URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 24	Ljubljana, četrtek 20. junija 1974	Cena 5 dinarjev	Leto XXXI
273.
Na podlagi 1. člena odloka o ustanovitvi sveta za družbenopolitična in ustavna vprašanja ter sveta za družbenoekonomska vprašanja pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 020-15/63, je na 3. seji dne
6.	junija 1974 Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil
V svet za družbenoekonomska vprašanja pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije se imenujejo:
za predsednika:
Zvone Dragan, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
za člane:
— Viktor Avbelj, predsednik odbora za družbenoekonomske odnose družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije;
__ Tone Bole, član predsedstva SR Slovenije;
— Marko Bulc, vodja delegacije SR Slovenije v zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ;
__ dr. Ivo Fabinc, redni profesor ekonomske
fakultete univerze v Ljubljani;
— Jože Florjančič, član Izvršnega sveta in republiški sekretar za finance;
— Miran Goslar, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
—	dr.'Aleksandra Kornhauser, članica predsedstva republiške konference SZDL Slovenije;
— Vladimir Logar, podpredsednik Skupščine SR Slovenije;
— Matjaž Mulej, predavatelj- na visoki eko-nomsko-komercialni šoli v Mariboru;
—	dr. Oto Norčič, docent ekonomske fakultete univerze v Ljubljani;
— Mirari Potrč, član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS;
— Dušan Šinigoj, član izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije;
— Janez fr Žan, sekretar sektorja za ekonomsko 1 in socialno politiko republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije;
__ Andrej Verbič, predsednik Gospodarske
zbornice Slovenije;
— Jože Zakonjšek, predsednik komiteja IS za družbeno planiranje.
St. 020-15/63
Ljubljana, dne 6. junija 1974.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
274.
Na podlagi 1. člena odloka o ustanovitvi sveta za družbenopolitična in ustavna vprašanja ter sveta za družbenoekonomska vprašanja pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 020-15/63, je na 3. seji dne
6.	junija. 1974 Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil
V svet za družbenopolitična in ustavna vprašanja pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije se imenujejo:
za predsednika:
Vladimir Klemenčič, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
za člane:
— Lojze Fortuna, direktor poslovnega združenja za trgovino; -
— Milan . Baškovič, sekretar sekretariata za zakonodajo v Izvršnem svetu Skupščine SR Sloyenije;
—	dr. Adolf Bibič, izredni profesor fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo univerze v Ljubljani;
— Janko Cesnik, delegat družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije;
— Pavle Gantar, član Izvršnega sveta in republiški sekretar za delo;
—	dr. Josip Globevnik, sodnik ustavnega sodišča SR Slovenije;
— Ludvik Golob, član Izvršnega komiteja centralnega komiteja ZK Slovenije;
— Savin J o g a n , član Izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije;
—	dr. Majda S t r o b 1, redna profesorica pravne fakultete univerze v Ljubljani;
—	dr. Ivan Šiftar, direktor višje pravne šole v Mariboru;
— Mitja Švab, direktor raziskovalnega centra za samoupravljanje pri republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije;
— Vida Tomšič, članica predsedstva SR Slovenije;
— Ela U1 r i h , članica Izvršnega sveta in republiška sekretarka za prosveto in kulturo;
—	dr. Jože Vilfan, delegat zveznega zbora Skupščine SFRJ;
— Beno Zupančič, podpredsednik Skupščine SR Slovenije.
Št. 020-15/63
Ljubljana, dne 6. junija 1974.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
*	275.
Na podlagi drugega odstavka 2. člena odloka o ustanovitvi sveta za družbenopolitična in ustavna vprašanja ter sveta za družbenoekonomska vprašanja pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 020-15-'63, je na 3. seji dne 6. junija 1974 Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil
V komisijo za spremljanje uresničevanja ustave sveta za družbenopolitična in ustavna vprašanja pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije se imenujejo:
za predsednika:
Vladimir Klemenčič, član Izvršnega sveta in predsednik sveta za družbenopolitična in ustavna vprašanja pri Izvršnem svetu;
za člane:
— Lojze Fortuna, direktor poslovnega združenja za trgovino;
— dr. Branko Furlan, predsednik Skupščine obalne skupnosti;
— Vladimir Logar, podpredsednik Skupščine SR Slovenije;
— Jože Lončarič, član predsedstva SR Slovenije;
— Miha Ribarič, sekretar družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije;
— Stjepan Š a u b e r t, direktor centra za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pri republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije; .
— Mitja Švab, direktor raziskovalnega centra za samoupravljanje pri republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije;
— Peter Toš, predsednik komisije CK ZKS za samoupravljanje v združenem delu;
— Valentina Tomlje, podpredsednica republiške konference SZDL .Slovenije;
— Milctvan. Zidar, član Izvršnega sveta in republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo.
Št. 020-15/63 .
Ljubljana, dne 6. junija 1974.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Andrej Marinc I. r.
276.
Na podlagi drugega odstavka 9.b člena zakona o določitvi stopenj odbitnih postavk in. olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu '1973 (Uradni list SRS, št. 8/73, 42/73 in 13/74) in na predlog službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji izdaja republiški sekrptar za finance
,	ODREDBO
o	ugotovitvi odstotka za znižanje plačila republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za leto 1973
1
Plačilo republiškega, davka iz dohodka temeljnih organizacij- -združenega dela za leto 1974 se jv skladu z določbami 9.b člena zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 8/73, 42/73 in 13/74) zniža za 55 °/o.	-	, —
’ 2
Ta odredba" začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 42-2/74
Ljubljana, dne 7. junija 1974.
Republiški sekretar za - finance
Jože Florjančič 1. r.
277.
Na podlagi 50. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke (Uradni list SRS, št. 26/73) predpisuje republiški sekretar za delo v sporazumu z republiškim sekretar jem za finance
ODREDBO
o uporabi metodologije s podatki za izkazovanje, za primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov
1.	Da bi se zagotovila možnost.mesečnega, vpogleda v gibanje in višino osebnih dohodkov, so'vse organizacije združenega dela dolžne predložiti ob vsakokratnem dvigu sredstev za osebne dohodke, podatke na obrazcu »OD«.
Zavezanci, vsebina in navodilo za izpolnjevanje te-fga obrazca, j e predpisano z metodologijo za primerjavo skladnosti samoupravnih sporazumov in njihovega izvajanja z zakonom in splošnim družbenim dogovorom (Uradni list SRS. št. 13-148 72 in 1-2/73)..
2.	Za izkazovanje podatkov o izvajanju samo-
upravnih sporazumov b'merilih za delitev dohodka in psbbnih dohodkov po periodičnem obračunu za prvo polletje leta 1974 irTža'prvih devet mesecev leta 1974 se"podaljša uporaba metodologije za primerjavo skladnosti samoupravnih sporazumov in njihovega izvajanja z zakonom in splošnim družbenim dogovorom (Uradni list SRS, št. 5/72, 28/72, 1/73, 7/73, 24/73 in 33/ 73).	«■«,
Organizacije združenega dela so dolžne predlagati službi družbenega knjigovodstva le obrazec »DRD«, ne . pa obrazca »KOD«. •
Št. 1130-84/71
Ljubljana, dne 7. junija 1974.
Republiški sekretar
- '	za delo
Pavle Gantar 1. r.
Soglašam!
Republiški sekretar-za finance
Jože Florjančič 1. r.
AKTI NARODNE BANKE SLOVENIJE
278.
Na podlagi 6. točke skupnih osnov kreditne politike v letu 1974 (Uradni Ust SFRJ, št. 19/74) in četrtega odstavka 17. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 3/73) izdaja Narodna banka Slovenije v soglasju z Izvršnim svetom. Skupščine SR Slovenije
ODLOČBO	/
o spremembi kratkoročnih kreditov bank in dela kratkoročnih kreditov organizacij združenega dela v dolgoročni kredit za obratna sredstva
1.	Narodna banka Slovenije spremeni bankam v dolgoročni kredit kratkoročne kredite, ki so jih dobile po 2. točki odločbe o pogojih za kredite, ki jih daje Narodna banka Slovenije poslovnim bankam iz sredstev primarne emisije (Uradni list SRS, št. 22/73, 45/73 'in 11/74),. in sicer po njihovem knjigovodskem stanju na dan 31. maja 1974, zmanjšanem za odplačila, ki zapadejo v juniju 1974.
2.	Razliko med knjigovodskim stanjem kratkoročnih kreditov na dan 31. maja 1974, zmanjšanem za odplačila, ki zapadejo v juniju 1974, in med obsegom primarne. emisije v znesku 203,5 milijonov dinarjev, s katerim razpolaga SR Slovenija, bo Narodna banka Slovenije dala bankam kot kredite za kreditiranje pridelovanja mleka, in sicer glede na število krav in brejih junic, ki so jih na dan 31. decembra 1973 imeli njihovi komitent:,, in to temeljne organizacije združenega dela, ki same pridelujejo kravje mleko in -ga prodajajo..
Podatke o številu1 krav: in. brejih junic na dan 31. decembra 1973 po posameznih temeljnih organizacijah združenega, dela, ki same pridelujejo kravje mleko in ga prodajajo bo dal. Zavod. SRS'za statistiko na podlagi letiiega poročila o živinoreji za družbena kmetijska gospodarstva (PO-51-2a) za leto 1973.
Banke bodo iz sredstev kredita iz prvega odstavka te točke dale temeljnim organizacijam združenega dela, ki same pridelujejo kravje mleko in ga prodajajo, kredite za pridelovanje mleka sorazmerno številu krav in brejih junic na dan 31. decembra 1973.
Narodna banka Slovenije bo po izvršeni odobritvi, spremenila kredite Iz prvega odstavka te točke v dolgoročne kredite.
3.	Banke spremenijo sorazmerni del kreditov, danih organizacijam idruženega dela iz kreditov iz 1. točke te odločbe, ter kredite iz-tretjega odstavka 2. točke te odločbe tem organizacijam _v dolgoročni kredit za obratria sredstva do skupnega zneska dolgoročnega kredita, ki ga po’4ej odločbi dobijo od Narodne banke Slovenije.
Določilo prvega odstavka te točke ne bo veljalo za kredite organizacijam združenega dela v stečaju in za kredite, ki jih je banka odpovedala do dneva uveljavitve te odločbe. *
4.	Dolgoročni kredit iz 1. točke in četrtega odstavka 2. točke te odločbe dobijo banke z vračilnim rokom 25 let in z obrestmi po obrestni meri 3«/o na leto.
Dolgoročni kredit iz prvega odstavka te točke bodo banke odplačevale v. enakih letnih, obrokih, ki zapadejo vsako leto v plačilo 31. marca. Prvi obrok zapade v plačilo 31. marca 1979. leta.
Obresti za dolgoročni kredit tečejo od dneva sklenitve kreditne pogodbe in morajo biti plačane v rokih, ki jih določa pogodba.
5.	Dolgoročni ‘kredit iz 3. točke te odločbe dobijo organizacije združenega dela z vračilnim rokom 25 let in z obrestmi po obrestni meri največ 41)/o na leto.
■ Dolgoročni kredit iz prvega odstavka te točke bodo organizacije združenega dela odplačevale v enakih letnih obrokih, ki zapadejo vsako leto v plačilo 15. marca. Prvi obrok zapade v plačilo 15. marca 1979.
Obresti za dblgoročni kredit tečejo od dneva sklenitve kreditne pogodbe in se plačujejo v rokih, ki so v njej določeni.
6.	Spremembo kratkoročnih kreditov v dolgoročni kredit po tej odločbi izvršijo banke do 30. junija 1974. leta.
7.	Navodila za izvajanje te odločbe daje po potrebi Narodna banka Slovenije. .
8.	Z dnem, ko bo izvršena sprememba kreditov po tej odločbi, prenehd veljati odločba o pogojih za kredite. ki jih daje Narodna banka Slovenije poslovnim bankam iz sredstev primarne emisije. (Uradni list’SRS št. 22'73, 45/73 in 11/74).
9.	Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
O.	št. 3/74
Ljubljana, dne 6. junija 1974.
Narodna banka Slovenije Guverner
Svetko Kobal, dipl. ek. 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA OBČINE CELJE 649.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 16. členu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov na svoji seji, dne 29. maja 1974 določil prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov občine Celje.
Prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov občine Celje obsega odlok o davkih občanov objavljen v Uradnem listu SRS, št. 10-127/72 ter njegove spremembe in dopolnitve objavljene v Uradnem listu SRS, št. 52-1066/72 in 12-211/73 ter 15/74, v katerih je navedeno kdaj je začel veljati odlok oziroma njegove spremembe in dopolnitve.	;
Št. 42-10/74-4
Celje, dne 29. maja 1974.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašie I. r.
ODLOK
o davkih občanov (prečiščeno besedilo)
I,	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Davki se v občini Celje predpisujejo, odmerjajo, plačujejo in izterjujejo po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka ter pp predpisih, izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1.	davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja;
2.	davek pd osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti;
3.	davek pd osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih dejavnosti;
4.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev;-
5.	davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
6.	davek na dohodke od premoženja;
7.	'davek od premoženja;
8.	davek na dobitke od iger na srečo.
3.	člen
Zavezanci, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig po zakonu o davkih občanov, morajo voditi evidenco i dohodkih in izdatkih. Glede vrste in načina vodenja ■e evidence se uporabljajo določbe tretjega odstavka 12. člena zakona.
Zavezance iz prvega odstavka tega člena, ki so tari nad 60 let (moški) oziroma nad 55 let (ženske) n ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih, lahko tavčna uprava na njihovo zahtevo oprosti vodenja oredpisane poslovne knjige. Taka oprostitev je mogoča tudi za preostalega zakonca in otroke, ki v skla-
du z zakonom nadaljujejo obrt po umrlem svojcu in imajo zaposlenega le poslovodjo.
Svet za družbeni plan in finance lahko na predlog sveta za blagovni promet oprosti od vodenja evidence o dohodkih in izdatkih zavezance iz prvega odstavka tega člena, če so zato kakšni drugi razlogi (socialni, zdravstveni), po kriterijih, ki jih sprejme.
II.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
4.	člen
Stopnja davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja znaša 0,20 °/o.
5.	člen
Za kategorijo dohodkov, od katerih-se plačuje davek iz delovnega razmerja na podlagi pavšalne osnove, se določijo tele pavšalne osnove:
1.
2.
3.
4.
5.
Kategorije dohodkov	Pavšalna osnova
	din
Od osebnih dohodkov gospodinjskih pp-močnic zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih .	'	500
Od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri, krajevnih skupnostih	400
Od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, organizacijah in zadrugah	400
Od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev	400
Ob osebnih dohodkov gospodarskih pomočnikov pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih	200
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
6.	člen
Stopnja davka iz osebnega dohodka, k; odpade na osebni dohodek iz gozda znaša 17 °/o.
7.	člen
Glede na proizvodne in ekonomske pogoje, se zaradi določitve različnih stopenj občinskega davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) območje občine razdeli na tele skupine katastrskih občin:
I.	Celje'
Medlog Ostrožno Spodnja Hudinja Škofja vas
II.	Tremerje Trnovlje Vojnik — trg
III.	Arclin Brezova Dobrna Dol
Košnica
Lemberg
Lisce
Loka
Strmec pri Vojniku Prožinska vas Podgorje Socka
Šentjungert Šmiklavž Šmartno Višnja vas
Vojnik —: okolica Zagrad IV. Bezovica Bukovžlak Čreškova Goričica (del) Homec Klanc Pečovje Lipa
Male dole
Novake Rožni vrh Rupe Svetina
Brdce nad Dobrno Kompole
Tomaž nad Vojnikom
Teharje
Verpete
Zavrh
Zvodno
8.	člen
Stopnje občinskega davka iz kmetijstva znašajo:
»Z.
—	v	prvi skupini	38
—	v	drugi	skupini	32
—	v	tretji	skupini	18
—	v	četrti	skupini	12
Ce ima zavezanec katastrski dohodek v dveh ali več katastrskih občinah, se odmeri davek po stopnji katastrske občine, kjer ima zavezanec pretežni del katastrskega dohodka.
9.	člen
Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna 6 let
2.	na katerih se zasadijo vinogradi nad 10 arov 4 leta
3.	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki fiad 200 arov:
■ a) za srednje debclni' nasad	8 let
b) za nizko debelni nasad	5 let
10.	člen
.Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic, ter drugim zavezancem davka iz kmetijstva, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in vlagajo sredstva v presmeritev gospodartva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov, prizna posebna olajšava pod naslednjimi pogoji:
—	da preusmerjajo svoja gospodarstva po načrtu in programu, s katerim soglaša območna kmetijska organizacija ter občinski organ, pristojen za kmetijstvo in ki, je v skladu z razvojem kmetijstva v občini;
—	da preurejajo stanovanjske in gospodarske prostore za turistične namene po načrtu, s katerim soglaša območna turistična organizacija.
Olajšava se prizna glede na višino vloženih sredstev za preusmeritev gospodarstva oziroma za preusmeritev v turistične namene ter glede na to, ali se zavezancu odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ali ne, in sicer:
1.	enkratna olajšava v višini 75°/o letnega .davka, že znaša investicija 50 %> katastrskega dohodka, vendar najmanj 2.000 do 30.000 din;
2.	dvakratna olajšava v višini 75% letnega.davka, že znaša investicija od 30.000 do 60.000 din;
3.	dvakratna olajšava v višini .100 °/o letnega davka, če znaša investicija nad 60.000 din.
Zavezancem, ki se jim odmerja davek iz kmetijstva po katastrskem dohodku in se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov se olajšava iz predhodnega stavka zniža za 40 V«.
Izračunane olajšave po teh kriterijih, se zavezancem, ki se jim odmerja davek iz kmetijstva po katastrskem dohodku znižajo in to zavezancem iz III. skupine kat. občin* za 20°/o, iz II. skupine kat. občin za 30 °/o in iz I.. skupine kat. občin za 40 °/o.
• Priznanje olajšave po terp členu lahko davčni zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, h kateri priloži račune in drugo dokumentacijo, s katero dokazuje višino in namen vloženih sredstev. Olajšavo za sredstva, vložena v tekočem letu, je mogoče uveljavljati v 15 dneh po preteku leta, v katerem je davek odmerjen.
Mnenje o tem, ali gre za preusmeritev gospodarstva, oziroma preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične. namene ter, če je investicija primerna in v skladu z razvojem v občini, izda območna kmetijska organizacija in Upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo oziroma območna turistična organizacija.
Pri priznanju olajšav za nakup plemenske živind je potrebna tudi dokumentacija o plemenskem poreklu živine.
Olajšave, ki se priznajo po tem členu zaradi nakupa plemenske živine, kmetijskih strojev in opreme, se prekličejo v 'primeru, če je zavezanec pred potekom 3 let od priznane olajšave, kupljeno živino, kmetijske stroje ali opremo odtujil.
11.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih ali visokih šolah, se za vsakega takega otroka odmerjeni davek od kmetijstva zniža za 500 din.
Za otroke iz prvega odstavka tega člena, ki so na rednem šolanju izven kraja stalnega prebivališča staršev in zaradi tega v času šolanja ne živijo pri starših, se 'Olajšava iz prvega odstavka poveča za 100%.
1	Za otroke, ki prejemajo štipendijo, se olajšava iz prvega odstavka oziroma iz drugega odstavka tega člena zmanjša za 50 %>.	v
Olajšava po tem členu se prizna ob letni odmeri davka za otroke, ki so v preteklem letu opravljali razred oziroma letnik šole, v kateri se šolajo. Olajšava se prizna najdlje do 26. leta starosti otrok. Olajšava se prizna, če jo zavezanec uveljavlja do konca januarja po preteku leta, v katerem so otroci opravili razred, oziroma letnik šole.
12.	člen
Davka iz kmetijstva so oproščeni zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če skupni letni katastrski dohodek teh zavezancev ne presega 4.000 din in če se jim'odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov.
Za višinske kraje po 1. odstavku tega člena se štejejo naselja:
Brdce nad Dobrno, Parož, Strmec nad Dobrno, Sentjungert in Velika raven, Lindek, Brdce nad Creš-njicami, Beli potok, Črešnjevec, Gabrovec, Homec,
Hrastnik, Javornik, Kanj uce, Landek, Lačna vas, Loka nad Dobrno, Male. dole, Pečovnik, Rupe,, Kladnart, Selce pri Strmcu, Straža, Svetli dol, Tomaž nad Vojnikom, Zavrh nad Dobrno in Zavrh nad Šmartnim.
13.	člen
Če je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, oceni škodo posebna cenilna komisija, ki jo imenuje svet za družbeni.plan in finance.
IV.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
14.	člen
Višina pavšalnega letnega zneska davlja od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz obrtne dejavnosti) je odvisna od vrste obrtne dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec; delovne sposobnosti zavezanca; kraja, kjer ima zavezanec delavnico; od tega, če ima dejavnost sezonski značaj in če opravlja obrtno dejavnost pretežno s fizično silo ter od predvidenega dohodka.
Pri odmeri davka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znefeku zavezancem, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, se poleg kriterijev in meril iz prvega odstavka tega člena upošteva tudi višina skupne stopnje prispevkov in davka, po kateri plačujejo prispevke samoupravnim interesnim skupnostim in davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti do višine ugotovljene po 9.a členu zakona o davkih občanov zavezanci,, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic in to tako, da s?'davek v pavšalnem znesku, ugotovljen po kriterijih iz prvega odstavka tega člena, poveča za enkrat.
15.	člen
Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz
9.a člena zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah:
Osnova din			Stopnja
od	10.000		25
od	10.000 do	20.000	28
od	20.000 do	30.000	81
od	30.000 do	40.000	34
od	40.000 do	60.000	37
od	60.000 do	80.000	40
od	80.000 do	100.000	43
nad	100.000	•	45
16.	člen
Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni'glavni poklic plačujejo davek od osnov iz 9.a člena po stopnji 30,86; nad višino osebnega dohodka iz 9.a člena zakona o davkih občanov se uporablja progresivna lestvica iz 15. člena tega odloka, zvišana za 10.
17.	člen
V smislu 82. člena zakona o davkih občanov se odmerjeni davek od obrtnih dejavnosti zniža za 30 Vo za-
vezancem, ki redno opravljajo naslednje dejavnosti: krojaštvo, pletiljstvo, šiviljstvo, veziljstvo, čevljarstvo, ortopedija, izdelovanje copat, moško frizerstvo, pedikura, krpanje perila, nogavic in vrečk, popravilo dežnikov, brušenje nožev in.britev, sedlarstvo vprežne opreme, podkovsko kovaštvo, kovaško popravilo vozov in kmetijskega orodja, urarstvo, kolarstvo, popravilo dvokoles in mopedov, likanje oblek in perila, čiščenje obutve, postreščki in žaganje, drv.
Olajšave iz prvega odstavka tega člena ne morejo znašati več kot 1.500 din.	,
Zavezancem, ki so prvič v občini ustanovili obrtno delavnico iz obrtnih strok, navedenih v prvem odstavku tega člena in ki se zavežejo, da bodo v občini najmanj 3 leta opravljali to redno obrtno dejavnost, se za prvo leto poslovanja odmerjeni davek zniža za 50% vendar največ ža 17.000 din.
Zavezanec lahko v enem koledarskem letu koristi le eno izmed predpisanih olajšav po tem členu. Zavezancu se prizna olajšava, ki je za njega ugodnejša.
18.	člen
Zavezancem se ne odmeri davek iz obrtnih dejavnosti po letu, ko dopolnijo starost 60 lef (moški) oz. 55 let (ženske), če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih in ne presegajo 10.000 din odmerne osnove.
Osnova za davek iz obrtnih dejavnosti se zmanjša za dohodke invalidnin, pokojnin in' otroških dodatkov, katere bi dobivali" po veljavni odločbi vojni ali delovni invalidi ter upokojenci, če ne'bi or.r.atdia!i obrtne dejavnosti.
19.	člen
Davek od obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje
od tehle dohodkov in po naslednjih stopnjah:
1.	od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu	10
2.	od prejemkov zavarovalnih	poverjenikov	10
3.	od provizij zastopnikov ustanov za varstvo
malih avtorskih pravic	10
4.	-od provizij uličnih prodajalcev časopisov,
knjig, revij ipd.	15
5.	od zbiranja naročil od časopisov, knjig, revij ipd.	15
6.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov	15
7.	od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne	telesne	moči	10
8.	od dohodkov, doseženih,z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti	20
9.	od dohodkov zavezancev, ki priložnostno
opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe	in druge organizacije	30
10.	od dohodkov doseženih z opravljanjem del
po pogodbi o delu, 'sklenjene v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če' ne gre za dohodke iz prve do devete točke tega odstavka	30
11.	od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov
uporabnih umetnosti, ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike	20
12.	od dohodkov, doseženih po 3. točki 76.
člena zakona o	davkih občanov	20
13.	od dohodkov, doseženih po 4. točki 76.
člena zakona o	davkih občanov	15
Davek po odbitku se plača tudi od dohodkov, potujočih zabavišč 10 °/o.
Prireditelji morajo pred začetkom dela prijaviti zabavišče davčnemu organu občine.
Zbiralci odpadnega materiala (železo, papir, steklo itd.) in obiralci hmelja so oproščeni plačila davka iz obrtne dejavnosti po odbitku.
V.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
20.	člen
Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek iz intelektualnih storitev) po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 9.a člena zakona o davkih občanov, po naslednjih ■ stopn j ah:
Osnova din		Stopnja
od 10.000		25
od 10.000 do	20.000	28
od 20.000 do	30.000	31
od 30.000 do	40.000	34
od 40.000 do	60.000	37
od 60.000 do	80.000	40
od 80.000 do	100.000	~	^ 43
nad 100.000		45
21.	člen
Zavezanci davka iz intelektualnih storite^, katerim opravljanje take dejavnosti ni,glavni poklic, plačujejo davek iz osebnega dohodka do višine po 9.a členu po stopnji 30.86: nad višino osebnega dohodka iz 9.a člena zakona o davkih občanov se uporablja progresivna lestvica iz 20. člena tega odloka zvišana za 10.
22.	člen
t
Davek v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka plačujejo zavezanci od tehle dohodkov in po sledečih stopnjah:
•/.
1.	od dohodkov, od katerih se po zakonu o davkih občanov plačuje davek, iz intelektualnih storitev po odbitku, razen ■ od dohodkov, doseženih po 3. in 4. točki 76'. člena zakona o davkih občanov	25
.2. od dohodkov, doseženih po 3. točki 76. člena zakona o davkih občanov '	•	20
3.	od dohodkov, doseženih po 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov	15
VI.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC. PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
23.	člen
Stopnja davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov Mn tehničnih izboljšav (nadaljnje besedilo: davek iz avtorskih pravic) znaša 30/n,
Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena, se ta davek plačuje po stopnji 10 "/o od dohodkov iz avtorskih pravic, ki so našteti v 3. odstavku 107. člena zakona o davkih občanov.
Davek iz prvega odstavka tega člena se ne plačuje od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav.
24.	člen
Zavezanci iz 4. odstavka 104. člena zakona o davkih občanov plačujejo davek iz avtorskih pravic po
stopnji iz 23. člena tega odloka.	
25. člen	
Ce nastane dvom, ali gre za delo s	področja upo-
rabne umetnosti ali le za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo imenuje svet za družbeni plan in finance.	
VIL DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA	
26. člen	
Davek na dohodke od premoženja	se plačuje po
sledečih stopnjah:	
Osnova din	Stopnja
do 5.000	30
do 10.000	35
do 20.000	40
do 30.000	45
do .50.000	50
do 100.000	60
nad 100.000	70
27.	člen
Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plačuje1, če je poteklo 3 leta od dneva, ko je bila premičnina pridobljena ali če vrednost premičnine ob prodaji ne presega 5.000 din.
28.	člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem,'-še prizna 600/o stroškov; od dohodkov.: doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, pa se prizna 30 odstotkov stroškov za vzdrževanje in upravljanje.
29.	člen
. Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem, se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov v višini 50 %>.
30.	člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se davek na dohodke od premoženja ne plačuje, če ti dohodki ne presegajo 3.000 din letno.
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob. tudi ne plačujejo davka na dohodke od premoženja zavezanci, ki opremljene sobe oddajajo prek zveze študentov, turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, občinskega sindikalnega sveta, občinske konference ZMS, ali organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s turizmom in gostinstvom.
Priznanje oprostitve po 2. odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavi s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31. januarja za preteklo leto in h kateri mora biti priložena dokumentacija, s katero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob.
31.	člen
Na dohodek, dosežen z oddajanjem stavb, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške hišice in podobno) v najem, plačuje lastnik davek od premoženja po stopnji 30 %i.
Od doseženih dohodkov se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov (amortizacija pohištva in drugega inventarja, poraba elektrike in vode, kurjave ter podobno) v višini 30 “Vo.
VIII.	DAVEK OD PREMOŽENJA
32.	člen
Davek od tovornih, cestnih, motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil se plačuje v tehle letnih zneskih:
1.	za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov
— glede na nosilnost:
do 3 tone 1.000 od vsake začete tone od 3 do 4 tone	5.000 din
od 4 do 5 ton	8.000 din
nad 5 ton	8.000 din + 4.000 din za vsSko na-
daljnjo začeto tono nosilnosti
2.	za delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo: 120 din;
3.	za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike. ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki;
4.	za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo 60 din;
5.	za vlečna tovorna vozila:
1^-
a)	za traktorje
do 25 KM	120 din
nad 25 KM	do 40 KM	170 din
nad 40 KM	do 63 KM '	220 din
nad 63 KM	270 din
b)	za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v prvi točki;
6.	za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja:
nad	125 ccm	do	250 ccm	30	din
nad	250 ccm	do	500 ccm	40	din
nad	500 ccm	do	1000 ccm	50	din
nad 1000 ccm	60 din
za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več;
7. za kombije — glede na delovno prostornino mo-
tor j a in sicer:		
	do 900 ccm	500 din
nad 900 ccm	do 1350 ccm	800 din
nad 1350 ccm	do 1800 ccm	1.100 din
nad 1800 ccm	do 2500 ccm	1.400 din
nad 2500 ccm	do 3100 ccm	1.700 din
nad 3100 ccm		2.000 din
33.	člen
Davek od strojev, orodja in inventarja se plačuje glede na vrednost po naslednjih stopnjah:
če znaša	osnova din	znaša davek	
			•u
	do 50.000		2
od 50.000	do 150.000		2,5
nad 150.000	do 350.000		3
nad 350.000			3,5 '
34. člen
Davek od motornih čolnov in drugih plovnih objektov na motorni pogon se plačuje glede na moč motorja po 20 din od vsake začetne konjske sile.
,	35. člen
Davek od stavb se plača od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oz. uživalec sam, ali pa jo daje V najem. Osnova za davek je vrednost stavbe.
36.	člen
Vrednost stavbe še ugotovi po naslednjih meriljh in načinu:
—	po povprečni gradbeni ceni za m2 koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti,
—	po gradbeni izvedbi stavbe.
—	po letu gradnje oz. letu rekonstrukcije in obsegu rekonstrukcije in po letu dozidave ali nadzidave stavbe.
Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinje, hodnikov, vež. stopnišč, kopalnice, stranišča, lože. balkonov, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe.
Za določitev vrednosti stavbe na način iz prvega odstavka se lahko uporabljajo tudi merila na osnovi tabele za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Celje (Uradni list SRS. št. 10/ 73 in 33'73).
Iz tabele, navedene v prejšnjem odstavku tega člena, se uporabljajo določbe 1, 2, 3, 4. 7 točke A tabele B in C tabele.
37.	člen
Glede na gradbeno izvedbo, se na vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, določene v 53. členu in ob upoštevanju določb 36 člena, uporabi količnik:
—	ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi stropi, količnik 1,00;
—	ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni, količnik 0.90:
—	ob izvedbi pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, stropi leseni, količnik 0,70:
—	ob izvedbi, pri kateri je predalčno zidovje, stropi leseni, količnik 0,60.
Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene po 1. odstavku tega člena, se zmanjša:
s	•/.
—	pri kletnih prostorih	za	75
—	pri Jožah ža	30
—	pri balkonih za	.	75
—	pri mansardnih	prostorih za	20
pri garažah, kot samostojnih gradbenih
objektih za	50
Vrednost 1 m2 površine poslovnih prostorov, ugotovljena po 1. odstavku tega člena se poveča za 25 'Vo, ne glede na to, ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekf.
Površine nezgrajenih podstrešij se ne vrednotijo
38.	člen
Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna po Rossovi formuli, in tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb ter se ista ne spreminja, razen v primerih iz 40. člena tega odloka.
Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov.
39.	člen
Davčni zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom stavbo pridobili, opravili rekonstrukcije ali dozidave ali nadzidave že obstoječih stavb, so dolžni vložiti napoved najpozneje do 31. 1 po preteku leta., ko je bila stavba pridobljena. opravljena rekonstrukcija oziroma, ko so stavbo pričeli uporabljati. Obrazec davčne napovedi predpiše davčna uprava.
40.	člen
Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od premoženja, se spremeni, ko se je gradbena vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, v primerjavi z vrednostjo iz leta 1973 oz. kasneje povečala za~ več kot. 20 "(o. V takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih , letih.
Za stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ mora vsako, leto do 31. 1. za preteklo leto predložiti davčnemu organu podatke o povprečni gradbeni ceni za 1 m2 koristne stanovanjske površine brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišča.
41.	člen
Da,včni zavezanci davka na posest stavb, ki prebivajo v višinskih krajih, navedenih v 12. členu odloka o davkih občanov v občine Celje, ne plačujejo davka od stavb.
Olajšave priznane po tem členu, se ne priznajo lastnikom počitniških stavb ^vikendov) in garaž, ki se uporabljajo v zvezi s počitniškimi stavbami.
42.	člen
Davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
—	od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž	012
—	od	poslovnih prostorov	0.20
—	od	počitniških hiš	0,50
43 člen
Davek od gozdnih zemljišč se plača v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.
IX.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
44.	člen
Stopnja davka od dobitkov od iger na srečo znaša 10‘Vo.
X.	DRUGE DOLOČBE
45.	člen
Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu pridobitve po pogojih in merilih, o katerih se bodo občinske skupščine medsebojno dogovorile.
46.	člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
1.	če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del davčnega dolga, ki odpade na neplačane dohodke. Odlog plačila ali obročno plačevanje davkov se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane dohodke, zaradi katerih mu je bil odobren odlog oziroma obročno plačevanje davkov, vendar največ, za 6 mesecev;
2.	če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti in drugih podobnih vzrokov, dalj časa ni mogel opravljati dejavnosti in ni imel dohodkov, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za 3 mesece, odvisno od višine davčnega dolga ter časa trajanja vzroka, zaradi katerega se lahko odobri odlog plačila ali obročno plačevanje davkov. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko prizna po tej točki tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini.
Za čas. ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila davka po prvi točki tega člena.
47.	člen
Pooblašča se svet za družbeni plan in finance, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja. lahko organ iz prejšnjega odstavka, ki je pristojen za odpis, predlaga, da se davčni dolg zavaruje s vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah.
XI.	POROŠTVO
48.	člen
Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo njegovih davčnih obveznosti, če jih ni mogoče ali jih ne bi bilo mogoče niti prisilno izterjati iz njegovega premoženja.
Poroštvo je podano, če eden ali več občanov s pismeno izjavo jamči z vsem svojim premoženjem za izpolnitev zavezančevih davčnih obveznosti do določene višine. Izpolhitev porokove obveznosti se zavaruje z zastavo nepremičnin.
Višina obveznosti, za katero morajo jamčiti poroki, je enaka letni povprečni osnovi, na podlagi katere
je bil v občini odmerjen davek od obrtne dejavnosti po dejanskem osebnem dbhodku v zadnjem letu dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti.
V primerih, ko zapadle davčne obveznosti zavezanca, od katerega se zahteva poroštvo presegajo osnovo iz predhodnega odstavka, mora zavezanec nuditi poroštvo najmanj do višine zapadlih davčnih obveznosti.
49.	člen
Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtnih dejavnosti se zahteva za naslednje obveznosti:
—	avtoprevozništvo
—	avtotaksi
—	stavbne obrti
—	izdelovanje kovinskih okrasnih-predmetov
—	izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol.
Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti se zahteva ne glede na prvi odstavek tega člena, če zavezanec vlogi za opravljanje obrtne dejavnosti ne priloži dokazov, da ima poravnane vse svoje davčne obveznosti.
50.	člen
Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo v tehle primerih:
1.	ko prisilna izterjava iz premičnega premoženja zavezanca ni uspela, zapadli*davki pa presegajo povprečno odmerjeni davek v zadnjem letu v dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali sorodni dejavnosti;
2.	ko obstaja utemeljen sum, da bo davčni zavezanec zapustil državo za daljši čas.
XII.	VLOŽITEV NAPOVEDI
51.	člen
Zavezanci, ki so dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo vložiti napoved do 31. januarja.
XIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
52.	člen
Občani, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo iz osebnih dohodkov po 9.a členu zakona o davkih občanov davke in prispevke, kot jih plačujejo delavci od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, po stopnji 0,20 °/o.
53.	člen
Povprečna gradbena cena za 1 m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene za leto 1973 znaša 2.500 din. Po tej gradbeni ceni ugotovljena vrednost stavbe je podlaga za izračun davčne osnove za leto 1974.
54.	člen
Davčno napoved za odmero davka na posest stavb za leto 1974 morajo davčni zavezanci vložiti davčnemu organu do 30. 6. 1974.
Davčne napovedi ni potrebno vložiti občanom, ki so oddali popisni list o ugotovitvi vrednosti stanovanj-
skih, počitniških in poslovnih prostorov zasebnih lastnikov, za stanovanjske zadeve pristojnemu občinskemu organu v letu 1974.
650.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je po'5. členu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list, SRS, št. 45-1048'73) na seji, dne 29. maja 1974 določil prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve.
Prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve obsega odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55-1140/72) ter njegove spremembe in dopolnitve, objavljene v Uradnem listu SRS, št. 20-538/73 in 45-1048/ 73, v katerih je navedeno kdaj je začel veljati odlok oziroma njegove spremembe in dopolnitve.
St. 421-5/74-4
Celje, dne 29. maja 1974.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r.
ODLOK
o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (prečiščeno besedilo)
1.	člen *
Na območju občine Celje se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek).
Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po -katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov, po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi.
2	člen
Posebni občinski davek od prometa proizvodov se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne, plačuje posebni davek od prometa proizvodov, od katerih se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih z republiškim zakonom ter od hlodovine, žaganega in tesanega lesa.
3.	člen
Zavezancu proizvajalcu se od posebnega Občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občin-
ski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka.
4.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih # tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnim pravnim osebam ter občanom po stopnjah, ki so navedene v tarifi,,ki je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek.
Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter o cenitvi z zavezanci enake ali'podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor, tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu.
7.	člen
Zasebnim proizvajalcem vina in žganja se upošteva za potrebe članov gospodinjstva ter za kalo in raz-tok, količina vina in žganja po naslednjih merilih:
—; 3001 vina letno na člane gospodinjstva, stare nad 16 let:
—	101 žganja letno na člane gospodinjstva, stare nad 18 let:
—	za kalo in raztok pa se prizna pri vinu 10 °/o, pri žganju pa 2°A> od skupne proizvodnje.
TARIFA
posebnega občinskega prometnega davka
A — PROIZVODI
Tar. št. 1
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev: š^/o.
Opomba
1.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan, oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v’ kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež, Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati.
2.	Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od rabljenih stvari, ki jih prodajajo občani neposredno ali po trgovinskih in drugih organizacijah kot posredniki ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri.
Tar. št. 2
Od alkoholnih pijač:
;	dinarjev
na liter
1.	Naravnega vina	1,50
2.	Penečega vina	2,80
3.	Naravna žganja in medice	4,5p
4.	Specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter
nad 12 do 15 din	6,10
nad 15 din	9,30
5.	Likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter
nad 17 do 24 din	*	18,10
nad 24 din	25,00
v Vo od vrednosti
6.	piva	25
7.	Drugih alkoholnih pijač, ki niso
zajete v točkah 1 do 6 .	43
Opomba
1.	Davčna ■ osnova za alkoholne pijače iz 1., 2., 3., e. in 5. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače; za večje.ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače.
Davčna osnova za alkoholne pijače iz 6. in 7. točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca, uvoznika, prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincev je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena. izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 °/o alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabijo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
Tar. št. 3
Od alkohola (etanola)	1,00 din
Opomba
Davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega al-Ntohola.
Tar. št. 4
Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temelj m" davek od prometa proizvodov:	20 %
B — OBRTNE STORITVE Tar. št. 5
I.	Kovinska stroka
1.	popravljanje strojev in naprav	15 Vo
2.	popravljanje izdelkov precizne mehanike . 10 Vo
3.	popravljanje motornih vozil	10 Vo
v 4. popravljanje kovinskih izdelkov za
široko potrošnjo, popravljanje peči, štedilnikov, šivalnih strojev, kovinskega pohištva	5Vo
5.	popravljanje drugih kovinskih izdelkov 10 Vo
II.	Ele k tr o stroka:
6.	popravljanje električnih strojev, aparatov in naprav (popravljanje transformatorjev,
električnih peči, razdelilnih naprav in podobno) 10 Vo
7.	popravljanje električnih gospodinjskih aparatov, električnih kuhalnikov, štedilnikov, aparatov za sušenje las. in perila, hladilnikov, sesalcev za prah, ventilatorjev, pralnih strojev
in podobno	.	50/0
8.	popravljanje električnih in drugih tele-’
komunikacijskih naprav in delov	10	Vo
9.	popravljanje drugih električnih aparatov in pribora ter ostale storitve te stroke 10 Vo
III. Ostale stroke:
10.	protektiranje in popravljanje plaščev
(vulkaniziranje)	5	Vo
11.	knjigovezništvo	5	Vo
12.	žaganje lesa	10	Vo
13.	gradbene in montažne storitve, ki jih
opravljajo občani in zasebne. pravne osebe	10 Vo
14.	osebne in druge obrtne storitve	10	Vo
Opomba
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od plačil za storitve: krojačev, šivilj, klobučarjev, modistinj, vezilj, čevljarjev, sedlarjev, popravljanja ortopedskih pripomočkov, izdelovalcev copat, brivcev, frizerjev, pedikiranja, kozmetike obraza in telesa, dimnikarjev, za predtiskanje tkanin, kemično čiščenje preje, tkanin in oblek, krpanje perila, nogavic in vrečk, popravila dežnikov, uglaševanja glasbil, brušenja vse vrste rezal, kovačev (od podkovanja konj in živine ter od okovanja in popravljanja kmečkih vozov in orodja), kolarjev, urarjev, optikov, fotografiranja, popravil dvokoles in otroških vozičkov, polnjenja in obnove rabljenih kemičnih svinčnikov, prepisovanja in razmnoževanja, popravljanja preprog, umetnega krpanja preprog, pranja ter likanja oblek ter perila, čiščenja in mazanja vozil, čiščenja obutve, snaženja oken, čuvanja lokalov in stanovanj, shranjevanja koles, prtljage, in obleke (garderobe), storitve postreščkov, žaganje drv.
Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitve, če je material v računu posebej izkazan.
C — DRUGE STORITVE.
Tar. št. 6
Od vstopnic za prireditve	10 °/o
Opomba
1.	lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki;
2.	davek od vstopnic za prireditve iz te tarifne številke je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje najpozneje 5 dni pred prireditvijo;
3.	prometni davek po tej tarifni številki'se ne plača za kinematografske prireditve in za kulturnd-umet-niške ter telesnovzgojne (športne in telovadne nastope), prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače. V primeru spora, glede značaja kulturnoumet-niške ali telesnovzgojne prireditve, odloča za ustrezno področje pristojni svet občine;
4.	za prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko občinska davčna uprava določi poseben občinski prometni davek v pavšalnem znesku za celotno sezono prireditve.
Tar. št. 7
Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre' na srečo ter vloge za javne stave, razen za igre na srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji 10 Vo.
Opomba
1.	Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo.
2.	Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja. '•
3.	Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se naredi v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v 5 dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo.
Tar. št. 8
Od posebnih iger na srečo (roulette. chemin de fer, baccara simple. baccara tout va. trente et quarante, beack 71 boule in igre na slots machines)	15 °/o
Opomba
Davčna osnova po tej tarifni številki je skupna vrednost vplačil ?a udeležbo , v posebnih igrah na srečo.
Davčni zavezanec je organizacija združenega dela, ki irha dovoljenje za prirejanje iger na srečo.
Zavezanec mora za posebne igre na srečo voditi evidenco ter posebni občinski prometni davek plačati v 20 dneh po preteku vsakega meseca.
Tar. št. 9
Od reklam,
a)	za tobačne izdelke in alkoholne pijače 20 Vo
b)	za ostale gospodarske reklame, razen za reklame na radiu, televiziji in informativnem
tisku	10 Vo
Opomba
Davčna osnova je plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo. Davčni zavezanec je organizacija, ki je prejela plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo.
Tar. št. 10
Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili in plovnimi objekti	10 °/o
Opomba
Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačila za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom.
Tar. št. 11
Od plačil (provizij za, posredniške, agencijske in komisijske storitve)	15 o/,
Opomba
Davčni zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, občan ali kasebna pravna oseba, ki prejme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve. Ce občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od družbene pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunati in vplačati davek po tej tarifni številki.
Tar. št. 12
Na zakupnine in podzakupnine od poslovnih zgradb in poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za gospodarske dejavnosti	10 %>
Opomba
Davčni zavezanec je vsak zakupodajalec, razen občanov in zasebnih pravnih oseb, ki na tej podlagi dobi plačilo.
Davčna osnova je skupno plačilo v denarju ali na-; ravi ali vrednosli nasprotnih storitev.
Davek po tej tarifni številki ne plačujejo organizacije Združenega dela, ki jim je tajanje nepremičnin v zakup ali podzakup osnovna dejavnost.
skupščina občine Grosuplje
651.
Na podlagi drugega odstavka 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73) ter v skladu s 183. členom statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10'74) je skupščina občine Grosuplje na seji zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 5. junija 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč
1.	člen .
V	odloku o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 16/74) se 4. člen spremeni in se glasi:
»Prispevek se plača v enkratnem znesku od kvadratnega metra kmetijske površine, in sicer:
—	po 10 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov I. in II. katastrskega razreda,
—	po 6 din od njiv, travnikov in trajnih nasadov ter vrtov III. in IV. katastrskega razreda,
—	po 2 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov V. do VIII. katastrskega razreda.
V	primeru spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča v gramoznice ali peskokope je prispevek 5 (pet) kraten.
Prispevek v višini po 2 din se plača ne glede na boniteto od kvadratnega metra gozda in drugih kmetijskih zemljišč, ki niso omenjena v prejšnjem odstavku.
Za vrtce, šole, bolnišnice, domove za ostarele, za gradnjo družbpno pomembnih objektov in usmerjeno, gradnjo stanovanj v gradbenih kompleksih znaša prispevek 1 din, če se ti objekti gradijo na zemljiščih slabše kakovosti to je zemljiščih V. do VIII. katastrskega razreda.
Družbeno pomembni objekt določi skupščina občine s svojim sklepom.
Občinska skupščina bo tudi predpisala pobiranje prispevka iz prejšnjih odstavkov za objekte regionalnega pomena, za katere ne izdaja občinski upravni organ lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu občine.
Št. 420-2/74
Grosuplje, dne 5. junija 1974.
Predsednik
Skupščine pbčine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
652.
Skupščina občine Grosuplje je po 3. odstavku 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 240. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73, 14/.73) na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. junija 1974 sprejela
'ODLOK
o potrditvi zaključnega računa davkov občanov za leto 1973 in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1973
1. člen
Potrdi se zaključni račun davkov občanov za leto 1973 in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1973.
2.	člen
Zaključna računa obsegata:
—	bruto bilanco,
—	bilanco,
—	pregled skupno doseženega prometa,
—	pregled dolgov in preplačil zavezancev.
3.	člen
Zaključna računa 'izkazujeta za leto 1973 sledeči
promet:
Zaostanek iz leta 1972 Obveznosti po odmeri Predpis obresti in stroškov Odpisi Plačila
Zaostanek dolga Preplačila zavezancev
Zaključni račun davkov in prispevkov-
5.085.835,80
15.802.217,70
359.896,65
3.008.703,55
14.123.392,95
4.851.484,45
733.631,20
Zaključni račun prisp.
za star. zavarovanje
853.778,55
1.549.764,15
229.468,00
715.340,10
1.510.336,25
51.601,65
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-10/74
Grosuplje, dne 5. junija 1974.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE 653.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 168. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št 12-287/74) je Izvršni svet SO Mozirje na svoji seji dne 12. junija 1974 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Podvrh-Mozirje in sprememb ureditvenega načrta za naselje Ljubno ob Savinji, ter zazidalnega načrta za naselje Gornji grad
'	1. člen
•Javno se razgrnejo:
1.	Osnutek zazidalnega načrta Podvrh-Mozirje, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje pod št, 87/74 v aprilu 1974. v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in finance' SO Mozirje.
2.	Osnutek spremembe ureditvenega načrta za naselje Ljubno ob Savinji — korektura obsega obrtne cone Ljubno ob Savinji, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje v mesecu marcu 1974 pod št. 193 36, v prostorih Krajevnega urada Ljubno ob Savinji, ter v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in finance SO Mozirje.
3.	Osnutek spremembe zazidalnega načrta za naselje Gornji grad — razširitev rezervata obrtne cone/ proizvodne dejavnosti »SMREKA«, ki ga je izdelal Sklad za komunalno urejanje stavbnih zemljišč SO Mozirje pod št. 14/74 v mesecu juniju 1974, v prostorih Krajevnega urada Gornji grad in v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in finance SO Mozirje,
2. člen
Osnutki zazidalnega načrta in sprememb zazidalnih načrtov so na vpogled 30 dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS. V tem času lahko dajejo občani in delovne skupnosti na osnutke svoje pripombe.
St. 010-29
Mozirje, dne 12. junija 1974.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje . Hubert Herčeb 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE RIBNICA 654.
Osnova in cilji tega družbenega dogovora so ustavna načela, resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju JJR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974, smernice družbenoekonomskega razvoja občine Ribnica za leto 1974 ter republiški družbeni dogovor o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za 'skupno in splošno porabo v letu 1974
Skupščina občine Ribnica
Občinska konferencai SZDL
Občinski sindikalni svet
Temeljne organizacije združenega dela in organizacije združenega dela s sedežem na območju občine Ribnica ter
regionalne in temeljne samoupravne interesne skupnosti s področja:
—	otroškega varstva
—	vzgoje in izobraževanja
—	kulture
—	telesne kulture
sklenejo
DRUŽBENI DOGOVOR o programiranju nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo za leto 1974 v občini Ribnica
1.	člen
Podpisniki tega družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo pri uresničevanju novega sistema programiranja in oblikovanja sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 delovali v skladu s tem družbenim dogovorom.
2.	člen
Izvršni svet skrbi za spremljanje tega družbenega dogovora in je pobudnik za potrebna usklajevanja, V primerih odstopanj od dogovorjenih okvirov splošne in skupne porabe ho sprejel oziroma predlagal ukrepe,
3.	člen
Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, da bodo izvedle,postopek za sklepanje samoupravnih sporazumov, v katerem bodo zagotovile neposredno odločanje delovnih ljudi.
4.	člen
Občinska konferenca SZDL Ribnica se bo zavzemala:	A
—	za hitrejše ustavno konstituiranje samoupravnih interesnih skupnosti tako, da bodo v njih resnično zastopani delovni ljudje iz temeljnih organizacij združenega dela in krajevne skupnosti kot tudi delovni ljudje, ki opravljajo družbene dejavnosti,
—	da bodo samoupravne interesne skupnosti pripravile .programe, ki bodo vsebovali naloge temeljnih, regionalnih in republiških skupnosti,
—	da bodo samoupravne interesne skupnosti pravočasno zagotovile javno razpravo o svojih programih in da bodo njihovi predstavniki celovito informirali delovne ljudi na zborih v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih,
—	za udeležbo na zborih delovnih ljudi in občanov in za izvolitev delegatov za podpis samoupravnih sporazumov tako v organizacijah združenega dela, kot v okviru krajevnih skupnosti za tiste občane, ki niso združeni v organizacijah združenega dela.
5.	člen
Občinski sindikalni svet si bo v procesu družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja prizadeval za take odločitve, ki bodo omogočale usklajeno rast družbenega standarda delavcev in njihovih družin, uravnavanja socialnih razlik ter enakopraven položaj delavcev v združenem delu na podlagi rezultatov dela. Sindikalne organizacije v delovnih organizacijah bodo politični organizator množične udeležbe delavcev v samoupravnem sporazumevanju, skrbeli bodo, da se bo izvajalo sprotno informiranje delavcev o izvrševanju dogovorjenih programov in odločitev.
6.	člen
Občinska skupščina se zavezuje, da bo izvedla postopek za sklenitev družbenega dogovora na ravni ob-
čine in pri tem skupaj z vsemi podpisniki usklajala osebno, splošno in skupno porabo.
7.	člen
Samoupravni sporazumi naj obsegajo zlasti:
—	program interesne skupnosti in njegovo vrednotenje,
—	vire za združevanje sredstev za izvajanje sprejetih programov,
—	obseg, sredstev, oblikovanih iz virov, ki jih, opredeljuje zakon, na osnovah in po merilih iz družbenega dogovora o osnovah programiranja.nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974,
—	ukrepe za zagotovitev izvrševanja samoupravnega sporazuma in organe, ki bodo opravljali nadzorstvo nad izvajanjem sporazuma,
—	arbitražo za odločanje o sporih, ki bi nastali med udeleženci samoupravnega sporazuma,
—	sankcije za kršitelje samoupravnega sporazuma,
—	določbe o veljavnosti samoupravnega sporazuma.
8.	člen
Obseg globala skupne in splošne potrošnje v občini Ribnica mora biti za. najmanj 4 indeksne točke nižji od predvidene rasti družbenega proizvoda, ki se za leto 1974 v občini Ribnica ocenjuje z indeksom 124.
9.	člen
Za' solidarnostno prelivanje sredstev na področju vzgoje in izobraževanja prispeva Temeljna izobraževalna skupnost sredstva, ustvarjena s stopnjo 0,83 od osebnega dohodka-zaposlenih in osebnega dohodka občanov. ki z osebnim delom opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek.
Sredstva za Temeljno izobraževalno skupnost se ustvarijo s stopnjo 5.68 od. osebnega dohodka zaposlenih in občanov iz 1. odstavka tega člena.
10.	člen
Sredstva za sklad za otroško varstvo pri TIS Ribnica se ustvarijo s stopnjo 0,43 od osebnega dohodka zaposlenih in občanov, iz 1. odstavka prejšnjega člena.
11.	člen
Sredstva za temeljno kulturno skupnost se ustvarijo s stopnjo 0,39 od osebnega dohodka zaposlenih in občanov iz prvega odstavka 9. člena..
12.	člen
Temeljna telesnokulturna skupnost s posebnim sporazumom združuje sredstva za financiranje programa republiške telesnokulturne skupnosti. Sredstva se ustvarjajo po stopnji 0,73 od osebnega dohodka zaposlenih in občanov iz 1. odstavka 9. člena.
Sredstva za gradnjo telovadnice v Dolenji vasi se ustvarijo s stopnjo 0,75 od osebnega dohodka zaposlenih in občanov iz 1. odstavka 9. člena. Zbirajo se pri temeljni telesnokulturni skupnosti in odvajajo ha račun 31310-780-4.10-11.
13.	člen
Sredstva, ki jih delovni ljudje združujejo iz skladov organizacij združenega dela za naloge, ki neposredno vplivajo na produktivnost dela. izboljšanje proizvodnih postopkov in uvajanje novih ter k večji stro-
kovni in delovni usposobljenosti delavcev, ne štejejo v globale iz '8. člena tega dogovora.
14.	člen
Za uresničevanje svobodne menjave dela in na tej osnovi enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavcev na 'področju družbenih dejavnosti bodo udeleženci sporazumevanja pri določanju dogovorjene cene za obseg in kvaliteto opravljenega dela v skladu s sprejetimi normativi in standardi pri vrednotenju upoštevali zlasti:
—	potrebna sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo po veljavnih samoupravnih sporazumih in delovnih normativih,
—	materialne in druge stroške po družbeno dogovorjenih nomativih,
—	amortizacijo najmanj v višini zakonskih obveznosti,
—	veljavne zakonske in samoupravno sprejete in pogodbene obveznosti,
—	druga sporazumno določena merila.
Pri vrednotenju programov bodo udeleženci v največji možni meri spodbujali intenziviranje n strokovni napredek dela. V samoupravnem sporazumu je treba zagotoviti tudi usklajevanje, če pride do nepredvidenega povečanja cen materiala in storitev.
15.	člen
V letu 1974 je treba ohraniti razmerja v osebnih dohodkih med zaposlenimi v družbenih dejavnostih in gospodarstvu, ki so bila dogovorjena s samoupravnimi sporazumi v drugem polletju 1973. Zato naj se osebni dohodki zaposlenih v družbenih dejavnostih gibljejo v skladu z osebnimi dohodki -v gospodarstvu. Uskladitev se opravi za nazaj ob koncu vsakega trimesečja.
16.	člen .
Skupni global proračunske porabe v letu 1974 ne sme preseči indeksa 17,8 lanskoletne porabe, po prenosu financiranja na samoupravne interesne skupnosti.
Davek 0,20 od osebnega dohodka zaposlenih in občanov iz 9. člena predpiše občina z odlokom.
S posebnim samoupravnim sporazumom bo občina zbirala tudi sredstva za splošno in komunalno potrošnjo.
17.	člen
Izvršni svet občine ter samoupravne interesne skupnosti bodo na podlagi ugotovitev in ocene gospodarskih gibanj ter družbenega proizvoda in porabe sprejeli po preteku prvega polletja in ob naslednjem trimesečju ustrezne ukrepe za uskladitev teh gibanj, če bodo odstopala od predvidenih.
18.	člen
Če kljub usklajevanju po 17. členu tega dogovora dohodki posamezne samoupravne interesne skupnosti presežejo potrebna sredstva za izvedbo dogovorjenega programa, se v letu 1974 ne morejo uporabljati. O njihovi porabi se odloča ob sprejemanju programa za naslednje leto.	.
19.	člen
Podpisniki se obvezujejo, da bodo spremljali gibanje družbenega proizvoda ter splošne in skupne porabe po enotno dogovorjeni metodologiji.
, 20. člen
Glede osnov in načina plačevanja prispevka se uporabljajo določila III. poglavja družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974.
21.	člen
Podpisniki tega dogovora se zavezujejo, da bodo ob rokih za usklajevanje dogovora seznanili delovne ljudi in občane z uresničevanjem programov samoupravnih interesnih skupnosti in proračunov.
22.	člen
Komisija, v katero imenuje vsak od podpisnikov po enega člana, spremlja izvajanje družbenega dogovora, daje razlago posameznih dbločb ter predlaga podpisnikom ukrepe za njegovo uresničevanje.
23.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati naslednji dan 'po objavi v Uradnem listu SRS.
Ribnica, dne 25. aprila 1974.
Podpisniki: Skupščina občine Ribnica. Občinski sindikalni svet Ribnica, Občinska konferenca SZDL Ribnica, Temeljna izobraževalna skupnost Ribnica, Temeljna izobraževalna skupnost — sklad za otroško varstvo Ribnica, Temeljna kulturna skupnost Ribnica, Temeljna telesnokulturna skupnost Ribnica, Inles TOZD TSP Ribnica, Inles TOZD TSP Loški potok. Inles TOZD TSP Sodražica, Inles Ribnica TOZD skupne strokovne službe, RIKO Ribnica, ITPP Ribnica. Kmetijska zadruga Ribnica, Veterinarska postaja Ribnica. Eurotrans Ribnica, Trgovsko gostinsko podjetje Jelka Ribnica, Komunala Ribnica, Stanovanjsko podjetje.-Ribnica, Računovodski biro Ribnica, TOZD Donit So-
dražica, TOZD Sukno Zapuže — Jurjeviča, TOZD Kooperacija Ribnica, TOZD Gozdarstvo Jelenov žleb ter obrtniki in kmetje.
Prispevki od bruto od zaposlenih in osebnega dohodka občanov, ki z osebnim delom opravljajo gospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (ter davek na občinski proračun)
Orientacijske
Področje skupnost	stopnje iz republiškega družbenega	Stopnje za samcpupravne sporazume
	dogovora	
OTROŠKO VARSTVO		
republiško	2,26	2,26
temeljno	0,43	0,43
IZOBRAŽEVANJE		
temeljno	5,18	5,68
KULTURA		
republiška	0,18	0,18
temeljna	0,61	0,39
TELESNA KULTURA		
temeljna in republiška	0,51	1,48
ZDRAVSTVENO VARSTVO		
regijska	8,2-7	8,27
POKOJNINSKO INVALID.		
regijska	11.48	11.48
SKUPAJ:	28,92	30.17
DAVEK ZA PRORAČUN	0,20	0,20
Skupaj:	29,12	30,37
Opomba:
1,	izobraževanje — skupna stopnja 5.68, od tega za solidarnost 0.83
2,	temeljna telesnokulturna skupnost — skupna stopnja 1,43, od tega 0,75 za gradnjo telovadnice
3,	davek za proračun — predpiše občina z odlokom 4 Ocenjena masa osebnih dohodkov je 11Q.COQ.OQO
dinarjev.
SPLOŠNI AKTI SAMOUPRAVNIM, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI
655.
Na podlagi zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-12'72) in
6.	člena ’ odloka o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin (Urad-(ni list SRS, št. 53/72) je skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada za obmpčje ljubljanskih občin na 2. zasedanju dne 10. julija f973 s spremembami in dopolnitvami na 3. zasedanju dne 25. decembra 1973 sprejela
STATUT
solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin
I. poglavje
SPLOSNE DOLOČBE 1. člen
Solidarnostni stanovanjski sklad za obrhočje ljubljanskih-občin (v nadaljnjem besedilu: sklad) je ustanovila Skupščina mesta Ljubljane na podlagi 4. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72) z odlokom o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada^ za ob-
močje ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št, 53/72) z namenom, da .se Zagotovi družbena pomoč investitorjem, ki gradijo- najemna stanovanja v družbeni lastnini. nosilcem stanovanjske pravice za delno nadomestitev stanarine in občanom, ki gradijo ali kupujejo etažno stanovanje ali. družinsko stanovanjsko hišo za ptemiranje namenskih varčevalnih vlog pri poslovni banki.
2 člen
Ime sklada je; Solidarnostni stanovanjski sklad za območje ljubljanskih občin.
Sklad je pravna oseba in ima sedež v Ljubljani, Topniška 58.
Delo sklada je javno.
3.	člen
Sklad ima svoj pečat.
Pečat je okrogle oblike in ima besedilo: Solidarnostni. stanovanjski sklad za območje ljubljanskih občin. i	i
4.	člen
Sredstva sklada so:
— obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki ga predpiše mestna skupščina s posebnim odlokom;
—	sredstva posebnega račupa solidarnostnega stanovanjskega sklada za graditev stanovanj za udeležence NOV, določena z odlokom o načinu upravljanja s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada za udeležence narodnoosvobodilne vojne (Uradni list SRS, št. 39/73)
—	neporabljena sredstva na posebnem računu za subvencioniranje stanarin
—	namenska sredstva družbenopolitičnih skupnosti
—	sredstva, ki jih za namene sklada prostovoljno vlagajo organizacije, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani
—, vračila in odplačila
—	drugi dohodki.
II.	poglavje
ORGANI UPRAVLJANJA SKLADA
5.	člen
Organa upravljanja sklada sta:
—	skupščina sklada
—	upravni odbor sklada.
Skupščina sklada
6.	člen
Skupščina sklada šteje 103 člane. Organizacije, ki zagotavljajo sredstva sklpda, izvolijo na približno vsakih 2000 zaposlenih po enega člana skupščine sklada.
Po enega člana skupščine imenujejo še:
—	vsaka skupščina občine na območju mesta Ljubljane
—	skupščina mesta Ljubljane
—	mestna konferenca SZDL
—	mestni sindikalni svet
—	vsak občinski odbor združenja NOV
—	mestni odbor ZZB NOV
—	občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb v občini
—	skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja
z— mestna konferenca ZMS.
Krajevne skupnosti iz območja posamčzne občine izvolijo skupaj po 2 člana. •
7.	člen
Vsakokratne volitve članov skupščine sklada razpiše skupščina sklada 3 mesece pred potekom mandatne dobe članstva skupščine.
8.	člen
Volilne enote za volitve članov skupščine sklada določijo skupščine ljubljanskih občin s sklepi.
Člane skupščine volijo volilne konfeferice, ki jih sestavljajo delegati:
—	organizacij, ki združujejo sredstva sklada
—	krajevnih skupnosti.
9.	člen
Kandidate za člane skupščine sklada, ki jih delegirajo organizacije združenega dela, predlagajo delovni ljudje v sindikalnih organizacijah.
Kandidate za člane skupščine, ki jih delegirajo družbenopolitične in druge organizacije, društva, družbenopolitične skupnosti in državni organi ter krajevne skupnosti predlagajo delovni ljudje in občani v organizaciji SZDL.
10.	člen
Občinske volilne komisije skličejo volilne konference.
Sklepi volilne konference so veljavni, če je na seji navzoča večina izvoljenih članov.
11.	člen
Volitve članov skupščine sklada so tajne.
12.	člen
Za člana skupščine sklada so izvoljeni delegati organizacij in krajevnih skupnosti, če je za kandidatno listo glasovala večina članov volilne konference — v primeru, da je na kandidatni listi enako število kandidatov, kot se voli čanov skupščine.
13.	člen
Občinska volilna komisija izda izvoljenim članom skupščine sklada na podlagi overjenega zapisnika seje volilne konference potrdilo o izvolitvi.
14.	člen
Mandat članov skupščine sklada traja 4 leta.
Člani skupščine so lahko ponovno izvoljeni samo še za eno mandatno dobo.
Članu skupščine preneha mandat pred potekom mandatne dobe v naslednjh primerih:
a)	če ga odpokliče volilna konferenca, ki ga je delegirala v skupščino sklada
, b) če ga odpokliče družbenopolitična skupnost, ki ga je imenovala v skupščino sklada -
c) v primeru spremembe delegatskega razmerja.
15.	člen
Skupščina sklada zaseda po potrebi, najmanj pa 2-krat letno. Skupščino sklada sklicuje predsednik ali namestnik predsednika skupščine sklada.
Predsednik skupščine sklada je dolžan sklicati skupščino sklada, če to zahteva najmanj ena tretjina članov skupščine ali upravni odbor sklada. Predsednik mora sklicati skupščino sklada če to zahteva Skupščina mesta Ljubljane ali občinska skupščina na območju mesta Ljubljane.
Predsednik je dolžan sklicati skupščino v 30 dneh od prejetega zahtevka.
16.	člen
Vabilo in gradivo za zasedanje skupščine sklada morajo prejeti člani skupščine najkasneje 8 dni pred zasedanjem.
Skupščina sklada je sklepčna, če na njej sodeluje več kot polovica članov. Skupščina sklada sklepa praviloma z večino glasov prisotnih članov.
Pri sklepanju o naslednjih zadevah:
—	o sprejetju, spremembi in dopolnitvah statuta sklada N
—	o sprejetju programa za dajanje družbene pomoči
—	o sprejetju srednjeročnega programa, letnega finančnega načrta sklada in letnega poročila z zaključnim računom sklada in
—	o sprejetju splošnih aktov sklada
je sklep sprejet, če je zanj glasovala večina vseh članov skupščine.
17.	člen
Skupščina sklada ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	potrjuj e »program dela sklada
—	sprejema statut in splošne akte sklada
—	sprejema program in kriterije za dajanje družbene pomoči
—	sprejema srednjeročni program, letni finančni načrt sklada in letno poročilo z zaključnim računom sklada
—	voli predsednika in namestnika predsednika skupščine sklada
—	voli in razrešuje predsednika, namestnika predsednika in člane upravnega odbora
—	imenuje in razrešuje stalne komisije sklada
—	daje pripombe in predloge ter obravnava letno poročilo o realizaciji programa raziskav s področja stanovanjskega in komunalnega gospodarstva
—	potrjuje poslovne stroške za poslovanje sklada
—	sklepa o združevanju sredstev za gradnjo najemnih stanovanj
—	sklepa o drugih zadevah iz pristojnosti skupščine
—	sprejme poslovnik za delo skupščine sklada.
I
*	18. člen
Skupščini sklada predseduje in vodi njeno delo predsednik skupščine ali namestnik predsednika skupščine sklada O poteku zasedanja se vodi zapisnik Zapisnik podpišejo predsednik skupščine, overovitelja in zapisnikar.
Zasedanje skupščine sklada je javno.
Upravni odbor sklada
19. člen
Upravni odbor sklada šteje 15 članov. Predsednika in člane upravnega odbora izvoli skupščina sklada iz vrst svojih članov za mandatno dobo, ki je enaka mandatni dobi skupščine sklada.
Predsednik in namestnik predsednika skupščine sklada ne moreta biti člana upravnega odbora.
Predsedniku in članom upravnega odbora preneha mandat pred potekom roka iz 1. odstavka tega čb če jih odpokliče organ, ki jih je izvolil ali imenoval za člana skupščine sklada.
Predsednika in člane upravnega odbora lahko odpokliče skupščina sklada pred potekom njihovega mandata.
Predsedniku in članom upravnega odbora sklada preneha mandat tudi v primeru, če dajo ostavko. Oslavko sprejema ali zavrača skupščina sklada.
Na mesto predsednika in članov upravnega odhoda, ki jim je prenehal mandat po prejšnjih odstavkih tega člena, izvoli skupščina sklada nove člane. Mandat novoizvoljenega predsednika in članov upravnega odbora traja do preteka mandata predsednika oziroma članov upravnega odbora, namesto katerega so bili izvoljeni.
20.	člen
Upravni odbor sklada opravlja zlasti naslednje naloge:
—	pripravlja predlog programa dela sklada
—	skrbi za izvrševanje sklepov in smernic skupščine sklada'
—■ pripravlja predloge sprememb statuta in splošnih aktov sklada
—	predlaga skupščini sklada zaključni račun sklada za preteklo leto in poročilo o poslovanju sklada v preteklem letu
—	pripravlja predloge letnih načrtov in srednjeročnih programov sklada
—	odobrava sredstva sklada na podlagi potrjenega finančnega načrta
—	predlaga skupščini sklada v potrditev višino poslovnih stroškov, potrebnih za poslovanje sklada
—	obravnava mnenja in predloge, ki mu jih posredujejo stalne komisije sklada
—	imenuje in razrešuje tajnika sklada
—	daje soglasje na statut in druge splošne akte delovne skupnosti sklada
—	opravlja druge naloge, za katere je pristojen po tem statutu in po posebnem pooblastilu skupščine sklada.
21.	člen
Upravni odbor sprejema svoje odločitve na sejah v obliki sklepov. Seje upravnega odbora so po potrebi, najmanj pa 1-krat na 3 mesece. Sei« sklicuje in vodi predsednik upravnega odbora. Predsednik je dolžan sklicati sejo upravnega odbora, kadar to zahteva najmanj tretjina članov upravnega odbora, skupščina sklada a!' predsednik skupščine sklada.
Če predsednik ne skliče seje upravnega odbora po prejšnjem odstavku v 15 dneh po prejeti zahtevi, skličejo sejo predlagatelji.
22 člen
Upravni odbor, je sklepčen, če je na seji prisotna več kot polovica vseh članov upravnega odbora.
Sklep je sprejet, če je zanj glasovala več kot polovica 'seh članov upravnega odbora sklada.
23. člen
Seje upravnega odbora se sklicujejo pismeno. Z vabilom za sejo se pošlje vsakemu članu upravnega odbora tudi predlog dnevnega reda s spremnim gradivom. ki se nanaša na posamezne točke dnevnega reda.
O seji upravnega odbora se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsedujoči in zapisnikar.
Predsednik upravnega odfcc-e
24.	člen
Predsednik upravnega odbora opravlja zlasti naslednje zadolžitve:
—	predstavlja, zastopa in podpisuje sklad v premoženjskih in drugih razmerjih
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine in upravnega odbora sklada
—	sklepa pogodbe v imenu sklada
—	opravlja dpuge naloge, ki so mu dane s tem statutom ter s posebnim pooblastilom skupščine ali upravnega odbora sklada.
25.	člen
Predsednik upravnega odbora sklada sme zadržati izvršitev sklepa upravnega odbora, če meni, da sklep upravnega odbora nasprotuje zakonu, poslovni politiki sklada ali splošnim smernicam skupščine sklada.
Ce predsednik upravnega odbora zadrži izvršitev sklepa upravnega odbora, mora v roku 8 dni obvestiti skupščino sklada, da odloči o spornem sklepu upravnega odbora.
Stalne komisije sklada
26.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj iz delovnega področja sklada ter dajanje mnenj in predlogov imenuje skupščina sklada naslednje stalne komisije:
—	komisijo za kreditiranje graditve najemnih stanovanj v družbeni lastnini
—	komisijo za reševanje vlog nosilcev stanovanjske pravice za delno nadomestitev stanarine
—	komisijo za reševanje vlog za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja
■	— komisijo za reševanje stanovanjskih vprašanj
oseb, potrebnih posebne družbene pomoči
—	komisiio za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV
—	komisijo za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri zasebnikih.
Stalne komisije štejejo 6'članov in predsednika ter namestnika predsednika, ki se izvoli izmed članov komisije.
Predsednika stalne komisije imenuje skupščina sklada izmed članov upravnega odbora.
Mandat predsednika in članov komisije je enak mandatu organov upravljanja sklada.
27.	člen
Stalne komisije sklada izvršujejo naslednje skupne delovne zadolžitve:
—	pripravijo predlog poslovnika za svoje delo
—	pripravijo polletno poročilo p svojem delu za upravni odbor in letno poročilo za skupščino sklada
—	opravljajo druge naloge, ki so jim dane po po-
sebnem pooblastilu upravnega odbora ali skupščine sklada.	:
28.	člen
Komisija za kreditiranje graditve najemnih stanovanj v družbeni lastnini opravlja zlasti tele naloge:
a)	pripravlja predlog za uporabo sredstev, ki so namensko dpločena za kreditiranje graditve najemnih stanovanj v družbeni lastnini
b)	po potrebi sodeluje' z vsemi dejavniki, udeleženimi pri graditvi najemnih stanovanj v družbeni lastnini
c)	pripravlja strokovno gradivo o določenih vprašanjih. pomembnih za strokovne odločitve upravnega odbora o kreditiranja graditve najemnih stanovanj
čl pripravlja poročilo o izrabi sredstev namenjenih za kreditiranje graditve najemnih stanovanj v družbeni lastnini.
29.	člen
Komisija za reševanje vlog nosilcev stanovanjske pravice za delno nadomestitev stanarin opravlja zlasti tele naloge:
a)	pripravlja predloge za porabo sredstev, namensko določenih za delno nadomestitev stanarin
b)	organizira preverjanje podatkov, navedenih v vlogah nosilcev stanovanjske pravice za delno nadomestitev stanarine
c)	pripravlja poročila o uporabi sredstev.
30.	člen	.	/ ,
Komisija za reševanje vlog za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
a)	pripravlja' predloge za porabo sredstev, namensko določenih za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja
b)	organizira preverjanje podatkov, navedenih v vlogah za premiranje namenskega varčevanja
c)	po potrebi sodeluje s poslovno banko
č) pripravlja strokovno gradivo o uporabi sredstev, namensko določenih za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja.
31.	člen
Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj oseb, potrebnih posebne družbene pomoči, opravlja zlasti tele naloge:
a)	pripravlja predlog prednostne liste za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada
b)	organizira preverjanje podatkov, navedenih v vlogah prosilcev za pridobitev stanovanja, zgrajenega s sredstvi sklada
c)	sodeluje z občinskimi skupščinami, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, zavodi za socialno delo in osnovnimi organizacijami Zveze sindikatov
č) po potrebi ocenjuje stanovanjske razmere prosilca.
32.	člen
Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV upravlja s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada za udeležence narodnoosvobodilne vojne. Komisija opravlja zlasti tele naloge:
a)	odloča s sklepom o predlogu občinskih odborov ZZB NOV
b)	sestavlja prednostni vrstni red upravičencev za dodelitev stanovanj in posojil, upoštevajoč pogoje iz
5.	člena odloka o .načinu upravljanja s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada za udeležence narodnoosvobodilne vojne.
Delo komisije je javno.
Komisija skrbi za javno objavo prednostnega vrstnega reda upravičencev za stanovanja in posojila.
33.	člen
Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri zasebnikih, opravlja zlasti tele naloge:
a)	pripravlja predloge 'za-uporabo sredstev, na^ mensko določenih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri zasebnikih
b)	organizira preverjanje podatkov, navedenih v vlogah prosilcev
c)	pripravlja poročila o uporabi sredstev, namensko določenih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih' pri zasebnikih
č) sodeluje z mestnim in občinskimi sindikalnimi sveti.
34.	člen
Stalne komisije sklada dajejo predloge za reševanje posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti v odobritev upravnemu odboru sklada. Komisije upoštevajo pri sestavi predlogov določila odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju ljubljanskih občin, statuta, splošnih aktov in sklepe ter kriterije skupščine in upravnega odbora sklada.
Komisije opravljajo svoje naloge na sejah, ki jih sklicujejo predsedniki komisij. Seje komisij so po potrebi, najmanj pa enkrat-na 2 meseca. O seji se vodi zapisnik.
III.	poglavje
POSLOVANJE SKLADA
35.	člen
Sklad posluje po določilih zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti, po odloku o ustanovitvi solidarnostnega-stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin in po tem statutu,
r	.	- •
,	36.' člen
Dohodki in izdatki sklada se za vsako leto določijo s finančnim načrtom.
Letni finančni načrt sklada sprejema skupščina sklada.
Upravni odbor • sklada. predloži letni finančni načrt v potrditev Skupščini mesta Ljubljane po predhodni obravnavi in soglasju večine skupščin občin Ljubljane.
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada oziroma oseba, ki jo za to pooblasti upravni odbor.
Računodajalec sklada je računovodja sklada.
37.	člen
Zaključni račun sklada sestavi računodajalec sklada ,in ga po odredbodajalcu — upravnem odboru — predloži skupščini sklada v sprejem za tekoče leto v roku. ki ga določajo pozitivni predpisi.
Računodajalec sklada sestavi tudi poročilo o poslovanju sklada in. ga skupno z zaključnim računom predloži v obravnavo in sprejem skupščini sklada 'Skupščina sklada predloži sprejeti zaključni račun in poročilo o poslovanju sklada v potrditev Skupščini mesta Ljubljane.
‘Potrjeni zaključni račun sklada in izvlečke iz, poročila o poslovanju sklada objavi skupščina v sredstvih javnega obveščanja. ,
38.	člen
Sklad ureja s splošnimi akti vsa področja družbene pomoči, ki so predmet dejavnosti sklada. S splošni-
mi akti se predpisujejo pogoji za pridobitev in odplačilo posojil za kreditiranje graditve najemnih stanovanj v družbeni lastnini, za-premiranje namenskega varčevanja za stanovanja, za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada ter za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri zasebnikih.
Merila za delno nadomestitev stanarine nosilcem stanovanjske pravice ter za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencem narodnoosvobodilne vojne predpiše Mestna skupščina s posebnim odlokom.
Splošni akti se objavijo v javnih komunikacijskih sredstvih.
39.	člen
Najemna stanovanja, zgrajena s sredstvi, sklada, se praviloma ne morejo odtujevati. V primeru odtujitve pa mora lastnik stanovanja v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe vrniti skladu znesek prpjete pomoči, valorizirane na dan prodaje s pripadajočimi obrestmi.
, IV. poglavje
40.	člen
Sklad ima svojo strokovno službo za opravljanje administrativnih, finančnih ter upravnih in strokovno-tehničnih opravil sklada Delovna skupnost službe solidarnostnega stanovanjskega sklada ima pravice in obveznosti delovne skupnosti državnega organa.
Člani delovne skupnosti strokovne službe sklada samoupravno, urejajo vse zadeve, ki so v pristojnosti strokovne službe.
41.	člen
Starešina, strokovne službe sklada ie tajnik sklada.
Tajnik sklada organizira in vodi poslovanje sklada, upoštevaje smernice in sklepe skupščine in upravnega odbora sklada ter ta statut in pozitivne predpise.
42.	člen'
Tajnik sklada je samostojen pri delu in osebno odgovoren za svoje delo upravnemu odboru in skupščini sklada. Tajnik sklada skrbi za zakonitost dela v strokovni službi sklada. Tajnik sklada ima pravico, in dolžnost sodelovati pri delu upravnega odbora brez pravice - glasovanja. Tajnika sklada imenuje na podlagi javnega razpisa upravni odbor sklada.
Ves postopek v zvezi z razpisom opravi. razpisna komisija, ki šteje 5 članov in je izvoljena na upravnem odboru izmed članstva upravnega odbora sklada.
Tajnik sklada je imenovan za. 4 leta. Po istem postopku je lahko tudi ponovno, imenovan.
Oseba na položaju tajnika mora poleg splošnih pogojev imeti ;še visoko izobrazbo družboslovne ali tehnične smeri ter 5 let delovnih izkušenj.
,43. člen
Stroški za opravljanje administrativnih, finančnih ter upravnih in strokovno-tehničnih opravil se plačujejo iz sredstev sklada, posebej prikazanih v letnem finančnem načrtu sklada, ki ga potrjuje skupščina sklada.
STROKOVNA SLUŽBA SKLADA
Zastopanje in podpisovanje '	44. člen
Sklad zastopa in podpisuje njegove dokumente in akte predsednik upravnega odbora, po posebnem pooblastilu upravnega odbora pa lahko tudi tajnik sklada.
Tajnik sklada .zastopa, in podpisuje strokovno službo sklada.
V. poglavje
RAZMERJE DO SKUPŠČINE -MESTA LJUBLJANE IN OBČINSKIH SKUPŠČIN LJUBLJANE
45.	člen
Skupščina .mesta Ljubljane ima do sklada naslednje pristojnosti:
—	potrjevanje zaključnega računa in letnega poročila sklada
'—pptrjevanje statuta sklada in sprememb statuta sklada
—	potrjevanje pravilnika o pogojih in merilih za
dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi sklada	<
—	usklajevanje srednjeročnega programa sklada
—	reševanje pritožb zoper odločbe sklada o delni nadomestitvi stanarine.
46.	člen
Občinske skupščine Ljubljane imajo do sklada tele pristojnosti:.
—	obravnavanje in dajanje soglasja za letne načrte in srednjeročne programe sklada
—	obravnavanj e-zaključnega računa in letnega poročila sklada
—	obravnavanje in dajanje soglasij na besedilo statuta in sprememb statuta sklada
—	obravnavanje in dajanje soglasij na pravilnik o pogojih in merilih' za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi sklada.
VI. poglavje.
KONČNE DOLOČBE
47.	člen
Član skupščine solidarnostnega stanovanjskega sklada je samostojen pri dajanju mnenj in predlogov, pri zavzemanju stališč in pri opredeljevanju o vseh vprašanjih, ki jih skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada obravnava in o njih odloča. Član skupščine solidarnostnega stanovanjskega sklada je odgovoren volilni konferenci, ki ga je delegirala oziroma
imenovala v skupščino sklada.
48.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga potrdi Skupščina mesa Ljubljane, objavi pa se v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 25. decembra 1973.
Skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin
Predsednik
Franc Sladič 1 .r.
656.
Na podlagi 15. in 19. člena zakona o programira-, nju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/73), 3. člena odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju ljubljanskih občin (Uradni list; SRS, št. 53/72) ter 17. člena statuta je sprejela skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin na svojem 4. zasedanju dne 16. aprila 1974
PRAVILNIK
° pobojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik določa vire sredstev za reševanje Stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, ureja način in pogoje za dodeljevanje najemnih stanovanj, predpisuje pogoje in merila za pridobitev kredita, kot posebne oblike družbene pomoči za gradnjo ali nakup etažnega stanovanja ali družinske stanovanjske hiše ter adaptacije, pristojnosti komisije za reševanje- stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri zasebnikih ter pristojnosti organov upravljanja sklada.
VIRI FINANCIRANJA
2.	člen
Viri financiranja za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih so:	,
— sredstva za stanovanjsko graditev in za družbeno porhoč od skupnega zneska izplačanih osebnih dohodkov po stopnji, ki jo določajo skupščine občin Ljubljane.
Sredstva iz 1. odstavka vplačujejo v solidarnostni stanovanjski sklad občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb — zasebni delodajalci.
3.	člen
Sredstva, namtenjena za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri zasebnikih se z vsakoletnim finančnim načrtom delijo na:
, — sredstva za gradnjo najemnih stanovanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki,; mladih družin, upokojenih občanov, delovnih invalidov I. kategorije in 100 Vp vojaških mirovnih invalidov s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo ter upravičencev do. stalne družbene pomoči in
— sredstva za kreditiranje nakupa etažnega stanovanja ali zidavo stanovanjske hiše in za adaptacije.
4.	člen
Sredstva iz 3: člena tega pravilnika se s. finančnim načrtom razdelijo po naslednjem ključu:
'— 55 Vo vseh sredstev za gradnjo najemnih stanovanj
—	45 %> vseh sredstev za kreditiranje nakupa etažnega stanovanja ali zidavo stanovanjske hiše in za adaptacije.
POSTOPEK ZA UVELJAVITEV DRUŽBENE POMOČI
5.	člen
Prosilec, ki želi pridobiti stanovanje vloži utemeljeno prošnjo, opremljeno z ustreznimi dokazili na solidarnostni stanovanjski sklad za območje ljubljanskih občin in sicer prek pristojne občinske organizacije sindikata delavcev pri zasebnikih.
Postopek za pridobitev stanovanja predpisuje pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada.
6.	člen
Prosilec za kredit vloži utemeljeno prošnjo, opremljeno z ustreznimi dokazili na solidarnostni stanovanjski sklad za območje ljubljanskih občin.
Vlogi za kredit morajo biti priložena naslednja dokazila:
—	izjava prosilca o članih njegove družine in izjava, koliko članov družine bo vseljeno v novozgrajeno stanovanje ali stanovanjsko hišo
—	fotokopijo ali overjeni prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo ali adaptacijo stanovanjske hiše .
—	izjavo o predračunu stroškov za gradnjo, nakup ali adaptacijo stanovanjske hiše ali stanovanja
—	izjavo o virih sredstev za gradnjo, nakup ali adaptacijo stanovanjske hiše ali stanovanja
—	potrdilo o višini dohodka, ki ga izda pristojna služba skupnosti zdravstvenega zavarovanja
—	kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo ali potrdilo o zagotovitvi nakupa stanovanja v etažni lastnini.
MERILA ZA DODELJEVANJE KREDITOV
11.	člen
Krediti za nakup stanovanja, zidavo stanovanjske hiše in za adaptacije se odobravajo samo za določene neto stanovarfjske površine, in sicer:
—	za družine do 4 članov največ do 68 m2 neto stanovanjske površine
—	za 5-članske družine največ do 75 m 2 neto stanovanjske površine
—	za 6 in več članske družine največ do 83 m2 neto stanovanjske površine.
Najvišji znesek odobrenega kredita je 50% od zneska določenega v kupoprodajni pogodbi za nakup standardnega stanovanja ali od predračuna za gradnjo ali adaptacijo ^ individualne stanovanjske hiše, oboje v mejah stanovanjskih standardov, ki jih določi Skupščina mesta Ljubljane.
12.	člen
Odplačilna doba za kredit ne more biti daljša od 25 let, obrestna mera pa ne sme biti nižja od. 2% odobrenega posojila.
Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih je pristojna za določanje odplačilne dobe in sicer na podlagi ocene o kreditni sposobnosti posojilojemalca in njegovega zakonskega druga.
Upravni odbor sklada je pristojen za določanje obrestne mere.
13.	člen
Prednostno pra'Oaco za pridobitev kredita imajo prosilci, ki namensko varčujejo pri poslovni banki, ki živijo dlje časa na območju ljubljanskih občin in ki so dlje, časa stalno zaposleni ori zasebnem delodajalcu na območju ljubljanskih občin.
Prosilci za kredit vlagajo utemeljene prošnje na
solidarnostni stanovanjski sklad v roku, ki ga za zbi-	Krediti se odobravajo samo za stanovanja ali sta-
ranje vlog za kredit javno objavi upravni odbor sklada. novanjske hiše locirane na območju ljubljanskih občin.
8.	člen
Komisija ža reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih prouči v skladu s svojim poslovnikom vloge posameznih prosilcev ter pripravi predlog za odobritev kreditov, ki ga potrjuje upravni odbor sklada. Zoper sklep upravnega odbora ima prosilec pravico pritožbe na skupščino sklada.
9.	člen
Na sejo upravnega odbora, kjer se obravnavajo in potrjujejo krediti delavcem pri zasebnih delodajalcih, so vabljeni vsi člani komisije ža reševanje stanovanjskih vprašarij delavcev pri zasebnikih.
10.	člen	■
Upravni odbor sklada informira skupščino sklada o prosilcih za pridobitev kredita ter o odobrenih kreditih.
POSOJILNA POGODBA 15 člen
Po pravnomočnosti - sklepa o odobritvi posojila sklene sklad s posojilojemalcem posojilno pogodbo, ki vsebuje zlasti nasednje elemente:
—	višino in namen odobrenega posojila, obresti ter odplačilni rok
—	termine črpanja posojila ter končni rok za porabo posojila
—	sankcije za. primer nenamenske uporabe posojila, nerednega vračanja posojila, dajanja neresničnih podatkov za pridobitev posojila, opustitve zavarovanja nepremičnin do zneska posojila v korist sklada, odtujitve nepremičnine
—	določbe o zavarovanju kredita, in sicer privolitev prosilca za vknjižbo zastavne pravice za obstoječo terjatev
—	določbe o administrativni prepovedi.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
16.	člen
Potrjena lista za pridobitev kreditov "se objavi v javnih občilih.
17.	člen
Ta pravilnik .začne veljati osmi dan po objavi v javnih komunikacijskih sredstvih, uporablja pa se od
1.	januarja 1974 dalje.
St. 499/74
Ljubljana, dne 16. aprila 1974.
Skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin
Predsednik Fraftc Sladič 1.' r.
657.
Z.namenom, da se poveča interes za varčevanje v stanovanjskem gospodarstvu in v skladu z 19. in 20. členom zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-11(72) .ter 10. členom odloka o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 53/72) in 22. ter 23. členom odloka o delni nadomestitvi stanarine in drv ji družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 53/72) je sprejela skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin na svojem 3. zasedanju dne 25. decembra 1973
PRAVILNIK
o pogojih in merilih za pridobitev premij na podlagi namenskega stanovanjskega varčevanja
1.	člen
Ta pravilnik predpisuje pogoje in merila za pridobitev premij kot posebne oblike družbene pomoči občanom, ki namensko Varčujejo pri poslovni banki denarna sredstva za nakup standardnih stanovanj ali
stanovanjskih hiš ter za gradnjo stanovanjskih hiš in za adaptacije, če se pridobi nova stanovanjska površina, .oboje v mejah stanovanjskih standardov, ki jih določi Skupščina mesta Ljjrbljane.
2.	člen
Višino sredstev, namenjenih za premiranje namenskega varčevanja zagotovi solidarnostni stanovanjski sklad za območje ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: sklad) v svojem vsakoletnem finančnem načrtu.
3.	člen
Premijo lahko dobi le tisti varčevalec, ki ima na člana družinskega gospodinjstva letni dohodek nižji od 18.001 din.
Skupščina sklada vsako leto določi izhodiščno višino letnega dohodka v skladu s podatki Zavoda za statistiko SRS o minimalnih in povprečnih osebnih dohodkih.
4.	člen
Prednost pri dodeljevanju premij imajo tisti varčevalci, ki prejemajo nižje letne dohodke na posameznega člana gospodinjstva, ki so za stanovanjsko varčevanje namenili več sredstev in ki varčujejo dalj časa.
5.	člen
Višino svojih dohodkov izkaže delavec oziroma občan kot varčevalec s potrdilom davčne uprave oziroma s potrdilom temeljne organizacije združenega dela, ali druge organizacije, delavec zaposlen pri zasebnem delodajalcu pa s potrdilom pristojne službe skupnosti zdravstvenega zavarovanja, če glede na višino ustreznega dohodka ni davčni zavezanec. Letni dohodek na člana družine ugotavlja sklad na podlagi podatkov za preteklo koledarsko leto.
6.	člen
Varčevalec je upravičen do odstotka premije od letno privarčevanega denarnega zneska po naslednji lestvici: >
Intenziteta varčevanja v Vo na povprečni letni družinski dohodek na člana družine
Tabela za izračun premije
"Višina premije v .°/o na letni privarčevani znesek pri povprečnem letnem družinskem dohodku na člana družine
L	II.	III.
do 12.000 din
Od 12.001 din do	od 15.001 din do
15.000 din letno	18.000 din letno
Varčevalna doba
Do 10 %>
Nad 10 do 20%
Nad 20 do 30 %
Nad 30% in več %
2	3	4	5
leti	leta	leta	let in več
15%	20%	25 %	30 %
18%	23%	28 %	33 %
21 %	26 %	31%	36 %
24%	29%	34%	39 %
2	3	4	5
leti	leta	leta	let in več
10%	14%	18%	22%
13%	17%	21%	25%
16%	20%	24%	28%
19%	23%	27%	31%
2	3	4	5
leti	leta	leta	let in več
5%	8%	11%	14%
"8%	11%	14%	17%
11%	14%	17%	20%
14%	17 %	20%	23%
Opombas Gornja tabela velja -za obračun premije za leto 1973 in se lahko spreminja skladno z določili .3. člena — 2. odstavek tega pravilnika.
7.	člen
Glede na vsakoletna razpoložljiva sredstva, predvidena v finančnem načrtu za premiranje namenskega
varčevanja za stanovanja in glede na morebitne spremembe ustreznih predpisov, ki urejajo poslovanje sklada lahko skupščina sklada s svojim sklepom zniža oziroma zviša odstotek premije, določen v 6. členu.
V tem primeru se letni znesek premije, ki se varčevalcu obračuna po 6. členu, pomnoži s količnikom razmerja med letnimi razpoložljivimi denarnimi sred-
stvi, ki jih skupščina sklada določi za premiranje in potrebnimi denarnimi sredstvi, to je vsoto zneskov premij vseh varčevalcev, obračunanih po 6. členu.
8.	člen
Premijo za privarčevana denarna sredstva obračuna sklad varčevalcem za vsako leto varčevanja posebej, 'prizna pa, ko izpolni varčevalec pogoje iz varčevalne pogodbe in predloži skladu pogodbo o nakupu novega stanovanja ali gradbeno dovoljenje in potrdilo občinskega gradbenega organa, da je pričel graditi Stanovanjsko hišo.
9.	člen
Sredstva,, namenjena za premije, bo sklad odvajal na posebni račun pri poslovni banki, s katero ima občan sklenjeno pogodbo o varčevanj^ . za stanovanje. Premijo bo varčevalec porabljal na enak način in za isti namen kot posojilo na podlagi privarčevanega denarja.
.	10. člen
Ce lastnik stanovanjske hiše oziroma stanovanja, zgrajenega s pomočjo premije odtuji stanovanjsko hišo oziroma' stanovanje, mora skladu v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe povrniti znesek prejete pomoči, kolikor posojila,- odobrenega na podlagi namenskega varčevanja, po katerem , je dobil premijo, še ni odplačal. Skladu mora vrniti prejeto pomoč v znesku, valoriziranem na dan prodaje s pripadajočimi obrestmi, ki ustrezajo obrestim za odobreno posojilo.
Prejemniku premije, ki odtuji stanovanjsko (hiša . oziroma stanovanje z namenom, da pridobi na območ-
ju ljubljanskih občin večje stanovanje oziroma stanovanjsko hišo zaradi povečanega števila družinskih članov, ni treba vrniti prejetega zneska družbene pomoči.
11.	člen
Vloge ža dodelitev premije bo v sodelovanju s poslovno banko za vsako ^eto posebej reševal upravni odbor sklada na predlog komisije za reševanje vlog za premiranje namenskega varčevanja, ter £o končani varčevalni dobi obvestil poslovno banko o višini skupne odobrene premije posameznemu varčevalcu.
12.	člen
■ Zoper sklep upravnega odbora ima varčevalec pravico ugovora na skupščino sklada, katere odločitev je dokončna.
13.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v javnih komunikacijskih sredstvih, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje za vse varčevalce, tudi tiste, katerim je banka na osnovi sklenjenih namenskih varčevalnih pogodb odobrila posojila v letu 1973 in'še niso v celoti poravnali obveznosti v zvezi z nakupom stanovanja oziroma gradnjo stanovanjske hiše.
St. 518/73
Ljubljana, dne 25. decembra 1973.
Skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje ljubljanskih občin
Predsednik
Franc Sladič 1. r.
SPLOSN! AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ZAVAROVANJA
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN VARSTVA kURSKA SOBOTA
658.
Na podlagi 135. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska .Sobota (Uradni list SRS, št. 42/70) in 68. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) ter 3.. 6. in 9. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne Skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 45/73) je skupščina' začasne Skupnosti zdravstvenega zavarovanja Murska Sobota na svojem rednem zasedanju dneT3. junija 1974 sprejela
SKLEP
o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede in osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti
1. člen
S tem sklepom se določajo zavarpvalni razredi in zavarovalne osnove, od katerih se plačujejo prispevki za zdravstveno zavarovanja za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti in sicer za:
— osebe, ki opravljajo obrt ali obrti podobno dejavnost, prevozniško dejavnost ter samostojne gostince, ki v skladu s predpisi o zasebnem gostinstvu opravljajo gostinsko dejavnost in so vpisani v register oziroma v ustrezno evidenco:
—	odvetnike, ki so vpisani v register pri odvetniški zbornici;	.	,
—■ športnike — amaterje;
—	katoliške duhovnike in duhovnike evangeličanskega seniorata;
—	kolporterje tiska;
—	umetnike: književnike, skladatelje ter prevajalce znanstvenih in knjižnih del. ki jim je po zakonskih predpisih priznana ta-lastnost;
—	druge osebe, ki opravljajo dejavnosti, ki jih predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost.
2.	člen •
Osebe, ki opravljajo obrt ali obrti podobno dejavnost, prevozniško dejavnost in samostojno gostinsko dejavnost,, se glede na letno davčno osnovo razvrstijo v naslednje zavarovalne razrede in se jim določijo mesečne zavarovalne osnove od katerih plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje:,
Ce znaša, letna davčna osnova din		Zavarovalni razred	Mesečna . osnova la obračun prispevkov
do	20.000	VII.	1.300
od 20.001 do	30.000	VI.	1,300
od 30.001 do	45.000	v.	2,500
od 45.001 da	60.000	IV. '	3.200
od 60.001 do	30.000	ni.	3.900
6d 80.001 do	110.000	ii.	4 400
nad	110.000	i.	5.000
Zavarovanj osebe iz prvega odstavka tega člena se razvrščajo v zavarovalne razrede in se jim določa zavarovalna osnova za obračunavanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje'na podlagi odločbe'o davčni, osnovi za preteklo leto, ki jo morajo te osebe predložiti skupnosti-najpozneje do 30. maja tekočega leta za preteklo leto. Ce odločba o davčni osnovi do tega, roka ni izdana, se jih razvrsti na podlagi vložene davčne napovedi, dokončna razvrstitev pa se izvrši po izdaji od-' ločbe ob pristojnega upravnega organa.
Ob prijavi v zavarovanje, ki jo predloži oseba iz 1. odstavka tega člena v S dneh po vpisu v register oziroma v ustrezno evidenco, se razvrsti v VII. zavarovalni razred.
Zavarovančev družinski član, ki izpolnjuje pogoje za zdravstveno zavarovanje se razvrsti v isti zavarovalni razred kot nosilec obrti oziroma obrtne ali gostinske dejavnosti.
3.	člen
Odvetniki se glede na letno osnovo ose,bnega dohodka od intelektualnih storitev razvrstijo v naslednje zavarovalne razrede in se jim določijo naslednje mesečne osnove, od katerih plačujejo prispevek za zdrav--
st veno zavarovanje:		
Ce znaša letna osnova osebnega dohodka od Intelektualnih storitev	Zavarovalni razred	Mesečna osnova za obračun prispevkov
do 60.000	.	- IV.	3.500
od 60.001 do 80.000	III.	4.100
od 80.001 do 110.000	II.	5.000 .
nad 110.000	I.	6.000
Ob prijavi v zavarovanje, ki jo morajo predložiti osebe iz T. odstavka tega člena v 8 dneh po vpisu v register pri odvetniški zbornici, se razvrsti v IV. zavarovalni razred.
4.	člen
Katoliški duhovniki in duhovniki evangeličanskega seniorata se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v zavarovalno dsnovo, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje:
a)	katoliški duhovniki ne glede na pokojninsko dobo in starost, v mesečnem znesku 1.700-din;
b)	. duhovniki evangeličanskega seniorata, ne glede na pokojninsko dobo in starost, v mesečnem znesku 2.500 din.
5.	člen
' Športniki —. amaterji, ki prejemajo hranarino, se ne glede na pokojninsko’ dobo in davčno osnovo, razvrstijo v enoten zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje, v mesečnem znesku 1.460 din.
j.	6. člen
Kolporterji tiska, se ne glede.na pokojninsko dobo in davčno, osnovo, razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določa osnova od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje, v mesečnem pavšalnem -znesku 1.460 din.
7.	člen
Umetniki, književniki, skladatelji ter prevajalci znanstvenih in knjižnih del, ki jim je po zakonskih predpisih' priznana ta lastnost, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 2.430 din.
8.	člen
Druge osebe, ki opravljajo dejavnost, ki jo predpisi opredeljujejo kot samostojno poklicno dejavnost, se glede na njihovo izobrazbo razvrstijo v enoten zavarovalni razred in se jim določijo mesečne zavarovalne osnove:
—	z nižjo in srednjo izobrazbo	1.460 din
—	z višjo in visoko izobrazbo	2.430 din
9.	člen
N
Osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki' so navedene v tem sklepu, so neto zavarovalne osnove, na katere se uporabljajo neto prispevne stopnje.
10.	člen
Zavarovanci iz 2. in 3. člena tega sklepa se razvrščajo v zavarovalne razrede na osnovi odločb o davčnih osnovah vsakega 1. julija v letu.
Zavarovalne osnove iz tega sklepa' se valorizirajo vsakega 1. julija v letu z valorizacijskim količnikom, ki ga ugotovi skupščina Skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva s posebnim sklepom na podlagi gibanja povprečnih osebnih dohodkov.
11.	člen
Zavarovalne osnove določene s tem sklepom, se uporabljajo do 30. junija 1975.
12.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede in osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SHS, št. 46-592/70).
13.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1974 dalje.
Št. 06/1-252/74
Murska Sobota, dne 13. junija 1974.
Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota
Predsednik
dr. Martin Toth 1. r.
659.
Na podlagi 113. in 31. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 42/70), 72. in 32. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 42/70) in 9. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne Skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 45/73) je skupščina začasne Skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota na svoji seji dne 13. junija 1974 spreiela
SKLEP
o prenehanju veljavnosti sklepa o listi zdravil, ki jih ni mogoče predpisovati v breme sklada zdravstvenega zavarovanja
I
Sklep o listi zdravil, ki jih ni mogoče predpisovati v breme sklada zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 23/71), preneha veljati.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01/1-428/74
Murska Sobota, dne 13. junija 1974.
Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota
Predsednik dr. Martin Toth 1. r.
660.
Na podlagi 113. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 42/70), 72. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 42/70) in 9. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne Skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 45/73) je skupščina začasne Skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota na svoji seji dne 13. junija 1974 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o ustanovitvi strokovne službe I
V sklepu o ustanovitvi Strokovne službe začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja- in varstva Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 45/73) se 2. odstavek 5. točke spremeni tako, da se glasi:
»Delovno mesto direktorja službe in druga vodilna delovna mesta’ morajo biti razpisana v roku 30 dni od
ustanovitve skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota.«
II'
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 01/1-427/74
Murska Sobota, dne 13. junija 1974.
Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota
Predsednik
dr. Martin Toth 1. r.
VSEBINA
Stran
273.	Odločba o imenovanju predsednika in elanov sveta
za družbenoekonomska vprašanja pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije	1421
274.	Odločba o imenovanju predsednika in članov sveta
za družbenopolitična in ustavna vprašanja pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije	1421
275.	Odločba o imenovanju predsednika in članov komisi-'
je za spremljanje uresničevanja ustave sveta za družbenopolitična in ustavna vprašanja pri Izvršnem svetu Skupščine SE Slovenije	1421
276., Odredba o ugotovitvi odstotka za znižanje plačila „ republiškega davka iz dohodka temeljnih organiza-/ cij združenega dela za leto 1973	1422
; 277,'Odredba o uporabi metodologije s podatki za izka-V _„; zovanje, za primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov	1422
AKTI NARODNE BANKE SLOVENIJE
278. Odločba o spremembi kratkoročnih kreditov bank in dela kratkoročnih kreditov organizacij združenega dela v dolgoročni kredit za obratna sredstva	1423
PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN
649.	Odlok o	davkih	občanov	(prečiščeno	besedilo)	(Celje)	1424
650.	Odlok o posebnem občinskem davku od prometa pro-
izvodov in od plačil za storitve (prečiščeno besedilo) (Celje)	1430
651.	Odlok o spremembi odloka o prispevku za spremem-
bo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Grosuplje)	1433
652.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov občanov
za leto 1973 in zakliučnegp računa prispevka za starostno zavarovanje	kmetov	za	leto	1973	(Grosuplje)	1433
653.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Podvrh—
Mozirje in sprememb ureditvenega načrta za naselje Ljubno ob Savinji, ter zazidalnega načrta za naselje Gornji grad (Mozirje)	1434
654.	Družbeni dogovor o programiranju nalog in o obliko-1 vanju sredstev za skupno in splošno porabo za leto
1974 v občini Ribnica	1434
SPLOSNI AKTI SAMOUPRAVNIH, INTERESNIH IN DRUGIH SKUPNOSTI
655- Statut solidarnostnega stanovanjskega sklada za ob-
. močje ljubljanskih občin	1436
656.. Pravilnik o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih	1*41
657.	Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev premij
na podlagi namenskega stanovanjskega varčevanja 1443
SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA
658.	Sklep o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede
in osnove za plačevanje prispevkov za. zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljalo samostojne poklicne dejavnosti (Murska Sobota)	1444
659.	Sklep o prenehanju veljavnosti sklepa o listi zdra-
vil, ki jih ni mogoče orednisovati v breme sklada zdravstvenega zavarovanja (Murska Sobota)	1446
660.	Sklep o spremembi sklepa o ustanovitvi strokovne
službe (Murska Sobota)	-	1446
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor tn odgovorni urednik Milan Biber - Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1974 110 din. inozemstvo 200 din — Reklamacije se upoštevaje le mesec dni 00 Izidu vsake številke — Uredništvo tn uprava: Ljubljana Veselova H poštni preda) SlB'VTi - Telefon-direktor uredništvo, uprava tn knjigovodstvo- ?0 70i. prodaja, preklici In naročnine 23 579 - Žiro račun 50100-603 40323 - Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72