Stev. 49. V Trstu, v »rado, dw 17. marca 1915, VEČERNA Iz l aja \ dan, izvzemši nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. I rtčr IVO Lika Sv. f tančica AsiSkega 5t. 20. L nadstr. — Vsi rcpM rr; uredniftm lista. Ncfrarklrana pisma se ne sfrfj«T2jo ir rc!">pisi se ne vračajo. Z<5?;:'.ef i povrni »redrik .č*efan Godina, l astnik konsorclj Hsta .Edinosti*. — 1 -rne .Fdinostl". vp?sane zadruge * cre. freštvorr: v Trsiti, ilica Sv. frančiSki Asifike^a št 29l Ttlefor i'edri?iva ir uprave Stev. 11-57. V* rr t t: in ;ni»: 2.J celo leto.......K 24*^» ra f po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Ogfarl se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolono Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov .... m;n po ID vin Osnrtnfce, zahvale, poslanice, oglast denarnih zavodov . .............mm po 20 vlit Cgiasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta.............2'— Mali oglasi po < vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Og!asc sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnin« In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se IzkJjtiCno le upravi .Edinosti*. — Plača In toži se v Trstu. L prava In inseratnl oddelek se nahajata v ulid Sv. Francka AsiSkega it 201 — PoStnohranilnični račun St. 84I.G52. Heiiteu dordanelskeso vprašanja po nacrtu trosporazuma. Z nsmsko-ruske$a bojišča. čorvoj bitke pri Prza:mz*. ŽENEVA 16. t Cenz. > O veliki bitki, ki se pripravlja med Przasnyszem in Ostro-lenko, poročajo listu »Journal de Pariš- iz Varšave: Znimenja kažejo na veliko strni-tev nemških moći med Visio in Niemnom, vzporedno z vzhoano prusko mejo. Isto se vrši nt črti Ktlvvarja— Suvvalki—Avgustov do Sonje !Y-a-nysny Miavve—Visle. Ob-stMjev ) >wca se ne nadaljuje. Tekom enega dneva je bilo proti temu kraj ii treijeotn 200 krogdj. 11. t. m. je obstrel rvanje z :atrac odpustilo. Sovražnik je skuša! mobilno obramio trdnjave, ki za-vz.ira skrajno v ospredje pomaknjine po stoj^rkr, vreči za fronto. Nesporno so Nemci -azvtii vel'ko energijo, da so vki ub znatnim težavam spravili svoje topove pred « so . ee Glavno zčmmanje se obrača sedaj r \e zgoraj omenjene črte v okolici Pr?asn/ *za. >GRAD 16. Po neki ve ti z Nevv Yorka, ki so jo prejele „Baseler Nachrich ten", so angleške ladje zbrane pri rtu Henry ob virgin^ski obali, da ujam.jo nemško ponižno križarko „Prinz Eitel Frie-dr»ch". Turčija proti trosporazumu (kstre!jev:inje Darfiand CARIGRAD 16. (Kor.) V zacinjih dneh so se vršila le nepo nenibna podjetja združenih brodovij pri Dardanelih. Delovanje sovražnih linijskih ladij se je omajalo na demonstracije. Dva nova poizkusa nasprotnika« da bi se z nočnimi izpadi križark in rašilcev izognil za-t.oram in odpravljal mine, sta bila preprečena po paznosti in učinkajočem strelja- }:i branitelja. Vesti, ki jih širi nasprotno časopisje o Izkrcanju in uspeM i sovražnih bojnih sil pri Smirni, so enostavno izmišljene. Zdi se, da je dosedanja brezskrbno t združenih brodovij po vspešnem izpa lu turških bojnih sil nekoliko zmanjšana. Razpoloženje v Carigradu je povsem mirno. Prebivalstvo je skoro brezbrižno napram blokadi Dardanel. CARIGRAD 17. uhem stalno napredujejo p oii Dardanelam. Poleg popolnega tkspe-d -ij-keg» zbora, ki je že prispel k Darda -n lam, je pripravljena za vkrcanje popolna armada, na brž v Alžirju ali Toulonu. Moč skupne armade bi znašala nad 100.000 mož. Istočasn • naj bi tudi Rusi izkrcali svoje čete v okolici Bospora. Trsspcraium In dantanebko vprašanje. ŽENEVA, 16. (Cenz i V članku, naslovljenem : .Diplomatski položaj, kakor ga gledajo iz Pati a , piše „Journal de Geneve", da so se v ta Je tro porazuma spora umela v tlard n skem vprašanju. Namerava se Carigrad pretvoriti v mednarodno mesto, ki naj ga upravljajo Rusija, Angleška In Fra icoska. Prehod skozi Dardanele In Bospor naj bi bil prost. Da se Rusi i poda posebno zadoščenje, se izpremeni mo-šeja Aja Sofia v krščansko cerkev. Angleški upravitelj posestev Kedivove matere. LONDON. !6. (Kor.) »Times« poročajo iz Kairo: Vojaške oblasti so imenovale Angleža upraviteljem posestev ina-pjre Kediva in princa Said Malima. Grško in trosporanm. MILAN, 16. (Cenz.) Posebni poročevalec lista „Corriere della Sera- je Imel v Atenah z Venizelosom poq;ovor, v katerem je bivši ministrski predsednik priznal, da bi bila grška intenencia nemogoča po razpustitvi zbornice. Izjavi! pa je, da je sam prisiljen, držati se nev ralno, dokler ne bo nove zbornice. Ve-nizelos ni hotel govoriti veliko, toda neki migov prijatelj je odkril vzroke, ki so me rodajni za njegovo stali-če. Trosporazum da je pred zadetkom obstreljevanja Dardanel d v krat povabil Grško, da bi izstopila iz ne v r Inosti, in dvakrat je dala Grška negativen odgovor ziradi negotovosti bclgarsk h ar.mer. Po začetku obstreljevanja Dardanel so zavezniki zopet začeli zahtevati so pomoći Grške. Venizelos je sklical kronski sv t in je zahteval dovoljenja, da se odpo-štje 50.000 muž proti Dardanelam. Kot odškodnino se je zavezal trosporazum, da da Grški Smirno. Grški generalni štab je ugovarjal, da bi zmanjšana gršta armada ne mo^ln braniti gr>k meje proti morebit-emu 11, rš'<>-bolgarskemu napadu. Vladar in geneialni štab sta tako kon^noveljavno od-odklonila Venizelosov predlog. Grško-tnrlki otinosaji. CARIGRAD, 17. (Kor.) V Atenah razširjene. očividno iz tripeletenti bližnjih krogov izvirajoče tedencijozne vesti, da je bilo v Carigradu aretiranih veliko število grških oseb, ki zas ediijt-jo edino le namen, da bi motiie turško-grške odnošaje, so absolutno krive. Ne samo da ni bila a'etirana nobena taka oseba, temveč je bilo celo več, nižjim si j m pripadajočih Grkov, ki so se nahajali v preventivnem zaporu, včeraj izpuščenih v svobodo. Angleški general v Sofiji. SOFIJA 16. (Kor) Angleški general Paget je na svojem povratku iz Petrograda dospel semkaj. Na kolodvoru so ga sprejeli dvorni maršal, angleški poslanik in angleški vojaš i ataše. f mi na korist pridržanim civilnim osebam. KI M, 16. (Kor.) „Osservatore Romano sporoča: Poten, ko je papež po vtlikoduš n &ti vladarev in državnih glavarjev dosega I sog astn, ugoden sprejem njegovega predi« ga za osvoboditev v vojno vjetništvu zašiih voja-kih eseb, izpoznanih nesposob-! nimi za vojaško službo osvoboditev, ki se, na srečo, že vrši v blagor teh nesrečneže v in njihovih rodbin — se trudi sedaj sv. ! Oče, da bi dosegel podobno ugodno postopanje tudi na korist pridržanim civilnim o-sebam. Zaupno je zaprosil vsako vojskujočih držav, naj večim kategorijam pridržanih civiln h oseb dovoli svobodo povratka v domovino. Sv. Stolica je kmalu na to dobila več odgovorov in pričakuje še drugih, ugodnih nje novemu plemenitemu predlogu. Med tem se je poja i!a resna težkoča med An Ji o in Nemčijo, ker Anglija pntrja osvo-bod tvi tistih, ki so prekoračili 55 leto svoje dobe, docim zahteva Nemčija, naj se osvoboditev raztegne tudi na one, ki so dovršili 45 leto, ter izjavlja, da bi izmeni za vojaško službo nesposobnih oseb pritrdila pod pogojem, da Anglija akceptira osvoboditev ljudi,, ki so dovršili 45. leto. Na to je an-g ežka vlada zaprosila papeža, naj posreduje pri Nemčiji; in sv. Oče je tudi res po posredovanju pruskega poslamka pri Vatikanu obvts il nemško vlado, da bi mu napravila uslugo, r.ko bi pritrdila izmeni nesposebnih za vojaško službo, ne da bi vstrajaia pri pogoju gori omenjane starostne meje. Cesarska vla a je odgovorila z vso hitrostjo, ua vstreza vzvišeni želji papeževi in kardinal državni tajnik, ki je se svoje strani hitel, da je obvestil o tem angleškega poslanika, je dobil nastopna, z dne 3. oziroma 4. marca datirana odgovora: 1.) Čast mi je, potrditi sprejem note, ki ste jo Vaša eminenca dobrotno naslovili na-me, da me obvestite o pritrditvi nemške vlade predlogu papeža, tičočemu se irmene za vojaško službo nesposobnih civilnih oseb. Ganjem sem po veliki blagonaklo-njenosti, ki jo je papež Benedikt XV izkaza! se svojimi prizadevanji za uresničenje želje, ki je bila moji vladi tako na srcu, in že sedaj morem Vašo cminenco zagotoviti o velikem zadoščenju moje vlade na vetikem vspehu, ki krona predlog Njegove svetosti. Počeščam se ob enem, da Izrekam Vaši eminenci svojo živahno zahvalo na nagli obvestitvi ter da izražam svoje čestitke na veliki spretnosti, s katero so se natia sredstva za uresničenje želje moje vlade. Podpis: Hovvard. 2. Čast m; je, da notificiram Vaši eminenci, da sem ravnokar prejel brzojavko svoje vlade, v kateri izraža svoje zadoščenje na tem, da je prejela razveseljivo vest o pritrdila od strani nemškega cesarja predlogom Nj. svetosti, tičočim se izmene ca sluibo nesposobnih oseb. Izpopolnjujoč nalog, dobljeni od svoje vlade, prosim Vašo eminenco, da izrečete Njegovi svetosti nje veliko hvaležnost za delovanje v dosego tejga humanitarnega cilja. Podpis: Hovvard. Škof Bjelik na inšpekcijskem potovanju. DUNAJ, 15. (Kor.) Apostolski vojaški vikar škof Bjelik je v svrho nadziranja vojaškega dušnega pastirstva odpotoval danes v Prago, odkoder se odpelje v i Pulo, na Reko in v Zagreb. Škof se vrne ! tia Dunaj šele po Veliki noči. I Pegasti tifus. DUNAJ 16. (Kor.) Od 7. do 13. marca je bilo pripravljenih v avstrijskem državnem območju 622 obolenj na pegastem tifusu. Samoumor baronice Vaughan. BERO LIN, 16. (Cenz.) „Berliner Tagblatt" poroča iz Kodanja: Po neki vesti pariškega „Matinaw se je morganatična soproga umrlega belgijskega kralja Leopolda II., baronica Vaughan, v Parizu ustrelila. Bar onica Vaughanova je bila rojena v L0wenu kot hči inženirja DeIacroixa. Vzgo-jera je bila v Parizu v enem prvih penzijo-natov. S kraljem Leopoldom II. se je seznanila leta 1900 in je bila odtlej njegova stalna spremljevalka. Pozneje je kralj kupi! gradič Lormoy, kjer je šest mesecev živel s svojo ljubimko. Tu sta tudi bila rojena njuna sinova Lucien in Filip. Starejši sin je dobil naslov „conte de Tervueren-, mlajši ,c< nte de Ravenstein", Blanche Caroline, njuna mati, pa naslov baronice Vaughanove. V začetku leta 1905. se je kralj v privatni kapelici gradu Laekena poročil s svojo ljubimko. V svoji oporoki ji je zapustil 30 milijonov frankov imetja in je kupil zanjo na Francoskem grad Balincourt. Baronica pa je, kakor se trdi, poleg tega znala izvrleti cd kra ja še pos- bej kakih 50 do 100 milijonov za^e in za svoja sinova. Baronica se je po kraljevi smrti leta 1910 vnovič poročila z bivšim jx>dčastnikom Antoinom Durieuxom, ki se je baje že tedaj, ko je bil kralj še živ, s precejšnjim uspehom poganjal za njeno naklonjenost. Zakon pa najbrž ni bil srečen, knjti že par mesecev po poroki je baronica zahtevala ločitev. Durieux je varal sv »jo ženo. Razporoka se je izvršila meseca majska leta 1913. Baronica Vaughanova je dosega samo 32 let starosti; a kaj jo je gnalo v prostovoljno smrt, doslej še ni znano. Mehikanci za prostost zaprtih svečenikov NE\VYORK, 16. (Kor.) Iz Los Ange-losa poročajo: 2000 Mehikancev je naskočilo nacijoiialno palačo v Mexico Ci-ty, da bi oprostili 250 tam zaprtih duhovnikov. Materino srce. Sin mi je bil potrjen v vojake. Vedela sem, da bo to prav gotovo, saj je bil fant velik in krepak. »Potrjen«, je zavpil, pri-šedši domov. Takrat me ni posebno vznemirilo, saj sem se celo čudila onim materam, ki so pri tej novici jokale! Predstaviti si menda nisein inogla, da mi vzamejo sina mojega dobrega sina! Bil je sicer že pred leti z doma, a takrat ne kot vojak, in zato nisem mogla razumeti, kaj pomeni ta ločitev. Pripravljali smo mu potrebnih stvari in tudi te sem delala z veseljem, saj sem delala za svoje najdražje za svojega otroka. Nenavadno hitro je prišel dan odhoda. Bolj ko se je bližala ura ločitve, težje mi je bilo pri srcu. Spominjala sem se nekega žalostnega dne, pred več leti, ko so mi odnesli mrtvo hčerko iz hiše. Enako čustvo me je obdajalo tisti dan. Odšli smo iz hiše. Do kolodvora je vodila pot po strmi stezi. Nekdo spredaj je nesel kovčeg na ratni, kot bi nesel mrtvaško krsto. Ozrla sem se, in zdelo se mi je, da je to mrtvaški izprevod. V srcu me je zabolelo in debela solza mi je padla na lice. »Ne ne, saj solz ne sine videti moj sin, težko bi mu to delo«, tako sem si govorila. Hotela sem govoriti z drugimi, a glas ni mogel iz gria. Tiščalo me je kot bi me hotelo zadušiti. »Ne ne, saj to ni mrtvaški izprevod, to ni krsta, to je le kovčeg in ljudje, ki ga spremljajo, to vendar niso pogrebci!« Tavala sem za njimi v neki omotici do kolodvora. Tam je čakalo več ljubeznivih znancev, da pozdravijo vojake-nov inče. In komu ni bilo tesno pri srcu? Po železnici smo jih spremili do prve postaje. Ves čas me je nekaj tiščalo v prsih in potem - hvala Bogu - so se mi vlile solze. Dovolj mirno in vdano sem gledala odhajajoči vlak, ki je odpeljal mojega otroka moiega dobrega otroka! Ko sem se vrnila domov, nisem hotela v njegovo sobo. Drugi dan šele, sem pregledala njegove predale, obleko in njegove knjige, in sem jokala in jokala! »Bog s Teboj, moj otrok! On naj Te obvaruje vsega hudega! A materino srce, njene misli, r jena dejanja bodo vedn . p: i Tebi in s teboj I vroče molitve pošiljam k Bogu, da Te zopet vrne v naročje svoje matere! Optični signali. Optična ali svet obna znamenja rabijo v vojni tudi kot pomožno sredstvo v poročevalski in poizvedovalni službi. Sploh je to najstarejši način vojnega s >oročevanja, ki so ga z uspehom uporabljali že v starih časih. Optični signali so osta i stoletja popolnoma primit vni in se niso čisto nič izpopolnili od najstarejših časov sem. Znano je, kako so si naši slovenski pradedi javljali prihod Turkov v deželo. Od hriba do hriba je zaplapolal mogočen kres in kmalu je vedela vsa dežela, od Co'jancev ob h/vatski meji pa tja gor do Karavank in na oni strani njih do Žile in Drave, da prihajajo ropali in morilci. Tak način uporabljanja optičnih znamenj je trajal vse dotlej, da je irancoski inženir Claude Chappe — bilo je leta 1791. — iznašel mehanično-optični brzojavni stroj, ki ie bil velike praktične vrednosti. V kratkem času je vel ka optična brzojavna mreža spajala 29 provincijalnih francoskih mest s Parizom. Na progi Pariz-Strassburg, dolgi 120 milj s 46 medpostajami. je znašal prenos eneija znamenja šest minut. Dočim so vse druge države uvedle brzojavne proge po Chrtppovem sistemu, je Pruska storila to šele leta 1S32. Prihodnjega leta pa je imela že progo Berolin-Koblenz z 61 medpostajami. Toda že 17 let pozneje, ko se je napravila električna proga med Kolinom in Berolinom, dogotovljena I. 1849... se je odpravila optična proga.Tudf iznajdba ma e -ni&tika Gausseja, poka eri se je s heliografi m mogla solnčna svetloba uporabljati pri signaliziranju in to cei na oddaljenost 110 kilometrov, ni mogla ničesar več izpreminja'i na usodi optičre^a brzojava. V državah z manjšimi stiki pa se je heliograf vzdržal kot važno sredstvo vojaškega sporočanja. .\;egova glavna dobrota je v tem. da brez velikih srroš ov in s skromnimi pripravami more dajati znamenja na precej velike razdalje in se ni treba bati, da bi sovražnik mogel uničiti napeljavo itd. Heliograf pa pravzaprav ni čisto nič drugega nego natančno v umetni stroj vdelan kos zrcala, s katerim drugače otroci mečejo sem-tert a „zajčka . S heliografom se morejo ob jasnem vremenu in močnem solncu pobijati sveilo n: bleski v razdaljo do 200 ki "metrov. Heliografske postaje se nahajajo tudi v nemških kolonijah nemšice vzhodne Afrike. Tam oddajajo in prejemalo ne samo vojaške, temveč tudi zasebne brzojavke. Heliografski pogovor je seved ■ tajen in zn; menja more razumeti le tisti, ki je poučen o njih. Pomen heUografa se je med drugimi pokazal tudi leta 1870., ker je versaille-ka vlada s pomočjo njega izved la za gibanje komunističn h braniteljtv Pariza. Angleži so večkrat uporabljali heliograf v svojih kolonijalnih vojnah. Njihov stroj, ki ga je zbolj-šal Mauce, je pobudi! pozorn >st nemške vojne uprave, kateri se je posrečila 1. 1902. izgotovitev primernega signalnega aparata, ki je daleč prekašal angleškega, vsaj v našem podnebju. Će se primerajo slabe strani heliograf z njegovimi dobrimi, so poslednje v znatn- m pretežju. V glavnem je tu hitrost, s katero se more izvesti signalni spoj, potem gibčnost, da so signalni odrelki zelo odvisni od ozemlja, in končno nemičlj vost spojen a, vsled če ar je tako brzojaviienje zelo pripravno za trdnjavsko vojno. Svojo koristnost in uporabnost je heliograf pokazal najbolje v zamorskih kolonijah. Strategi opozarjajo zelo dobro na to, da so vsa današnja poročevalska in poizvedo-valska sredstva zanesljiva samo v svoji vsevkupnosti, zato se ne sme prezhati nobeno, ker bi bilo drugače lahko zelo ogroženo sporočanje poročil. Ponoči zavzemajo mesto heliografa svetlobne rakete, svetlobne kroglje in druga daleč vidna ognjena znamenja. Zato se uži-gajo navadno na višinah, stolpih itd. Toda ta sporacumljevalna sredstva ne rabijo samo lastni vojaki, kajti tudi vohuni uporabljajo taka znamenja in večkrat se je posrečilo zajeti vohune, ki so sovražniku ovajali pozicije in moč armade Samo obsebi je torej umevno, da je treba zato največje pazljivosti. K optičnim znamenjem spada tudi pogovor z zastavami, za katerega velja mednarodni dogovor, ki se nahaja v signalni knjigi za pomorsko uporabo. Za stik med ladjami v mirnem času je pogovor z zastavami najpotrebnejše obče-valno sredstvo na morju, da se izmenjujejo sporočila, dajo svarila, pozdravi in prijateljske vesti od ladje do Uuije. V pomorski vojni je seveda pogovor z zastavami tajen, da ga morejo razumeti samo pripadniki lastnega brodovja in poprlno obvladovanje pogovora z zastavami je najnujnejša potreba vsakega pomorščaka. Vidnost optičnih znamenj je odvisna od jasnega vremena. V megleni in temni noči zamenjuje optične sign;.le akustični, slišni. Preostaja le še svetlobni pogovor z reflektorji, raketami, barvnimi svetiljkami. Na podlagi tako dovršenega sporočanja, izvajanega z vsemi sredstvi tehnike, more vojaška uprava delovati ka ,or glava, vojska na suhem in na morju pa more potem izvajati svoje gibe in kretnje, kot eno edino telo, kakor si je glava zamislila in odredila. Hali gospodarski odnošaji do Nemčije. Časopisje v Nemčiji se v zadnjem času pridno bavi z novo uredbo gospodarskih odnošajev med obema centralnima vlastima po vojni. Mnogo se razpravlja pri tem vprašanje carinske zveze med obema državama. To dejstvo satno in pa razni znaki kažejo, da se tudi nemška državna vlada bavi z vprašanjem gospodarskih odnošajev med našo in nemško državo ter da je na stališču, da se ima to vprašanje razpravljati sporazumno. Tak dogovor bi obsegal 120 milijonov ljudi in je zato velike važnosti za koristi obeh držav. Nikakor pa v to ni potrebna carinska zveza. Teg mnenja je tudi dr. Krakauer na Dunaju in je razlaga v »Beroliner Tageblat-tu«. V prvo opozarja, da avstrijska industrija deluje pod veliko neugodnejimi pogoji, nego pa v Nemčiji. Tu prihajajo v prvi vrsti v poštev visoki avstrijski davki. Avstrijski hišni davek ie n. pr. največji na svetu. Še občutneje pa zadevlje avstrijsko industrijo i^ridobninski davek in pa izredno visok davek delnice. In vsi ti državni davki služijo v podlago za odmerjanje deželnih, okrajnih in občinskih davkov — davkov torej, ki jih nalagajo avtonomni zastopi. Davčni zistem v Nemčiji ne pozna teh davkov, dočim pri nas doklade na državne davke često daleč prekoračajo te poslednje davke. Iz teh pa izhaja različno obrenienjenje v tej državi sami. Tudi voznine na železnicah so pri nas povprečno za 20 odstotkov višje. Če bi se torej odpravila zaščitna carina, ne le da bi naša industrija ne dobila nobenih novih tržišč, ampak bi jih še izgubila. Iz vseh teh dejstev sklepa dr. Krakauer, da niso dani pogoji za carinarsko zvezo med Avstrijo in Nemčijo. Priporoča pa trgovinsko pogodbo, ki naj bi za izvoz določene predmete približno izjednačila v davčnem in carinsko-političnem pogledu. Toda tej misli je nasproti doslej v nemški državi veljavna Bismarckova doktrina, da nikakor ne treba, da bi politični zvezi morala slediti tudi gospodarska zveza. Će pride do gospodarskega spora-zumljenja, dobro; če ne, ne more carinska vojna nič škodovati politični zvezi. Na tej podlagi ie Bismarck vstrajal pri tem, da treba koristiti nemške industrije in nemškega poljedelstva ščititi na vsak način, kakor naj bo tudi vladi druge države prepuščeno, da postopa izključno s stališča po njej zastopanih interesov. In na tej podlagi slone sedaj vsi gospodarski odnošaji med obema državama. To se posebno kaže na postopanju z avstrijskimi državljani v Nemčiji. Postopajo ž njimi kot nadležnimi tujici. Je pač tako. da vNemčiji motrijo vsa gospodarska vprašanja izključno le s stališča države, pri čemer pa loj: Ino "riznavalo naši državi isto nravi Avstrijske in nemške sile v Kar* patih. Nemški listi objavljajo opise skupnega postopanja avstrijskih in nemških čet v Karpatih, ki je bilo sklenjeno meseca januarja, nakar so bile razpostavljene med avstrijske armade in armadne skupine nemške sile, ki so pričele s prodiranjem v Karpate od Munkača, kot operacijske baze. Članki naglašajo, da obstajajo poleg težav. s katerimi se mora računati pri vsaki vojni v gorah, posebno še v južni, še neobičajne ovire v čudni formaciji tega gorovja.Tudi umikajoči se sovražnik se zamore korak za korakom ustavljati v Slfan j, _„VEČERNA EDINOST" §L 49. V Trstu, dne 17. marca Ifrlg^ naStli pozicijah, ki jili utrdi z lahkoto in r.a katcrili sc fahko brani z razmeroma majhnimi silami. Kadi tega je napadalec Cesto prisiljen, da mora zapustiti svojo lastno prodiralno smer in skušati razkriti vse Skrivne kotičke sovražnika. Kar pa je mogoče seveda doseči le po postranskih potih in stezah, po stezah, ki iih je v glo-pokem snegu treba šefe ustvariti. Seveda nastanejo s tem na drugi strani ogromne težkoče glede varstva in vzdržanja 1000 do 20(0 m visoko. Vozila tu ne prihajajo v poštev. Le živine zamorejo slediti p!e-zajočemu človeku, ki jim mora naložiti vse. kar pvtrebuje zase. municijo in živila. Tudi letaska poizvedovanja zadevajo v Korali na izredne težkoče. Visoke pozicije sovražnika zahtevajo od letalcev, da letajo zelo visoko. Oblaki, ki se nakopičijo v kratkih in zavitih dolinah, ovirajo vsako opazovanje. Vrli tega so v tem razjedenem oznnlju zračne razmere in zračni toki teko različni, da zaznamujejo aparati vodno nova presenečenja. Pozimska vojna v Karpatih pa je postavila čete še pred druge nove in težavne naloge. Nemška in avstrijska armad-na uprava morate delovati tako skupno in sporazumno, da ne trpi različnost obojestranskih naprav, predpisov in navad. \>ak nesporazum je treba takoj popraviti. Naravnost ogromne težkoče pa naprav-liajo vremenske razmere in vprašanje nastanjevanja vojaštva. Te težkoče dokazujejo več ko preveč, pravijo nemška poročila, zakaj nemške čete, ki se morajo vrh tega boriti še z izredno spretnim in žilavim ruskim nasprotnikom, niso mogle zavzeti Karpatov kar v naskoku. Nepričakovano spi emljivo vreme je na eni strani močno oviralo prodiranje Nemcev in Avstrijcev, na drugi strani pa nudilo Rusom dovolj časa. da so pošiljali ra fronto vedno nova ojačenja. Na vseli v Galicijo vodečih cestah imamo povsod isti prizor neprestano prodirajočih valov. Za vsako posamezno višino je treba biti večdnevne in silno krvave bitke; sovražnika je treba izmučiti. Vojna v Karpatih je čsito drugačna od onih. na kakršne so navajeni nemški vojaki. Tu je treba velike vztrajnosti in naravnost nadčlovških naporov, ako se hoče ka] doseči v boju z žilavim in pretkanim sovražnikom. HusKc ti&akB. Vojaški list -Rundschau* piše: Ne samo ruska strategija, ampak tud: ruska taktika temelji v svoji sedanji obliki na premoči števila. — Številna premoć ruske armade je tolika, da se še do danes ni posrečilo nasprotnika potisniti povsod strategično in taktično v defenzivo. S svojimi neizčrpnimi artnadnimi zbori poizkuša povsod operativno z ofenzivo, ki morajo tudi taktično privesti do napadanja. Čeprav smo že zdavnaj spoznali vrednost inicijative in tudi vedno stremimo za njo. moramo vendar vzpričo premočne sovražnikove mase stopati pogosto v od trenotka diktirano defenzivo; prvič, da o-hranimo, kar smo pridobili, drugič pa. da v taktični defenzvi počakamo ugodnega trenotka za napad. Ce nekol;ko izpremenimo stari izrek, moramo reči, da se je ruska armada po vzhodnoazijski vojni mnogo naučila in mnogo pozabila. Bilo bi nespametno podcenjevanje nasprotnika, če bi trdili, da je rusko vodstvo slabo, da so ruski vojaki manj vredne kakovosti in da so ruske preskrbe nep polne ter vsied korupcije — to je iVVitzhlattstoff« — neresne. Ravno nasprotno je res. — Rusko vodstvo je čez navadno mero dobro, ruski vojak je hraber, žilav, vztrajen, z malim zadovoljen, dobro »zvežban: ruska preskrba je dalekosežna in temeljita. To je treba konstatirati resnici na ljubo, ker tako primerno označimo brezpotrebno smešenje in napačne domneve. Toliko večja je vendar zasluga naše armade, da se tako močnemu in dobro oboroženemu sovražniku že cele mesece upira in se njegove načrte prekrižava! Sedanja vojna je zlasti na severovzhodnem bojišču bogata na velikih, med seboj tesno zvezanih bitkah, a ne manj na malih praskah, bojih in spopadih, ki se vrše na najrazličnejšem ozemlju: ob vzhodnopruskih jezerih na brezupnih poljskih planjavah s številnimi močvirnimi rekami, v peščeni vzhodni Galiciji, v srednje gališkem gričevju in v gozdnatem kar-patskem gorovju. Tu se bojna črta giblje, tam stoji; vrše se topniški dvoboji, boji v vaseh in gozdovih, ponoči, iz daljave in iz bližine, s streljanjem in z bajonetom, z napadi iz zaL-ed in z majhnimi oddelki — vse se je poizkusilo, kar pozna ves vojaški register. # Pri vseh podjetjih pa se je izkazalo, da je današnja ruska armada neprimerno boljša v vsakem oziru. kakor je bila v vzhodni Aziji pred desetimi leti. Vojna v Mandžuriji je našla Rusijo vojaško m politično na nizki stopnji, preko katere so se pa Rusi uspešno dvignili. Ce zasledujemo taktiko glavnih ar-madnih ruskih sil v sedanji vojni, dobimo sledečo sliko: Ruska infanterija je lormelno dobro izvežbana. čeprav šematično. Pri veliki diferenciranosti ruskega častniškega naraščaja in v očigled nizki inteligenci moštva je pa napaka šematiztranja pri tako velikanskih masah bolj prednost kakor napaka. Za vse taktične forme in norme mora biti dan strog, ozko omejen okvir, kjer pogosto nedostaje samostojnosti in inicijative. Strelska izobrazba ruske pehote v malenkostih ni bogvekaj, dostikrat niti sred-n5e dobra. Merijo malo, a streljajo mnogo, kar ni vedno prav Municije porabijo j obilo že na velike razdalje tudi proti majhnim, težko obstreljevanju ugodnim | ciljem. Zadnji čas se opaža tu neko bolj-išanje. a popolnoma izginilo še ni. Pri napadu je ruski vojak okoren, a : smrti se ne boii in je nevaren vsied silne | mase. Vse napade izvršujejo le z mnogoštevilno premočjo. Zanimiv je način ruskega napadanja zlasti v sedanjem času. ! Gosti roji. včasih tudi tesne fronte in glo-: boke kolone se bližajo do najkrajše razdalje. Ne boječ se izgub rinejo, podpirani od močnih rezerv, vedno naprej, dokler ne zadenejo na najmočnejšo oviro, kjer sc v hudem brzostrelnem ognju in v ognju i strojnih pušk ustavijo in sc začno pomikati nazai. V takih momentih so za napade z bajoneti ali pa za ogenj od strani sif;io občutljivi. Posebno spretno znaio ruski poveljniki izkoriščati prednosti takozvane notranje linije. Premikanje rezerv za fronto in njihovo pravočasno nenadno vzpostav-Ijenje se vrši točno in pravilno. Različnost človeškega materijala se v ruski pehoti sedaj že močno občuti. Tudi vpliv velikih izgub vojnega materijala in orožja se že pozna. * Kraljica orožja« sicer še ni izgubila svoje veljave kvantitativno, pač pa kvalitativno in moralno.; Ta izguba se da težko nadomestiti. Konjenica je zelo številna. To je njena moč. Drugače pa ni prišla do prave veljave. Pri obmejnih bojih in pojezdili se je ruska konjenica vsied naših oziroma nemških protiodredb slabo izkazala. Forsirano odkrivanje po velikih kavalerijskih masah se je izjalovilo vsied naše obrambe. Kot bojna siia ruska konjenica spioh ni prišla do veljave, ne pri atakah, ne pri zasledovanju. Redno umikanje neuničenih čet ni pripravno polje za konjcnico. Mnogo bolj je delovala konjenica v majhnih praskah. Zlasti kozaki so ropali na obeli krilih armade po stari navadi. Pravega dobička pa ta sistem ni prinesel. Kozaki so številni, pa brez discipline; dobri jezdeci, a slabi voiaki, ki se ne dajo uvrstiti več v moderno armado. Posamezne kozaške formacije so sc pa prav dobro držale. Konjenica v liniji je mnogo boljša, zlasti v celotnih formacijah, pa tudi pri odkrivanju. Topništvo je najboljše rusko orožje. Zlasti v prvih mesecih vojske smo je zelo čutili. Topništvo ima izborne, dalekono- j sne poljske topove in havbice in mnogo j težkih topov. Izcbraza ie bila temeljita, zlasti v kijevskem okrožju, kjer ie leta in j leta deloval znani artiljerijski strokov-j njak general Ivanov. V bojih so pa Rusi izgubili mnogo nenadomestnega topniškega materijala in mnogo najboljših šo-lanih moči. Sedaj se je razmerje obeh ar-tiijerij na našo korist izboljšalo, kar se vedno bolj pozna. _ Razne politične vesti. Rusko šolstvo In sodstva v Galiciji. V Ivovski „Prikarpatski Rusi" piše profesor Za-blockij o dveh nalogah rusk - šole v Galiciji: «1 iti mora rusko kulturo in odganjati protiru-sfce predsodke. V začetku b^ težava, ker ni zadosti učiteljskih moči. Gališki rusofili ne znajo zadosti rusko; iz Rusije pa tudi ne kaže klicati učiteljev, ker bi s tem domačini izgubili krnh. Torej naj se v primernih kurzih izobrazijo domače učne moči. Šolski pouk naj izpopolnjujejo ruske biblioteke in rusko gledališče. V Lvovu naj se ustsnovi peda-gogični institut preparandija) in naj se združi z Ivovskim ruskim vseu iliŠčem. Za srednje šole naj se prirtdijo posebne čitanke in zgodovinske učne knjige, ki se bodo ozirale na gališke razmere. „Reč- poroča: Mestni Ivovski magistrat odpre mnogo ljudskih šel in si:er za začetek dve ruski šoli za ru ke o.ro e, ter 8 šol za otr ke brez razlike vere in narodnosti. Devet poljskih privatnih šol bo smelo nadaljevati svoje delo. V Lvovu, Tarnopolu, Manislavo-vu in Samboru ustanove učiteljske knjižnice, j da bodo mogli gališki uatelji, ki so dovršilij ^ske kurze, tu nadaljevati svojo izobrazb . j V Stan slavovu je gos a Aleksijeva odp la t privatno žensko in mišico gimnazijo. Rusj-j filsko društvo Kačkovskega je odpilo ie tri | ruske kurze za gališke gimnazijce; obisk je zelo vtlik. Nadškof volinjski Evogij se preseli v Lvov in ostane tam daije časa, da uredi gališke cerkvene zadeve. Nadškof pripravlja ▼ zvezi s sinodo ra ne reforme; posebno si prizadeva, da bi se taitoj odprle pravoslavne cerkvene šole. „Kmyer Lwovski** poroča, da se v Varšavi že zbirajo kandidati za ruska sodišča v vzhodni Galiciji. Prednost imajo tisti, ki xnajo rusko in poljsko. Načrt določa ustanovitev sodišč za vzhodno Galicijo; proti zahodu šesta načrt samo do Rzeszowa. Ranjena francoska generala. Francoski armadni voditelj general Maunoury in nijegov korni poveljnik, general Villaret, sta bila pred kratkim v najsprednejši strelski liniji pri opazovanju sovražnih pozicij razkrita od nemške infanterije in oba težko ranjena. Maunoury je zgubil levo oko, vrh tega ima tudi razbito spodnjo čeljust. Poincare je te dni posetil generala in mu izročil vojaško kolajno. Ranjenec je spoznal visokega gosta. Generalu Vil! are ta je prodrla kroglja v ček) in mu bodo morali zdravniki izdolbsti lobanjo. Kakor poroča pariški »higaro«, je stanje generala Maunouryja že izven vsake nevarnosti in povsem zadovoljivo. Domače oesti. Uradniške plače ne bodo znižane. Širile so se ponekod vesti, da je finančno rai-I nI trstvo že izdel lo načrt za znižanje uradni-jških plač. Govorilo se je celo že o gotovih odstotkih. Ravnotako se je tudi govorilo da hočejo razveljaviti določila o časovnem napredovanju. .Oesterr. Postbeamtezeitung" pa poroča zdaj, da so biH zastopniki društva poštnih uradnikov in osrednje zveze društev avstrijskih državnih uradnikov pri finančnem ministru, in ta je izjavil, da ni nepravil nobenega takega načrta in da sploh ne misli kaj takega izvesti. Minister je zastopnike poveril, da smejo javnost informirati, da ne misli niti znižati uradniških plač, niti razveljaviti določil o časovnem napredovanju. Zopetna uvedba gorenjskega popoldan- s skega vlake. Odkar je izbruhnila vojna, se zelo pogreša, ker so opustili na gorenjski progi popoldanski vlak Železniška uprava namerava zopet uvesti popoldanski vlak na progah Ljubljana—Jesenice in Kranj—Tržič najbrže s 1. majr.ikom, če pa dopuste lo razmere, že z aprilom. Vožni red ostane rabrže lanski pred vojno. Ruski vojaki in pevski zbori. V različnih ruskih u jetniških taborih v Nemčiji so se ustanovili pevski zbori, kakoršni obsojajo skoro pri vseh ruskih polkih. Zanimivo je, da izvirajo nemški moški zbori iz ruskih vojaških pevcev. Pruski dvor se je leta 1807. vsied nesrečne bitke pri Eylan umaknil do Njemena. Pruski dvor je pogosto delal izlete na rusko mejo in tam so slišali peti ruske vojake št*rig!asno večinoma v molovih načinih. To je napotilo kralja, da je naročil navzoče tiu glasbeniku Bomemannu, naj tudi v nemških polkih ustanovi pevske zbore. V Opatiji je bilo dne 11. marca navzočih 1116 zdraviliških gostov._ UMETNI 2©BJi PioMnm&nSE ■ ! iZDIRANJE Z€IB©¥ I : mmL B@IS*€§ME : Er. j. ČERHdK V. TUSCHES S02SZ9RAV- nafiis KOHC. ZOBNI K§K IfifM IfUCA CASiSNA, 13II. nad. ¥Zaj0UiE3 V M Rezervni Fondi K 63,4391.101-92. Szptotane oćlkotfntee In keplteliie K 129,9*5.334-2». i se J« tiostal iif» 2,095.703.26. i Po velikosti druga vsajex&aa zavarov. naie države z vseskozi »lov.-narodno upravo Sprejema zavarovanja človeškega j življenja po najraznovTstnejib ltombi- i nacijah pod tako ugodnimi pogoji, > kakor nobena druga zavarovalnica. ; Zlasti je ugodno zavar. na doživeti« j in smrt z manišajočimi se vplačili. | Zavaruje poslopja in prem čnine ! proti požarnim škodam po najnižjih j cenah. Škode cenjuje takoj in naj kulantneje. Uživa najboljši »loves, j koder posluje. ! Zavaruje tudi proti vlomu, j Dovoljuje iz čistega dobička iz-I datne podpore v narodne in občno- > koristne namene. j Glavni zastopnik v Trsta ! CEGKAR, ulita Caserma \l \ TELEFON št. 21-47. MALI OGLAS I se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina zna^a 40 stotink. ; rinfolr nbose> radi voJne pnza-iete 13 krilil uKIKU družine, išče katerosibodi službo. Naslov pave TnB. odd. Edinosti. 202 llffftilM prosi dobrosrčno družino da bi hotela VUUVU vzeti kot svoja otrok«, (eden 10, drug Uleten). Naslov pove Ia'. odd. Edinosti. 201 flltfltA kod postrežnica za par ur na dan išče MUZDU uboga ženska. Naslov pove Ins. odd E-inosti. _200 IId A« V Mt m Številko „Edinosti" od 11. ElUOr lllin maja, 6. julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelka našega lista, proti primerni nagradi._ Odlikovao! Separati aNfttar Viktor Schenk m «nMN* vrngrtM ■ priporoča saofa aalojo ^•fKMfrTkaluH^tadi aarfZaia. viifikPMta, konfekture itd. Sprejema naroČila za poroke | In krsta tar vsakavrslno pecivo ter po« ! Strela ftu«H na dam. - ZMERNE CENE. Ces. kr. pri v. Hone Adrlotkadl Sicurttt g Trste ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti Škodi, povtročeni po ognje streli in eksplozijah | Zavarovanja steklenih plošč proti razbitja. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja poSiljatev na morja in na snbem. I Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombi nacijah. Delniška glavnica in rezerve đat U. decembra 1912 K 175.540.187-96 Stanje Eavarovalne glavnice na življenje (31. 11 1912) K 534.593.429'60. Odkar obstoja družba, je bilo v veeh branšah is plačano na ikodah K 758.450.3o6 SS. UatepiiVB v \ seh deželalh olavalh »sstih in vaiB«ji:fc krajih * 0'.»- 15 »r*'1*. ZDRAVNIK Med. Dr.Karoi Pmiiii ordinira od 11-1 pop. Trst, uiica Bonomo 3,H. (nasproti Dreherjeve pivovarne). Bnevnilt „Efiinos!" u Trsta ie izdal in zale žil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal L F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLST EGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisai L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knatlič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vie Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja Češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. a »JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povesi ii 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Cliochoioušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. 51. »VITEZ IZ RDEČE HISE«. (Le Che-valier de Mais'ni rouge.) Roman iz Časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. ! Zaloga fu In inozemskih vin, ipirlta, liker« i jev in razprodaja na drobno »n debelo Jakob Perhauc Trst« Via doli« Acqu* it. S (Nasproti CalfČ Centrale). | Velik izbor francoskega šampanjca, penečih cfezer-i tnih italijanskili in avstro-ogrskih vin. Bord«aux, Burgundcr. renskih vin, Mesella In Chianti. Rum, ! konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec ; slivovec in brinjavcc. Izdelki I. vrste, došii Iz dotičnih krajev. Vsaka naročba sc takoj izvrši. Razpošilja sc poDovzetiu. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja od pol litra naprej. Telet. 11-57 Telet. 11-57 ul. sv. Frančiška As. 20 Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v priprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizit-nice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: Mno-fotosrcffini ateljč Trst. ulica del Rivo št. 42 (pritličje) Trst Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste ploSče za vsakovrst. spomenike POSEBNOST: POVEČANJE •m VSAKE FOTOGRAFIJE tis Radi udobnosti gosp. narocr: kov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev tudi zunaj mesta po najzmernejših cenah. Trst, ul. M Riuo štcu. 42. Najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tednik so: id priobiujejo vsak teden mnogo zanimivih Slik Z boli« m o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter bilo zanimivega f-tiva : pesmi, povesti, jako zanimiv, lep detektivski roman, poučne Članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojcslovja, tehnike in s loh vseh st ok poljudnega znanstva. , , . . x „TEDENSKE SLIKE- so nepoUtičen in nestrankarski jlustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. . , . ... . , . TEDENSKE SLIKE" "bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka eostilna, kavarna, briv-nica,"vsako -iruštvo itd Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE' povsod in pridobivajte naročnikov. TEDNNSKE SLIKE ' stanejo četrt leta K 2 50. p< 1 leta K 5 — in celo let. K 10-—. tU pofttoine prosto n« ogled. Upravnlitvo lista „TEOENSKE SLIKE" LJubljana, Frančiškanska ulica 101. Ljubljanska kreditna banka podružnica v Trstu Centrala x Ljubljane* ulica Caserma it. ti. Oelnllka 0l«MUax •odratnlca: SpUt, Ce- ... . K 8,000.000.— lovec, Sarajevo Oo- Telefon« M«- Rezervni zakloni: licata Celje. ItapjBajl^bli9-12V.il2V,>5 K t.OOO.OOO.- Izoriule namoUE ose v bančno stroko mM*** ^niaKcije. Vloge na hnližiee obrestuje letto (rentni davek plača banka iz svojega, 01o$e na teko« In 2lro-rattin najbolje po smrn. Sprejema borzna naročila zause tu- in inozemsKe um Brzojavni naslov : Ljubljanska banka.