Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
J U G O S LAV I J A
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
2.
kos.
V LJUBLJANI, DNE 16. MAJA. 1930.
Letnik
L
VSEBINA
4. Pravilnik za izvrševanje zakona o izdelovanju, uvažanju, izvažanju in prodajanju smodnikov, raznesil in ostalih raz-poonih zmesi, streliva in orožja.
5. Naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovimi.
6. Navodila za pobiranje banovinske doklade na državno trošarino na bencin.
Uredbe osrednje vlade.
4.
Na podstavi § 15. zakona o izdelovanju, uvažanju, izvažanju in prodajanju smodnika, raznesil in ostalili razpočnih zmesi, streliva in orožja z dne 21. septembra
1929.,	predpisujem sporazumno z ministri za notranje posle, za finance in za trgovino in industrijo
Pravilnik
za izvrševanje zakona o izdelovanju, uvažanju, izvažanju in prodajanju [smodnikov, raznesil in
ostalih razpočnih zmesi, streliva in orožja.*
Člen 1.
Smodniki, strelne vrvice, raznesila vseh vrst in raz-počne zmesi za rušenje in razdiranje bodisi direktno, bodisi iz kakršnegakoli orodja, spadajo pod vojaški monopol ter so izključna pravica države.
Člen 2.
Smodnik, vojaško orožje in vojaško strelivo izdeluje m uvaža za svoje potrebe država sama.
Če je treba, sme odstopiti minister za vojsko in mornarico sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo po odredbah tega pravilnika izdelovanje delov vojaškega orožja in streliva tudi privatnim osebam.
Prav tako sme odstopiti minister za vojsko in mornarico sporazumno z ministrom za trgovino in ipdu-strijo privatnim osebam izdelovanje strelnih vrvic, raznesil in ostalih razpočnih zmesi za nevojaške potrebe, kakor tudi elementov za le tvarine.
Prodajanje uvoženega nevojaškega orožja, nevojaškega streliva in njiju delov se sme odstopiti samo pooblaščenim trgovcem.
* Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. marca 1930., št. 64/XXIII. — Zakon glej v Uradnem listu z dne 12. oktobra 1929., št. 406/101.
Za privatne osebe se smatrajo fizične in pravne osebe.
Člen 3.
Raznesila in razpočne zmesi se smejo izdelovati, uporabljati in dajati v promet, če se proglase z izvršenim preizkusom za sposobne.
Ali je raznesilo predmet vojaškega monopola ali ne in ali je sposobno za rabo in promet, se določi s preizkusom v vojaško-komisijskni iaooratorijin.
S preizkusom se mora ugotoviti:
1. ali je dotično raznesilo sposobno za rabo, promet in prevoz;
2. ali je postopati z dotičnim raznesilom po obstoječem predpisu, ki velja za smodnike, ali pa po posebnih predpisih; in
3. ali je raznesilo v predlagani obliki nevarrio ali pa je brez nevarnosti za ravnanje in prevoz.
Izdelovanje.
Člen 4.
Vsaka privatna oseba, ki bi hotela izdelovati v državi za nevojaške potrebe strelne vrvice, razne vrste raznesil in druga sredstva za rušenje in podžiganje kakor tudi elemente za te tvarine, mora vložiti po banski upravi prošnjo na ministrstvo za vojsko in mornarico.
Prošnji je treba priložiti:
1. potrdilo pristojnega oblastva, da je prosilec državljan kraljevine Jugoslavije;
2. potrdilo o dotedanjem poklicu in dobrem vedenju;
3. potrdilo o strokovni sposobnosti;
4. potrdilo o urejeni vojaški obveznosti;
5. potrdilo pristojnega oblastva, da prosilec ni v konkurzu;
6. situacijski načrt tvornice in skladišča v dveh izvodih s podrobnim opisom, kako bi se izdeloval material na najmodernejši znanstveni podstavi;
7. obveznost, da bo najmanj 60% glavnice, vložene v podjetje, v rokah jugoslovanskih državljanov. Če je prosilec delniška družba, morajo biti člani upravnega in
nadzorstvenega odbora po večini jugoslovanski državljani, ki bivajo stalno v državi.
Pri družbah ž omejeno zavezo morajo biti delovodje jugoslovanski državljani, nastavljeni v državi.
Pri javni trgovski družbi morajo izpolnjevati pred-nje pogoje vsi družbeniki, pri komanditni družbi pa javni družbeniki.
Pri javni trgovski ali komanditni družbi mora izpolnjevati pogoj strokovne zaposlenosti v tvornici najmanj en družbenik.
Pri družbi z omejeno zavezo mora izpolnjevati ta pogoj najmanj en poslovodja.
Pri delniški družbi ali drugih pravnih osebah mora izpolnjevati pogoj strokovne sposobnosti (po točki 3. tega člena) delovodja podjetja.
Člen 5.
Odobrilo se izda, če so izpolnjeni pogoji iz člena 4. tega pravilnika, tudi še ob nastopnih pogojih:
1. prosilec mora izpolnjevati pogoje zakona o obrtih (radnjama) za ustanovitev in opravljanje obrta ter je moral biti zaposlen v podobnih tvornicah najmanj leto dni;
2. sirovine mora nabavljati v državi, kolikor jih je v njej;
3. brez posebnega dovolila ne sme zaposlovati inozemskih državljanov;
4. glede nadzorstva in stroškov za nadzorstvo se mora pokoravati predpisom in naredbam ministra za vojsko in mornarico;
5. med vojno mora izdelovati ono, kar mu odredi minister za vojsko in mornarico;
6. v tvornici se mora ravnati po pravilih in predpisih, ki veljajo za dotično fabrikacijo v zdravstvenem pogledu in v pogledu javne varnosti;
7. na zahtevo ministra za vojsko in mornarico mora odpustiti poedine nameščence in delavce;
8. na zahtevo ministra za vojsko in mornarico mora ptedlagati poročila z vsemi podatki o fabrikaciji kakor tudi o izpolnjevanju pogojev, določenih v točki 6. predhodnega člena in v točki 2. tega člena.
Druge pogoje, potrebne v konkretnih primerih, predpiše minister za vojsko in mornarico v odobrilu.
Odobrilo za izdelovanje velja za 15 let od dne, ko je začelo podjetje obratovati.
Prej izdana odobrila veljajo za dobo, ki je označena v njih.
Odobrilo za tvorniško izdelovanje strelnih vrvic, raznesil in razpočnih zmesi velja samo za ono fizično ali pravno osebo, ki ji je izdano. Brez odobritve pristojnega oblastva se ne sme prenesti na drugo osebo.
Člen 6.
Minister za vojsko in mornarico pošlje odobrilo, izdano za izdelovanje strelnih vrvic, raznesil in raznih razpočnih zmesi, pristojni banski upravi, ki mora skrbeti, da se uporabljajo pri gradnji tvornice predpisi zakona o obrtih glede gradnje industrijskih in tvorniških naprav.
Odobrilo za gradnje industrijskih in tvorniških naprav se sme izdati po predhodno izvršenem postopanju, ki ga določa zakon o obrtih.
Postopanje izvaja oblastvo, ki je po zakonu o obrtih pristojno, izvajati postopanje pri gradnji industrijskih in tvorniških naprav.
V postopanju se morajo zaslišati tudi strokovnjaki, ki jih odredi pristojno vojaško oblastvo.
Kolikor bi ukoriščala tvornica vodno silo, veljajo odredbe zakona o vodah.
Člen 7.
Kraj, kjer naj se zgradi tvornica za izdelovanje strelnih vrvic, raznesil in raznih razpočnih zmesi, mora biti oddaljen od naseljenih krajev.
Ogroženi kraji se dele glede na stopnjo nevarnosti eksplozije na dva razreda.
V prvi razred spadajo one zgradbe podjetnikov, ki ne pripadajo tvornici, zgradbe, katerih lastniki so dali pismen pristanek, da se sme tvornica zgraditi, potem manj uporabljane poti in ceste.
V drugi razred spadajo vse ostale naseljene hiše in ogrožene zgradbe, zavodi in druge naprave, železnice, vodne in suhozemske ceste kakor tudi vsi oni objekti, ki bi jih utegnila zadeti nesreča ob eksploziji večjega obsega.
Prostori tvorniških objektov, v katerih so raznesila, morajo biti oddaljena od objektov prvega razreda najmanj 500, od objektov drugega razreda pa najmanj 1000 metrov.
Člen 8.
Tvorniške delavnice za izdelovaje smodnika, strelnih vrvic, raznesil in razpočnih zmesi morajo biti sestavljene iz več skupin.
Prvo skupino sestavljajo delavnice za izdelovanje poedinih elementov. Medsebojna razdalja 80 m..
Drugo skupino sestavljajo delavnice za izdelovanje raznesil. Medsebojna razdalja 30 m.
Tretjo skupino sestavljajo delavnice za izdelovanje nabojev in temu podobnega in za njih vkladanje. Medsebojna razdalja 15 m.
Četrto skupino sestavljajo skladišča, kamor se spravljajo raznesila. Medsebojna razdalja 60 m.
Peto skupino sestavljajo stanovanjske zgradbe, ki morajo biti oddaljene 250 m od zgradb, izpostavljenih nevarnosti eksplozije.
Skupine skladišč s prostornino do 200 kg raznesil in razpočnih zmesi morajo biti oddaljene druga od drage najmanj 100 m, skupine s prostornino preko 200 do 10.000 kg morajo biti oddaljene druga od druge najmanj
200 m-	irfUMteall
Člen 9.
Pri poedinih zgradbah prvih treh skupin morajo biti izdelani trije zidovi iz močnega betona, ki bi bili ob eksploziji dovolj odporni; četrti zid pa mora biti iz stekla ali druge lahke tvarine, ki je za eksplozivni val neznatno odporna ali sploh ni odporna.
Pred četrtim (steklenim) zidom se mora napraviti na njegovi zunanji strani prsobran iz prsti ali peska, v katerem ne sme biti kamenja ali opeke; sezati mora nad strešno konstrukcijo in njegova krona mora imeti v premeru 1 m.
Prsobran mora biti zatravljen in poledinjen.
Člen 10.
Skladišča za spravljanje smodnika, raznesil in razpočnih zmesi morajo biti oddaljena od brzojavnih žic najmanj 100 m; od železnic, suhozemskih in vodnih cest in naseljenih krajev:
a) skladišča za spravljanje do 100 kg 100 m;
b) skladišča za spravljanje do 500 kg 500 m;
c)	skladišča za spravljanje do 1.000 kg 1.000 m; č) skladišča za spravljanje do 10.000 kg 1.500 m.
Skladišča za spravljanje raznesil do 100 kg, zgrajena ravnem svetu, so lahko izdelana tudi iz lesa.
Skladišča za spravljanje raznesil preko 100 kg morajo biti izdelana iz močnega plovčevega betona, lahke strešne konstrukcije, ograjena s prsobranom iz prsti ali peska, v katerem ne sme biti kamenja ali opeke; prso-bran mora sezati čez strešno konstrukcijo skladišča za 1 meter, krona prsobrana pa mora imeti v premeru najmanj 1 m. Na valovitem svetu morajo biti skladišča ograjena samo na oni strani, odkoder eksplozivni val ogroža okolico.
Podnožje prsobrana mora biti oddaljeno od podnožja skladiščnih zidov najmanj 1 m.
Ce se grade skladišča v zemlji v obliki kavern, se postavi prsobran samo na oni strani, odkoder eksplozivni val ogroža okolico.
Okovi oken in vrat morajo biti iz bakra ali medi; ventilacija mora biti napravljena tako, da se dado skladišča lahko zračiti.
Prsobrani morajo biti poledinjeni in zatravljeni.
Uvoz.
Člen 11.
Brez dovolila ministrstva za vojsko in mornarico je prepovedano, uvažati smodnik, strelne vrvice, raznesila, razne razpočne zmesi, nevojaško orožje, nevojaško strelivo in njih dele in vobče vse vrste vojaškobojnega materiala.
Kolikor se izdelujejo omenjeni materiali v zadostnih količinah v državi, se njih uvažanje ne dovoljuje.
Člen 12.
Državna rudarska podjetja in ostali državni uradi morajo nabavljati potrebne smodnike, strelne vrvice, raznesila in razpočne zmesi v vojaških založiščih, če so njih cene enake ali ugodnejše kot pri pooblaščenih izdelovalcih ali prodajalcih.
Ta podjetja morajo pribaviti pred uvozom takih materialov iz inozemstva za to dovolilo od ministrstva za vojsko in mornarico.
Člen 13.
Dovolila za uvoz smodnika, strelnih vrvic, raznesil in razpočnih zmesi daje ministrstvo za vojsko in mornarico brez sporazuma z ministrstvom za notranje posle, dovolila za uvoz nevojaškega orožja, nevojaškega streliva in njiju delov pa sporazumno z ministrstvom za notranje posle.
Člen 14.
i	•
Kdor želi uvoziti materiale, označene v členu 13., mora vložiti pri ministrstvu za vojsko in mornarico predpisno kolkovano prošnjo ter ji priložiti:
1. predpisano takso za dovolilo v neuničenein kolku;
2. nabavno dovolilo pristojne banske uprave;
3. prepis analize za raznesila;
4. če se uvažajo dinamit ali gutaperčne strelne vrvice, potrdilo rudarskega oblastva, iz katerega mora biti razvidno, da je dinamit potreben za razbijanje trdih sten, gutaperčna strelna vrvica pa za podvodna dela.
V prošnji mora označiti, kaj uvaža, količino, vrsto materiala in od katere inozemske firme namerja izvršiti nabavo kakor tudi carinarnico, ki naj izvrši ocarinitev.
Ministrstvo za vojsko in mornarico da na vsako vloženo prošnjo za uvoz smodnikov, strelnih vrvic, raznesil in razpočnih zmesi, nevojaškega orožja, nevojaškega streliva in njiju delov, dovolilo za uvoz ali pa izda odlok, da se uvoz ne odobruje.
V dovolilu je označiti vse podatke o materialih, ki se uvažajo, in carinarnico, pri kateri se mora izvršiti ekspedicija.
Dovolilo se pošlje prosilcu neposredno, odlok, s katerim se uvoz ne dovoljuje, pa se pošlje prosilcu po pristojni banski upravi.
Po en prepis dovolila se pošlje armijskim komandam, banskim upravam in uvoznim carinarnicam.
Armijske komande pošiljajo prepise dovolil oni krajevni komandi, ki je uvozni carinarnici najbližja.
Člen 16.
Ko prejme uvoznik od železniške ali poštne postaje obvestilo, da je material prispel, mora takoj obvestiti pristojno komando mesta, če pa gre za uvoz raznesil, tudi najbližjo policijsko oblastvo.
Po predloženi deklaraciji mora zahtevati uvoznik od komande mesta strokovno vojaško osebo, da jo pošlje v odrejenem času na carinarnico pregledat material.
Člen 17.
Pregled materiala izvrši strokovna vojaška oseba istočasno z uradnim carinskim pregledom.
Strokovna vojaška oseba potrdi po končanem pregledu na dovolilu in deklaraciji, da je pregled izvršila, ter obenem označi ugotovljeno stanje.
Ta oseba predloži potem poročilo svojemu prvonad-rejenemu starešini, ki ga pošlje po redni poti ministrstvu za vojsko in mornarico.
Člen 18.
Če ugotovi strokovna vojaška oseba s pregledom, da se material ne ujema po vrsti in količini, kakor je označeno v dovolilu, se material uvozniku ne izroči, dokler ne predloži o tem odloka ministrstva za vojsko in mornarico.
Člen 19.
Carinarnice ne smejo izvršiti uvozne carinske ekspedicije, dokler strokovna vojaška oseba ne pregleda materiala.
Člen 20.
Strokovna vojaška oseba, odrejena za pregled materiala, ima pravico do dnevnice in do povračila potnih stroškov, ki ji pripadata po zakonskih predpisih in ki jih trpi uvoznik.
Višina teh stroškov je Tazvidna iz priloge št. 1.
Izvoz.
Člen 21.
Ne dovoljuje se izvoz smodnikov, strelnih vrvic, raznesil, razpočilnih zmesi in vobče v§eh bojnih stredstev, katerih uvoz v dotične države je po mirovni pogodbi prepovedan.
Ministrstvo za vojsko in mornarico daje na vložene prošnje dovolila za izvoz smodnikov, strelnih vrvic, raz-nesil in razpočnih zmesi ali pa izda odlok, da se izvoz ne dovoljuje.
V prošnji za pridobitev izvoznega dovolila mora qzuačiti izvoznik točni kupčev naslov, kraj in državo namembe, vrsto, količino in način, kako je material omotan, in izvozno carinarnico.
Prošnji je treba priložiti v neuničenem kolku takso za izvozno dovolilo.
Če se zdi ministrstvu za vojsko in mornarico potrebno, označi v izvoznem dovolilu, da pregled materiala izvrši strokovna vojaška oseba.
Stroški za to obremene izvoznika.
Prevoz.
Člen 23.
Razen v izjemnih primerih ni dovoljevati prevoza smodnikov, strelnih vrvic, raznesil, raznih razpočnih zmesi in vobče vseh vrst bojnih materialov, katerih uvoz v dotične države je po mirovni pogodbi prepovedan.
Člen 24.
Dovolila za prevoz daje minstrstvo za vojsko in mornarico.
Prevoz se dovoljuje na prošnje, v katerih je treba označiti točni naslov pošiljateljeve in prejemkove firme, državo izvora in namembe, vrsto, količino in omot materiala kakor tudi vstopno in izstopno carinarnico.
Za take prošnje in taka dovolila ni pobirati takse, če se pošiljajo materiali iz pogodbenih držav.
Tudi za take primere sme odrediti pristojno obla-stvo strokovno vojaško osebo, da izvrši pregled materiala, kar se označi že v dovolilu.
Stroški za ta pregled ne obremenjajo lastnika.
Člen 25.
Carinske ekspedicije ob izvozu in prevozu materiala se ne smejo izvršiti, če se ne prediože dovolila ministrstva za vojsko in mornarico za izvoz, odnosno prevoz.
Prodajanje.
Člen 26.
Smodniki, strelne vrvice, raznesila in razpočne zmesi, ki jih izdeluje država, se prodajajo ali iz vojaških založišč ali pa posredno iz privatnih založišč pooblaščenih prodajalcev po cenovniku, ki ga predpiše minister za vojsko in mornarico.
Vojaška založišča za prodajanje teh materialov se ustanavljajo in ukinjajo po naredbi ministra za vojsko in mornarico.
Člen 27.
Oni vojaški nakazovalci za založišča in blagajne, ki pobirajo plačilo, odrede plačilo po cenovniku in izročitev materialov iz založišča, ko se predhodne uverijo, da ima zahtevane materiale.
Izkupiček za materiale se pošilja blagajni smodniš-hičhe . uprave v Kamniku, ki postopa z njim po veljavnih naredbah.
Vojaška založišča predlagajo svoje zahtevke za te materiale po redni poti ministrstvu za vojsko in mornarico, in sicer do dne 1. septembra za prvo, do dne 1. maja pa za drugo prihodnje polletje; pri tem se koristijo z izkustvom glede materiala, prodanega v polletju minulega leta, in upoštevajo količino materiala, ki ga imajo v tem času v založišču.
Člen 28.
Založišča pooblaščenih izdelovalcev se grade ob pogojih, ki jih predpiše ministrstvo za vojsko in mornarico ob izdajanju odobril za izdelovanje.
Člen 29.
Pooblaščeni smejo prodajati smodnike, strelne vrvice, raznesila in razpočne zmesi samo zanesljivi ne-prikorni jugoslovanski državljani, ki imajo za prodaja-janje sposobne prostore in za čuvanje večjih količin skladišča, predpisana s členom 10., in če dobe za to tudi dovolilo od pristojne banske uprave.
Ko izdajajo banske uprave dovolila, morajo paziti na to, da se uredi prodajanje in čuvanje materiala na način, ki se sklada s koristmi javne varnosti.
Da vrši imetnik dovolila prodajanje, mora izpolnjevati pogoje, določene z zakonom o obrtih za ustanavljanje trgovinskih obratovalnic.
Materiali se morajo hraniti samo v onem prostoru ali skladišču, ki ga je oblastvo odobrilo za ta namen.
V prodajalnicah in skladiščih se smejo hraniti samo one količine materiala, ki so v dovolilu označene.
Banska uprava sme dovoliti, da se hrani v prodajalnicah največ 5 kg lovskih smodnikov; toda tudi ta količina mora biti ločeno spravljena in čuvana na več varnih krajih v prodajalnici.
Smodniki nad količino 5 kg, vse strelne vrvice, vsa raznesila, vse rudarske kapice, razne razpočne zmesi in lahko zapalne artificije se morajo brezpogojno čuvati v skladiščih.
Za postavitev zgradb, namenjenih za skladišča, se mora odrediti komisijski ogled in izvesti postopanje po zakonu o obrtih. Na razpravo je pozvati tudi strokovno vojaško osebo pristojnega vojaškega oblastva.
Skladišča morajo biti izolirana in izdelana po od-dredbah člena 10. tega pravilnika.
Člen 30.
Pooblaščeni prodajalci smodnikov, strelnih vrvic, raznesil in razpočnih zmesi morajo nabavljati te materiale tako iz vojaških kakor, tudi iz založišč pooblaščenih izdelovalcev z nabavnim dovolilom pristojnega občega upravnega oblastva prve stopnje.
Voditi morajo knjigo o nabavah in knjigo o prodaji teh materialov, in sicer partijalno za vsako vrsto materiala (glej obrazec priloge št. 2).
Člen 31.
Arinijske oblasti za svoja založišča, vojaške smodil iščnice in artilerijsko-tehnični zavodi kakor tudi vojaški kontrolni organi pri pooblaščenih izdelovalcih podajajo svoje preglede o stanju in prodajanju smodnikov, strelnih vrvic, raznesil in raznih razpočnih zmesi za minuli mesec do 10. dne tekočega meseca.
■1 *■*
— lo —
Iz teh pregledov mora biti razvidno, koliko je ostalo iz minulega meseca, koliko se je česa med mesecem prejelo, prodalo, izdalo in koliko je ostalo ob koncu
meseca.
Iz pregleda kontrolnega organa mora biti razvidno, koliko in kakšnih sirovin za izdelovanje raznesi! je ostalo iz prejšnjega meseca, koliko se je uvozilo, koliko potrošilo, koliko izdelalo raznesil, koliko materialov prodalo, koliko je ostalo neprodanega materiala, koliko se je pobralo za prodani material monopolne takse in pri kateri blagajni, ko se je dajal material v promet, komu se je material prodal. V poročilu je treba označiti izvor siro-vine.
Clen 32.
Pooblaščeni prodajalci smodnikov, strelnih vrvic, raznesil in raznih razpočnih zmesi jih morajo prodajali v originalnih omotih po predpisanih cenah in na podstavi nabavnih dovolil pristojnih občih upravnih oblastev prve stopnje.
Glede' tega, kako nabavljajo smodnik in nevojaško strelivo imetniki orožnih listov in lovskih kart, veljajo odredbe, § 40. v pravilniku za zvrševanje zakona o posesti in nošenju orožja z dne 1. julija 1927.; samo da mora predložiti vsak pooblaščeni prodajalec ob koncu vsakega meseca svojemu pristojnemu polici jsko-uprav-nemu oblastvu prve stopnje seznamek onih oseb, ki so nabavile pri njem v minulem mesecu naštete materiale. Glede dovolila za nabavo raznesil veljajo odredbe § 41. istega pravilnika.
Pooblaščeni izdelovalci vročajo cenovnike svojih izdelkov ministrstvu za vojsko lin mornarico; prav tako pa mu pošiljajo tudi izpremembe v cenah svojih izdelkov, preden stopijo v veljavo. Taki cenovniki morajo biti nabiti na vidnem mestu v prostorih podjetja.
Clen 33.
Smodniki, strelne vrvice, raznesila in razpočne zmesi se smejo uporabljati samo za koristne namene.
Potrošniki teh materialov v rudnikih, kamenolomih itd. morajo imeti za njih spravljanje posebna skladišča.
Ravnanje s temi materiali se ne sme poveriti malo-letnim in nestrokovnim osebam.
Clen 34.
Uvoženo nevojaško orožje, nevojaško strelivo in njiju dele smejo prodajati samo jugoslovanski državljani, ki so zadostili predpisom zakona o obrtih. Za nabavo in posest orožja zaradi prodajanja je treba odobrila pristojne banske uprave po odredbah člena 25. zakona o posesti in nošenju orožja.
Clen 35.
Glede tega, kako uporabljajo nevojaško orožje, nevojaško strelivo in njiju dele osebe, ki niso trgovci, veljajo odredbe §§ 8. in 18. zakona o posesti in nošenju orožja.
Vojaško-monopolna taksa.
Clen 36.
Vojaško-monopolna taksa se pobara na strelne vrvice, raznesila in razpočne zmesi v predelanem stanju.
Ta taksa se pobira ob uvozu, odnosno takrat, ko se dajo ti materiali iz vojaških ali iz založišč pooblaščenih izdelovalcev v promet; ne pobirajo pa se ob izvozu teh materialov.
Na raznesila, ki naj se uporabijo kot sirovina za izdelovanje raznesil in razpočnih zmesi kakršnekoli vrste, se ob uvozu ne pobira ta taksa; pač pa se pobiora na izdelke iz teh sirovin, ko se dajo v promet v državi.
Ta taksa se ne pobira, če se uvažajo materiali za potrebe vojske in mornarice, o čemer je treba obveščati pristojne carinarnice.
Na raznesila, ki se uvažajo zaradi predelave v izdelke, neporabne kot raznesila, se ta taksa ne pobira.
t
Clen 37.
Vojaško-monopolno takso pobirajo:
1. za vojaške materiale pristojne vojaške blagajne;
2. za materiale pooblaščenih izdelovalcev blagajne ar mi jekih, odnosno divizijskih oblasti; in
3. za materiale, ki se uvažajo, pristojne carinarnice.
Možnost patentne zaščite.
Clen 38.
Izumki, katerih predmet se nanaša na orožje, strelivo in njiju dele, na smodnike, strelne vrvice, raznesila in ostale razpočne zmesi, niso izključeni od patentne zaščite; vendar pa mora izpolniti lastnik patenta ali njegov pooblaščenec, preden začne te predmete izdelovati in dajati v promet, pogoje, predpisane z zakonom o izdelovanju, uvažanju in prodajanju smodnikov, raznesil in ostalih razpočnih zmesi kakor tudi s tem pravilnikom.
0 vsaki prijavi, ki se nanaša na predmete, označene v prednjem odstavku, obvesti uprava za zaščito industrijske svojine, preden razglasi dotično prijavo, artilerijsko-tehnični oddelek ministrstva za vojsko in mornarico zaradi eventualne uporabe predmeta po § 20. zakona o zaščiti industrijske svojine. Ministrstvo za vojsko in mornarico izda svojo odločbo najdalje v dveh mesecih od dne, ko je prejelo to obvestilo.
Ce se v označenem roku uprava ne obvesti o izdani odločbi, sme podaljšati postopanje glede dotične prijave.
Vendar pa to ni ovira, da se sme koristiti ministrstvo za vojsko m mornarico tudi po razglasitvi prijave s pravico, ki jo daje državi § 20. zakona o zaščiti industrijske svojine.
Kazni.
Clen 39.
Po § 8. zakona se kaznuje:
1. kdor neupravičeno izdeluje in daje v promet smodnike, strelne vrvice, raznesila, razpočne zmesi, orožje, strelivo in njiju dele, kakor tudi ostale bojne materiale;
2. kdor prepaketira originalne omote smodnikov, strelnih vrvic, raznih raznesil in razpočnih zmesi;
3. kdo zavedno kupuje, prodaja in prenaša materiale, naštete v točkah 1. in 2., ali se kakorkoli zavedno udeležuje zgoraj označenih dejanj.
Tretjina pobrane kazni gre ovaditelju.
Na vsa kazniva dejanja, storjena ob uvozu, izvozu in provozu, se uporabljajo carinski zakonski predpisa.
Člen 41.
Na poslana poročila o zaplenjenem vojaško-mono-polnem materialu morajo vojaška oblastva ta material takoj prevzeti in čuvati ločeno v svojih skladiščih do dokončne izvršne sodne sodbe, odnosno do izvršne odločbe finančnega oblastva.
Za te materiale morajo prirediti voja|ka oblastva posebne inventarje, v katere jih vpisujejo po seznamku, prejetem od oblastva, ki jih je zaplenilo. Material se izloči iz inventarja po izvršnih sodnih sodbah, odnosno izvršnih odločbah finančnih oblastev in po reverzu onega, ki ga je prejel, odnosno kupil.
Stroški za prevoz, čuvanje in konserviranje trpi lastnik ali pa jih je pokriti iz prodajne cene.
Stroškovnik sestavi dotična komanda ali ustanova, ki je material čuvala. Izkupiček se izroči državni blagajni kot njen dohodek.
Končne odredbe.
Člen 42.
Industrijska podjetja, ki obstoje na podstavi prej dobljenih koncesij, morajo predložiti po razglasitvi tega
pravilnika v 90 dneh izčrpna poročila ministrstvu za vojsko in mornarico, da izpolnjujejo pogoje, določene v točkah 1., 2. in 8. člena 5. tega (pravilnika.
Člen 48.
Kjer stoji v pravilniku: »ministrstvo za vojsko in mornarico«, je pristojen artilerijsko-tehnični oddelek..
Člen 44.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«, razglasiti pa ga je tudi v »Službenem vojnem listu«.
Ko stopi ta pravilnik v veljavo, prestanejo veljati: pravilnik ministrstva za vojsko in mornarico A. B. br. 837 z dne 25. avgusta 1920* in vse ostale naredbe, ki nasprotujejo temu pravilniku.
V Beogradu, dne 12. marca 1930.; A. t. br. 3102.
Minister za vojsko in mornarico, častni adjutant
Njegovega Veličanstva kralja, armijski general:
S t e v. S. Hadžič, s. r.
* Uradni list z dne 13. novembra 1920., št. 416/130.
Priloga št. 1.
IZPISEK
iz zakona o povračilu stroškov službenega potovanja častnikov, vojaških uradnikov in ostalih uslužbencev
pri vojski in mornarici.
I.
Povračila za službeno potovanje.
Člen 6.
Službeno potovanje je ono, ki se vrši po naročilu pristojnih starešin. Dokler traja tako potovanje, se računi ves čas, prebit na poslu, ki je združen s tem potovanjem.
Za službeno potovanje brez trupe se priznavajo povračila po nastopni razpredelnici:
Zaporedna štev.	Po činih	Potnina dinarjev		Dnevnica dinarjev	Za strokovno izobrazbo in nevarnost za življenje ob pregledovanju razne-sil in razpočnih zmesi po § 290. zakona o ustroju vojske in mornarice, neglede na čin in zvanje vojaško-kontrolne osebe,' za en pregled dinarjev
		za vožnjo po železnici ali z avtomobilom	z vozom za 1 km		
1.	Vojvodi in admiralu			6	230	
2.	Annijskemu generalu, viceadmiralu, divizijskemu				
	generalu, konteradmiralu, brigadnemu generalu,				
	višjemu vojaškemu uradniku I. razreda . . .	N	5	200	
3.	Polkovniku, kapetanu bojne ladje, višjemu voja-	O >			
	škemu uradniku 11. razreda		<D Sh O	4	170	
4.	Podpolkovniku, majorju, fregatnemu in korvetne-	A 'OJ3 «5			
	mu kapetanu, višjemu vojaškemu uradniku III.	N *-*			
	in IV. razreda			(h	3.50	150	
5.	Kapetanu I. in II. razreda, fregatnemu in korvet-	<D ■ ^			100
	nemu poročniku, nižjemu vojaškemu uradniku	s •-<			•
	in vojaškemu pisarju I. in II. razreda ....	N	3	120	
6.	Poročniku in podporočniku, nižjemu vojaškemu	<lž			
	uradniku in vojaškemu pisarju III. in IV. razreda	g o	2.50	100	
7.	Naredniku vodniku, mornariškemu in zrakoplov-	KJ			
	nemu vodji		'o-	2	60	
8.	Naredniku in godbeniku IV. nižjega in vštetega				
	III. razreda				1.50	50	
9.	Podnaredniku in godbeniku do IV. nižjega razreda		1	40	
Popolna dnevnica pripada, če se prebije na poslu nad 12 ur, polovica dnevnice pa pripada, če se prebije na poslu manj kot 12 ur.
Priloga št, 2.
Knjiga o nabavah spodaj označenih materialov.
Količina in vrsta
Firma, od katere je bilo blago nabavljeno
Pripomba: Ob koncu vsakega leta je treba potegniti pod poslednjim vpisom črto in primerjati vse nabavljeno blago, Tazliko (saldo) pa vpisati pod črto v razpredelku 3. do 5. Saldo se ne prenaša na prihodnje leto.
Banove uredbe.
5.
VIII. No. 2599/6.	Ljubljana,	dne	6.	maja	1930.
Naredba
o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini.
Na podstavi 51. 47 ministrske uredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic (podjetij) in o delovnem času pomožnega osebja z dne 16. aprila 1929, Službene novine z dne 19. junija 1929 št. 141/LIX., ter po zaslišanju pristojnih zbornic, določam čas, ko smejo biti v poedinih krajih dravske banovine trgovinske in obrtne obratovalnice odprte, tako-le:
A.	Ob delavnikih.
Trgovinske obratovalnice.
Člen 1.
Trgovinske obratovalnice smejo, kolikor ni v naslednjih členih določeno drugače, biti odprte:
1. v okolišu policijske uprave ljubljanske poleti in pozimi od 14 8. do 1413. in od 14. do 19. ure.
2. v ljubljanskem okoliškem srezu poleti od 7. do 'A 13. in od 1415. do 20. ure, pozimi od 148. do 1413. in od 1414. do 19. ure.
3. v brežiškem srezu poleti in pozimi od 6. do 13. in od 15. do 20. ure; v krajih Brežice in Sevnica poleti od
7.	do 1413. in od 14. do 18. ure, pozimi od 548. do 14 13. in od 14. do 18. ure.
Knjiga o prodaji spodaj označenih materialov.
1	2	3 | 4 | 5			6	7	8
Zaporedna štev.	Dan, ko se je blago prodalo	Količina in vrsta			Oseba, ki se ji je blago prodalo (naslov)	Odobrilo oblastva po katerem se prodaja	Pripomba
							
							
P r i p o m b a : rjOb koncu vsakega leta je treba potegniti pod poslednjim vpisom črto in vpisati vsoto v raz-predelke 3. do 5. Ta vsota se vpiše ob letnem primerjanju v knjigo o nabavah.
4. v kamniškem srezu poleti od 6. do 5413. in od 5414. do 20. ure, pozimi od 7. do 54 13. in od 14. do 20. ure; v mestu Kamnik poleti od 7. do 1413. in od 14. do 5419. ure, pozimi od 8. do 1413. in od 5414. do 18. ure, ob sobotah poleti in pozimi do 7. do 54 13. in od 1414. do 5419. ure.
5. v kočevskem srezu poleti in pozimi od 547. do 12. in od 13. do 1420. ure; v mestu Kočevje . poleti od 7. do
12.	ure in od 1414. do 19. ure, pozimi od 548. do 12. in od 13. do 18. ure, v sobotah eno uro dalje, to je poleti do
20.	in pozimi do 19. ure.
6. v kranjskem STezu:
a) sodni okoliš Kranj: poleti od 548. do 12. in od
14. do 1419. ure, pozimi od 8. do 1413. in od 5414. do
18.	ure,
b) sodni okoliš Tržič: poleti in pozimi od 7. do 13. in od 14. do 19. ure.
7. v krškem srezu:	poleti od	6. do	5413. in	od	1414.
do	19. ure, pozimi od 7.	do 1413.	in od	1414. do	19.	ure;
v mestu Krško poleti in pozimi od 7. dov5413. in od 5414. do 19. ure.
8. v laškem srezu: poleti in pozimi od 7. do 1413. in od 5414. do 18. ure; v trboveljski in dolski občini poleti od 7. do 12. ni od 1414. do 5419. ure, pozimi od 7. do 12. in od 13. do 18. ure; v občinah Laško, Sv. Krištof, Dol pri Hrastniku in Trbovlje smejo biti trgovinske obratovalnice ob plačilnih dneh Trboveljske premogokopne družbe za eno uro dalje odprte.
9. v litijskem srezu:	poleti od	6. do	5413. in	od	1414.
do	19. ure, pozimi od 7.	do 1413.	in od	5414. do	19.	ure.
10. v logaškem srezu: poleti od 547. do 5413. in od 14. do 19. ure, pozimi od 7. do 12. in od 13. do 18. ure.
11. v novomeškem srezn: poleti od 148. do 1413. in od
14.	do 19. ure, pozimi od 8. do 1413. in od 14. do 19. ure.
12. v radovljiškem srezn: poleti od 6. do 12. in od 14. do 20. ure, pozimi od 7. do 12. in od 13. do 19. ure.
13. v področju škofjeloške sreske izpostave: poleti od I
7.	do 12. in od >4 14. do 1419. ure, pozimi od 148. do 12. im od 1414. do 1419. ure, pozami od 14 8. do 12. im od 1414. do 19. ure.
14. v celjskem srezu: poleti od 147. do 1413. in od >414. do 1420. ure, pozimi od 7. do 1413. im od 1414. do
18. ure, v mestu Celju in občini celjska okolica celoletno od 148. do 12. in od 14. do 19. ure.
15. v gornjegrajskem srezu: poleti od 147. do 1413. im od 1414. do 1420. ure, pozimi od 7. do 14 13. in od 1414. do 19. ure.
16. v konjiškem in ljutomerskem srezu: celoletno od
6. do 12. ure, v občinah Konjice trg, Loče, Oplotnica, Vitanje in Žice celoletno od 147. do 14 13. in od 14. do
19. ure, v občinah Gornja Radgona, Ljutomer in Veržej poleti od 147. do 1413. in od 1414. do 19. ure, pozimi od 147. do 1413. in od 1414. do 18. ure.
17. v dolnje lendavskem in murskosoboškem srezu: celoletno od 6. do 12. in od 14. do 19. ure.
18. v srezih Maribor, desni in Maribor, levi breg: poleti od 6. do 1413. in od 1414. do 20. ure, pozimi od
7. do 1413. in od 1414. do 19. ure; v mestu Maribor celoletno od 148. do 1413. in od 14. do >419. ure.
19. v prevaljskem srezu: poleti od 147. do 20. ure, pozimi od 7. do 19. ure; v občinah Črna, Dravograd, Gu-štanj, Marenberg, Mežica, Muta, Prevalje, Ribnica na Pohorju, Vuhred in Vuzenica poleti od 7. do 1413. in od 14. do 19. ure, pozimi od 148. do 14 13. in od 14. do 19. ure.
20.	v ptujskem srezu: poleti od >47. do 1413. in od 1414. do 20. ure, pozimi od >48. do 19. ure; v mestu Ptuj celoletno od 7. do 1413. in od 1414. do 18. ure; v mestu 1 Ormož poleti od 14 7. do 1413. in od 1414. do 19. ure, pozimi od 148. do 18. ure.
21. v slovenjegraškem srezu: poleti od 148. do 12. in od 1414. do 19. ure, pozimi od 8. do 12. in od 13. do
19.	ure.
22. v šmarskem srezu: poleti od 147. do 12. in od 13. do 1420. ure, pozimi od 7. do 12. in od 18. do 19. ure; v zdravilišču Rogaška Slatina poleti od 6. do 1413. in od 14. do 1421. ure.
23. v čabarskem srezu: celoletno od 6. do 12. in od • 1414. do 1420. ure.
Člen 2.
Trgovine z mešanim, špecerijskim in kolonialnim blagom, delikatesne trgovine, kramarske obratovalnice in branjarije smejo biti odprte:
1. v okolišu policijske uprave ljubljanske: poleti in pozimi od 7. do 13. in od 14. do 19. ure.
2. v sodnem okolišu Kranj: poleti od 7. do 12. in od
14. do 19. ure, pozimi od 148. do 1413. in od 1414. do 1419. ure.
3. v bivši mariborski oblasti: celoletno od 7. do 12. in od 14. do 19. ure.
4. v čabarskem srezu: poleti od 6. do 12. in od 14. do 20. ure, pozimi od 7. do 12. in od 13. do 20. ure.
Člen 3.
Trgovine s papirjem, pisarniškimi in šolskimi predmeti, kakor tudi knjigarne smejo biti odprte:
1.	v bivši ljubljanski oblasti: celoletno od 148. do 1413. in Od 1414. do 19. ure.
2. v bivši mariborski oblasti: celoletno od 148. do 12. in od 1414. do 1419. ure.
Olen 4.
V okolišu policijske uprave ljubljanske smejo biti odprte:
a) trgovine z manuiaktumim, galanterijskim in modnim blagom poleti in pozimi od 8. do 1413. in od 14. do 1419. ure.
b) trgovine z železnino poleti od 148. do 1413. in od 14. do 19. ure, pozimi od 8. do 1413. in od 14. do 19. ure.
Člen 5.
Cvetličarne smejo biti odprte: celoletno od 148. do 1413. in od 1414. do 20. ure.
Člen 6.
Pekarske prodajalnice smejo biti odprte: celoletno od 5. do 20. ure.
V čabarskem srezu: celoletno od 5. do 21. ure; trgovine kruha in peciva od 7. do 20. ure.
Člen 7.
Slaščičarne smejo biti odprte: poleti od 5. do 22. ure, pozimi od 6. do 21. ure, neglede na to, so ii v zvezi ali ne s prodajanjem alkoholnih ali nealkoholnih pijač.
V čabarskem srezu: celoletno od 8. do 20. ure brez prestanka.
Člen 8.
Mesnice in prekajevalnice (prodajalni lokali) smejo biti odprte:
1. v bivši ljubljanski oblasti:
a) stalne prodajalne celoletno od 5. do >413. in od 17. do 19. ure,
b) mesarske stojnice in barake smejo obratovati celoletno od 5. do 14. ure.
2. v bivši mariborski oblasti: celoletno od 5. do 11. in od 16. do 20. ure.
3. v čabarskem srezu: celoletno od 6. do 12. in od 14. do 20. ure.
Člen 9.
Mlekarne smejo biti odprte: poleti od 5. do 22. ure, pozimi od 6. do 21. ure.
One mlekarne, ki prodajajo poleg mleka in mlečnih izdelkov tudi druga živila, imajo obratovalni čas odmerjen po členu 2.
Člen 10.
Poslovanje v kioskih, na stojnicah, cestnih križiščih, na nezagrajenih prostorih, po vežah, hodnikih in barakah ni dopustno ob času, ko morajo biti zaprte druge 'trgovinske obratovalnice za dotično blago.
Izjemoma se dovoljuje trgovcem, ki se bavijo izključno s prodajo presnega sadja in presne zelenjave ter • trgovcem s slaščicami, obratovanje na stojnicah in drugih zgoraj navedenih prostorih poleti in pozimi od 6. do 20. ure. Če prodajajo poleg navedenih še druge predmete, velja za njihove obratovalnice čas, kakršen je določen za vse druge trgovinske obratovalnice.
Prodajanje in krošnjarjenje po ulicah in hišah je po
18.	uri prepovedano.
Navzlic temu je dopustno prodajanje novim, revij in časopisov, pečenega kostanja, brezalkoholnih pijač, alve in sladoleda, presnega in posušenega sadja in kuhanih klobas 'po ulicah do 22. ure. Po javnih lokalih se smejo prav tako do 24. ure prodajati novine, revije in časopisi, a kočevski predmeti, cvetice, podelano sadje in presno sadje ves čas, dokler so javni lokali odprti.
člen 12.
Okrepčevalnice, vinarne in žganjarne in sploh obratovalnice v katerih se točijo alkoholne pijače in prodajajo mrzla jedila izključno za konsum v lokalu, smejo biti odprte od 7. do 01. ure.
Če pa se točenje izvršuje v obratovalnicah, v katerih se prodaja tudi blago za uporabo zunaj lokala, velja za te obratovalnice v členu 1., odnosno 2. določeni obratovalni čas.
Člen 13.
Točilnice brezalkoholnih pijač, javne kuhinje, mlečne okrepčevalnice smejo biti odprte poleti od 5. do 22. ure, pozimi od 6. do 21. ure.
Člen 14.
'Bančni zavodi, posojilnice in zavarovalnice smejo biti odprti celoletno od 8. do 13. in od 15. do 18. ure; če pa je za poedino stroko ali posamezno podjetje uvedeno neprestano obratovanje, pa celoletno od k!8. do 14. ure.
V Saharskem srezu: celoletno od 7. do 20. ure.
Člen 15.
Pisarne industrijskih podjetij, veletrgovine brez nadrobne prodaje, poslovalnice in skladišča agenturnih in komisijskih trgovin in blagovne razpošiljalnice smejo biti odprte celoletno od 8. do 13. in od 15. do 18. ure, če pa je za posamezne teh strok ali posamezno podjetje uvedeno neprestano poslovanje, celoletno od 'A 8. do 14. ure.
V čabarskem srezu: celoletno od 7. do 20. ure s pol-deno nepretrgano poslovanje, celoletno od 148. do 14. ure.
Člen 16.
Podjetja za prevažanje, natovarjanje in raztovarjanje blaga na železniških postajah in v rečnih pristaniščih in podjetja za prevažanje blaga smejo obratovati poleti od
5.	do 20. ure, pozimi od 6. do 19.	ure.
V čabarskem srezu: celoletno	od 7. do 20. ure,	pri
osemurnem delavniku pisarniškega osebja.
Zunanji posli teh podjetij se	morejo	vršiti 12	ur
dnevno brez prestanka, za primer	potrebe	pa more biti
poslovanje podaljšano do 22. ure.
Člen 17.
V času, določenem za opoldanski odmor, je v krajih, v katerih to ni dopustno že po predidočih določilih te navedbe, obratovanje dovoljeno:
1. za odprte stojnice in krošnjarje,
2. za slaščičarske prodajalnice, če so združene s slaščičarskimi obrtnimi delavnicami,
3. za ostale obratovalnice:
a)	ob dneh letnih in mesečnih sejmov,
b) ob dneh tedenskih sejmov, toda največ trikrat tedensko,
c) na soboto pred Veliko nočjo in binkoštmi in na dan pred božičem,
d) na veliki četrtek v srezu murskosoboškem in
e) z dovoljenjem pristojnega prvostopnega obče-upravnega obl a st va, kadar je to potrebno, da se prepreči kvarjenje blaga zbog atmosferskih vplivov.
Obrtne obratovalnice.
Člen 18.
Obrtne obratovalnice smejo, v kolikor ni določeno v naslednjih Členih drugače, biti odprte in sicer:
1. v bivši ljubljanski oblasti: celoletno od 7. do 12 in od 13. do 18. ure.
Obratovalnice, strok, navedenih v členu 23. odst. 1. uvodoma navedene ministrske uredbe od 7. do 12. in od
13. do 16. ure.
Obratovalnice strok, navedenih v členu 23., odst. 2. iste uredbe od 7. do 12. in od 13. do 17. ure.
2. v bivši mariborski oblasti: v vseh mestih in trških občinah oblasti, vštevši Dolnjo Lendavo in Mursko Soboto ter predmestne občine Krčevina, Lajteršberg, Pobrežje, Studenci, Tezno iz mariborskih srezov, kraji: Breg, Gaberje, Leve in Zavodno iz celjskega in občina Breg iz ptujskega sreza celoletno od 7. do 12. in od 13. do 18. ure
3. v čabarskem srezu: od 7. do 12. in od % 14. do K-21. ure.
Obrtne obratovalnice v vaseh cele banovine smejo biti odprte neomejeno in zanje ne veljajo določila te uredbe glede odpiranja in zapiranja obratovalnic ob delavnikih.
Člen 19.
Brivske, frizerske, lasuljarske in kosmetione obrtne obratovalnice smejo biti odprte:
L v bivši ljubljanski oblasti:
a) v mestu Ljubljana od 'A8. do 12. in od 'A 14. do
19.	ure, ob sobotah in dnevih pred prazniki pa eno uro dalj; t. j. do 20. ure.
b) na periferiji ljubljanski, t. j. v občinah Moste, Vič in Zgornja Šiška tako, kakor v Ljubljani; le ob sobotah in dnevih pred prazniki nepretrgoma od ’A8. do 21. ure.
c) povsod drugje od 7. do 20. ure, ob sobotah in dnevih pred prazniki pa od 7. do 21. ure.
2. v bivši mariborski oblasti: poleti od 7. do ‘413. in od 14. do 19. ure, pozimi od A8. do 1413. in od 14. do
19.	ure, s pristavkom, da sinejo obratovati:
a) ob sobotah in dnevih pred sobotnimi prazniki do
21. ure brez opoldanskega odmora, izvzemši obratovalnice v mariborskih predmestnih občinah Krčevina, Lajteršberg, Pobrežje, Studenci in Tezno, kjer se zapirajo ob 20. uri,
b) ob dnevih pred ostalimi prazniki do 20. ure brez opoldanskega odmora in
c) na veliki petek, petek pred binkoštmi, predzadnji dan pred božičem in na Silvestrovo Ho 21. ure.
3. v čabarskem srezu: celoletno od 7. do 13. in od
14. do 20. ure.
V sobotah in dan pred prazniki smejo poslovati do 31. ure, a pred božičem. Veliko nočjo in binkoštmi do
22, ure. Poldnevni odmor ni predpisan v sobotah in na dan pred cerkvenimi prazniki, na katere morajo biti obratovalnice ves dan zaprte.
Čistilnice in likalnice obleke in perila sinejo obratovati ob sobotah in pred prazniki, ob katerih morajo biti ves dan zaprte, do 22. ure.
V čabarskem srezu smejo obratovati v istem času kot brivnice.
Člen 21.
Fotografske obratovalnice smejo biti odprte od 8. do
18.	in od 1-2 14. do 19. ure.
Člen 22.
Kovaške in kolarske delavnice smejo obratovati celoletno od 6. do 12. in od 14. do 18. ure. Podkovanje konj in živine je dopustno ob vsakem dnevnem času od 6. do
20.	ure.
Člen 28.
Opravljanje obhodnih obrtov (brusaškega, dežnika.'-skega, steklarskega, vezanja loncev in drugo) je po 18. uri prepovedano.
Člen 24.
Preko določene meje, in sicer največ za dve uri zvečer, v nobenem primeru pa preko 22. ure, smejo biti vse trgovine in obrtne obratovalnice odprte:
a) dan pred sv. Kralji, pred božičem, velikonočno nedeljo in ob dneh letnih in mesečnih sejmov,
b) z dovoljenjem prvostopnega obče-upravnega oblast va po dneh pred velikimi narodnimi shodi.
Člen 25.
V kopališčih in letoviščnih krajih: na Bledu, Boh. Bistrici in ob Bohinjskem jezeru, v Kranjski gori, Dovjem, Mojstrani, v Dol. Toplicah in Laškem, Rogaški Slatini in Dobrni smejo biti trgovinske in obrtne obratovalnice od-Drte poleti za čas, dokler traja sezona, od 7. do 21. ure in kolikor niso določene s to naredbo posebne izjeme.
B.	Ob nedeljah.
Člen 26.
Vse trgovine in obrtne obratovalnice morajo ostati ob nedeljah ves dan zaprte, le kolikor niso dovoljene s to naredbo izjeme.
Člen 27.
Kljub predpisu predhodnega člena smejo ob nedeljah biti odprte
a)	ves delovni čas:
1. kavarniške, restavracijske, gostilničarske, krčmar-ske in hotelske obratovalnice.
2. obratovalnice, ki se bavijo izključno s točenjem brezalkoholnih pijač.
3. slaščičarne: v zvezi ali ne v zvezi s prodajanjem alkoholnih in nealkoholnih pijač.
4. javne kuhinje, točilnice brezalkoholnih pijač, obrati, kjer se prodajajo čevabčiči, mlekarne.
5. prodajalnice časopisov in revij.
6. fotografska podjetja.
7. obratovalnice za pogrebno opremo. V krajih, kjer ni takih posebnih obratovalnic, se smejo odpreti v sili izjemoma tudi druge obratovalnice, če je treba oddati potrebno pogrebno opremo.
8. barake in šotori pri cerkvah zaradi prodajanja nabožnih slik, knjig in drugih nabožnih predmetov,
igrač, medičarskih izdelkov, sladoleda, kruha, jedi in pijače, hladilnih brezalkoholnih pijač ob verskih proslavah, ko se ljudstvo v izrednem številu zbira iz daljne okolice.
V vaseh, trgih in mestih z največ 5000 prebivalci smejo biti ob teh dneh odprte vobče vse trgovinske in obrtne obratovalnice.
9. vse trgovinske in obrtne obratovalnice:
a) če je ob teh dneh letni sejem,
b) poslednjo nedeljo pred božičem,
c) če je praznik, ko morejo biti obratovalnice zaprte ves dan, na soboto ali ponedeljek,
d) ob višji sili,
e) prevažanje stvari z vozovi, če se po krajevnih občinah stanovalci selijo in je nedelja na poslednja dva dneva ali na prve tri dni v mesecu.
10. na božji poti na Brezje je prodajanje svetinj, odpustkov in medičarskih izdelkov dovoljeno od 7. do
17.	ure.
b) do 14. u^e
obratovalnice, v katerih se prodajajo gostom za takojšnji konsum v lokalu izključno mrzla jedila .in alkoholne pijače z omejitvijo, da je prodaja blaga za porabo zunaj obratovalnice prepovedana.
c) dopoldne.
1. podjetja za natovarjenje in raztovarjenje blaga na železniških postajah in v rečnih pristaniščih in podjetja za prevažanje blaga z vozovi.
2. prodajalnice pekarskih izdelkov.
3. mesnice in prekajevalnice, mesarske stojnice in barake, in sicer od 5. do 10. ure.
4. prodajalnice, v katerih se prodajajo izključno lahko pokvarljiva živila, kakor: presna zelenjava, presno meso, presne ribe, zaklana perutnina in divjačina, in sicer od 6. do 12. ure.
5. cvetličarski obrati.
d) samo dve uri, t. j. od 8. do 10. ob nedeljah dopoldne: trgovinske in obrtne obratovalnice.
Izvzeti so nastopni kraji, za katere je odrejen popoln nedeljski počitek:
a) ves okoliš policijske uprave ljubljanske, izvzemši vas Dravlje, občina Zgornja Šišlka,
b) občine v srezu ljubljanska okolica: Dev. Marija v Polju, Dobrunja vas, Kozarje, občina Dobrovska, občini Ježica in Rudnik,
c) mesto Kranj in njega okolica v razdalji 5 km,
č) Maribor in občine Krčevina, Lajteršberg, Pobrežje, Studenci in Tezno.
Izjema ne velja za božično, velikonočno in binkošt-no nedeljo in tudi ne za nedelje, na katere se praznuje državni ali verski praznik, če morajo biti obratovalnice ves dan zaprte.
Clen 28.
Brivske, frizerske in kosmetične obrtne obratovalnice smejo biti odprte ob nedeljah do 12. ure, kolikor ni z določilom predidočega člena točka a) 9 dovoljeno daljše obratovanje.
V primerih izkazane potrebe, posebno v predpustnem času, smejo biti te obratovalnice v poedinih krajih bivše mariborske oblasti odprte tudi ob nedeljskih popoldnevih od 17. do 19. ure, toda le na prijavo, ki jo vloži pristojna delodajalska organizacija najkesneje tri dni poprej pri pristojnem prvostopnem občeupravnem oblastvu, katero prepove tako izjemno obratovanje, če smatra, da za to ni tehtnih razlogov.
Ob nedeljah je dovoljeno izdelovanje pekarskega peciva, toda samo:
1. pekarnam za bolnice, sanatorije, ter pekarnam v zdraviliščih, kopališčih in letoviščih.
2. pekarskim delavnicam v krajih, kjer se določa tedenski odmor, ko morajo te obratovalnice biti zaprte, za čas od 12. ure v nedeljo do 24. ure v ponedeljek.
3. vsem pekarskim delavnicam zadnji dan pred božičem.
Člen 30.
Ob nedeljah se sme v času, kadar je dovoljeno prodajanje, raznašati pecivo, meso, slaščice in mlečni izdelki iz delavnic in prodajalnic po hišah, dočim je ves dan dovoljeno dovažanje piva, ledu, sodavice, mineralnih vod, brezalkoholnih pijač in sličnih proizvodov.
Člen 31.
Vsako krošnjarjenje je ob nedeljali prepovedano.
Izjemoma se dovoljuje tudi ob teh dneh ves dan do 22. ure prodajati po ulicah in po javnih lokalih cvetice, kočevske predmete, pečen kostanj, presno in posušeno sadje, kakor tudi kuhane klobase, in sicer če se omejuje to prodajanje samo na te predmete, poleti pa ob istih pogojih še brezalkoholne pijače, alvo, sladoled in ostale medičarske izdelke.
Prodajati po ulicah in javnih lokalih novine, revije in časopise je dovoljeno ob teh dneh do 23. ure.
Člen 32.
Kolikor ne navaja naredba v tem pogledu posebnih določb, veljajo glede odpiranja in zapiranja ob nedeljah za obratovalnice, ki smejo v nedeljo biti odprte, isti predpisi, kakor za delavnike.
C.	Ob praznikih.
Člen 33.
Ob državnih praznikih mora počivati delo v trgovinskih in obrtnili obratovalnicah:
a) ves dan:
1. na dan ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev (1. decembra).
2. na rojstni dan Nj. Vel. kralja (17. decembra).
b) v času med slovesno službo božjo, a največ 2 uri, po odredbi prvostopnega obče-upravnega oblastva.
1. na Vidov dan (28. junija).
2. na dan vseslovanskih apostolov Cirila in Metoda.
Člen 34.
Prav tako morajo biti trgovinske in obrtne obratovalnice zaprte ob teh verskih praznikih, v kolikor niso določene izjeme s to naredbo, in sicer:
a)	ves dan
v bivši ljubljanski in mariborski oblasti:
1. na Novega leta dan (1. januarja).
2. na dan sv. Treh Kraljev (6. januarja).
3. na vel. petek v srezu murskosoboškem.
4. na dan sv. Rešnjega Telesa.
5. na dan V9eh svetnikov (1. novembra).
6. na božični dan (25. decembra).
v čabarskem srezu:
a) za katolike:
1. na prvi dan božiča.
2. na novega leta dan.
3. na Telovo.
4. na dan Vseh svetih.
b) za pravoslavne:
1. na prvi dan božiča.
2. na bogojavljenje.
3. na dan sv. Save.
4. na vel. petek.
5. na spasov dan.
b)	popoldne
za bivšo ljubljansko in mariborsko oblast:
1. na praznik sv. Jožefa (19. marca) z omejitvijo, da to ne velja za Prekmurje.
2. na praznik vnebohoda.
3. na dan sv. Petra in Pavla (29. junija).
4. na praznik Marijinega vnebovzetja (15. avgusta).
5. na praznik Marijinega brezm. spočetja (8. dec.).
v čabarskem srezu:
a) za katolike:
1. na Spasovo.
2. na dan sv. Petra in Pavla.
3. na veliko Gospojnico.
4. na brezm. spočetje Marijino.
5.\drugi dan božiča.
6. drugi dan Vel. noči.
7. drugi dan binkošti.
Člen 35.
Določbe, čl. 27, 28, 30, 31 in 32 veljajo analogno tudi za praznike, izvzemši božični dan.
Člen 36.
Mesarskim mojstrom je prepovedano ob nedeljah in praznikih, navedenih v prejšnjih členih te uredbe, vsako klanje živali in perutnine v času, dokler so obratovalnice odprte, razen če gre za zakol v sili.
Č. Obče odredbe.
Člen 37.
V času, predpisanem za zapiranje obratovalnic, morajo biti zaprti vsi vhodi v prostore, ki so določeni za promet s strankami. Stranke, ki so v tem času še v obratovalnici, morajo biti postrežene.
Lastniku obratovalnic in njegovim rodbinskim članom je dovoljeno bivati in delati v obratovalnici tudi v času, ko je za promet s strankami zaprta.
Člen 38.
Če se opravljajo v enem lokalu ali v dveh ali več lokalih, ki so med seboj v zvezi, posli različnih vrst, za katere je s to uredbo določen različen delovni čas, veljajo za take obratovalnice strožji predpisi.
Isto velja tudi za primer, da je katerikoli v čl. 37. in 38. navedenih praznikov v nedeljo.
Člen 39.
Za trgovinske obratovalnice se smatrajo po tej na-redbi tudi zadružne obrtne in industrijske obratovalnice.
Glede delovnega časa pomožnega osobja v trgovinskih in obrtnih obratovalnicah veljajo določbe v čl. 22. do 36. min. uredbe.
Člen 41.
' Za poletje se smatra čas od 1. aprila do 30. septembra; za zimo čas od 1. oktobra do 31. marca.
Člen 42.
Predpisov te naredbe ni uporabljati:
1. na gostilne, kavarne, restavracije in hotele, za katere urejajo otvarjanje in zatvarjanje posebni predpisi občih upravnih oblastev.
2. na samostalne male prodajalnice tobaka (trafike), če se razen tobačnih izdelkov, kadilskih potrebščin, koikov, taksnih papirjev, poštnih znamk, dopisnic in razglednic, srečk razrednih loterij, časopisov in revij ne prodaja v njih nobeno drugo blago; zanje veljajo predpisi monopolske uprave, če pa se te prodajalnice bavijo tudi s prodajanjem drugih potrebščin, ne smejo prodajati teh predmetov v času, ko so zaprte trgovinske obratovalnice v dotičnem kraju.
3. na mlekarne.
4. obratovalnice v zgradbi železniških postaj in na izletniških ladjah.
5. na podjetja za prevažanje oseb in javno postrež-ništvo.
6. na potniško-turistovske biroje za prodajo kart, garaže in lokale, kjer se prodajajo avtomobili.
7. na dela ob prevažanju lahko pokvarljivega blaga in živih živali.
8. na prodajo čaja, čokolade, kolačev, slaščic in sličnega blaga v hioskopih, koncertnih dvoranah, gledališčih, zabaviščih in podobnih lokalih, kamor .smejo prihajati samo osebe, iki so plačale vstopnino.
9. na popravljanje motornih vozil in avijonov ob nenadni pokvari in na njih oskrbovanje s potrebnim materialom.
40. na čiščenje obratovalnic, nameščenje izložb in posle v višji sili.
6.
iNa podstavi § 83. uredbe o banskih davščinah za kritje izdatkov banovinskega proračuna dravske banovine za leto 1930./1031. z dne 30. marca 1930. predpisujem ta-le
Navodila
za pobiranje banovinske doklade na državno trošarino na bencin.
1.	Na državno trošarino na bencin, potrošen v dravski banovini, se pobira banovinska doklada, ki znaša 100 Din na 400 kg bencina. To doklado pobirajo organi finančne kontrole ali občinski uradi ter jo sproti oddajajo na čekovni račun kraljevske banske uprave.
11.	na delo ob inventariziranju, to le z dovoljenjem pristojnega prvostopnega upravnega oblastva.
Za prodajanje na trgih ob sejmih in ob tržnem času veljajo predpisi, izdani od pristojnih oblastev za urejanje tržnega prometa.
r
D.	Kazenske odredbe.
Člen 43.
Lastniki obratovalnic, ki protivno predpisom te naredbe obratujejo izven časa, določenega za odpiranje in zapiranje obratovalnic, se kaznujejo od Din 50 do 3000 sorazmerno z obsegom obratovalnice.
Prekrške predpisov preiskujejo in kaznujejo pristojna prvostopna obča upravna oblastva. Zoper njihove razsodbe je dopustna pritožba v 15 dneh po priobčitvi na kraljevsko bansko upravo dravske banovine, koje odločba je izvršna. V primeru neizterljivosti se denarna globa izpremeni v zaporno kazen analogno predpisom veljavnega obrtnega reda.
Pravica, naznaniti prekršitev predpisov te naredbe gre vsakemu državljanu, kakor tudi prizadetim organizacijam in zbornicam.
Člen 44.
Denarne kazni se stekajo v sklad za obrtno in trgovinsko šolstvo pri kraljevski banski upravi dravske banovine.
E. Končne odredbe.
Ta naredba stopi v veljavo s 15. dnem po objavi v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine. Z njo se nadomesti nareaoa mvae^a veliKega župana ljubljanske oblasti z dne 21. decembra 1928,
O.	br. 2316/1:5, in naredba bivšega velikega župana v Mariboru od 31. julija 1928, O. br. 2060/1, in izgubi veljavnost za čabarski srez naredba bivšega velikega župana primorsko-nrajiške oblasti z? dne 14. oktobra 192^., br. 36.843.
Ban: Sernec Dušan s. r.
2. Banovinsko doklado na bencin plača tekom 24 ur oni, ki ga prejme na ozemlju dravske banovine iz rafinerije, trošarinskega ali carinskega shranišča, ali pa potem uvoza iz dugih banovin, odnosno iz inozemstva.
3. Kdor prejme na območju dravske banovine bencin potem uvoza z drugimi prevoznimi sredstvi ko z železnico, mora prejem tekom 24 ur prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole ter plačati ustrezno banovinsko doklado.
4. Ta doklada se pobira izza dne 15. maja 1930. in se steka v cestni fond pri kraljevski banski upravi.
5. Obča določila uredbe o banovinskih davščinah z dne 30. marca 1930. (Uradni list 249/50 z dne 16. aprila 1930.) veljajo smiselno tudi za doklado na bencin.
Ban: Sernec Dušan s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Michftlek v Ljubljani.
Poštnina plačana v gotovini.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 2. kosu letnika I. z dne 16. maja 1930.
Razglasi kraljevske banske uprave.
I.	No. 2618/1.	*	1238
Razpis.
Na podlagi čl. 31. zakona o banski upravi ponovno razpisujem službo banovinskega cestarja v območju okrajnega cestnega odbora litijskega, in sicer cestarsko mesto za cestno progo od podklauca pri Vačah do brdske okrajne meje na cesti Hotič—Vače.
Prosilci za to mesto ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za Din 5-— kolkovane prošnje, opremljene z vsemi predpisanimi in pravilno kolkovanimi prilogami (rojstni list, domovinski list, nravstveno izpričevalo, zdravniško izpričevalo, zadnje šolsko izpričevalo, potrdilo o ureditvi vojaške službe, potrdilo pristojnega oblastva, da ni bil obsojen zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja ter eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je predložiti tekom štirih tednov po razglasitvi razpisa kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 9. maja 1930.
III.	No. 9586/1930.
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju dravske banovine
po stanju z dne 10. maja 1930.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Krško: Cerklje (Mrtvice 1 dvorec).
Steklina.
Ljutomer: Kamenščak (Radomerje eden dvorec).
Mehurčkasti izpuščaji konj.
Ptuj: Cirkovci (Pongerci in Zgornje Jablane po 1 dvorec), Slovenja vas (Skorba 1 dvorec), št. Janž na Dravskem polju (Zlatoličje 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Kamnik: Domžale (Studa 1 dvorec), Prevoje (Št. Vid 1 dvorec). Kočevje: Dane (Sa-jevce i dvorec), Dolenja vas (Rakitnica in Zadolje po 1 dvorec), Jurjeviča (Breže in Banje po 1 dvorec, Kot 5 dvorcev), Kočevje (Kočevje 2 dvorca), Ribnica (Otavice 1 dvorec). Krško: Šuiarjeta (Zbure 1 dvorec). Laško: Trbovlje (Loke 2 dvorca, Pleška 1 dvorec). Litija: Češnjice (Male Češnjice 1 dvorec), Gradišče (Ježce 1 dvorec), Tre-beljevo (Veliko Trebeljevo 1 dvorec). Logatec: Rakek (Unec 1 dvorec). Maribor desni breg: Sv. Marjeta na Dravškem polju (Sveta Marjeta na Dravskem polju 1 dvorec). Novo mesto: Dobrnič« (Gornje Kamenje 1 dvorec), Novo mesto (Novo mesto 1 dvorec), Selo-Sumperk (Gornji Sumperk in Pod-bukovje po 1 dvorec), Zagradec (Češnjice 1 dvorec), Žužemberk (Drašča vas in Reber po 2 dvorca). Ptuj: Breg (Dražeuci 1 dvorec), Cvetkove! (Cvetkovoi 2 dvorca), Sveti Lovrenc na Dravskem polju (Spodnje Pleterje 1 dvorec), 'lrgovič (Trgovič 4 dvorci).
Svinjska rdečica.
Brežice: Globoko (Muli vrh 1 dvorec). Kamnik: Križ (Križ 1 dvorec), Radomlje (Radomlje 1 dvorec). Ljubljuna, okolica: Dobrova (Dražovnik in Podsmreka po eden dvorec), Moste (Zelena jama 1 dvorec), Rudnik (Babna gorica 1 dvorec). Novo mesto: Velika Loka (Korenika 1 dvorec). Radovljica: Begunje (Zg >ša 2 dvorca). Kraljevska banska upruva dravske banovine v Ljubljani, dne 12. utaja 1930.
—11
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
 +■
P 31/27—01.	1230
Odprava konkurza.
Prezadolžunka: tvrdka Durenda Fran & Co., družba z o. z. v Ljubljani.
Konkurz, ki je bil razglašen z sklepom opr. št. S. 81/27—4 o imovini prezadol-
ženca, se odpiavi, ker ni pokritja za stroške postopanja, po § 166, odst. 2 k. r. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 6. maja 1930.
S 8/29—45.	1229
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Kuralt Jože, trgovec v Domžalah.
Konkurz, k je bil razglašen s sklepom opr. št. S 8/29 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker ni pokritja za stroške postopanja, po § 166, odst. 2 k. r.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 3. maja 1930.
S 10/29-47.	1244
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Jančar Albin, stavbni mizar v Smledniku.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 10/29—2 o imovini prezadolžen-ca, se odpravi.
Deželno sodišče r Ljubljani, oddelek III., dne 8. maja 1930.
T 26/30.	*	1242
Amortizacija.
Na prošnjo Pavla Koviča , sodarja v Tacnu štev. 68 pri Ljubljani, se uvede postopanje zaradi amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter s njih imejitelj pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev od razglasitve tega sklepa v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Stalna priznanica direkcije državnih železnic, zvezek XXI., broj 10 k 1000 Din. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek V., dne 6. maja 1930.
T 25/30—1.	'	1243
Amortizacija.
Na prošnjo Marič Adama, carinskega posrednika v Mariboru, Meljska cesta št. 1, ki ga zastopa dr. Filip Kumbatovič, odvetnik v Mariboru, se uvede postopanje v svrho amoritizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj poživlja, da uveljavi tekom 6 mesecev od razglasitve tega sklepa v »Službenem listuc svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Stalna priznanica (reverz) depozitne blagajne direkcije državnih železnic v Ljubljani, broj 05, zvezek VI./541-49/V 1924) za znesek 10.000 Din.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek V., dne 3. maja 1930, dne 3. maja 1930.
E 52/30/8, 76/30/6, 64/30/7.
Dražbenl oklic.
Pri podpisanem sodišču v sobi štev. 2 bo dražba sledečih uepremičuiu:
1.) Dne 2 3. maja 1930. ob devetih, vi. št. 26 katastrske občine Dob, hiša št. 24 v Dobu, gospodarsko poslopje in zemljišče ter pritikline v skupni cenilni vrednosti 43.639 Din, najmanjši ponudek 29.093 Din; 29.093 Din;
2.) Dne 2 3. maja 1930. ob desetih, vi. št. 145 in 266 katastrske občine Bukovica, hiša št. 11 na Grmu, gospodursko poslopje in zemljišče v skupni cenilni vrednosti 33.017 Din, nujuianjši ponudek 22.012 Din in
3.) Dne 2 3. maja 1 9 3 0. ob devetih, vi. št. 70 kat. obč. Polica se bo prodajalo v 4 skupinah in sicer:
L parcela 2146/1, 1246/2, 1247 to je hiša št. 11 na Spodnjem Brezovem in 2 zemljiški parceli v skupni cenilni vrednosti
11.685 Din, najmanjši ponudek 7.790 Din;
II. purcela 1130, njiva cenjena 4.733 Din, najmunjši ponudek 3.156 Din;
III. parcela 1277 vrt in 1278 truvnik v cenilni vrednosti 5.94350 Din, najmunjši ponudek 3.963 Dn in
IV.	parcela 1378 gozd v cenilni vrednosti 2.710 Din, najmunjši ponudek 1.807 dinarjev.
Pravice, kutere bi ne pripuščalo dražbe, je oglasili pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati
glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Višnji gori, oddelek II., dne 8. maja 1930.
E 163/30—5.	1203
Dražbeni oklic.
Dne 7. junija 19 3 0. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Čenti-ba, vi. št. 5, 540, 542, 544, 583, 601, 583, 605, 674, 677, 722, 737, 751, 768, 780.
Cenilna vrednost: 9.446 Din; najmanjši ponudek: 6.108 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi,
dne 5. maja 1930,
E 148/30—5.	‘	1202
Dražbeni oklic.
Dne 5. j u n i ja 1 9 3 0. ob devetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Strehovci, vi. št. 237.
Cenilna vrednost: 1.050 Din; najmanjši ponudek: 700 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 5. maja 1930.
E IV, 3120/29-25.	1177
Dražbeni oklic.
Dne 6. junija 19 3 0. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 zopetna dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ruta, vi. št. 17 in 34.
Cenilna vrednost: a) vi. št. 17, k. o. Ruta: 135.835-95 Din; b) vi. št. 34, k. o. Ruta: 5.982 Din; vrednost pritikline: 300 dinarjev; najmanjši ponudek: skupaj 71 tisoč 59 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 29. aprila 1930.
E 7419/29-11.	1207
Dražbeni oklic.
Dne 6. junija 1 9 3 0. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Vel. Lipljenje, vi. št. 197.
Cenilna vrednost: 16.833 Din; najmanjši ponudek: 11.222 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravual v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 17. aprila 1930.
E 231/30-3.	1176
Dražbeni oklic.
Okrajno sodišče v Murski Soboti bo prodajalo v dneh od 2. junija 1930. nuprej od devete do dvanajste ure in od trinajsto do sedemnajste ure v Murski Soboti v Gradu sledeče premičnine: večje število dragocenih in starinskih slik, starinsko pohištvo, kakor škrinje, etaže, omare, mize/ za približno 15.000 zvezkov ruznih knjig; večje število starinskega orožja; pregrinjala; preproge itd.
Premičnine, ki se bodo prodajale, so velike starinske vrednosti in priporočljive v nakup zlasti muzejem.
Seznam posameznih predmetov si lahko interesenti ogledajo med uradnimi urami pri sodišču v sobi št. 18.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče r Murski Soboti, oddelek IV., dne 29. aprila 1930.
C 192/30-1.	'	1225
Oklic.
Gorčan Alozij, čevljar v Krajni št. 49 je vložil zoper W o 1! Terezijo, posestnico v Krajni, sedaj neznanega bivališča, tožbo radi 200 Din.
Narok za ustno sporno razpravo se je določil na dan
12.	junija 1930. ob enajstih pri podpisanem sodišču v sobi št. 18.
Ker je bivališče toženke Wolf Terezije neznano, se ji postavlja za skrbnika Hajdinjak Stefan, posestnik v Gorici.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek II., dne 1. maja 1930.
C 304/30-1.	'	. v 1224
Oklic, v k.V V ► sšr-
Banko Adam, posestnik v Dankovcih št. 16 je vložil zoper Horvat Marijo, rojeno Šeruga, bivšo posestnico v Dankovcih, sedaj neznanega bivališča, tožbo radi 575 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan
12. junija 1930.
ob enajstih pri podpisanem sodišču v sobi št. 18.
Ker je bivališče toženke neznano, se ji postavlja za skrbnika dr. Goljevšček Josip, odvetnik v Murski Soboti.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek II., dne 1. maja 1930.
C 102/30-4.	f t „	1197
Oklic. t .
Okrajna hranilnica v Slovenjgradcu, ki jo zastopa dr. Bratkovič Alojzij, odvetnik v Slovenjgradcu, je vložila zoper Lam-p r e c h t Mariji, posestnici v Šoštanju, odnosno ležeči zapuščini po pokojni Lam-precht Mariji, tožbo radi 990 Din s pri-padkL
Drugi narok za ustno razpravo se je določil na dan	—
4.	junija 193 0. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 7,
Ker se k toženi zapuščini niso oddale dedne prijave, se postavlja dr. Schreiner Hinko, odvetnik v Slovenjgradcu, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler se ne oddajo dedne prijave.
Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, oddelek II., dne 29. aprila 1930.
A 82/30—12.	1233
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Kovač Marija, posestnica in gostilničarka pri Sv. Katarini št. 40 (Hrastnik— Boben) je dne 25. februarja 1930. umrla.
Vsi, ki imajo terjatve do zapuščine, se poživljajo, naj jih napovedo in dokažejo pred tem sodščem v sobi št. 3 dne
3.	junija 1930. ob desetih ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake na* nadaljne pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla, i Okrajno sodišče v Laškem,
dne 5. maja 1930,	v	\
  --------- • ..V
C 163/30-1.	*	1160
Oklic.
Zver Franc, posestnik iz Melincev št 29, zastopan po dr. Strasser Artninu, odvetniku v Dolnji Lendavi, je vložil zoper Zver Andreja in Klaro, roj. Horvat, posestnika iz Melincev, sedaj neznanega bivališča v Ameriki, tožbo radi 13.700 dinarjev s pripadki.
Narok za ustno sporno razpravo se do*, loča na dan
2. junija 1 930. pri podpisanem sodišču v sobi št. 21.
Ker je sedunje bivališče tožene stranke neznano, se ji postavlja za skrbnika
dr. Pikuš Janko, odvetnik v Dolnji Lendavi.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II., dne 3. maja 1930.
C 131/30-1.	1215
Oklic.
Poje Štefan, delavec v Kočevju št. 81 je vložil proti Poje Mariji, posestnici v Novih Lazih št. 46, sedaj neznanega bivališča v Ameriki, tožbo radi 1125 Din s pri-padki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan
31. maja 1 930. ob pol devetih pred tem sodiščem v sobi št. 3.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Cerček Matija, vpoko-jeni sodni sluga v Kočevju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II., dne 6. maja 1930.
Nc I. 115/30—3.	1216 3—1
Oklic.
Na predlog Juvana Franceta iz Vokle-ga št. 8 je dovolilo podpisano sodišče s sklepom z dne 6. maja 1930., opr. št Nc I. 115/30—3, uvedbo amortizacije naslednjih pri predlagateljevem zemljišču vi. št. 76 ko. Voglje zastavnopravno zavarovanih terjatev:
1.) Jagodic Marije, Helene, Primoža in Mihaela iz 4 obligacij od 1. septembra 1819, za vsakega v znesku 26 0214 gld.;
2.) Jagodic Marije roj. Žumer iz pogodbe z dne 25. januarja 1821. v znesku 320 gld. konv. vel j.;
3.) Jagodica Janeza iz dolžnega pisma z dne 7. oktobra 1826. v znesku 110 gld. s pripadki;
4.) Juvana Jerneja iz dolžnega pisma z dne 15. februarja 1876. v znesku 1244 gld. s pripadki.
Vsi, ki mislijo, da Imajo kako pravico do teh terjatev, se pozivljejo, da jo priglase pri podpisanem sodišču najkesneje do 1 2. maja 1931., ker se bo sicer po brezuspešnem preteku tega roka na zopetno prošnjo predlagatelja dovolila amortizacija vknjižbe za te terjatve bremeneče zastavne pravice in njen izbris.
Okrajno sodišče v Kranju, oddelek 1^ dne 6. maja 1930.
Vpisi v trgovinski register.
I.	Vpisale so senastopne firme:
Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme — slovenski: cUnivcrsal?, trgovska in industrijska delniška družba — srbskohrvatski: dJniversab, trgovačko i industrijsko dioničko društvo.
Obratni predmet: a) delovati kot centralna prodajna organizacija in kot taka pospeševati In olajševati prodajo izdelkov tuzemske industrije in obrti, zlasti vsake vrste manufakturnih izdelkov ln konfekcijskega blaga, perila, obutev, klobukov, dežnikov metalnih ali lesenih, kuhinjskih in sploh hišnih potrebščin, športnih potrebščin vsake vrste, galanterijskega blaga, igrač itd., e tem, da od tuzemskih industri-jalcev in obrtnikov ter prvenstveno od svojih delničarjev prevzame bodisi z nakupom, bodisi s prevzemom v komisijsko prodajo izdelke zgoraj navedenih vrst, ustanavlja zaloge in skladišča ter jih razpečava dalje v svojih prodajalnah na drobno in na debelo; b) dajati po možnosti predujme na blago zgoraj navedenih vret, ki ga prevzame v komisijsko prodajo; c) Izvažati in uvažati v ino- in tuzemstvo blago zgoraj ad
a)	navedenih vrst; d) nakupovati v tu- in inozemstvu vse za izdelavo zgoraj navedenega blaga potrebne sirovine ter izdelovati iz istih v lastnih ali tujih tvornicah blago, s prodajo katerega se družba bavi;
e) ustanavljati podružnice družbe v drugih mestih (zaloge, prodajalne in delavnice);
f) tiskati in razpošiljati cenike prodajnega blaga, kakor tudi reklamnih časopisov, no-vin in tako dalje v svrho razširjenja in populariziranja tvrdke ter zlasti tudi blaga tuzemskih producentov, ki ga bo razpečavala;
g) voditi zastopstva Inozemskih in domačih tvrdk zgoraj navedenega blaga.
Družbina oblika: Delniška družba, ustanovljena na občnem zboru dne 18. III. 1930 na podlagi pravil, odobrenih od kraljevske banske uprave dravsko banovine v Ljubljani dne 22. febr. 1930 opr. št. 1807/3/III-1.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Temeljna glavnica delniške družbe znaša
1,000.000 Din in je razdeljena na 1000 v
gotovini polno vplačanih delnic, glasečih 96 na donositelja z nominalno vrednostjo po 1000-— Din.
Ta delniška glavnica se more po sklepu občnega zbora z izdanjem novih v gotovini vplačanih delnic v nominalni vrednosti po 1C00'— Din povečati do 5,000.000 Din brez posebnega državnega dovoljenja. Za povišek glavnice čez ta znesek je po-trebna odobritev državne oblasti.
Družbi načeluje upravni svet, ki sestoji iz šestih do dvanajstih članov. Člani upravnega sveta so: Brumen Franc, prokurist v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 4; Ska-berne Milan, veletržec v Ljubljani, Mestni trg št. 10; Ivančič Josip, industrijec konfekcijskega blaga v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 1; Ravnihar Anton, trgovec v Ljubljani, Ilirska ulica št. 31; mag. pharm. Borčič Slavka v Ljubljani, Tržaška cesta št. 29 in Sergejev Vladimir, generalni ravnatelj v Ljubljani, Krekov trg št. 10.
Firma se podkuje tako, da postavljata esvoja podpisa pod njeno z roko ali s strojem napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo kolektivno ali po dva člana upravnega sveta ali pa en član upravnega sveta in ravnatelj družbe, ki je poverjen s prokuro.
Družba priobčuje pravnoveljavno svoje objave v <Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovinei v Ljubljani, razglasitve o rednih in izrednih občnih zborih pa tudi v »Službenih novinak< v Beogradu.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. aprila 1930.
(Firm. 448/30 — Rg B III 45/1.)
Sedež firme: Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 2/II.
Besedilo firme: cDentoria», Franjo Ko-kolj.
Obratni predmet: trgovina z zobozdrav-niškimi in zobotehničnimi potrebščinami.
Imetnik: Kokolj Franjo, trgovec v Ljubljani, Dunajska cesta št. 47.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. maja 1930.
(Firm. 644/30 - Rg A VII17/1.)
*
Sedež firme: Ljubljana.
Besedilo firme: «Alpeko», trgovsko-indu-strijska družba z o. z. ali srbohrvatsko v cirilici ali latinici: «Alpeko», trgovačko-industrijelno društvo s o. j.
Obratni predmet: Proizvajanje in prodaja vsakovrstnega gradbenega materiala lastnega ali tujega izdelka, industrijskih potrebščin in kemičnih proizvodov za lasten in tuj račun. — Prevzem zastopstev in komisijskih prodaj, pridobivanje in nakup sorodnih podjetij, soudeležba na istih. — Izvrševanje splošne krovske obrti in snovanje podružnic.
Družbena pogodba: z dne 26. aprila 1930 posl. štev. 8772.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice: 100.000 Din
Na to vplačani zneski v gotovini: 100.000 dinarjev.
Poslovodja: Pečevnik Albert, Ljubljana, Masarykova cesta 23.
Za namestovanje upravičen: Poslovodstvo družbe obstoji iz enega ali več poslovodij. Dokler je en sam poslovodja, zastopa družbo in podpisuje zanjo samostojno tako, da pod besedilo tvrdke, pisano od kogarkoli, natisnjeno ali s štampiljko vtisnjeno, pristavi svoje lastnoročno znamenje. Takisto podpisuje firmo za celotno poslovanje imenovani prokurist, toda s pristav-kaom <PP>.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. maja 1930.
(Firm. 667/30 - Rg CIV 157/1.)
•
Sedež firme: Mokronog.
Besedilo firme: Mokronoška tovarna usnja, preje F. Penca, družba z o. z.
Obratni predmet družbe: je tvorniško izdelovanje usnju vseh vrst, obrat parne žage, elektrarne in mlina.
Družbena pogodba: z dne 5. maja 1930.
Višina osnovne glavnice: 100.000 Din, ki je vplačana v gotovini.
Poslovodstvo družbe obstoji Iz dveh poslovodij.
Za namestovanje sla upravičena in firmo
podpisujeta poslovodji-družabnika:	Kalin
Savel, trgovec v Ljubljani, Zulokarjeva cesta št. 13 in Penca Franc, posestnik v Mokronogu kolektivno.
Novo mesto, dne 8. maja 1930.
(FJ/m. 86/30 — Rog. C1106/1.)
«
Sedež firme: Bled.
Besedilo firme: Pension vila Danica, d. z o. z., Bled.
Obratni predmet: Sprejemanje tujcev v stanovanje in oskrbo in sprejemanje teh stanovalcev in drugih gostov na hrano.
Družbena pogodba: z dne 22. aprila 1930 opr. štev. 2660.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice: 20.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: 20.000 dinarjev.
Poslovodje: Skale Danica, zasebnica na Bledu, vila Danica.
Za namestovanje upravičen: Družbo zastopa in njeno tvrdko podpisuje poslovod-kinja na ta način, da pristavlja pod tiskano ali s pečatom odtisnjeno ali od kogarkoli pisano tvrdkino besedilo samostojno svoje ime.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. aprila 1930.
(Firm. 632/30 — Rg C IV 153/1.)
«
Sedež firme: Rožna dolina.
Besedilo firme: Battelino, stavbena družba z omejeno zavezo v Rožni dolini.
Obratni predmet: Izvrševanje vsakovrstnih v stavbeno stroko spadajočih del.
Družbena pogodba: z dne 26. aprila 1930 opr. štev. 2668.
Višina osnovne glavnice: 80.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: 80.000 dinarjev.
Poslovodja: Battelino Valentin starejši, stavbeni podjetnik v Rožni dolini c. XV/8.
Za namestovanje upravičen: Družbo zastopa in njeno tvrdko podpisuje poslovodja na ta način, da pristavlja pod tiskano ali s pečatom odtisnjeno ali od kogarkoli pisano tvrdkino besedilo samostojno svoje ime.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. maja 1930.
(Firm. 658/30 — Rg C IV 155/1.)
*
V firmskem registru odd. B., se je vpisala tvrdka «Singer šivalni stroji d. d.», hrvatski cSinger šivači Strojevi d. d., angleški «Sin-ger Sewing Machine Companv».
Sedež glavne družbe: mesto Elizabeth, država New Jersey.
Sedež podružnice: Slovenjgradec.
Obratni predmet: Prodaja šivalnih strojev, delov šivalnih strojev, pribora, vzorcev itd., vseh drugih tozadevnih predmetov, izdelanih v tvornici -Siinger Manufacturing Company of New Jersey» kakor tudi s tem v zvezi stoječi posli.
Trajanje družbe: za nedoločeno dobo.
Družbena oblika: delniška družba ustanovljena na podlagi pravil ddo. New York od 12. novembra 1904 in odobreuja ministrstva trgovine in industrije z dne 22. marca 1929, br. VI. 1323.
Delniška glavnica: 1,000.000 amerikan-akih dolarjev, razdeljena na deset tisoč delnic po 100 dolarjev, ki se glase na ime lastnika.
Imovina vložena v Kraljevini Jugoslaviji predstavlja vrednost 17.040.000-— Din.
Tvrdka «Singer šivalni Strojevi d. d., glavna podružnica v Zagrebu> je pravna naslednica tvrdke cDruštvo za produju Sin-gerovih šivačih Strojeva Bourne I Co. u Zagrebu>, ter je prevzela vsa aktiva i pasiva te slednje tvrdke.
Glavni (generalni) zastopnik podružnic v kraljevini Jugoslaviji je Inglessis A. Ernest v Zagrebu, ki je pooblaščen, da podružnico zastopa in njeno tvrdko podpisuje na ta način, da pristavi svoj podpis pod tiskano, pisano ali štampiljirano besedilo tvrdke.
Družba objavlja svoje oglase po enkrat v službenem Listu »Narodne novine« v Zagrebu.
Glavno družbo v New Jersey-u zastopajo vsi člani ravnateljstva kolektivno.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 30. aprila 1930.	'
(Firm. 111/30-RgB II 64/2.)
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Zadružna gospodarska
banka, d. d. v Ljubljani:
Ustanovila se je podružnaica na Bledu pod firmo: slovenski: Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani, podružuica na Bledu — srbski: Zadruina privredna banka, a. d. v Ljubljani, filijala na Bledu.
Firma so podpisujo pravnoveljavno tako, da postavljata svoju podpisa pod njeno napisano, nutisnjeno ali s pečatnikom od-tlsnjeuo besedilo ali po dva člana upruvno-gu sveta ali en čluu upravnega svetu in en prokurist ali pa ravnatelj s piokuro in prokurist, vsi kolektivno, ravnatelj in prokuristi vselej s pristavkom »p. p.c (per pro-cura).
Zuradl olajšanja poslovanja smo upravni svet podeliti pravico podpisovanja za posa-
mezne posle dvema ali več višjim uradnikom, ki podpisujejo firmo s pristavkom kot pooblaščenci.
Za podružnico podpisujeta pravnoveljavno pod sodno registriranim besedilom firme r:.zen oseb, upravičenih za podpisovanje po § 31. družbenih pravil, še kolektivno: 1.) en voditelj, odnosno eden izmed njegovih namestnikov, in ena izmed oseb, upravičenih za podpisovanje po § 31. družbenih pravil; 2.) voditelj in eden izmed njegovih namestnikov in 3.) po dva namestnika.
Voditelj (dirigent) podružnice je Zupan Franc, njegov namestnik pa Golias Ivan. j
Ljubljana, dne 29. aprila 1930.
(Firm. 639/30 — Rg B I 625/48.)
II.	Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Ljubljana, v. Petra cesta št. 4.
V trg. registru se je vpisala dne 26. aprila 1930. pri firmi besedilo: I. Kostevc.
Obratni predmet: Trgovina z manufak-turnim in modnim blagom.
Naslednja izprememba: Besedilo tvrdke odslej: I. Kostevc nasl. A. Pirš.
Sedež tvrdke odslej: Ljubljana (Wolfova ulica št. 12).
Imetnik: Pirš Alojzij, trgovec v Ljubljani, \VoIfova ulica št. 12.
Izbriše se dosedanji imetnik tvrdke Kostevc Ivan, trgovec v Ljubljani.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. aprila 1930.
(Firm. 46/30 Zadr. III 3/7.)
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Alko», veletrgovina žg*‘ nja, družba z o. z.
Po sklepu občnega zbora z dne 3. april*
1930., opr. št. 8670, so se izpremenili §§ 7i
8., 10. in 16. družbene pogodbe z dne 6. f®" bruarja 1920.
Družba ima enega ali več poslovodij.
Družbo zastopa poslovodja Šarabon Andrej sam samostojno. Firma se podpisuj® tako, da postavlja svoje ime poslovodja p°^ njeno besedilo, ki je lahko od kogarkoli napisano, natisnjeno ali s štampiljko odti®" najeno. Postavljeni prokurist podpisuje vedno s pristavkom, ki označuje prokuro.
Izbrisali so se poslovodje Spitzer Arnu** Spitzer Viljem in Novakovič Nikola.
L j u b 1 j a n a, dne 30. aprila 1930.
(Firm. 655/30 — Rg C I 80/22.)
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Friderik Hertle.
Besedilo firme odslej: Friderik IIertI«> Jugoradiator.
Ljubljana, dne 12. aprila 1930.
(Firm. 410/30 — Rg A VII 15/2.)
Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: <Droždjenka>, destilacija lavlje montol-droždjenice, društvo s. o. j.
Po notarskem zapisu z dne 17. april* 1930, so sklenili družabniki razdružbo in likvidacijo.
Besedilo likvidacijske firme: cDroždjen-ka>, destilacija lavlje mentol-droždjcnice, društvo s. o. j. v likvidaciji.
Likvidator je vpisani poslovodja Medič Fran, trgovec v Ljubljani.
Ljubljana, dne 26. aprila 1930.
(Firm. 643/30 — Rg C IV 70/2.)
*
Sedež: Ljubljana (Kongresni trg št. 7).
Besedilo firme: M. Drenik.
Izbrisala so jo imetnica Drenik Marija, trgovka v Ljubljani, Gledališka ulica št. 2; vpisala pa se je imetnica Schweiger Gabriela, profesorjeva soproga in trgovka v Ljubljuni, Gledališka ulica št. 10/11.
Ljubljana, dne 12. aprilu 1930.
(Firm. 534/30 — Rg A VI257/2.)
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Ig. Klcinmayr & Fed. Bamberg, družba z o. z.
Izbrisal se je poslovodja Greif Fran; vpisal pa so je poslovodja Mallner Ivan, bančni prokurist v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 36.
Ljubljana, dno 22. apriln 1930.
(Firm. 579/30 Rg C II 63/17.)
•
Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme:	ItaidliuHka destilacija
»FloriaiK. (Izdelovalec Edmund Kavčič),
družim z o. z.
Po sklepu občuoga zbora z dne 3. uprli*
1030., opr. št. 8.669 u, se je Upremenila družbena pogodba z dno 24. februarja
1926., in sicer točke »Petič«, »Sedmič«, »Devetič« in »Dvanajstič« v celoti, točka »Šestič« pa deloma.
Načelništvo družbe sestoji iz dveh ali več poslovodij.
Družbo zastopala sodno in izvensodno kolektivno po dva poslovodji, ki podpisujeta za firmo tako, da pristavljata svoja podpisa njenemu natisnjenemu, napisanemu ali štampiljiranemu besedilu.
Izbrisali so se poslovodje Spitzer Viljem, Spitzer Armin in Novakovič Nikola.
Ljubljana, dne 30. aprila 1930.
(Firm. 656/30 Rg C III 37/8.)
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Tovarna kovinskih izdelkov M. Lajovic, družba z o. z.:
Po notarskem zapisu z dne 4. januarja
1930., posl. št. 8378, so se izpremenile točke »Desetič«, »Enajstič« in »Sedemnajstič« družbene pogodbe z dne 17. marca 1928. ter se glasita točki: »Desetič«: Družba ima dva ali več poslovodij. — Od poslovodij, postavljenih v družbeni pogodbi z dne 17. marca 1928. ostane nadalje poslovodja družbe le še gospod Lajovic Milivoj Emil nepreklicno v tej funkciji do (enointridese-tega) 31. decembra 1934. (tisočdevetstošti-riintrideset). — Gospod Lajovic Milivoj Emil se more v tej dobi odpoklicati od poslovodstva le tedaj, če postopa pri poslovodstvu ali polaganju računa nepošteno, ali se stori krivega kakega kaznivega dejanja, zlasti prestopka po §§ 121, 122 in 123 z dne 6. marca 1906., štev. 58 drž. zak. avstr. — S tem se izključuje uporaba § 27 zakona o trgovskih pomočnikih z dne 16. januarja 1910. drž. zak. avstr. štev. 20. — Sicer se pa imenujejo poslovodje družbe od strani družabnikov bodisi na občnem zboru ali potom sklepa, storjenega v smislu § 34 zakona o družbah z omejeno zavezo. — V teh sklepih se določi tudi število poslovodij.« »Enajstič«: Družbo zastopata dva poslovodji kolektivno. Tvrdka družbe se podpisuje tako, da pod besedilo tvrdke, ki je lahko od kogarkoli pisano, tiskano ali štampiljirano, pristavi vsak poslovodja kolektivno z drugim poslovodjo svoj podpis, ali pa z imenovanim kolektivnim prokuristom svojeročno. — Postavljeni kolektivni prokurist podpisuje vedno s pristavkom, ki označuje prokuro.«
Izbrisala sta se poslovodja Hrovat Jakob
Lai°vic Mira; vpisala pa sta se poslovodji ing. Bečka Oldfich v Pragi, Smichov, 'Klicperova ulica št. 1, in Hebek Josef, obratovodja v Kolinu V.
Ljubljana, dne 26. aprila 1930.
(Firm. 82/30 Rg C III 209/2.)
♦
Sedež: Ljubljana.
V trg. registru se je vpisala dne 5. maja 1930 pri firmi: besedilo: »Jeklo«, trgovina jeklenih predmetov, družba z o. z. v Ljubljani, obratni predmet: komisijska trgovina z jeklenimi predmeti in vsem orodjem za obdelovanje lesa, naslednja izprememba: Z notarskim zapisom z dne 28. aprila 1930., opr. štev. 8776, se je z veljavo sklepa, storjenega na občnem zboru, spremenila družabna pogodba z dne 6. maja 1925, opr. štev. 3.950, v odstavku »Tretjič«.
Obratni predmet družbe je trgovina z železnino in z vse ml predmeti, ki spadajo ,v to stroko in s tozadevnimi polizdelki, si-rovinami in potrebščinami.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, od. III., dne 5. maja 1930.
(Firm. 660/30 Rg C II 219/9.)
•
Sedež: Kranj.
V trg. registru se je vpisala dne 5. maja 1930. pri firmi besedilo: »Vulkan«, tvornica in gumijeve izdelke, družba z o. z. v Kranju naslednja izprememba:
Izbriše so poslovodja Beer Julius; vpišeta so poslovodji Goldschuiid Hugo, ko-morcijski svetnik in generalni direktor tvrdko Semperit-Werke, Wion I, Ilelfers-dorferstrasso 11/13 in dr. Fuchs Hugo, namestnik generalnega direktorja, ondi.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. muja 1930.
(Firm. 631/30 Rg C I 114/27.)
•
Sedež: Ljubljana.
V trg. registru se je vpisala dne 5. maja
1980., pri firmi Matko Arko slodeča i/. e-motnim:
Izbriše so dosedanja imetnica tvrdko Tu v vdova Arko roj. Več; vpiše 8e imetni-
ca tvrdke Kramar Josipina, trgovka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 5.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, od. III, dne 5. maja 1930.
(Firm. 659/30 Pos. II 173/4.)
*
Sedež: Ljubljana.
V trg. registru se je vpisala dne 26. aprila 1930. pri firmi besedilo: Kreditni zavod za trgovino in industrijo, sledeča izprememba:
Izbrišeta se prokurista Greif Fran in Sark Rudolf.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. aprila 1930.
(Firm. 625/30 Rg B I 136/14.)
*
Sedež: Ljubljana.
V trg. registru se je vpisala dne 26. aprila 1930 pri firmi besedilo: Bergodac & Co., družba z o. z., naslednja izprememba:
Izbriše se poslovodja Salvador Anton; vpiše pa se poslovodja Žirovnik Janko, trgovec v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 6. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. aprila 1930.
(Firm. 621/30 Rg C IV 106/2.)
*
Sedež firme: Šmartno pri Slovenjgradcu
V trg. registru odd. A se je vpisalo pri firmi: »J. Pušnik i dr.« obratni predmet: izdelovanje in prodaja mlinskih izdelkov in nakup ter prodaja poljskih pridelkov,
da se je družba razdružila in da je stopila v likvidacijo.
Likvidatorja:	družabnika Hribernik
Franc Franc in Mar zel Aleš.
Likvidacijska firma: J. Pušnik in dr. v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidacijsko firmo podpisujeta kolektivno oba likvidatorja.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 30. aprila 1930.
(Firm. 109/30 Rg A II 219/5.)
*
Sedež: Jesenice:
V trg. registru se je vpisala dne 26. aprila 1930. pri firmi besedilo: Markelj Maks, carinski posrednik naslednja izprememba:
Sedež podjetja odslej: Rakek.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. aprila 1930.
(Firm. 627/30 Rg A VI 255/2.)
*
III.	Izbrisale so se nastopne 1 i r m e :
Sedež firme: Ljubljana.
Izbrisala se je v registru dne 22. aprila 1930. radi prenosa sedeža v Mirno.
Besedilo firme: Bulc & Ko., tovarna za izdelovanje krede in krednatih produktov Jugokreda, družba z o. z.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 19. aprila 1930.
(Firm. 603/30 C III 220/3.)
*
Sedež firme: Ljubljana.
Izbrisala se je v registru dne 5. maja 1930. radi razdružitve:
Besedilo firme: »Alpcko«, trgovska industrijska družba Al. Pečevnik & Cie., Ljubljana.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 5. maja 1930.
Firm. 666/30 Rg A V 182/2.)
*
Sedež firme: Ljubljana.
Izbrisala se je v registru dne 5. maja 1930. radi prodaje tvrdke.
Besedilo firme: V. Scagnetti.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. maja 1930.
(Firm. 661/30 Rg. A I 124/28.)
Vpisi v zadružni register.
I.	Vpisale so se nastopne zadruge:
Sedež zadruge: Ljubljana.
Besedilo firme: «Lastni dom», registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen, da svojim članom (fizičnim ali pravnim osebam) preskrbuje primerna stanovanja s tem, da zida ali nakupuje hiše, katere potem članom prodaja ali prepušča v najem, oziroma jim oddaja v njih posamezne prostore.
Zadružna pogodba: z dne 11. aprila 1930.
Vsuk zudiužaik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z enkratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo po objavi v listu «Na rodni gospodar>.
Načelništvo obstoji iz zadružnikov. Člani načelništva so: Ovsenek Josip, profesor v Ljubljani, Florjanska ulica 18; Valenčič dr. Vlado, uradnik Zadružne zveze v Ljubljani, Pražakova ulica 11; Kulovec dr. Fran, min. v p. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7; Debevc dr. Fran, zdravnik splošne bolnice v Ljubljani, Miklošičeva cesta 18; Kržan dr. Franc, ravnatelj Ljudske posojilnice v Ljubljani; Mohorič dr. Jakob, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta 10 in Zor Vinko, tajnik v Ljubljani, Sv. Petra cesta 80.
Pravico zastopati zadrugo ima: Zadrugo zastopa in zanjo podpisuje načelstvo na ta način, da se pod tvrdko zadruge, ki je lahko pisana ali s pečatom natisnjena, podpišeta po dva uda načelstva.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
' odd. III., dne 26. aprila 1930.
(Firm. 594/30 — Zadr. IX. 139/1.)
*
Sedež firme: Trstenik.
Besedilo firme: Živinorejska zadruga na Trsteniku, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Namen zadruge je povzdigniti živinorejo z zboljšanjem domačih in udomačenih pasem vseh vrst živine z ozirom na določen rejski cilj in zboljšanje prodajnih razmer glede živine.
Kot rejski cilj si postavlja zadruga vzrejo živine, ki se odlikuje po čim večji hasno-vitosti, posebno glede mlečnosti, nadalje glede mesnosti in uporabe za vprego.
V ta namen zadruga: a) preskrbuje dobre plemenjake one pasme, ki je v njenem okolišu zakonito določena, oziroma daje podpore za njih nakup ali vzdrževanje; b) vpelje rodovnik (matično knjigo) in skrbno izbira živali, ki so za vpis v rodovnik sposobne; c) skrbi za vzrejo telet, ki izvirajo od živali, vpisanih v rodovnik; č) skrbi za zavarovanje živine; d) posreduje pri prodaji in nakupu plemenske živine s tem, da objavlja od časa do časa podatke iz rodovnika in da vodi seznam živali, ki so na prodaj; dalje posreduje pri prodaji žive ali zaklane živine; e) širi pouk o umni živinoreji s posebnim ozirom na dobro pokolenje in vzrejo živine; f) se udeležuje živinorejskih razstav in prireja krajevne oglede onih plemenskih živali, ki so vpisane v rodovnik.
Zadružna pogodba: z dne 30. marca 1930. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa s petkratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo z nabitjem na razglasno desko zadruge.
Načelništvo obstoji iz načelnika, tajnika in štirih odbornikov.
Člani načelništva so: Pernč Alojzij, posestnika sin, Povlje 1, načelnik; Perčič Andrej, posestnika sin, Povlje 9, tajnik; Rozman Anton, posestnika sin, Povlje 8; Perčič Janez, posestnika sin, Babni vrt 1; Kokal Valentin, posestnik, Srednja vas 5; Logar Alojzij, posestnika sin, Letence 9.
Pravico zastopati zadrugo ima: Zadrugo zastopata in njeno tvrdko podpisujeta po dva člana načelstva.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. aprila 1930.
(Firm 609/30 — Zadr. IX. 142/1.)
*
Sedež zadruge: Primskovo.
Besedilo firme: Kmetijska strojna zadruga na Primskovem pri Kranju, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen pospeševati gospodarstvo svojih članov in sicer s tem, da nabavi potrebne kmetijske stroje in druge priprave za pogon in obdelavo ter jih daje svojim članom v uporabo.
Zadružna pogodba: z dne 16. marca 1930. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa s trikratnim zneskom
istega.
Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo na Primskovem.
Načelništvo obstoji iz načelnika, pod-naeelnika in treh odbornikov.
Člani načelstva so: Lokar Ivan, posestnik, Primskovo št. 11, načelnik; Krč Miha, posestnik, Gorenje št. 7, podnačelnik; Novak Janez, posestnik, Primskovo št. 30; Celar Miha, posestnik, Primskovo št. 9 in Likozar Franc, posestnik, Primskovo št. 1.
Pravico zastopati zadrugo ima: Zadrugo zastopa in njeno tvrdko podpisuje načelstvo na ta način, da se podpišeta pod njeno tvrdko po dva člana načelstva.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. aprila 1930.
(Firm. 610/30 - Zadr. IX. 145/1.)
Sedež zadruge: Voglje.
Besedilo firme: Živinorejska zadruga ' Vogljah, registrirana zadruga z omejen
zavezo.
Obrat in predmet: Namen zadruge je po vzdigniti živinorejo z zboljšanjem domači) in udomačenih pasem vseh vrst živine » ozirom na določen rejski cilj in zboljšanji prodajnih razmer glede živine.
Kot rejski cilj si postavlja zadruga vzreji živine, ki se odlikuje po čim večji hasno vitosti, posebno glede mlečnosti, nadalji glede mesnosti in uporabe za vprego.
V ta namen zadruga: a) preskrbuje dobri plemenjake one pasme, ki je v njenen okolišu zakonito določena, oziroma daj podpore za njih nakup ali vzdrževanje
b)	vpelje rodovnik (matično knjigo) ir skrbno izbira živali, ki so za vpis v rodov nik sposobne; c) skrbi za vzrejo telet, k izvirajo od živali, vpisanih v rodovnik č) skrbi za skupne pašnike za plemenski živino in po možnosti za zavarovanje ži vine; d) posreduje pri prodaji in nakupi plemenske živine s tem, da objavlja od čas: do časa podatke iz rodovnika in da vod seznam živali, ki so na prodaj; dalje po sreduje pri prodaji žive ali zaklane živine
e) širi pouk o umni živinoreji s posebniu ozirom na dobro pokolenje in vzrejo živine:
f) se udeležuje živinorejskih razstav in pri reja krajevne oglede onih plemenskih ži vali, ki so vpisane v rodovnik.
Zadružna pogodba: z dne 7. aprila 1930 Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa s petkratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo z nabitjem na raz glasno desko zadruge.
Načelstvo obstoja iz načelnika, tajnika in 5 odbornikov.
Člani načelništva so: Zupanc Anton, po sestnik, Voglje 36, načelnik; Vehovec Ja nez, posestnika sin, Voklo 16, tajnik; Tičai Franc, posestnik, Voglje 33; Globočnik Vencelj, posestnik, Voglje 34; Tičar Janez posestnik, Voglje 15; Milar Franc, posest nik, Voklo 23; Čebašek Jurij, posestnik Voklo 41.
Pravico zastopati zadrugo ima: Zadrugi
zastopata in njeno tvrdko podpisujeta po
dva člana načelništva.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 26. aprila 1930.
(Firm. 618/30 — Zadr. IX. 148/1.;
♦
II.	Vpisale so se izpremembf in dodatki pri nastopnih za d r u g a h :
Obrtno hranilno in posojilno društvo, re
gistrovana zadruga z omejeno zavezo na Bledu;
Pravica sopodpisovanja za zadrugo se je podelila uradniku zadruge Arku Bogomiru z Bleda.
Ljubljana, dne 22. aprila 1930. (Firm. 458/30 Zadr. VII 76/28.)
*
Kmetijsko društvo v Gorjah, registrova na zadruga z omejeno zavezo.
Izbrisal se je član načelništva Polda Ja kob; vpisal pa se je član načelništva Kocjančič Anton, posestnik v Krnioi št. 50 Ljubljana, dne 22. aprila 1930. Firm. 528/30 Zadr. II 17/63.)
•
Splošna hranilnica in posojilnica za Jesenice in okolico, registrovana zadruga ? omejeno zavezo na Jesenicah.
Izbrisal se je član načelništva Pintar Josip; vpisal pa se je član načelništva Mirtič Ivan, tvorniški delavec na Javorniku št. 55. Ljubljana, dne 22. aprila 1930. (Firm. 599/30 Zadr. VII 278/6.)
•
Kovinarska in nabavna zadruga v Les
cah, registrovana zadruga z omejeno za vezo.
Izbrisala sta se člana načelništva Pri stave Ignac in Kapus Ivan; vpisala pa sta se člana načelništva Fajfar Janko, ključavničar v Predtrgu, in Mandeljc Anton, kovač na Dovjem.
Ljubljana, dne 23. aprila 1930. (Firm. 435/30 Zadr. IX 7/2.)
*
Občekoristna stavbena zadruga »Ljudski dom«, registrovana zadruga z omejeno za vezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 25. fe bruarja 1930. so se izpremenila zadružna pravila v §§ 6., 10., 12., 17., 19., 21., 28 in 34.
Načelništvo sestoji iz petih članov. Izbrisali so se člani načelništva dr. Basaj Josip, Medved Anton, Gruber Karel, Ras-berger Anton, Voje Ignacij in Pleničar Bogo; vpisali pa so se člani načelništva
dr. Demšar Josip, profesor, Osana Josip, gimnazijski profesor, dr. Pečjak Gregorij, gimnazijski profesor v p., in Vrhovec Ivan, zasebni uradnik — vsi v Ljubljani.
Ljubljana, dne 22. aprila 1930.
(Firm. 581/30 Zadr. V 133/33.)
*
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrisali so se člani upravnega odbora dr. Modic Ivan, ing. Fatur Dragotin, Rostan Ivan in Fink Ignacij; vpisali pa so se člani upravnega odbora Žigon Alojzij, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani (predsednik), dr. Šapla Anton, agrarni inšpektor v Ljubljani, Šubičeva ulica št. 3, (podpredsednik), Pečnik Anton, arhivski uradnik v Ljubljani, Vrazov trg št. 3, in Ilovar Ivan, davčni izterjevalec v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 6.
Ljubljana, dne 22. aprila 1930.
(Firm. 597/30 Zadr. VII 88/19.)
*
V zadružnem registru se je dne 6. maja 1930. vpisalo pri firmi: Nabavljalna zadruga državnih nameščencev na Bledu, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Po sklepu občnega zbora z dne 2. februarja 1930. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Stuchly Leopold, podpolkovnik v p., Rus Franc, nadučitelj, in Tom-še Valentin, kr. gozdar.
Likvidacijska firma: Nabavljalna zadruga državnih nameščencev na Bledu, r. z. z
o.	z. v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorji skupno podpisujejo likvidacijsko firmo.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. maja 1930.
(Firm. 624/30 Z dr. VII 152/12.)
— -----------
Razglasi raznih uradov in oblastev.
- — ♦----
Št. 2663/1 H. F. 1930.	1232
Razpis.
Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji drž. železnic v Ljubljani odda na osnovi pravilnika za zdravniško službo bol. fonda za drž. prometno osebje in pravilnika o ureditvi centralnih ambulant za specialno zdravljenje službo specialista za pljučne bolezni v centralni ambulanti v Ljubljani, Celovška cesta 4.
Natančnejša pojasnila daje podpisana uprava med uradnimi urami.
Kolkovano in pravilno opremljeno prošnjo je treba vložiti do 25. maja 1.1. pri podpisani upravi
Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, dne 10. maja 1930.
— ♦ ■-
Br. 463/3 ex 1930.	1.260
Razglas.
Ker zakupna doba za občinski lov v Braslovčah poteče z dnem 31. maja 1930, se razpisuje v smislu § 13. zakona z dne 21. septembra 1906. dež. zak. in ukaza št. 5 iz leta 1907. radi oddaje lova v zakup za bodočo zakupn o dobo, to je, od 1. junija 1930. do 81. maja 1936., javna dražba na dan
21.	maja 1930 ob % 10. uri
in sicer v občinski pisarni Braslovče.
Predmetno lovišče obsega 4545 ha in 67 a. Že izvzeto od zakupa je pri tem lastno lovišče ge. Cerri Hane v izmeri 118 ha, 11 a in 30 m’.
Izklicna cena znaša 3500 Din, vadij 3500 dinarjev. Na dražbi dognana zakupnina se zviša ali zniža, ako se radi končne odločitve o morebitnih prizivih ali v smislu daljujih določb citiranega lovskega zakona občinsko lovišče poveča ali zmanjša, in sicer v razmerju razsežnosti povečanja ali zmanjšanja.
Ostali dražbeni pogoji se morejo vpo-gledati med uradnimi urami na sreskem načelstvu v Celju on todeu pred dnem razpisan« dražbe med običajnimi a rad ni ml
urami ali na dan dražbe pol ure pred napovedanim časom dražbe.
Sresko načelstvo v Celju, dne 14. maja 1930.
Štev. 21.	1254.
Razglas.
Na podlagi § 23. zakona o narodnih šolah in odobrenega načrta in proračuna ter sejnega sklepa krajevnega šolskega odbora z dne 11. maja 1920. razpisuje podpisani odbor javno ofertno licitacijo za gradnjo nove šole v Mohorjih, to je zidarskih, tesarskih, mizarskih in raznih rokodelskih del.
Pravilno kolkovane ponudbe je predložiti županstvu občine Rob v zaprti kuverti najpozneje do 2. junija 1930. do 12. ure opoldne.
Načrt, stroškovnik, splošni in tehnični pogoji so na vpogled pri županstvu občine Rob. Odbor si pridržuje pravico oddati delo ne glede na višino vsote, ne da bi mu bilo treba za to navesti razlogov.
Krajevni šolski odbor v Mohorjih, pošta Rob pri Vel. Laščah.
 ♦---------
Opr. štev. 4034/11.	1236
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje, razpisuje na dan 2 6. maja 1930. ob 11. uri nabavo: 500 m vodovodnih cevi 1J4", 100 kmd. flanš, okroglih 1K", 40kmd. ventilov, transportnega traka.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje,
dne 9. maja 1930.
Opr. št. 3648/11.	1147	2-1
Razpis dobave.
Podpisana direkcija razpisuje na dan
19.	maja 193 0. ob 11. uri nabavo: 2 trofaznih oljnih transformatorjev in 1500 kg tračnikov.
Pogoji se dobijo pri njej.
Direkcija državnega rudnika v Velenju, 29. aprila 1930,
— ► — ■
Št. 3910/11.	1155	2-1
Razpis dobave.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 2 2. maja 193 0. ob
11.	uri sledeče nabave: 2000 kg pšenične moke št. Ogg, 8000 kg št. Og, 15.000 kg št. 6, 300 kg rozin, 2500 kg koruze, 1000 kg bučnega olja, 1000 kg kave Santos Extra Primes, 1000 kg koruznega zdroba, 300 kg pšeničnega zdroba, 500 kom. sirkovih metel, 100 kg čaja, 2000 kg svinjske masti. Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje,
dne 3. maja 1930.
1163
Opr. št. 3753/11.	1148 2-1
Razpis dobave.
Podpisana direkcija razpisuje na dan
19.	maja 193 0. ob 11. uri nabavo: 10 ventilov in
100 m Mannesmannovih cevi. Pogoji se dobijo pri njej.
Direkcija državnega rudnika r Velenju, 29. aprila 1930.
Opr. št. 3802/11.	1182 2—1
Razpis dobave.
Podpisana direkcija nabavi dne 19. maja 193 0. ob 11. uri: 1 elektromotor, 12 HP, poluzaprta konstrukcija, 500 Voltov, 50 per/sek.
Pogoji se dobijo pri njej.
Direkcija državnega rudnika t Velenju,
dne 2. maja 1930.
Razne objave.
Objava.
Odbor Mestne hranilnice v Ptuju je sklenil na svoji soji dne 8. maja 1930. likvidirati Kreditno društvo mestne hranilnice v Ptuju in izvesti likvidacijo v štirih mesecih
po objavi v »Službenem Listu«. Za likvidatorje so izvoljeni gg. Anton Brenčič, dr. Matej Senčar, Alojz Brenčič, Ivan Steudte, iTinko Kreft in Franc Zorčič, vsi v Ptuju.
v r 4 u j u, dne 8. maja 1930.
1136 3-2	*
Poziv upnikom.
Zadruga: Ervverbs- und W i r t -
schaftsgenossenschaf t der ver-einigten S c h uh m a ch e r m e i -ster fiir Heeresllef erung, regi-strierte Genossenschaft mit beschrankter Haftung fiir Marburg und Umgebung v Mariboru v likvidaciji, pozivlje upnike, naj ji prijavijo terjatve do dne 1. junija 1930.
V Mariboru, dne 24. aprila 1930.
Likvidator: Potočnik Ivan s. r.
v Mariboru, Tkalska ulica št. 11.
1235
Objava.
Šolsko izpričevalo I. razreda deške meščanske šole v Celju, izdano leta 1910, glaseče se na ime Kopač Adalbert, rojen
24./VIII. 1896, se je izgubilo, in se s tem proglaša za neveljavno.
Kopač Adalbert s. r.
1239
Razid društva.
'cProsvetno in podporno društvo za Barje v Ljubljani> se je glasom sklepa občnega zbora z dne 30. marca 1930, prostovoljno razšlo.
VLjubljani, dne 13. maja 1930.
Zadnji društveni predsednik: Ivan Keržin, Ljubljana, Ižanska cesta št. 21.
1240
Objava.
Izgubila sem uradniško legitimacijo, izdano leta 1926. v Tržiču na ime A n ž i č Marija, učiteljica.
Proglašam jo za neveljavno.
Anžič Marija, učiteljica, Trebelno, s. A
1246
Objava.
Izgubil sem izpričevalo VII. .azreda drž. realne gimnazije v Kočevju za šolsko leto 1928/29 na ime: Goedrich Pavel iz Lounke pri Krnovem (C. S. R.).
Izpričevalo proglašam za neveljavno.
V Kočevju, dne 12. maja 1930. Goedrich Pavel s. r., učenec VIII. razreda drž. realne gimnazije v Kočevju.
Vabilo na izredni občni zbor
Trgovske industrijske delniške družbe »Merkur« v Ljubljani
n a dan
2 6. maja 1930 ob 11. uri do p. v posvetovalnici Kranjske hranilnice v Ljubljani e sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo predsedstva. — 2. Volitev upravnega sveta. — 3. Volitev nadzorstva. — 4. Sprememba pravil: §10. prvi odstavek: »Upravni svet sestoji iz najmanj 5, največ 9 č lanov.« K § 14. s e doda še 4. odstavek: »V posebno nujnih primerih se lahko donese sklep uprave tudi pismenim ali brzojavnim potem. Ce se kak član na tak predlog tekom 14 dni o njem ne izjavi, se smatra, da se z njim strinja.« — 5. Slučajnosti.
Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni delničarji, ki najkesneje 8 dni pred občnim zborom založo delnice, ki tvorijo podlago za njihovo glasovalno pravico, pri Kranjski hranilnici v Ljubljani. Delničarjem, kateri na tu način dokažejo svojo glasovalno pravico, 36 izdajo legitimacije, ki se glase na njihovo ime, in v katerih je navedeno število založenih delnic in na iste odpadajočih glasov.
Ljubljana, dno 12. maja 1930.
1265	Upravni svet.
♦ ■ —
1241
Vabilo na IX, redni občni zbor
t, t. »Kovina« prva metal a.gičnu jugoslovanska industrija J. d. Maribor,
ki se vrši
dne 30. maja 1930 ob 3. uri pop. v pisarniškem poslopju na Teznem.
Spored: 1.) Poročilo upravnega sveta.
2.) Poročilo nadzorstvenega sveta. 3.) Odobritev bilance za leto 1929. 4.) Volitve v nadzorstveni svet. 5.) Volitve v upravni svet. 6.) Slučajnosti.
Posest vsakih 10 delnic daje pravico na en glas. Delničarji, kateri hočejo izvrševati pravico glasovanja, morajo svoje delnice položiti najmanj 4 dni pred sestankom občnega zbora pri družbeni blagajni v Mariboru.
Maribor, datum ;zdaje «Sl, 6sta>'.
Upravni svet.
 » —
Vabilo na IX. redni občni zbor
delničarjev firme »S 1 o g r a d«, slovenska gradbena in industrijska d. d. v Ljubljani,
ki bo
dne 3. junija 193 0. ob 16. uri v prostorih Prometnega zavoda za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 15.
Dnevni red: 1.) Poslovno poročilo upravnega sveta za leto 1929. 2.) Predložitev bilance za leto 1929. 3.) Poročilo nadzorstvenega sveta. 4.) Sklepanje o absoluto-riju upravnemu in nadzorstvenemu svetu,
5.) Sklepanje o uporabi čistega dobička.
6.) Dopolnilna volitev v upravni svet.
7.) Dopolnilna volitev v nadzorstveni svet.
8.) Slučajnosti.
Iz § 16 družbenih pravil: Na občnem zboru daje vsakih 20 delnic pravico do enega glasu.
Zaradi glasovanja morajo položiti delničarji 6 dni pred občnim zborom svoje delnice pri družbeni blagajni.
V Ljubljani, dne 14. maja 1930.
1258	Upravni	svet.
Vabilo na izredni občni zbor,
ki ga bo imela »DRAVA«
lesna industrijska delniška družba v Mariboru, v soboto, dne 31. maja 1930.
ob 15. uri v prostorih Ljubljanske kreditno banke, podružnice v Mariboru, z nastopnim dnevnim redom:
Volitev, odnosno določitev nadzorstvenega sveta za poslovna leta 1927., 1928., 1929. in 1930.
Pripomba: Po § 10. pravil družbe, daje posest 10 delnic pravico do enega glasu. Delnice, upravičene za glasovanje, se morajo založiti z nezapadlimi kuponi vred vsaj štiri dni pred občnim zborom pri Ljubljanski kreditni bankij podružnici v Mariboru.
Upravni svot.
Vabilo na VIL redni občni zbor
ki ga bo imela »S L A V I J A«
jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani,
v četrtek, dne 12. junija 193 0.
ob 15. uri v prostorih Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani.
Dnevni red:
1.) Poročilo upravnega sveta in predložitev računov za VII. poslovno leto;
2. poročilo nadzorstvenega sveta in podelitev absolutorija upravnemu in nadzorstvenemu svetu;
8.) predlog o razdelitvi čistega dobička;
4.) dopolnilne volitve v upravni svet;
5.) volitev revizorjev in njih namestnikov;
6.) slučajnosti.
Po § 14. pravil se lahko udeleži občnega zbora vsak delničar, ki je upravičen za glasovanje, in sicer osebno ali po zastopniku, ki se mora izkazati s pismenim pooblastilom in biti sam delničar, če je vsaj osem dni pred občnim zborom deponiral najmanj 10 delnic s še nezapadlimi kuponi vred na mestu, določenem v razglasu. Na vsakih deset delnic pride na občnem zboru en glas. Delnice se deponirajo pri Ljubljanski kreditni banki ali Obrtni banki v Ljubljani.
V L j u b I j a n i, dne 14. maja 1930.
Upravni svet.
l&laja kraljevska banska uprava dravske banovine. Odgovorni urednik: Pohar Kobert v Ljubljani. Tiska ln zalaga: Tiskarna »Merkur« v Ljubljani; njoa predstavnik: Otmar Micluilek v Ljubljani.