnišnico za 20 dni na zdravljenje 46-letnega Hermana Giottija iz Romk, Ulica Del Ronco 5. Zdravniki so mu ugotovili poškodbe na prstih leve roke. Giotti se je ponesrečil pri delu v ladjedelnici. liiiiiiiiiiitiiiaiuiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiii||||ltll,IIIMiniu,l||l|ni|||tu||||||||||||M|||a|)|||||||||||||||||||| OD 25. DO 28. SEPTEMBRA Avtomobilski rally prijateljstva Gorica-Ljubljana-Zagreb Prirejajo ga nekatera podjetja, med katerimi je tudi gorjško \ IVIEX - Sodelovali bodo stari avtomobili Nocoj v Tržiču izvolitev župana Goriško ziunanjetrgovsiko podjetje VIVIEX je v sodelovanju z nekaterimi italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji organiiaiTalo prvi railie italijansko - jugoslovanskega j>rijateljstva, ka se bo vršil v dneh 25-28 septembra letos na relaciji Gorica - Zagreb. Idejo za to turistično prireditev sta dali podjetji VIVIEX iz Gorice in Officinc Elettromeccaniche Mausola iz Carpd (pokrajina Mode-na). Zainteresirana so še podjetje Generalturist iz Zagreba, Avto Moto Klub Sveučiiište iz Zagreba, podjetje Metalogradnja iz Zagreba, Muzej avtomobilov v San Martino di RJo (pokr. Reggio Emilia) in «U-ndone Liibera delle Lancia Augu-sta« iz Milana. Namen prirediteljev je uvrstiti sčasoma to prireditev v vrsto kvalitetnih mednarodnih prireditev, na katerih nastopajo avtomobili, ki so bdM modemi pred desetletji. Prireditev pa naj se uvrsti tudi v vrsto italijansko - jugoslovanskih prireditev, ki jiih bo kar precej ob priliki septembrskega zagrebškega velesejma. Odhod avtomobilistov bo v pred-poldanskih urah v četrtek 25. septembra. Zbrali se bodo na Telovadnem trgu, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila. Ob 12. uri bo sprevod avtomobilov po glavnih mestnih ulicah, nato bo kolona prešla blok pri Rdeči hiši, kosilo bo v Park hotelu v Novi Gorici. Ob 14. uri bo odhod iz Nove Gorice, okrog 16. ure bo postanek v Postojni, v Ljubljano bodo avtomobili dospeli okrog 19. ure. Naslednjega dne bo kolona definirala skozi glavne ljubljanske ulice, odhod iz slovenske prestolnice bo ob 10. uri, kosilo bo na Otočcu, zvečer bo kolona dospela v Zagreb, kjer se bodo udeleženci nastandh v hotelu Espdanade. V soboto bo prost dan, udeleženci bodo lahko šli s posebnim izletom k Pldtvičkim jezerom, v nedeljo 28. septembra pa bo ob 10 uri defile starih avtomobilov po glavnih zagrebških ulicah. PISMO UREDNIŠTVU Zastave in še kaj Ne bi hotel motiti prijateljskega vzdušja ob obisku kulturnikov in športnikov iz Slavonskega Broda, ki se bodo mudili te dni na obisku pri nas. Vendar sem moral ugotoviti, da je na lepakih za gostovanje te skupine v Gorici jugoslovanska za- stava brez rdeče zvezde, ki že dolgo ni zastava gostov, dočim je na plakatih, ki so jih razširili v Novi Gorici, prava jugoslovanska zastava z zvezdo. Kako bi izgle-dalo npr. če bi na plakatih v Novi Gorici [»stavili italijansko zastavo s kraljevim grbom? Organizatorji tega gostovanja in CONI, ki ima prav gotovo tudi besedo pri tem, imajo ali bi morali imeti že izkušnje, da bi lahko kaj takega preprečili. Po drugi strani pa moram ugotoviti, da so razširili v Gorici lepake, ki vabijo k motornim dirkam v Novi Gorici, samo v italijanščini. Ali naj si to tolmačimo tako, kot da rojaki iz zamejstva niso vabljeni na to veliko športno prireditev? Upamo, da gre samo za spregled od strani organizatorja. »Moto društva iz Nove Gorice« in da bo prihodnjič popravilo to svojo napako. Sledi podpis. Vpisovanje v Slovenski dijaški dom Vodstvo Slovenskega dijaškega doma v Gorici obvešča, da so se odprla vpisovanja v Slovenski dijaški dom za šolsko leto 1969-70. Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v ta slovenski zavod kot redne aJi zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, bi jih dobijo pri upravi Zavoda. Prošnje se sprejemajo neprekinjeno do izpopolnitve vseh razpoložljivih mest. Vsa pojasnila dobe zainteresirani pri upravi doma, v Ulici Monte-santo 84, vsak delavnik od 10. do 12. ure. Kolesar je podrl 83-letno ženico Včeraj ob 11.40 so z rešilnim avtom Zelenega križa pripeljala v splošno bolnišnico v Gorici 83-letno Elisabeto Scaramuzza iz Gra-deža. Ulica Orfeolo 4. Zdravniki so jd ugotovili udarec v lobanjo ter Jo pridržali za 10 dni na zdravljenju. Karabinjerji prometnega oddelka so ugotovila, da je ženico v bližini avtobusne postaje Ribi v Ulici IX. avgusta podrl kolesar, 15-letni Pul-vio Olivi iz Gorice, Ulica Bellini 16, ko se je peljal iz Korza Italija proti Ulici Casale. Zdi se, da je ženica prečkala cesto in tako prišla pod kolo. Nocoj se bo v Tržiču sestal občinski svet, da bi vendarle izvolil novega župana. Točnih prognoz še ni, kajti na sestanku v torek zvečer ni prišlo do dokončnega sporazuma. Enobarvnemu odboru bd moral načelovati dosedanji demokniistjanski načelnik skupine Versace. To naj bi torej bil bodoči tržaški župan. V odbor naj bd izvolili demokristjanske svetovalce Ferrarija, Cobaltija, Pragiacoma, Li Roso. Boata in Porceddo. Enobarvni odbor ima zagotovljeno podporo demokristjanskih svetovalcev in dveh socialdemokratskih svetovalcev. Ni še znana pozicija socialistične skupine, vendarle se zdi, da bo tudi ta skupina odbor podprla od zunaj, seveda če pride v skrajnem primeru do soglasja glede občinskega programa. V zvezi s krizo v Tržiču in i ono, ki je nastala z odstavke župana v Gradiški, je goriška federacija KPI izdala poročilo, v katerem napada rešitev, ki je na vidiku v Tržiču. KPI je mnenja, da se enako rešitev namerava vsiliti tudi v Gradiški in poudarja, da je to korak v desno. Po mnenju go-riške federacije KPI obstojajo v raznih krajih na Goriškem možnosti za levičarsko koalicijo v katero naj bi vstopili poleg komunistov tudi socialisti in levičarsko usmerjeni demokristjani. Samo taka koalicija bi, po mnenju goriško federacije KPI, lahko rešila številne probleme v korist delovnih množic. VERDI. 17.00: «Un professore fra le nuvole«, P. M. C, Murxay, N. Olson, ameriški film. CORSO. 17.30: »Justine«, R. Power in J. Pallance. Barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17.30—19.45 in 22; «Per qualche dollaro in piii«, K. Eastwood in J M. Valente. Italijanski kinemaskope v barvah. VITTORIA. 17.15: «La morbida pelle della dolce Susanna«, D. Michele ln Ph. Lemaire. Francoski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Improwisa- mente l’estate scorsa«, E. Taylor in M. Clift. Ameriški film; mladini pod 16. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR. 17.30: «Via col ven-to», Clark Gable in Vivian Leigh, barvni film. AZZURRO. 18.00: »Per il re, per la patria e per Susanna«, J. Pierre. Barvni film. PRINCIPE. 18.00' »Sonc una fem-mina!», K. Livaditis in M. Statho-pauioa. /Voivj Gorica SOČA (Nova Gorica); «štiiri dame za gizdalina«, francoski film — ob 18.30 in 20.30. DESKLE: »Ljubezen moja, ljubezen moja«, nemški film — ob 20. uri. SVOBODA (Šempeter); »Revolve-raši apaškega klanca«, nemški film — 18.30 in 20.30. ŠEMPAS: »Veliki Meaulnes«, francoski barvni — ob 20.30. PRVACINA: »Invazija iz vesolja«, japonski barvni — ob 20.30. RENČE: «Ana Karenina«, sovjetski barvni — ob 20.30. KANAL: Danes zaprto. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči Je o prta lekarna S. Giusto, Korzo It lija 244, tel. 35-38. TR2IC Danes ves dan in ponoči bo « prta lekarna S. Nicolo-G. Ollvett Ul. Prirao maggio 94, tel. 73-329. PRIMORSKI DNEVNIK — 6 — avguste :■:■:•:• Esi iSll I 1 OBVESTILO ATLETIKA EVROPSKO PRVENSTVO V ATENAH SŠI Organizacijski odbor U. obvešča, da bo v svojem uradu, v Ul. Geppa 9 v Trstu, spreje mal v uradnih urah prijave tekmovalcev in ekip za naslednje športe: nogomet (člani), odbojka, balinanje, kegljanje, bližanje in plavanje. V teh panogah je treba tekmovalce in ekipe prijaviti najkasneje do četrtka, 4. septembra do 21. ure. Za košarko in atletiko bo treba opraviti prijave do četrtka, 16. septembra, za streljanje, namizni tenis, šah, med dvema ognjema, badminton, naraščajniški nogomet in POP pa bo datum prijav objavljen kasneje. Da bi v zadnjih dneh ne prišlo pri prijavah do gneče, naproša organizator, naj društva prijavijo svoje tekmovalce in ekipe čim prej. Ker mora letos imeti vsak tekmovalec za nastop na igrah izkaznico, vabi OO 11. SŠI vsa društva, naj dvignejo te izkaznice v uradu SŠI ter jih nato izpoljnjene prinesejo zopet v urad zaradi registracije. • • * V ponedeljek, 1. septembra, bo Ob 21. uri v Ljudskem domu v Trebčah sestanek nogometnih sod- Manjše zanimanje kot običajno Polkovniki «zamrznili» navdušenje - Bojkot iz protesta nekaterih nordijskih atletov? Še malo nas loči od atletskega prvenstva v atletiki, ki bo v Atenah od 16. do 21. septembra in vendar je opaziti, da za to atletsko prireditev, ki je po olimpijskih igrah najvažnejša, ne vlada izredno veliko zanimanje. K temu stanju vpliva več dejavnikov. Važen in originalen je nedvomno politični. Grčija je pred dvema letoma padla v temo fašizma in vzdušje v Grčiji ni najboljše za tako predstavniško športno prireditev. Prvenstvo samo je tudi v nevarnosti, ker lahko pride prav med njim do konkretnih akcij odporniškega gibanja. Politična dejstva pa le niso edina, ki neugodno vplivajo na celo zadevo. Sam sklep, da se prvenstvo izvede takoj po olimpijskem letu in ne dve leti po njem, se je izkazal neprimeren. Mnogi vrhunski atleti so si namreč po mehiških olimpijskih igrah privoščili zelo dolg počitek, mnogi so morali tudi nadoknaditi mesece in mesece izgubljenega študija. Cela vrsta zvenečih imen nikov 11. SŠI. Zaradi važnosti va-1 je začela nastopati komaj pred bimo na polnoštevilno udeležbo. * kratkim in verjetno ni v najboljši liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiimmiiiiimitiiimiiitiiiiiiiii KOŠARKA V SREDO V SEŽANI Peterka borovcev pred Nanosom in Partizanom V počastitev občinskega praznika občine Sežana je biil v sredo košarkarski turnir, na katerem so sodelovale košarkarske ekipe Nanos iz iPostojme, član republiške lige, Bor iz Trsta im Partizan, član II. republiške lige iz Sežane. Tekme sta dokaj dobro vodila Vižin in Pelaskier, oba iz Postojne. iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii h iiiiii Milinimi Namesto kužnih klic (Nadaljevanje s 3. strani) geneering je- izdelala za Pentagon lovskih letal za 629,197.000 dolarjev. Družba Auco pa avionskih motorjev za 583,648.000 dolarjev. Družba Testrcn je izdelala za ameriško obrambo v letu 1968 helikopterjev v skupni vrednosti obilnih 500 milijonov dolarjev. Pri družbi Litton Industries je Pentagon lani naročil ladij in elektronskih naprav v skupni vrednosti 465.691.000 dolarjev. Družba Sper-ry Rand pa je lani izdelala za Pentagon elektronskih računskih strojev in drugih elektronskih naprav za ameriško vojno mornarico in za rakete za skupno 447 milijonov 197.000 dolarjev. Družba Martin Marietta je za Pentagon izdelovala izključno rakete in jih je lani izdelala za skupno 393 milijonov 454.000 dolarjev. Sledita še družbi Kaiser Industries, ki je izdelala lani za Pentagon tovornjakov, raket in raznih telekomunikacijskih naprav za 386 milijonov dolarjev, družba Honey-well pa je pripravila za Pentagon avionskih naprav in torped za 351.682.000 dolarjev. Revija «li'ortumeJ> je ta zelo nazoren pregled zaključila z zelo zanimivo ugotovitvijo: «Treba je vzeti v poštev, da so, razen industrijskih podjetij, med dobavitelji Pentagona tudi vseuči- liščni inštituti, med katerimi tudi Massachussets Institute of Tehnolog):, ki je bil 1968 na 54. mestu z nad 124 milijoni dolarjev naročil. Partizan (Sežana) — Bor (Trst) 69:64 (42:29) PARTIZAN: Škrinjar 20, Grmek I 2, Grmek H, Jerina 1, Uršič 27, Danerv 4, Tavčar 5, Žigon 8, Gra-dina 2, čebulec. BOR: Zavadlav 6, Sancin 7, Fabjan 16, Rudeš 2, Tavčar, Starc 12, Sirk 8, Oa/rli, Ambrožič 13, Za vadttav H. Domačini so v prvih minutah takoj povedli in celo vodili 9:4. V nadaljevanju pa jim je sapa pošla, tako da je gostom iz Trsta uspelo izenačiti. Neodločen rezultat je nihal ves prvi polčas. Tik pred koncem pa so domačini uredili svoje vršite in se z rezultatom oddaljili od gostov. V nadaljevanju Je tempo igre popustil. Kljub temu so bili domačini ves čas v vodstvu, tako da borbenim gostom ni in ni uspelo izenačiti. Gledalci so videli nekaj zanimivih in dovršenih akcij z obeh strani, v domači vrsti pa se ie še posebno odlikovala trojka Žigon, Uršič, Škrinjar. Bor — Nanos 69:63 (31:28) BOR: Zavadlav 6, Sancin 7, Fabjan 16, Rudeš 2, Tavčar, Starc 12, Sirk 8, Carli, Ambrožič 13, Zavadlav II. NANOS: Srebotnjak, Grželj, Oz-bič, Mislej, čuk, Filipčič, Turk, Rot, Bratuš. V drugi tekmi turnirja sta bili ekipi ves čas izenačeni, le tu pa tam se je čutila premoč ekipe iz zamejstva — Bom. Pri Tržačanih Je bii naj uspešnejši pri metih na kos Zavadlav, v postojnski ekipi pa Ozbič. Partizan — Nanos 62:69 Ta tekma je bila najzanimivejša na tem turnirju, saj se je Partizan potegoval za 1. me®to. Proti koncu je postala Igra zelo razburljiva In napeta, saj so se domačini krčevito upirali razigranim Postojnčanom, ki so bili tehnično in kondicijsko boljši. Domačinom ni in ni šlo v koš, toda kljub temu jim je uspelo zmanjšati razliko pri metih na koš. Zmagovalec turnirja Je bila ekipa Bom iz Trsta, sledili pa sta Nanos iz Postojne in Partizan dz Sežane. V. Krpan formi za tako zahtevne borbe. Negativno je tudi dejstvo, da je Grčija dežela z izredno revno športno tradicijo. Športniki zato ne čutijo na tak način tekmovanja, kot če bi nastopali v atletsko ali vsaj športno močni državi. Potovanje v Atene je za mnoge s športnega vidika le nepotrebna birokratska formalnost. Prvič v zgodovini evropskih atletskih prvenstev bo prišlo verjetno tudi do bojkota. Nekateri skandinavski časnikarji, ki so navadno prav množično zastopali razne liste na prejšnjih prvenstvih, so že izjavili, de bodo s prvenstva poročali le gole rezultate, ne pa komentarje, intervjuje in posebne reportaže. Stvar sicer morda ni najbolj pametna, saj bodo oškodovani predvsem športniki drugih držav in polkovniki ne bodo pred evropskim javnim mnenjem nič oškodovani, če ljudje ne bodo vedeli, da se v Atenah odvija evropsko prvenstvo. Nasprotno je to dobra prilika za poročanje ne samo iz športnega življenja, temveč tudi iz splošnega. Bojkot prvenstva pripravljajo tudi nekateri nordijski atleti, ki so izjavili, da se iz protesta proti polkovnikom, tekmovanja ne bodo udeležili. Med temi atleti je najbolj znan Šved Garderud, tekač z dokaj dobrimi izgledi na progah 800, 1500 in 3000 m z zaprekami. Na zgolj športnem področju kaže, da bodo na letošnjem prvenstvu najmočnejši atleti in atletinje Nemške demokratične republike, ki so tako presenetili že pred tremi leti v Budimpešti z osvojitvijo 8 naslovov. Sovjetska »veza si je nekoliko že opomogla po menjavi generacije, težko pa bo vsaj v osvajanju prvih mest kos vzhodnim Nemcem. Dobro bi se morali odrezati na neuradnem tretjem mestu tudi tekmovalci Zahodne Nemčije. Predvidoma bodo te tri države osvajale kolajne množično, ostale pa se bodo morale zadovoljiti z drobižem. Zanimivo je, če bo Poljska, nekdaj velika velesila, vsaj delno kos svoji slavi. Evropsko prvenstvo se bo odvijalo na stadionu «Karaiskakis» v Pireju, ki ima vse naprave iz tartana, ima pa neprijeten videz, ker je tekališče dobesedno stisnjeno med nogometno igrišče in tribunami. Otvoritvena in zaključna slovesnost bosta na starem stadionu «Panathinaikon», ki je bil zgrajen nalašč za prve olimpijske igre moderne dobe leta 1896. Dosedanja evropska prvenstva si bila: 1934. leta v Turinu 1938. v Parizu 1946. v Oslu 1950. v Bruslju 1954. v Bernu 1958. v Stockholmu 1962. v Beogradu 1966. v Budimpešti lin. ZAGREB, 28. — V jugoslovanskih atletskih krogih govore, da bo na atenskem evropskem prvenstvu v atletiki nastopilo največ 15 jugoslovanskih atletov in ati *».j. Toliko jih je namreč doseglo zahtevane norme. Ni izključeno, da se bo to število povečalo, vendar bo to znano po balkanskih igrah v Sofiji. VATERPOLO VRNJA6KA BANJA, 28. — V 3. kolu tiurotaja mladinskih reprezentanc v vaterpolu v Vmjački Banji je Italija premagala Romunijo 3:2 (1:0, 0:2, 1:0, 1:0) Jugoslavija pa Sovjetsko zvezo 7:6 (0:0, 2:2, 1:1, 4:3). Italija je premagala Alžirijo 23:0 (2:0, 8:0, 6:0, 7:0). Atenski stadion «Karaiskakis», kjer bo evropsko prvenstvo v atletiki. V zgradbi nad tribuno bodo nameščeni novinarji, radijski in televizijski reporterji IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUllllllllllllllIllilllllllllllllliillllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIllllinilllllllllllllll NARAŠČAJNIŠKO IN MLADINSKO PRVENSTVO Tržačan Irredento (Edera) tretji na 1500 m prosto Ekipno Je med naraščajniki zmagal Rim, med mladinci Milan PESCARA, 28. — V današnjem zaključnem dnevu za naraščajnike in mladince so zabeležili naslednje izide: 100 m PROSTO Naraščajniki 1. Barelli (Lazio Nuoto) 58”3 (nov italijanski rekord) 2. Duše (R N Patavium) 1’00”4 3. Garufi (Can. Milano) 1’00"8 Mladinci 1. Targebti (Can. Milano) 57”7 2. Brunello (Can. Milano) 58”7 3. Romeo (Poliaportiva Garibaldi) 59”5 1500 m PROSTO Naraščajniki 1. Bevione (R N Torino) 17’56”8 2. Grassi (R N Florentia) 18’18” 3. Del Noče (Can. Napoli) 18*25” Mladinci 1. Alibertinl (Libertas Picanello Catamia) 17’56”8 2. Greco (C Napoli) 18’8”9 3. Irredento (A S Edera) 18’11”7 400 m V 4 SLOGIH Naraščajniki 1. Nisferi (R N Florentia) 5’16”7 2. Masala (S N Roma) 5’17”3 3. Carbomi (Leonina Nuoto) 5'25”5 Mladinci 1. Cailigaris (R N Patavium) 5'19”9 2. De Pascale (Lazio Nuoto) 5’21”1 3. Righinl (N C Milano) 5’26”9 ŠTAFETA 4x100 m MEŠANO Naraščajniki 1. Lazio Nuoto A 4’38”8 2. R N Trento 4’42”1 3. C C Napoli A 4’48”7 Mladinci 1. R N Patavium 4’27” 2. R N Napoli 4’32”4 3. C Milano 4’40”2 EKIPNA LESTVICA Naraščajniki 1. Canobtieri Antene Roma 171 t. 2. Lazio Nuoto 133,5 3. Caimoititieri Na>poli 124,5 Mladinci 1. Canottieri Milano 126 točk ] 2. R N Patavium 117,5 3. R N Napoti 91 MILAN, 28. — Jutri zjutraj se bo začelo na vodah milanskega Idro-scala italijansko prvenstvo v veslanju. Izločilne regate bodo že v jutranjih urah, kar je vzbudilo precejšnje nezadovoljstvo. Na prvenstvu bodo nastopile tudi tržaške posadke in sicer v četvercu s krmarjem (gasilski klub Rava-Jico), v dvojcu brez krmarja (Ra-valico), v četvercu s krmarjem (Ravalico), v double scullu (Ginna-stica Triestina) in v osmercu (Ravalico). ................................................................................................................iiiiiiiiiimiiiiiiiiii.....lllllll..............................................................................m........ BALKANSKE IGRE V ATLETIKI V SOFIJI 27. in 28. prihodnjega meseca bodo v Grljanskem zalivu mednarodne regate za zlati pokal Barbanera (Snipe) in za trofejo Letečega Holandca za istoimenske čolne. Na slild: tekmovalni čolni v grljan- skem portiču Jugoslovan Farčič prvi v maratonu Pravilnik odbojke na SŠI za članice in mladinke 1. Odbojkarski turnir SŠI za čla- SŠI in ekipni list vsaj ^ niče in mladinke organizira ŠD Zarja iz Bazovice. 2. Sistem poteka turnirja bo določil organizator na podlagi števila prijavljenih ekip. 3. Določeni sta naslednji kategoriji: MLADINKE: rojene leta 1952 ali kasneje: ČLANICE: rojene leta 1951 ali prej. Mladinke lahko nastopajo tudi med članicami. 4. Na zahtevo sodnika ali .organizatorja se morajo mladinke izkazati z veljavnim dokumentom. 5. Vsaka ekipa mora pred začetkom tekme dati sodniku na razpolago vsaj eno regularno žogo. 6. Vsaka ekipa mora izročiti zapisnikarju tekmovalne izkaznice pred začetkom tekme. ^ 7. Ekipa, ki bi se jav®^ ku na igrišču z večjo zan« 15 minut izgubi tekmo brez .... ____ ;na 'P", Ekipa se mora javiti na. ^ opravljena v regularnem sP^oia dresu z jasno označeno majici. 8. Vse tekme bodo f dva dobljena seta, !e luuj* Lije vo mesto bo odigran na tn ne sete. „ te® 9. Za kar ni predvideno Lj pravilniku, velja glavni P ^ SŠI, oz. pravilnik italija«*6 bojkarske zveze. . j. f 10. Organizator si pridrz vico, da sam določi nos* c® „ra f 11. Organizator bo v pbm s,;f Hnlnriln t/Pffa DrciVlln^ trebe določila tega pravi) menil. Pravilnik plavalnega tekmovanja 11. SŠI 1. Plavalno tekmovanje U. SŠI organizira komisija za plavalno tekmovanje 11. SŠI. 2. Sistem poteka tekmovanja bo organizator določil na podlagi števila prijavljenih plavalcev. 3. Tekmovanje bo v Trstu, v pokritem bazenu «B. Bianchi« v dneh 11. in 12. septembra letos. 4. Tekmovalci bodo razdeljeni na 3 starostne kategorije: a) člani in članice (rojeni leta 1954 ali prej) b) mladinci In mladinke (rojeni v letih od 1955 do 1958) c) naraščajniki in naraščajnice (rojeni leta 1959 ali kasneje). 5. Spored bo obsegal naslednje discipline: 33 m poljubno — naraščajniki, naraščajnice 33 m prosto — ženske, mladinci mladinke 33 m prsno — ženske, mladinci, mladinke 66 m prsno — moški 66 m hrbtno — moški 100 m prosto — moški 4X33 m prosto — žensk« 4X33 m mešano — ni°£ 4X66 m prosto — mošk ^ 6. Vsi tekmovalci se predstaviti v predpisanih , -kančke nDa“L'. valnih oblačilih, ženske, in naraščajnice v enodelnih nih oblekah. so®'1 7. Vstop k bazenu bo samo organizatorjem, in tekmovalcem. 8. Tekmovalec, ki bi se til zval sodnikovemu pozivu stop, ne bo imel pravice d« ^ nejšega starta v odgovarjaj' oiplini. 9. Tekmovalci, ki so svoj«^) lahk° svoj« 1,1 pe zaključili, morajo takoj ^ # slačilnice, ostali pa se držujejo le v prostoru, k čen za nastopajoče. 10. Za kar ni predvideno v pravilniku, veljajo dolori13 ' ga pravilnika 11. SŠI, oZir vilmk italijanske plavalne ^ ^ 11. Organizator bo v P® trebe določila tega pravih® menil. Pravilnik tekmovanj# v ruskem kegljanju zadaj. Kroglo je tr«^ bati tako, da pmk01". ir SOFIJA, 28. — Jugoslovanski reprezentant Nedo Farčič Je zmagal v maratonskem teku 28. balkanskih iger. To je bila tudi prva in edina disciplina današnjega dne. Izid: 1. Farčič (Jug.) 2.26’18”2 2. Akipas (Turč.) 2.27*03” 3. Akcai (Turč.) 2.27*23”2 4. Simeonov (Bolg.) 2.28'23”6 5. šairankov (Bolg.) 2.32’19”4 Po današnji prvi disciplini vodi Tuirčdja pred Jugoslavijo, Bolgarijo In Romunijo. GAND, 28. — Francoski profesionalni kolesar Jose Samyn, katerega je neki gledalec v ponedeljek med dirko nehote podri na tla, je klinično mrtev. Kolesar se je namreč močno poškodoval in zdravniki, ki so ga operirali v glavi, mu niso mogli pomagati. Njegovo srce sicer še bije, vemdaT fiziološko je kclesar že mrtev. Zdravniki zavlačujejo objavo poročila o smrti. Kirurgi univerzitetne klinike v Gan-du so prosili sorodnike nesrečnega kolesarja, da bi lahko uporabili kak njegov organ za presaditev. 1. Tekmovanje v ruskem kegljanju organizira ŠZ Gaja. 2. Sistem poteka turnirja bo določil organizator na podlagi števila prijavljenih ekip. 3. Nastopajo lahko le tekmovalci, ki so dopolnili 30 let starosti. 4. V primeru zamude se bo u-poštevala največ 10-minutna toleranca po od organizatorja določenem času. 5. Vsaka ekipa mora prijaviti svojo postavo vsaj 10 minut pred na umiku določenim začetkom srečanja. 6. Tekmovanje je ekipno; vsako ekipo sestavljajo po trije tekmovalci. 7. Vsak tekmovalec napravi tri zaporedne lučaje, od katerih prvega v polno, ostala dva na čiščenje, če je podri s prvim ali drugim lučajem vse keglje, meče naslednji lučaj v polno. 8 Keglje je treba podirati od d tako, ua wiC tovo vrsto in se dotakne kegljev. P0 iecri lučaju mora v niUL,<> \ P f0 t \ točk opravljenega j/j do ponovnega ®ieta. pri katerem se kroS‘ ne katerekoli oVlT ' »veh ^ glo zadržati, primeru izgubi kegljev, je neveua veli9 9. Vsak podrti kegelj točko. d/ * 5 10. Vsaka ekipa °PraV?,,ncU 'j nnc-tor, /N« A .ib uttl ' nastop. Ce sto f movamja dve ali vt* lestvici z enaki®1 P. točk, potem odloč® vg0t>.; Čanje vrstnega re(9atfSeH L ve serije lučajev fif tekmovalcev, ozir0®1 y serije, če tudi P1*1® čilna. 11. Organizator bo v $ trebe določila tega ka spremenil. GEORGE SAND Indiana 55. Brž je odkopala košaro iz lubja in sedla nanjo; tiho trepetaje je poslušala zavijanje vetra, hropeče umiranje valov ob njenem vznožju, strakoša, ki je z ostrim krikom stokal med visokimi morskimi algami, visečimi od sten kleči; toda utripanje njenega srca je prevpilo vse te šume, ki so odmevali v njenih ušesih kot pozvanjanje navčka. Dolgo je čakala; navila je uro, da je pozvonila, in ugotovila, da je dogovorjeni čas že minil. Morje je bilo zelo nemirno, ob otoških obalah pa je vožnja po morju tako težavna, da je že obupala nad dobro voljo veslačev, ki naj bi jo odpeljala, ko je zagledala na bleščečih se valovih senco piroge, ki se je poskušala približati. Toda morje je tako silovito valovalo, butalo, da je drobni čoln zdaj pa zdaj zgi-neval in se potapljal v temnih gubah zvezdnato srebrnega prta. Vstajala je in odgovarjala na znamenje, ki jo Je večkrat poklicalo, toda veter je odnašal njene klice, preden Jih je prinesel do veslačev. Ko sta bila dovolj blizu, sta jo naposled slišala in se z velikimi napori usmerila proti njej; ustavila sta se v pričakovanju vala. Ko sta začutila, da se čoln vzdiguje, sta podvojila napore, val je butnil in ju s čolnom vred vrgel na breg. Saint-Paul je zgrajen na tleh, ki so nastala dz morskega In gorskega peska, ki ga je odnašala reka Galats z vso ihto svojega toka daleč od svojega izliva. Tu nagromadend prod okroglih kremenčakov tvori okoli obale podvodne grebene, ki jih valovi premetavajo, podirajo in po svoji volji na novo gradijo. Zaradi tega premikanja so trčenja tu neizogibna, in vsa krmarjeva spretnost odpove, če se usmeri med podvodne grebene, ki se neprenehoma prerajajo. Mogočni tokovi odtrgajo pogostoma velike ladje, zasidrane v pristanu Saint-Denis, in jih razbijejo ob bregu; kadar zapiha veter s kopnega in je hitro umikanje valov nevarno, si ne morejo pomagati drugače, kot da se čdmprej umaknejo na odprto morje; prav tako je storil brig Eugšne. Čoln je odnašal Indiano in njeno premoženje sredi besnih valov, bučanja viharja in preklinjanja veslačev, ki se nista sramovala glasno preklinjati zaradi nevarnosti, kateri se izpostavljata zaradi nje. Rekla sta, da bi bila morala ladja dvigniti sidra že pred dvema urama, a prav zaradi nje se je kapitan trapasto upiral razglasiti povelje. Na ta račun sta jo pitala z žaljivimi in krutimi opazkami, ki so jo sramotile in jih je nesrečna begunka molče požirala; eden njiju je omendl drugemu da bosta nemara kaznovana, če ne bosta spoštljiva do kapitanove ljubice, kot jima je zabičal. «Daj mi mir!» je odvrnil drugi in zaklel; «nocoj morava obračunavati z morskimi volkovi. Ce bova še kdaj videla kapitana Randoma, upam, ne bo hudobne jši od njih.» «Kar se tiče volkov,» je rekel prvi, «ne vem, ali nas ni eden že zavohal, v brazdi za nami vidim glavo, ki ni prav nič krščanska.» «Tepec! Pasjo glavo zamenjuješ z morskim volkom! Hej, tl četveronožni potnik, pozabili so te na obali; tisoč medvedov, ti pa ne boš odžiral moštvu prepečenca. Ukaz imava, da pripeljeva samo gospodično, o cucku ni bilo govora...« Hkrati je vzdignil veslo, da bi ga treščil na glavo živali, ko je gospa Delmarejeva z raztresenimi in vlažnimi očmi pogledala po morju in prepoznala svojo lepo psico Ofeldjo, ki je našla med skalami na otoku sled za njo in jo plavaje sledila. V hipu, ko je pomorščak zamahnil, jo je val, s katerim se je trdovratno bojevala, zanesel stran od čolna, nje- na gospodarica pa je slišala, kako stoka od muke in nestrpnosti. Prosila je veslača, naj jo sprejmeta v čoln, in na videz sta se pripravila, da bi ji ustregla; v hipu, ko se je zvesta žival približala, sta ji pa razbila lobanjo in se surovo zakrohotala; Indiana je gledala plavajoče truplo bitja, ki jo je ljubilo bolj kot Raymon. Hkrati je potegnil besen val pirogo na dno prepada in krohot mornarjev se je sprevrgel v preklinjanje nevarnosti. Piroga je imela plosko in lahko površino, gibčno je poskočila kakor pondirek na vodi in se naglo povzpela na greben vala, se pogreznila v drugo globel in ponovno vzdignila na razpenjeni greben vala. Čimbolj se je breg odmikal, tembolj se je polegalo valovanje morja, kmalu je plul čoln hitro in brez nevarnosti proti ladji. Tedaj sta se veslača spet odobrovoljila in postala zopet preudar-nejša. Prizadevala sta si, da bi popravila robatost do Indiane, toda njuno dobrikanje je bilo še bolj žaljivo kot njuno besnenje. je kratko, nabrušeno bodalce, katero je imel po ®ftVaf ^ J" imuiuamiu UUUttM, Katero je imel po * Jflj 'j sebi njen oče, staro špansko rezilo, nekdaj last rodov® jo . dina-Sidonia katero imo ia .. J P dina-Sidonia, katere ime je bilo vrezano' v noževo orožje J marsikatero letnico 1300. To plemiške krvi; verjetno je opralo 10 plemenito orožje Je gotovo zafj^v ^ vS® I ff kaznovalo predrzneža. Z njim se je čutila Indiana njolka, in stopila na ladjo odločena, menila je, da ze grozi nobena nevarnost, dokler ima priložnost, da s« AfT preden privoli v onečaščenje. Veslačema se ni 01 X---v viiovooGUUjO. . \p>‘ A ampak ju razkošno poplačala za napore; potem se V nila v kajuto na krovu ter tesnobno čakala, da Pr . odhoda- ,ifo**V Naposled se je zdanilo, morje se je pokrilo S I® i> ki so prevažale potnike na krov. Indiana se je sk® ^ S' topovsko lino in zgrožena ogledovala obraze ljudi, k1 pali iz čolnov; tresla se je, da bi zagledala rruvio 1,4 nnUU..»l xr_______i„ i _ _____. < ,>r»clOV\. ^ «Dajte no, moja mlada gospa,« je rekel eden, «le pogum, saj smo rešena; kapitan nama bo gotovo dal piti najboljšega vina iz ladijske kuhinje za čedno culico, ki sva jo zanj ulovila.« Drugi se je delal, kot da se mu mlada gospa smili, ker so ji valovi zmočili obleko; toda pristavil je, da jo kapitan že čaka, da ji bo pomagal. Nepremična in nema je zgrožena Indiana poslušala to govorjenje, dojela grozoto svojega položaja, In ni vedela, kako bi se drugače branila sramotenju, ki jo je čakalo, kot da bi se vrgla v morje. Dva ali trikrat se je hotela že kar pognati Iz piroge, toda ob vzvišeni misli se je spet opogumila: «Zanj, za Raymona prenašam vse to gorje. Moram živeti, čeprav strta od sramote!« Z roko je segla k srcu, ki je tesnobno bilo, In dotipala rezilo bodala, ki ga je v neki nagonski slutnji zjutraj skrila tja. V zavesti, da ima to orožje, se ji je vrnilo zaupanje; bilo moža, ki jo bo zahteval. Nazadnje je zamiral P0®10^ j povski strel v odmevih na otoku, ki je bil njena jlVJ X---- V uuiutvm ua ULUJVU, Ki Jt; Uli lije**-. 10 ’ . ladje so se vzdigovali hudourniki pene, in sonce, ki 9 “ jalo na nebu, je metalo rožnate In radostne žarke vršace Salezov, ki so se nižali na obzorju. ji a Nekaj milj daleč so zaigrali na krovu komedij0’ zatajili preračunano prevaro. Kapitan Random se Je "' kot da je odkril gospo Delmarejevo na ladji; zai?raJ senečenje, zasliševal mornarje, hlinil Jezo, nato se J® in nazadnje napravil zapisnik «o najdenčku« na 1®® ’ j se glasi strokovni izraz za takšen primer. o ‘t Dovolite, da končam na tem mestu pripovedovan, f. vožnji po morju. V opravičilo kapitana Randoma ^r9^; stuje, če povem, da je bil kljub neotesani vzgoJ1 ftfeje j dovolj bister in je kmalu dognal značaj gospe le malo je poskusil zlorabiti njeno osamljenost, ga je tako ganila, da je postal njej prijatelj In P°* J() (Nadaljevanje ,l> UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, H., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefor* 37-338, 95-823 - NAROČNINA; meseč®0 ju ,P vnanrel. četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinariev) - Poštni tekoči račun- 7.»in*n(*nm tri^j * vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo trztu*: -) Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-5.70/1 - OGLASI: Cena oglasov: za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250. osmrtnice 150 Ur - MaU og $ Poštni tekoči račun: Založništvo . _____________________________________ .50 Ur - beseda — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societi> Pubblicit.fi Itallanao — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst