VIJ A ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE ■■■■■■■ A
tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 II

i uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan I I 1%

an Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr- lil ^
[Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo- I II %

I tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat I III

Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 I lil

jo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, poštnina plačana v gotovini
■X • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna
ti tisk, Kočevje • Revijo sofinancira Raziskovalna in Kul-

f upnost Slovenije.

XVI. letnik
December 1977

timova igračka

VETRNICA

Material: List papirja kvadratne oblike 10 X

X 10 mm. Bucika ali tanek žebelj. Šiba premera

15 mm, dolžine 400 mm.

Orodje: Škarje za papir in žepni nožek.

Potek dela:

1. List kvadratne oblike nareži po diagonalah
tako, da ne prideš čisto do sredine.

2 .  Vsak drugi vogalček previdno zapogni proti
središču.

3. Vse štiri tako nabrane vogalčke prebodi z žeb¬
ljičkom in pritrdi vetrnico na konec primerno
debele šibe.

4. Med vetrnico in šibo pritrdi košček lesa, da
zmanjšaš trenje.

PETEROKRAKA ZVEZDA

Material: List papirja kvadratne oblike.

Orodje: Škarje za papir.

Potek dela:

1. Pregani kvadratičen kos papirja na polovico
(slika 1).

2. To polovico pregibaj v zgibe po sliki 2, 3 in 4.

3. Papir odreži po vzporednici roba AB, ozna¬
čeni po sliki 5.

4. Če pri prvem rezu peterokraka zvezda ni pra¬
vilna, poskusi še enkrat in druga bo gotovo

Uporaba: Kot okraski ob državnih praznikih z
okna, razrede, za parole s peterokrako zvezdo.

TIM 4

December 1977 XVI. letnik

TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO
DEJAVNOST MLADINE • Izdaja Tehniška založ¬
ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja
uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič,
Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone
Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka
Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični
urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat
letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamez¬
na številka 7,00 din • Revijo naročajte na naslov:
TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči
račun: 50101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬
ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirata Razisko¬
valna in Kulturna skupnost Slovenije.

SLIKA NA NASLOVNI STRANI

Električni generatorji v hidroelektrarnah proizva¬
jajo električno energijo pri napetosti 6 kV, še po¬
gosteje pa 10 kV. Ta napetost se transformira
na 35 kV, pa tudi na 110 kV. Električna energija
pri višji napetosti se pretaka po daljnovodih do
transformatorskih postaj. Čim višje so napetosti,
tem manjši so tokovi in s tem izgube v vodih.
Slika prikazuje energetski transformator; navitja
in jedro v kotlu s transformatorskim oljem, ki

rabi za izolacijo in odvod toplote.

KAZALO

TIMOVA POŠTA . 145

PRVI KORAKI

Ali človek lahko leti z močjo svojih

mišic? . 147

MODELARSTVO

Raketa De M ato . 150

Za mlade fizike . 152

Maketa rakete Honest John . ... 152

Gumijast motorni čoln . 154

Navpični vzlet . 156

DALJINSKO VODENJE

RC sprejemnik Tim X (III) . 157

RADIOAMATERSTVO

Transistorski kratkovalovni reakcijski

sprejemnik . 161

Integrirana vezja . 169

BRANJE

Disney World  — pred in za kulisami . 174

Logične naloge . 180

ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA

Prva dirka v Ameriki . 181

MALI OGLASI . 185

TIMOVA FANTASTIKA

Ladja zibelka . 187

ZANKE IN UGANKE . 191

SLIKA NA ZADNJI STRANI OVITKA

Model beneške galeje iz sedemnajstega sto¬

letja. Tipična jadrnica veslača, ki je služila za
trgovanje v Sredozemlju.

timova pošta

Ljubljančan Uroš Rumpret nam piše takole:
Sem dolgoleten naročnik Tima in vnet mode¬
lar. Izdelal sem že precej modelov, prav
zdaj pa konstruiram model RC jadralnega
letala. Prosim za pojasnilo, kje lahko kupim
ali si sposodim katalog aeroprofilov za le¬
teče modele s koeficienti Cx, Cy, Re šte¬
vili in drugimi podatki. Že vnaprej se vam
zahvaljujem za informacijo.

Moj odgovor bo, kot že večkrat, nepopoln.
Ni mi uspelo nabrskati kaj več kot to, da
je prav o teh profilih veliko pisal v naši
reviji tov. Marjan Klenovšek v XIV. letniku,
nedvomno pa imajo te podatke in tovrstno
literaturo tudi v modelarskih klubih, ki se
ukvarjajo s letalskim modelarstvom. Dva od
njih sta: Brodarsko modelarski klub Ljublja¬
na, Ob Ljubljanici 36, 61000 Ljubljana in
Mladinski tehnični center, Rimska c. 24,
prav tako iz Ljubljane.

Peter Pavčič iz Kranja pravi takole:

Pred kratkim sem dokončal maketo letala
AVIA, ki pa je žal letelo samo enkrat. Imel
sem preslab dizelski motor, zato se je ma¬
keta v zraku dobesedno zibala, pri prista¬
janju pa se je nagnila in grdo zadela ob
asfalt, tako, da sem jo »po obrokih « nosil
domov (seveda je bila temu kriva tudi moja
nespretnost).

Zanima me, če boste tudi za maketo LIBIS
520, tistemu, ki jo bo prvi izdelal, poslali
motorček zanjo?

K prvemu delu pisemca lahko rečem le to,
da je tudi v modelarstvu vsak začetek te¬
žak, vendar kljub temu ne gre obupati, saj
po drugi strani le vaja dela mojstra. Na
zastavljeno vprašanje pa moram žal odgo¬
voriti negativno; tokrat nismo predvideli
nobenih nagrad. Saj bo dovolj velika nagrada
tudi lepo narejena maketa, mar ne?

Pošteno se je razpisal  Janko Nevšek iz Rovt:
Hodim v osmi razred osn. šole v Žireh. Na
Tim sem naročen že tretje leto. Na splošno

TIM 4 • 77/78 1  45

TIM 4 • 77/78 >|40

mi je revija všeč, mislim pa, da bi bil že
čas, da izpolnite obljubo in pričnete objav¬
ljati osnove radiotehnike. Ukvarjam se pred¬
vsem z radioamaterstvom, čeprav kdaj pa
kdaj zaidem tudi na modelarsko področje.
Doslej sem se ukvarjal s »klasičnim« ra¬
dioamaterstvom, zdaj pa bi rad spoznal tudi
transistorsko tehniko, vendar imam tu še
premalo izkušenj. Zato vas prosim, da na¬
vedete naslove knjig s področja radioteh¬
nike, radiomatarstva, tehnike laserjev, ra¬
darjev in televizije, lahko tudi srbohrvatske.
Navedite tudi cene knjig in naslove založ¬
nikov.

Potem sledi še kopica vprašanj in lep poz¬
drav. Hvalevredno je, da se želi Janko tako
temeljito poučiti o novem področju, čudi
pa me, da ni prišel na misel, da je pravi
naslov za informacije v zvezi s strokovno
literaturo najbližja knjižnica, takoj za tem pa
knjigarna. Tam mu bodo na vsa vprašanja
najbolj strokovno odgovorili. Timova pošta
bi bila preobsežna, če bi se ukvarjala s
takimi rečmi. Zdaj pa še odgovori na vpra¬
šanja, ki jih naš bralec zastavlja na koncu:
v trgovini Mladi tehnik prodajajo raznovr¬
sten elektrotehnični material, seveda tudi
upore. Za cene boš zvedel prav tam. O
oznakah na transistorjih smo pisali že to¬
likokrat v teh treh letih, kar si naročen na
Tim, da jih ne bi bilo umestno ponavljati še
v pošti. Ves našteti material boš najlaže do¬
bil prek Timovega oglasa, ki jih objavljamo
brezplačno, in so se izkazala kot zelo učin¬
kovita akcija. Oglasi se še!

Prvič nam piše tudi  Klemen Hribar z Je¬
senic.

Hodi v šesti razred in ga zanima predvsem
modelarstvo. O tem najbolje pričajo izdelani
trije ladijski modeli, s katerimi je tekmoval
na raznih tekmovanjih. Trenutno gradi letal¬
ski jadralni model. Prosi pa, da bi v Timu
objavili načrt dirkalnega avtomobila. Tudi
male železnice ga privlačijo in želi podatek,
kje bi lahko dobil katalog materialov.

Kot sem letos že enkrat omenil, smo v ured¬
ništvu trenutno v zadregi glede sodelovanja
sodelavcev z modelarskega področja, upam
pa, da bomo v letošnjem letniku objavili kak¬
šen načrt za gradnjo dirkalnega avtomobila.
Kataloge, za katerimi povprašuje, mu bodo
rade volje pokazali v trgovini Mehanoteh-
nike v Ljubljani, na Tavčarjevi 5, lahko pa

se pismeno obrne na tovarno, ki ima tudi
svoj propagandni oddelek.

Ljubitelj malih železnic je tudi  Franci Pori
iz Dobje vasi na Koroškem. Prosi me, da
mu pošljem Tim, v katerem je bila opisana
izdelava drevesc za maketo. Se bo zgodilo.
Sprašuje pa tudi za naslov Timove pošte.
Ker menim, da bo podatek prišel prav tudi
drugim dopisnikom, se bomo zmenili takole:

Vsa pisma, namenjena za Timovo pošto, po¬
šljite na naslov: Tehniška založba Slovenije,
Ljubljana, Lepi pot 6, p.p. 541-X, s pripisom
— Timova pošta. Isto velja tudi za oglase,
le s to razliko, da v tem primeru pripišete
»za Timove oglase.«

Miru Zelku iz Tropovcev sporočam že ne
vem kolikokrat zapisan odgovor: načrtov ne
pošiljamo. Morda samo tole: načrte za ma¬
kete starih ladij prodaja Mladi tehnik, Ljub¬
ljana, Stari trg 5.

Andrej Bogataj iz Loga pri Železnikih je s
Timom zadovoljen, celo zelo všeč mu je.
Zanima pa ga, kje lahko kupi raketni mo¬
torček. Pri Mladem tehniku sem dobil po¬
datek, da motorčkov trenutno nimajo na za¬
logi, da pa jih bodo dobili sredi letošnjega
decembra. Cena pa je takale: motorček
16,50 din, vžigalnik 13,50 din.

Merhar Kristjan trdi, da ni Merhar, ampak
Hernah Kristjan kot smo zapisali v drugi
številki. Menim da ni razloga, da bi mu ne
verjeli in se mu ob tej priliki iskreno opra¬
vičujem.

Takole pa se nam je predstavil  Andrej Oster¬
man iz Mengša:

Eden mojih najljubših konjičkov je astro¬
nomija. Zelo rad opazujem zvezde. Imam
močan teleskop, ki poveča do stodvajsetkrat.
Najraje opazujem planete. Za zdaj imam v
načrtu opazovanje Jupitra in Saturna. Sled¬
nji je zaradi obroča še posebej lep. Na pa¬
met že poznam položaj nekaterih ozvezdij
v bližini Severnice. Poizkušal se tudi že
fotografirati Luno, vendar mi posnetek ni
uspel. Upam pa, da mi bo z boljšim fotoapa¬
ratom tudi to uspelo.

Našemu Andreju želim čim več veselja pri
ogledovanju vesolja in pa tudi več uspeha
pri fotografiranju.

Toliko za tokrat, prihodnjič pa spet nasvide¬
nje.

Vaš urednik

prvi koraki

Drago Mehora

ALI ČLOVEK
LAHKO LETI
Z MOČJO
SVOJIH MIŠIC?

Lahko bi tudi rekli: ali lahko leti kot ptica?
Pri tem ine mislimo na jadralne letalce,
niti na sodobne zmajarje, ki morajo od¬
skočiti z vrha kakega hriba in jih potem
nosijo zračni tokovi, mislimo na človeka,
ki bi se na ravnini s svojo telesno močjo
dvignil od tal in poletel.

Leteti kot ptica je človekov pradavni sen.
Že v starogrški bajki je lkarus z voskom
zlepil perutnice in poletel proti soncu,
potem pa žalostno padel v morje. Pred
štiristo leti je veliki renesančni slikar in
učenjak Leonardo da Vinci konstruiral na
papirju leteče stroje, pravzaprav priprave,
s katerimi bi človek poletel z močjo svojih
mišic. V naši televizijski nadaljevanki ste
lahko videli, kako poskuša Nikola Tesla
v otroških letih poleteti s perutnicami, pritr¬
jenimi na rokah. Iz vsega tega kajpak ni
bilo nič. Človek nikoli ne bo letal po zraku
tako kot ptič, saj mu njegov telesni ustroj
tega ne dopušča. Vendarle pa je res, da se
človek z močjo svojih mišic lahko dvigne
in poleti, ampak samo na posebnem, prav
za to zgrajenem zelo lahkem letalu, na ka¬
terem poganja z nogami veliko a zelo lahko
eliso. Lahko bi rekli, da gre za letalo s
človeškim motorjem.

V novejšem času je bilo izvedenih v tej
smeri nič koliko bolj ali manj uspelih po¬
skusov. Letalci z »nožnim pogonom« so
poleteli sprva le nekaj deset, pozneje nekaj
sto in nazadnje celo tisoč metrov daleč v
višini nekaj metrov nad tlemi. Največji do¬
sežek v letu z močjo človeških mišic je
bil pred kratkim dosežen na opuščenem le¬
tališču blizu Bakersfielda v Kaliforniji. V
zgodnjem jutru je stalo na tem letališču
dokaj čudno letalo. Imelo je zelo velike

Slika 1. Ameriško letalo »Kondor« iz leta 1977

nosilne ploskve (krila), repa sploh ni bilo,
pač pa spredaj nekaj, kar je bilo podobno
krmilu. Skozi prozorno kabino je bilo videti
letalca, ki je urno krožil z nogama, kot bi
poganjal bicikel. Hkrati se je pričela vrteti
velika rumeno-rdeča elisa, nameščena na
zadnjem koncu letala. Vrtela se je vse hi¬
treje in nenadoma se je letalo odlepilo od
tal in poletelo v višini kake tri metre nad
tlemi. Letelo je s hitrostjo kolesarja v zmer¬
ni vožnji. Letalo je zarisalo v zraku veliko
osmico in mirno pristalo. V zraku je bilo 7
minut in 20 sekund in je v tem času pre¬
letelo 2200 m dolgo progo. To je bil svetovni
rekord na področju letenja z močjo člove¬
ških mišic. Sanje Leonarda da Vincija so
postale resnica.

Zmagovito letalo je nosilo ime Kondor.
Zgradila sta ga konstruktor dr. Paul Mac
Cready, inženir aerodinamike, in pilot Bryan
Al len. Prejela sta izredno visoko nagrado
50.000 angleških funtov. Nagrado je razpisal
angleški industrialec Henry Kremer.
Nagrade za rekorde v letenju s človeško
močjo, ki so spodbujale graditelje letal, so
razpisovali že v prejšnjih letih, že leta 1933
je nemška Politehniška družba razpisala na¬
grado 5000 mark. Dobila sta jo dva inže¬
nirja firme »Junkers« Hassler in dr. Villin-
ger, ki sta z letalom »Mufli« (Muskelkraft-
Flieger) preletela 712 m v ravni črti. Pri star¬
tu sta si pomagala z gumijasto vrvjo. Letalo
»Mufli« je bilo manjše od Kondorja, po ob¬
liki pa bolj podobno majhnemu avionu.

Leta 1959 je Kremer razpisal nagrado v
znesku 5000 funtov. Prejel jo je letalski
konstruktor John Wimpenny, ki je preletel
908 m v ravni črti. Osem let pozneje je
Kremer podvojil nagrado. Pripadla je letal-

TIM 4 • 77/78 147

TIM 4 • 77/78 1  48

Slika 3. »Ikarus« — pogled od strani
1 — težišče, 2 — sedež za pilota, 3 — sedež
kopilota, 4 — sprednja krila, 5 — zadnja krila,
6 — elisa, 7 — repni stabilizator, 8 — prozorna

skemu poročniku Johnu Potterju, ki je pre¬
letel že 1071 m v ravni črti. Leta 1973 je
Kremer zvišal nagrado na 50.000 funtov. Za


Slika 4. Pogled od spredaj in od zgoraj
1 — sprednja krila, 2 — zadnja krila, 3 — trup,
4 — elisa

to nagrado so se potegovali zlasti Ameri¬
čani in Japonci, pa tudi drugi konstruktorji.
Letos sta jo, kot že povedano, osvojila Mac
Cready in Bryan s Kondorjem.

Še nekaj podatkov o Kondorju: Nosilna
ploskev je obsegala 75 m 2 , dolžina kril pa
30 m, kar je več kot znaša dolžina kril
velikega potniškega letala tipa DC 9. Kljub
takšni velikosti tehta vsa nosilna ploskev,
zgrajena iz kot papir tanke aluminijaste
pločevine, klavirske žice, stiropora in pla¬
stične folije, samo 35 kg. S pedali in s
prenosom prek verige in zobnikov je pilot
lahko spravil veliki lahki propeler v vrtenje
in dosegel do 110 obratov na minuto, kar
je zadoščalo za dvig in letenje.

Nekateri graditelji so konstruirali tudi letala
za dve osebi. Teža »človeškega motorja«
se je v tem primeru kajpak podvojila, zato
pa sta v letalu dva para krepkih nog.
Oglejmo si malo natančneje takšen dvo¬
sedežnik, ki sicer še ni poletel, je pa po
svoji konstrukciji zelo zanimiv. Letalo se
imenuje Ikarus in ga je skonstruiral letal¬

ski konstruktor D. Hall skupaj s študenti
univerze v Indiani (ZDA). Pri načrtovanju
so morali upoštevati vrsto parametrov, zla¬
sti obliko in obod trupa, število, položaj in
površino nosilnih ploskev, položaj in veli¬
kost elise, pogonski sistem itd. Vse izraču¬
ne so dobili s pomočjo računalnikov. Pri
raziskavah večjega števila modelov so konč¬
no dobili letalo precej čudnega videza, ki
ga prikazuje naša skica. Trup letala je dolg
4,3 m in visok 1,2 m. Teža oboda znaša
le 14 kg, elisa pa ima v premeru kar 3,6 m.
Prvi par kril je pritrjen čisto pri nosu
letala in ima razpon 20 m. Drugi par kril
je od prvega odmaknjen za 150 cm in meri
v razponu 24,4 m. Vsa štiri krila tehtajo
skupaj 60 kg. Letalo je predvideno za dva
pilota težka po 70 kg. Zakaj dva? Dognali
so, da treniran človek lahko razvije silo
0,55 Ks, vendar en pilot ne bi mogel trajno
razvijati tolikšne moči, ker mora uprav¬
ljati letalo, skrbeti za ravnotežje in za smer.
Drugi človek v letalu pa bi imel na skrbi le
čim močnejše vrtenje pedalov. Oba skupaj
bi lahko v povprečju razvila moč 0,82 Ks.
Ta bi zadoščala, saj so izračuni pokazali,
da je potrebna za vodoravni let moč 0,69 Ks.

TIM 4 • 77/78 1  49

OSI. TIM 4 • 77/78

Pokazalo se je, da je za pogon najprimer¬
nejši sistem pedalov z zobniki, ki pri tem
letalu ne bi presegel teže 11,5 kg. Ta si¬
stem bi lahko spravil v tek eliso, ki kljub
velikosti tehta samo 1,4 kg. Za navpično
stabilizacijo ima letalo navpični stabilizator
pred eliso (podaljšek trupa) in gibljivi sta¬
bilizator za eliso.

Gradnja takšnega poskusnega letala je zelo
draga, saj so vsi deli iz najlažjih in zato
najdražjih snovi. Razvoj tega letala je skupaj
z vsemi načrti, poskusi, izračuni in mate¬
riali stal okoli 25.000 dolarjev. Pri serijski
izdelavi bi bili stroški seveda znatno nižji.
Letalstvo te vrste kajpak nima nikakršnega
praktičnega pomena, gotovo pa ima znan¬
stveno vrednost. Tudi to je zmaga človeške¬
ga duha in dokaz, da je človek sposoben s
svojo telesno močjo premagati zemeljsko
gravitacijo.

modelarstvo

RAKETA
DE MATO

To je predvsem ekshibicijska raketa, lahko
pa jo uporabimo tudi kot poštno ali nosilko
tovora, saj ima v zgornjem delu okrog
10 cm 3  prostora. Raketa De Mato je na¬
stala predvsem iz težnje po zelo stabilnem
letu v vseh vremenskih pogojih. Tako je
nastala raketa z dvanajstimi stabilizatorji
in ladijskim repom. Ima veliko stabiliza-
torsko površino (190 cm 3 ), ladijski rep pa
ji daje večjo aerodinamičnost in s tem manj¬
ši zračni upor, kar je pogoj za doseganje
velikih višin.

Na preizkusnih testih smo jo izstreljevali
v zelo vetrovnem vremenu in pod različni¬
mi koti, tja do 30° (od horizontale), vendar
je v vseh primerih obdržala prvotno smer,
prav tako pa je dobro startala z rampe, ki
je bila krajša od nje same. Vendar vas

moram takoj opozoriti, da tako ravnanje ni
priporočljivo in tudi ni v skladu z varnost¬
nim« pravili NAR, ki so bila objavljena v
januarski številki (8. in 13. odstavek), ven¬
dar pa je za popolno karakteristiko rakete
to potrebno, seveda le z izkušeno ekipo
(14. odstavek).

Za izdelavo rakete se lahko odloči vsak,
saj ni težka, prav tako ne izbira materiala.
Potrebujemo bal so debeline 2 in 3 mm za
izdelavo stabilizatorjev, ter kos balse
5 X 3 X 3 cm za konus, bukovino alii kak
drug trd les 3,5 X 2 X 2 om za konico, še-
leshamer ter lepilo Rivikol. Priporočam vam
takle vrstni red dela:

Najprej naredite spodnji trup iz šelesha-
merja (trup je lahko tudi dvojen). Da se

vam pri zvijanju ne lomi, ga z ene strani
rahlo zmočite z vodo. Isto storite tudi z
zgornjim delom. Nato izdelajte cev, ki je
v ladijskem repu z dimenzijam', ki so v
načrtu, na koncu pa vanj prilepite del sta¬
rega motorja, ki ste ga predhodno odža¬
gali. Prostor med cevjo in trupom izpolnite
s koščki balse ter obrusite, tako da lepo
leže v trup. Spodnji del ne sme iti cel v
trup, zunanji del pa zbrusite v rep. Potem
vse skupaj zalepite.

Največ pozornosti boste morali posvetiti
konusu ter čepu, ki ga povezuje z zgornjim
trupom. Najbolje je, če oboje izstružite.
Pri podatkih, ki so v načrtu, lahko odsto¬
pate od premera dela, ki gre v trup, ker
ga boste morali sami prilagajati. Na spod¬
nji strani konusa privijete ušesni vijak, na
katerega boste privezali padalo.

Konico prav tako lahko izstružite in nato
še izvrtate luknjo ter vrežete navoj za
vijak. Vijak naj bo čim daljši. Stabilizatorje
izrežete iz balse ter jih profilno obrusite

Z


I

<t>  22

on

Os

O


TIM 4 • 77/78 1  51

TIM 4 • 77/78 1  52

ter prilepite na trup. Prav tako prilepite
čep v zgornji trup in nato v konus.

Vodila naredite iz šeleshamerja premera
5 mm ter jih prilepite na trup, tako da se
z eno stranjo dotikajo stabilizatorjev. S
tem dobijo večjo trdnost. Nato raketo iz¬
menoma lakirate in brusite s finim raskav-
cem. Ko je popolnoma gladka, jo prebar¬
vate s Humbrol barvami, ki se odlikujejo
po izredno majhni teži.

Pri pristajanju rakete uporabljajte padalo,
ki ima premer vsaj 40 cm, in 8 vrvic ter
ga privežite za ušesni vijak. Ker pa ima
raketa v trupu dovolj prostora, lahko upo¬
rabite tudi dve padali za gornji in spodnji
del posebej.

Za pogon rakete uporabite motor z impul¬
zom 5 ali 10 Ns. Pred startom dajte v trup
kos vate, ki vam ščiti padalo pred obrat¬
nim polnjenjem ter oboje rahlo posmuk-
cajte. Nato sestavite oba dela skupaj, vze¬
mite konico ven ter z vijakom (s tem da ga
privijate ali odvijate) naravnajte »cg«, ki
je pred startom 11,5 cm od repa navzgor.
Po pristanku pa se premakne malo navzgor.
Če boste v zgornji del dali tovor, si boste
morali znova pomagati z vijakom.

Želim vam veliko uspeha pri delu in obilo
zabave ob lansiranju.

Matjaž Zupan

ZA MLADE FIZIKE

Ste že kdaj kupovali v trgovini globoko zmrznje¬
ne jedi? Zmrzovalna skrinja nima pokrova, če
pa pogledate termometer v notranjosti, kaže
— 25 stopinj Celzija, pa čeprav ima okolica
približno + 20 stopinj Celzija. Ste se vprašali,
kako to, da topel znak ne pride v skrinjo? Po¬
glejmo si ta fizikalni pojav pobliže.

V sedmem razredu osnovne šole se pri ke¬
miji učite, da je snov sestavljena iz atomov in
molekul. Zrak je sestavljen iz molekul dušika,
kisika, ogljikovega dioksida in drugih. Te mole¬
kule pa ne mirujejo, temveč se stalno gibljejo.
Gibljejo se tem hitreje, čim višjo temperaturo
ima zrak. To gibanje imenujemo termično giba¬
nje.

Pri tem gibanju pa trkajo s sosednjimi moleku¬
lami. Čim hitreje se gibljejo, tem večkrat trčijo
v druge molekule. Pri trkih odrivajo molekule, s

katerimi trčijo. Hitreje se gibljejo, bolj se pre¬
rivajo in odrivajo. Pa primerjajte to z ljudmi. Če
stojijo v sobi na miru, jih lahko spravimo v sobo
precej več, kot pa če hitro tekajo sem ter tja.
Če to preprosto ugotovitev prenesemo na mo¬
lekule, lahko rečemo, da je v enem litru toplega
zraka več molekul kot v enem litru hladnega
zraka. Nadaljujmo naše sklepanje — več mole¬
kul ima večjo maso, torej ima topel zrak manj¬
šo, hladen pa večjo specifično težo. To pa vemo,
da snov z večjo specifično težo spodrine snov z
manjšo in pade na dno. To je torej odgovor na
zgornje vprašanje. Do odgovora smo prišli z zelo
preprostim sklepanjem. Tako gre pogosto v fiziki
— pojav moramo dobro razčleniti, nakar ga raz¬
ložimo s pomočjo preprostih dejstev, ki jih po¬
vežemo skupaj.

Sedaj pa vprašanje — katere pojave v naravi
bi lahko razložili z zgornjimi ugotovitvami? Naj¬
prej si odgovorite sami, nato pa preberite moj
odgovor.

Odgovor se glasi takole — Takih pojavov je na
kupe, poglejmo si le nekaj najbolj vsakdanjih.
Prvi je seveda veter! Sonce greje zemljo in tako
se greje tudi zrak. Vemo, da hladen zrak izpo¬
driva toplega, tako pride do premikov ogromnih
zračnih gmot, kar povzroči vse od navadne pri¬
jetne sapice pa do strašnih uničujočih orkanov.
Ste že kdaj videli, da zavesa ali luč nad pečjo
ali radiatorjem ne miruje, temveč se giblje? Se¬
veda, zrak se pri grelcu segreje in se dviga, pri
tem pa zadeva ob zaveso in ta valovi.

Marjan Zidarič

MAKETA RAKETE HONEST
JOHN

Zopet vam posredujem načrt ene od šte¬
vilnih projektilov iz družine Honest John,
ki so sestavni del ameriške operativne ba¬
listične enote v vojski. Raketa je oborožena
z nuklearnim nabojem v konici.

Kot leteča maketa je zelo stabilna zaradi
svoje izredno aerodinamične oblike. Ravno
zaradi tega sem se odločil prispevati še en
načrt iz družine uspešnic, saj so te makete
zelo dobri višinci. Pri tem vam želim pove¬
dati, da to ni zadnji letošnji načrt rakete te
serije in bom zbirko načrtov še popestril
in dokumentiral v eni od naslednjih številk.
Maketa je pobarvana z olivno zeleno barvo.
Priporočam nitrolak in nitrobarvo. Konico in
stabilizatorje izdelajte iz balse, ostalo kom¬
binirajte. Skratka, izdelavo in izbiro mate¬
riala prepuščam vam samim, lahko pa si
pomagate z načrtom Honest John M31, ki
je bil objavljen v četrti številki Tima.


MERE V cm

TIM 4 • 77/78 1  53

TIM 4 • 77/78 154

Bojan Rambaher

GUMIJAST
MOTORNI ČOLN
ORION

Pred vami je načrt za gumijast motorni čoln
»Orion«, ki ga poganja majhen ladijski mo¬
torček.

Trup je narejen iz furnirja in gumijaste bla¬
zine. Za izdelavo trupa potrebujete vodo-
odporni furnir debelino 3 mm.

Najprej izrežite dno. Naredite majhen nagib
za blazino. Nato naredite prečni žlebič glo¬
bine 1,5 mm. Po danih merah izrežite iz
furnirja še prečnik, trikotni podpornik in
rebra. Vse dele dobro zgladite s pilo in
smirkovim papirjem.

Dno ukrivite po žlebiču. Iz furnirja izrežite
dve prečni letvici 40 X 50 mm. Nato z vodo-

odpornim lepilom nalepite na dno prečnik,
rebra, prečni letvici in trikotna podpornika.
Takoj ko se lepilo posuši, ogrodje prelaki-
rajte ali pobarvajte z vodoodporno barvo.
Blazino najlaže izdelate iz odslužene zrač¬
nice za kolo. Potrebujete cev dolžine
770 mm. V konce zračnice vstavite zamaške
iz pleksija, aluminija ali kakšnega drugega
lahkega materiala. V zamašek 2 izvrtajte
luknje debeline 7 mm, skozi katerega boste
napihovali zračnico. Luknjo zamašite z dru¬
gim, ustreznim zamaškom premera 7 mm, ki
ne prepušča vode. Vsi zamaški morajo biti
dobro pritrjeni na zračnico. Namesto manj-

rebro 3 podpornik rebro 2 dno rebro 1 diametral ogrodje

merno lažje. Problematična mesta stika zrač¬
nice in zamaškov lahko prevežete tudi z
nitko ali tanko vrvico.

Zračnico najlaže pritrdite na trup z nitjo,
gumico ali lepilnim trakom. Preden jo do¬
končno montirate, jo za vsak primer še na¬
pihnite in preizkusite.

Nosni del do prvega rebra pokrijte s ponja¬
vo. Uporabite živobarvno blago. Napnite ga
na ogrodje iz žice premera 1,5 mm, katere
konce pritrdite na prvo rebro. Rob blaga
prepognite in ga pritrdite na ogrodje z lepi¬
lom ali nitjo. Ponjavo pritrdite na blazino in
rebro z gumijastimi trakovi ali lepilnim tra¬
kom. Okrog trupa napnite nit debeline 1—
—1,5 mm. Pritrdite jo z lepilnim trakom ali
lepilom. Na pravem čolnu je ta nit vrv, za
katero se drži človek, če se nahaja v vodi.
S tem je trup narejen.

Motorček pritrdite na tretje rebro. Pritrdite
ga tako, da se ne bo premikal. Baterijo za¬
vijte v polivinil in jo položite pod ponjavo.
Pritrdite jo na prvo rebro z lepilnim tra¬
kom.

Motor prižigajte samo v vodi. Moč motorja
naj bo tolikšna, da bo čoln lepo drsel po
vodi. Naravnajte motor tako, da bo čoln
plul naravnost. Lahko pa tudi naredite la¬
dijsko gred 3X3 mm in jo nalepite na dno
čolna.

Če vas je več, lahko priredite tekmovanje.
Dolžina proge naj bo 5 do 10 m. Na koncu
nastavite boje v razdalji po 40—50 cm. Če
čoln prepluje cilj skozi sredinska vrata,
dobi tekmovalec deset točk, če pride skozi
sosednja 9, nato 8 in tako dalje. To je ena
izmed preprostejših shem za tekmovanje.
Lahko merite tudi čas in tekmujete, kateri
čoln bo prej prispel skozi cilj. Lahko pa
kombinirate čas, razdaljo in točnost, ali pa
si izmislite še kakšen drugačen način.

TIM 4 • 77/78 155

TIM 4 • 77/78 156

Bojan Rambaher

NAVPIČNI

VZLET

Ta model soosnega helikopterja se vzdigne
precej visoko. Za izdelavo potrebujemo pre¬
proste materiale: papir, risalni in navadni,
trd les ali milimetrski furnir, lepilo, mehko
jekleno žico, tanek žebelj in gumo premera
1 mm.

Model začnimo graditi pri trupu. To je cev¬
ka, zlepljena iz dveh, treh slojev risalnega
papirja in ojačana na konceh s trakovi iz
papirja širine 15 mm. Dolžina cevke je
210 mm, notranji premer 12 mm.

Lopatice modela naredite iz furnirja 0,7 mm.
Če je nagrbančen, ga za vsak primer rahlo
navlažite z vodo in ga preko papirja preli¬
kajte z likalnikom. Zaradi večje trpežnosti in
trdnosti lopatice na obeh straneh premažite
z lepilom. Ko se lepilo posuši, jih ponovno
prelikajte. Če nimate trdega lesa, lahko
uporabite milimetrski furnir, lahko pa jih
naredite tudi iz lipe, trepetlike (debeline
1 mm). Tudi te prepojite z lepilom.

Za izdelavo pesta za navoje izdelajte dve
letvici 100X8X4,5  mm. Letvici utrdite v
primež in s pilo in tankim platnom naredite
vdolbino globine 18 mm. Vdolbino očistite in
obrusite s smirkovim papirjem. Na koncu
mora biti pesto podoben propelerju.
Zamaške naredite iz letvic ali palic ustrezne
debeline. Na koncu naj ima zamašek obliko
prisekanega, komaj opaznega stožca. Zama¬
šek dolžine 12 mm mora biti potisnjen v
cevko za 8 mm.

Za os in kljukico vzemite mehko jekleno
žico debeline 1 mm. Podložke izrežite iz ce¬
luloida. Ko boste izdelali vse dele, začnite
model sestavljati. Najprej na osi spojite
zgornji zamašek s pestom, potem naredite
kljukico, nato pa jo spojite s spodnjim za¬
maškom, ki je prilepljen na spodnji pesto.
Ko se lepilo posuši, nalepite še lopatice.

Za gumijast motorček vzemite deset gumic
premera 1 mm. Ko je model narejen, na¬

vijte gumico za približno 30 obratov. Na¬
rahlo ga vrzite v zrak. Helikopter se bo
vzdignil v zrak, nato pa bo poletel vodo¬
ravno. Pri nadaljnjih spustih lahko napravite
tudi 100 do 150 obratov pri navijanju.

daljinsko vodenje

Mag. Jan I. Lokovšek, dipl. ing.

RC

SPREJEMNIK
TIM X (III)

UGLAŠEVANJE

Heterodinski sprejemnik je po končam grad¬
nji potrebno uglasiti in seveda preizkusiti.
Potrebovali bomo sprejemniški akumulator-
ček ali baterijo (4,8 ali 6 V), univerzalni
merilni instrument, slušalko in delujoč od¬
dajnik. Če ne premoremo univerzalnega me¬
rilnega instrumenta pa moramo imeti na
razpolago mA-meter z merilnim območjem
10 do 50 mA in V-meter z merilnim območ¬
jem 6 do 10 V. V-meter mora imeti vsaj
20 KOhm/V, da bodo meritve dovolj natanč¬
ne!

Najprej bomo izmerili porabo. Sprejemnik
priključimo prek mA-metra na baterijo. Pri
4,8 V napajanju teče tok približno 5 do 6 mA;
pri 6 V pa nekaj mA več. Če pa je tok
večji, npr. kar 30 mA ali še celo več, potem
je zelo verjetno, da ste narobe obrnili
zener diodo ali katerega od elektrolitskih
kondenzatorjev C4 ali C15. Ko smo dosegli
želeno porabo, nadaljujemo. Prepričati se
moramo, če deluje oscilator. V podnožje
vtaknemo kvarc kristal in opazujemo po¬
rabo. Tok se mora nekoliko povečati, in sicer
za 0,2 do 0,5 mA. Odstranimo kvarc — tok
zopet upade. To je najpreprostejši način pre¬
izkusa delovanja lokalnega oscilatorja. Pre¬
den se lotimo pravega uglaševanja, izmerimo
še napetosti. Najprej izmerimo stabilizirano
napetost ( + = točka 95 ali 91 ali 87 itd.,
— = masa, 103, itd.). Ta znaša od 3,5 do
3,7 V za 3,6 V zener diodo. Izmerimo zdaj
napetost na testnem priključku TP. Ta mora
biti skoraj enaka stabilizirani, če ste iz¬
merili zelo nizko napetost, morada celo blizu
nič, potem ste gotovo narobe obrnili diodo
D1, seveda če ni kratkega stika na ploščici
med E in C transistorja T4. če pa ste iz¬
merili npr. 2 do 3 V, potem je notranja upor¬
nost uporabljenega V-metra prenizka in od
tod izvira napaka v merjenju.

Zdaj je že čas, da poskusimo sprejemnik
uglasiti. Vrnemo kvarc kristal in vključimo
oddajnik, ki za enkrat še nima izvlečene
antene. Postavimo ga na drugi konec mize
in opazujemo napetost na testnem priključ¬
ku. Kazalec V-metra se je premaknil, nape¬
tost je malo upadla. Vzamemo izvijač in
rahlo zavrtimo VF jedro v tretjem (»črnem«)
medfrekvenčnem transformatorčku. Opazi¬
mo, da se z vrtenjem jedra napetost na TP
spreminja. Zavrtimo jedro tako, da dobimo
najmanjši odklon. Postopek ponovimo še z
»belim« in nato »rumenim« medfrekvenč-
nim transformatorjem. Vse uglaševanje po¬
teka tako, da zmanjšujemo odklon kazalca
instrumenta. Enako velja tudi za vhodno
tuljavo L1.

Odnesimo oddajnik v drugi kot sobe in še
vedno pustimo anteno zloženo. Opazimo,
da je napetost na testnem priključku na-
rastla. Zopet ponovimo ves postopek ugla¬
ševanja. Najnižja napetost na TP, ki jo do¬
sežemo, znaša približno polovico napajalne
napetosti. Opaziti je tudi, da se ta napetost
spreminja, ko premaknemo krmilno ročico
v oddajniku (spreminjamo razmerje signal/
pavza). To velja seveda za signal iz analog¬
nega oddajnika in na večjo bližino.

Tako je sprejemnik uglašen. Preverimo še,
če deluje oblikovalec impulzov z integrira¬
nim vezjem 741. Na NF izhod (točka 106)
priključimo (preko kondenzatorja 0,1 pF) slu¬
šalko. Pri vključenem oddajniku moramo
slišati ton in seveda tudi spremembo vi¬
šine tona, ko premaknemo drugo krmilno
ročico na oddajniku (sprememba frekvence).

PRIREDBA 2A DIGITALNE SISTEME

Signali digitalnih RC sistemov se bistveno
razlikujejo od analognih. Poglejmo sliko 9,
kjer sem skiciral VF prenašanj signal in
detektirani NF signal, kakor ga lahko vidimo
na zaslonu osciloskopa — merjeno na test¬
nem priključku.

Povprečna vrednost detektiranega digitalne¬
ga signala je zelo blizu ničle; pri analognem
znaša približno polovico napajalne napetosti
in še ta se spreminja s poveljem (razmerje).
Zato in posebno še, ker so povprečna vred¬
nost detektiranega digitalnega signala s po¬
velji ne spreminja, je avtomatska regulacija
ojačanja (A.R.O.) v sprejemniku bistveno
enostavnejša. Tako lahko opustimo zener
diodo ZD1, upor R5 in kondenzator C9.

TIM 4 • 77/78 1  57

TIM 4 • 77/78 158

ANALOGNI DIGITALNI

Slika 9. Slike NF in VF signalov analognih in digitalnih RC sistemov

Vrednost upora R10 povečamo na 150kOhm,
sponki za ZD1 pa kratko vežemo. Uglaše-
vanje sprejemnika se ne spremeni. Edina
razlika je ie v tem, da dosežemo minimalni
odklon kazalca instrumenta res blizu ničle
m ne na polovico napajalne napetosti, kot
prej pri analogni verziji. Razlog za to tiči
v prej opisani razliki v povprečnih vredno¬
stih med obema signaloma.

Za zaključek si poglejmo še nekaj tehničnih
podatkov:

DEKODER TIM Vll-D

Sprejemnik uporabljamo vedno z ustreznim
dekoderjem. Za krmiljenje servomehanizmov
potrebujemo namreč ustrezne signale.

Pred časom smo v Timu že objavili načrt
analognega dekoderja. Ta načrt spet objav¬
ljamo v pomlajeni verziji in z ustreznimi
vrednostmi elementov, ki ustrezajo sprejem¬
niku TIM X.

Shemo dekoderja prikazuje slika 10.

Ves material v dekoderju je neproblemati¬
čen. Vsi transistorji so univerzalni NPN
silicijevi transistorji, npr. BC107, BC108,
BC109 v kovinskem ohišju, še raje imamo
izvedbe v plastičnem, npr. BC 237 B ipd.
Upori in kondenzatorji so Iskrini, elektrolit¬
ski kondenzatorji so nizkonapetostne mini¬
aturne izvedenke.

Dekoder zgradimo na ploščici tiskanega vez¬
ja. Ta je narisana dvakrat. Na sliki 11 je v
merilu 1:1,  na sliki 12 pa je povečana in
oštevilčene so tudi priključne sponke.

Naredimo tabelo povezav in vrednosti po¬
sameznih sestavnih elementov.

PLIN

SMER

priključki
servomeha-
nizmov

Slika 10. Shema analognega dekoderja TIM Vll-D

Slika 11. Slika ploščice tiskanega vezja v me¬
rilu 1 : 1 (desno)

Slika 12. Povečana slika ploščice tiskanega vez¬
ja z oštevilčenimi sponkami (spodaj)

masa
■°.+ 4,8 V
rservo
2,4 V

SINA

O

8 s «P  9^ o

TIM 4 • 77/78 159

TIM 4 • 77/78 1  60

NF

Sponke izhodov predstavljajo priključke za
krmilno napetost servomehanizmov!

V pomoč pri sestavljanju bo slika 13, ki pri¬
kazuje pogled na dekoder s strani elemen¬
tov.

Celoten sprejemnik potrebuje tudi primerno
ohišje ali škatlo, da je zaščiten pred po¬
škodbami in umazanijo. Najpreprosteje jo
je izdelati iz 1 mm debelega celuloida. Ce¬
luloid je ugoden zato, ker ga lahko dokaj

Slika 13. Analogni dekoder TIM VII + D, pogled od zgoraj

Takšna slika zmanjša možnost pomot, po¬
sebno še, ker so črtkano narisane tudi
bakrene povezave na spodnji strani ploščice.
Opazili ste, da je polovica ploščice prazna.
Ta prostor sem namenil priključkom servo-
mehanizma in napajanja. Ker so možnosti
posameznih modelarjev dokaj različne, sem
vam prepustil izvedbo tega nezahtevnega
detajla. Kako povezujemo, je narisano že
na sliki 10, ki prikazuje shemo dekoder-
ja. Sam sem uporabil 8-polne (originalne)
priključke VARIOPROP servomehanizmov. Je
pa na ploščici dovolj prostora, da lahko
uporabite tudi 5-polne gramofonske.

Rad bi še svetoval, kako pritrdimo dekoder
na sprejemnik. Rešitev sem skiciral na sliki
14.

Slika 14. Skica montaže dekoderja in sprejemnika

enostavno in kvalitetno lepimo z acetonom
ali acetonskim lepilom.

radioamaterstvo

TRANSISTORSKI
KRATKOVALOVNI
REAKCIJSKI
SPREJEMNIK OT-2

Stopnje: avdion z dvostopenjskim ojačeval¬
nikom — 3 transistorji
Frekvenčno področje: 3500—3800 KHz (mož¬
nost prireditve za ostala kratkovalovna pod¬
ročja)

Vrste dela: CW — telegrafija

SSB — enobočna telefonija
AM — amplitudna modulacija
Nizkofrekvenčni izhod: slušalke 100 do 4000
Ohm

(možnost priključitve na NF ojačevalnik, na
primer: NFO-1)

Napajanje: 9 V (2 X 4,5 V ploščata baterija
— poraba ca. 4 mA)

Velikost: 86 X 170 X 95, teža: 550 g
Ostale informacije: ZVEZA RADIOAMATER¬
JEV SLOVENIJE

61000 Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 180
telefon: (061)20-922

1. OPIS DELOVANJA

Visokofrekvenčni signali, ki pridejo na an¬
tenske priključke A1, A2 ali A3, se z induk¬
tivno zvezo prenesejo iz tuljave L1 na L2.
Serijski nihajni krog, ki ga tvorijo L2, C3 in
C4, je spremenljiv, avdionska stopnja pa je
v Clappovem vezju (izg. klap), katero je eno
najstabilnejših. Pozitivno povratno zvezo
(reakcijo, regeneracijo) ustvarimo s kapaci-
tivnim delilnikom C6 in C7 in jo reguliramo

TIM 4 • 77/78 1  61

TIM 4 • 77/78 1  62

z istosmerno napetostjo oziroma nastavlja¬
mo s potenciometrom P1. P1 ima območje
sprejema amplitudno moduliranih signalov
(AM) preko točke zanihanja, kjer ima avdion
največje ojačanje signalov, do močnejšega
nihanja avdiona, kar -izkoriščamo pri spreje¬
manju signalov močnejših (lokalnih) postaj
v nemodulirani telegrafiji (CW) in enobočni
modulaciji (SSB).

V avdionu demoduliran signal se prenaša
preko veznega kondenzatorja C9 na bazo
prve nizkofrekvenčne stopnje (T2). C8 od¬
vaja na maso visokofrekvenčne preostanke
signala. V T2 ojačani signal se preko C12
vodi na bazo transistorja T3, kjer se do¬
končno ojači. Vezni kondenzator C14 ločuje
i-stosmerno kolektorsko napetost od slušalk,
za nizkofrekvenčni signal pa predstavlja mi¬
nimalno upornost. Bazi transistorjev T2 in
T3 dobita pravilno napetost iz deliInikov na¬
petosti, ki ju tvorijo upori R6 in R7 (za T2)
ter R11 in R12 (za T3).

Filter, ki ga sestavljata R10 in C11, prepre¬
čuje nedovoljena nihanja nizkofrekvenčnega
ojačevalnika, ki so posledica vpliva zadnje
NF stopnje preko napajalne napetosti na av-
d ionsko stopnjo oziroma na prvo NF stopnjo.

2. PRIPRAVA ORODJA IN MATERIALA

Pravilna in skrbna priprava orodja, pripo¬
močkov ter materiala, je izredno pomembna,
posebno, če želimo, da nam bo sestava
sprejemnika OT-2 v veselje in pravi prvi
večji korak v radioamatersko konstruktor-
stvo.

Pripravimo si naslednje orodje in pripo¬
močke:

električni spajkalnik (do 50 W)
ročni vrtalni stroj
izvijač 0,8 X 5
klešče ščipalke

ključ 14 (ploščate klešče ali »kombinirke«)

žepni nož

pinceta

mala okrogla pila
ploščata pila
žaga za rezljanje
točkalo

konica za risanje

škarje

ravnilo

spiralni svedri za kovino: 0 0,8 ali 1, 1,5,
2,0, 3,0, 5,0 ali 6,0 mm
stekleni papir (smirek)
krpa

povoščen papir
sukanec
kolofonija
bencin
OHO lepilo
spray WD-40

Spajkali bomo s tinol-cinom, ki vsebuje čisto
kolofonijo (priložen je ZRS OT-2!). V nobe¬
nem primeru pa ne smemo uporabljati ti-
nol-oina, v katerem so poleg kolofonije še
razne spajkalne paste (čeprav se s takšnim
tinol-cinom spajka izredno lepo!), ker kljub
zagotovilu proizvajalcev vsebuje še ostanke
kislin, te pa lahko po določenem času po¬
škodujejo tiskano vezje.

Vsebino kompleta OT-2 razložimo in pregle¬
damo material po priloženem seznamu!
Ploščico tiskanega vezja OT-2 dobro pregle¬
damo, če ni na njej napake ali poškodbe.
S svedrom 0 0,8 ali 1 mm napravimo izvr-

3009

co

(O

I

+-

%

*i

K

"S

Kj

2

Slika 2. Razpored elementov — pogled od zgoraj

TIM 4 • 77/78 1  64

tine na označenih mestih, kjer bomo vstavili
in prispajkali upore, kondenzatorje ter pri¬
ključne žice. Pritrdilni luknji za tuljavo in
centre (šestih) lukenj, ki so označene s
križci, izvrtamo s svedrom 0 1,5 mm. Napra¬
vimo tudi po eno izvrtino (0 1,5 mm) v štiri
reže za pritrditev vrtilnega kondenzatorja —
reže nato v celoti izrezljamo z žagico.
Cevasti del kabelskih čeveljčkov odščipne-
mo, poravnamo s ploščatimi kleščami in ju
pritrdimo z vijakom M 3 X 3 v spodnji dve
luknji na čelni strani vrtilnega kondenzatorja,
katerega popolnoma odpremo in v tretjo
luknjo privijemo vijak M 3 X 4 — slika 6!
Nato prilagodimo odprtine v tiskanemu vezju
tako, da z lahkoto vstavimo kondenzator —
s tem je le-ta pripravljen za spajkanje. Vse
luknje za vrtilni kondenzator izdelamo točno,
ker je od njih odvisna pravilna lega osi —
pri končni montaži mora biti os v sredini
odprtine v čelni plošči!

Izvrtino za tuljavo najprej napravimo s sve¬
drom 0 5 ali 6 mm, nato pa jo z okroglo
ali polokroglo pilo povečamo na 0 7 mm, ta¬
ko da tuljavnik sede tesno v njo.

Tako pripravljeno ploščico tiskanega vezja
položimo simetrično na zgornjo steno kasete
za baterije in s konico označimo štiri pri¬
trdilne luknje, ki jih izvrtamo s svedrom
0 2 mm. Ko določimo sprednjo stran kasete,
na njo prislonimo čelno ploščo sprejemnika
in označimo tri pritrdilne luknje — izvrtamo
jih s svedrom 0 2 mm.

Na kontaktni plošči za baterije (slika 8) od¬
režemo vogala za 0,5 mm več kot je črtkano
označeno. Ploščo nato položimo na notranjo
sprednjo stran kasete in napravimo pritrdil¬
no izvrtino s svedrom 0 2 mm (vrtamo obo¬
je hkrati!). Z zunanje strani kasete povrtamo
s svedrom 0 5 ali 6 mm. Zakovico skraj¬
šamo na dolžino 4 mm in jo zakovičimo z
zunanje strani. Luknje (v kaseti) za napajalne
žice izvrtamo s svedrom 0 3 mm in posna¬
memo ostre robove (sveder 0 5 mm — sli¬
ka 7). žice prispajkamo na skrajšani rob
plošče, tako da naneseni cin ne bo oviral
kontaktnih lamel baterij. Nazadnje ploščo do¬
bro očistimo s čisto krpo namočeno v ben¬
cinu. Ko se osuši, jo zaščitimo s sprayem
VVD-40 ali pa s kontaktnim oljem.

Pripravimo si še zadnjo ploščo s pušami —
s konico označimo položaj treh pritrdilnih
lukenj — slika 4 in jih izvrtamo s svedrom
0 3 mm. Ploščo nato namestimo na zad¬
njo stran kasete za baterije, kjer označimo

vtične paše

čelna plošča .

vzmetni obroček..

vijOt 2,9* >3

gumb zci sJrab

4 -- distančn/k

I

- kaseto za baterije
zonto* tna ptoščo za bateri je

75

_J

Slika 3. OT-2, pogled od strani (prerez)

130

Slika 4. Zadnja plošča

Slika 5. Tuljava

in napravimo izvrtine s svedrom 0 2 mm.
Delati moramo točno, navojni vijaki (»kni-
pingi«) naj bodo čim bliže roba kasete, da
ne ovirajo baterij, vendar morajo imeti do¬
volj »mesa«, da bodo držali.

Najbolje je, da z navojnim vijakom »vreže¬
mo« navoj — vijak privijemo do polovice v
izvrtino, ga odvijemo in šele nato montiramo
čelno in zadnjo ploščo ter tiskano vezje.
To opravimo z vijakom, ki bo tudi ostal privit
v isti izvrtini.

Samolepljive oznake primerno obrežemo in
jih nalepimo na ploščo s pušami — slika 4.

vijoJc /il?< 4

n=d

v ijak M3 k 3

kabeljski čeveljček

odrezano phščo tisk vezja

Slika 6. Vrtilni kondenzator

Navijanje tuljave (slika 5) — lakirano bakre¬
no žico 0 0,2 mm začnemo navijati pri

Slika 7. Čelna stran kasete

go ca. 2 cm — iz elastike) in v tuljavnik
privijemo plastični vijak, v katerega že prej
zalepimo feritno jedro (OHO lepilo).
Priprava gumba za skalo — na beli podlagi
(papir oziroma karton) narišemo z ravnilom
črto in nanjo položimo čelno stran prozor¬
nega gumba, tako da bo šla črta skozi nje¬
govo središče. Nato prislonimo ravnilo ra¬
dialno na gumb (po črti) in ga z ostro ko¬
nico (npr. od šestila) razimo. Črto lahko
narišemo tudi s tušem ali kakim drugim
vodoobstojnim pisalom. Na gumb nataknemo
še vzmetni obroček, ki ga po potrebi malo
raztegnemo s koničnim točkalom.

Spodnjo stran gumba (brez luknje za na-
vojni zatič!) nekajkrat potegnemo po stekle¬
nem (smirkovem) papirju, da postane malo
hrapava in jo zelo tanko namažemo z OHO
lepilom ter pritisnemo v sredino gumba za
skalo.

3. SESTAVA

vznožju tuljave — L2 ima 73 navojev brez
presledka med njimi! Začetek in konec na-
vitja pritrdimo s sukancem in z OHO lepi¬
lom. Navitje v sredini povijemo z dvema
ovojema tankega povoščenega papirja (širi¬
na ca. 1 cm) in nanj navijemo 10 navo¬
jev antenske tuljave L1. Konce obeh tuljav
(dolžina ca. 3,5 cm) pripravimo za spajkanje
— žico primemo z dvema prstoma in s košč¬
kom drobnega steklenega papirja (za po¬
liranje) previdno odstranimo oziroma ostrga¬
mo lak na dolžini ca. 1 cm in ta del žice
pospajkamo. V tuljavnik vložimo gumico (dol-

Pripravimo pribor za spajkanje in si dobro
ogledamo razporeditev elementov na plošči¬
ci tiskanega vezja — slika 2. Za res začet¬
nike je v prilogi informacija o označevanju
in spajkanju elementov.

Na tiskano vezje bomo spajkali po nasled¬
njem vrstnem redu:

— upore in kondenzatorje

— vrtilni kondenzator

— transistorje

— tuljave

— priključne žice

TIM 4 • 77/78 1  65

TIM 4 • 77/78 1  66

Vsem uporom in kondenzatorjem zakrivimo
žice simetrično, tako da jih lahko vložimo
v predvidene izvrtine — slika 2. Nato jih pri¬
spajkamo in odvečne žice odščipnemo.
Spajkanje vrtilnega kondenzatorja — obvez¬
na je kontrola položaja osi glede na luknjo
v čelni plošči — začasno pritrdimo tiskano
vezje s štirimi vijaki in distančniki na ka¬
seto za baterije, in če je os v sredini od¬
prtine, snamemo tiskano vezje ter prispaj-
kamo vrtilni kondenzator v obveznem vrst¬
nem redu: najprej kabelske čeveljčke {prej
jih temeljito pospajkamo in cin obrišemo!),
nato maso in nazadnje priključke statorja.
Kabelska ušesca najbolje prispajkamo z moč¬
nejšim spajkalnikom (50—100 W)!
Transistorje prispajkamo hitro, da jih ne pre-
grejemo oziroma poškodujemo. Pazimo na
pravilno orientacijo priključkov E — B — C.
Pritrditev tuljave in spajkanje — pritrdimo
jo lahko na dva načina: z OHO lepilom ali
pa enostavno z vročim spajkalnikom pritisne¬

mo na pritrdilni nogici in s tem tuljavo prav¬
zaprav zakovičimo na ploščico tiskanega vez¬
ja. Konce obeh tuljav a—m in b—c (slika 2
in slika 5) prispajkamo v predvidene izvr¬
tine.

Nazadnje prispajkamo na tiskano vezje pri¬
ključne žice za anteno, ozemljitev, slušalke,
potenciometer in napajanje.

Po temeljitem pregledu, če smo vse pravil¬
no prispajkali (posebno skrbno preglejmo
vrednost uporov — barvna koda in polaritete
elektrolitskih kondenzatorjev!), lahko monti¬
ramo tiskano vezje na kaseto. Privijemo tudi
čelno ploščo sprejemnika in pritrdimo gumb
za skalo.

Os potenciometra odžagamo na dolžino
10 mm in potenciometer montiramo na čelno
ploščo (ključ 14 ali ploščate klešče — pa¬
zimo, da ne poškodujemo lakirane površine!)
ter na os pritrdimo gumb. Zaradi lepšega
videza lahko nataknemo na potenciometer
podložko debeline ca. 4 mm — izdelamo jo
iz plošče aluminija, juvidurja ali podobnega
trdega materiala.

Pritrdimo tudi zadnjo ploščo s pušami in
prispajkamo vse priključne žice.

Pravilno vložimo bateriji (kontrola napetosti
in polaritete), priključimo slušalke in spre¬
jemnik vključimo.

4. UGLASITEV IN UPORABA

Potenciometer zavrtimo skrajno desno, in če
slišimo šum, je to znak, da avdion niha. Ko
priključimo anteno v A2, moramo zaslišati
signale. Z grid-dip metrom (GDM) ali si-
gnal-generatorjem kontroliramo frekvenco, ki
jo korigiramo z vrtenjem jedra v tuljavi. Za
kolibracijo nam lahko rabi že usmerjen
OT-2: privijemo mu reakcijo, da avdion niha
in ga približamo neumerjenemu sprejem¬
niku — na mestu, kjer sta oba sprejemnika
uglašena na isto frekvenco, slišimo inter¬
ferenčni pisk.

S tem je sprejemnik umerjen (kalibriran)
in pripravljen za sprejem na amaterskem
frekvenčnem področju 3500—3800 KHz. Vrti¬
mo gumb za skalo in poslušamo signale. Če
želimo, lahko odčitamo tudi frekvenco (no¬
tranja skala — telegrafija in telefonija), od¬
visno od vrste signalov pa poljubno zavrtimo
gumb na potenciometru (sprejem AM, CW
ali SSB).

Če uporabljamo dolgo in visoko anteno, jo
priključimo v A1, kjer je povezava z nihaj¬
nim krogom avdiona najmanjša, ko so sig¬
nali šibkejši, pa jo po potrebi pretaknemo v
A2. Priključek A3 je namenjen kratkim, zasil¬
nim antenam — če v ta priključek vtaknemo
dolgo in visoko anteno, bomo vedno slišali
lokalno radijsko postajo po celotnem frek¬
venčnem področju sprejemnika!

V primeru, da sprejemnik ne pokaže opisa¬
nih lastnosti, iščemo napako:

— ponovno pregledamo, če smo vse pra¬
vilno prispajkali — oznaka in razporedi¬
tev elementov na ploščici tiskanega vez¬
ja in vezava priključnih žic!

— izmerimo baterijsko napetost in porabo
toka — 8 do 9 V in 3,5 do 5 mA!

— kontroliramo napetosti v merilnih točkah,
in če se izmerjene napetosti razlikujejo
za več kot 20 % od označene vrednosti,
lahko sklepamo, da je defekten kakšen
element — transistor, kondenzator ali
upor.

5. OSTALA NAVODILA IN PRIPOROČILA

Antena in ozemljitev

Za poslušanje na amaterskih frekvenčnih
področjih je najbolje, da uporabljamo po¬
sebne antene (npr. W3DZZ, VVINDOM, LONG
WIRE), ki bodo seveda dobro sprejemale
tudi na ostalih kratkovalovnih frekvenčnih
področjih. Tistim radioamaterjem, ki nimajo
možnosti postaviti dolge antene, priporoča¬
mo »L« ali »T« anteno dolžine ca. 20 m
(žica 0 2 do 2,5 mm), ki bo omogočala do¬
ber sprejem na vseh kratkovalovnih področ¬
jih.

Da se zavarujemo pred strelo, si napravimo
predpisano ozemljitev z ustreznim pretika-
lom antena—ozemljitev!

Ohišje (kaseta)

OT-2 je koristno zaščititi proti prahu in me¬
hanskim poškodbam s primernim ohišjem.
Konstrukcijo naj izbere graditelj sam —
predlog za izdelavo enostavnega ohišja vi¬
dimo na slikah 9 in 10. Ohišje lahko izde¬
lamo iz pločevine, juvidurja, lesa, tanke ive-
rice, lesonita, vezane plošče, kaširanega
pertinaksa itd. Priročna je poševna lega
sprejemnika (sprednji del dvignjen), ker
bistveno olajša pogled na skalo in zmanj¬
šuje napako pri odčitavanju frekvence za¬
radi paralakse. Ohišje zato opremimo z no¬
gicami (uporabimo lahko pokrovčka s tub
od zobne kreme).

Priključitev na NF ojačevalnik

Regulacija jakosti sprejema ni predvidena,
ker je nizkofrekvenčni ojačevalnik sprejem¬
nika dimenzioniran tako, da nima presežka
ojačanja. Če pa hočemo poslušati na zvoč-

TIM 4 • 77/78 1  67

TIM 4 • 77/78 1 68

nik, priključimo izhod za slušalke na vhod
kateregakoli NF ojačevalnika (na primer:
ZRS NFO-1).

Zahtevnejši radioamater pa si lahko pri¬
ključi med OT-2 in NF ojačevalnik tonski
filter za selektivnejši sprejem telegrafskih
signalov ter si s tem izredno izboljša spre¬
jemne pogoje.

Vzdrževanje — menjava baterij

Bateriji lahko uporabljamo več mesecev, ker
je poraba minimalna — ca. 4 mA, vendar
ju moramo občasno kontrolirati — lahko
»iztečeta« in s tem poškodujeta kontaktno
ploščo (elektrolit)!

Prireditev za različna kratkovalovna področja

Sprejemnik v kompletu ZRS OT-2 omogoča
sprejem na enem frekvenčnem področju
(3500—3800 KHz), lahko pa ga priredimo za
različna kratkovalovna področja (na primer:
amaterska 7 MHz ali pa za poslušanje radio¬
difuznih postaj na 6 MHz, 10 MHz idr.).
Možnosti za to je več, toda glede na
enostavno konstrukcijo OT-2 in možnost na¬
bave dodatnega materiala pa je najbolje, da
sprejem različnih frekvenčnih področij pri¬
redimo na naslednji način:

Material:

— 5-polna vtičnica (mikr.) 1

— 5-polni vtič (mikr.) x

— cev 0 11/15 mm PVC (juvidur)

dolžina 35 do 50 mm x

— žica Cu 0 0,3 do 0,7 mm x

Spremembe v tiskanem vezju: luknjb 0 7,

ki je predvidena za tuljavnik, povečamo na
0 11,5 mm. Vzdolžno prežagamo kovinsko
okovje vtičnice in ga odstranimo. Spodnji
del vtičnice namažemo z OHO lepilom in
jo vtisnemo v pripravljeno odprtino — na
zgornjo stran tiskanega vezja, zareza na
vtičnici naj bo obrnjena proti zadnji strani
sprejemnika!

Spajkalna ušesca v vtičnici zapognemo na¬
vzven in jih s čim krajšo žico povežemo
s točkami a, b, c in m (en kontakt ostane
prost).

Izdelava in montaža tuljavnikov

Najenostavnejše tuljavnike si izdelamo iz
PVC (juvidur) cevi — notranji premer 10
do 11 mm in debeline stene 1 do 2 mm,
dolžina 35 do 50 mm!

Na tuljavniku napravimo dve izvrtini 0 0,8
mm v malo večji razdalji kot je dolžina na-
vitja in navijemo tuljavo z izolirano bakreno
žico 0 0,3 do 0,7 mm. Število navojev tu¬
ljave L2 je odvisno od frekvence, tuljava L1
pa ima ca. eno petino navojev L2. Konce
tuljav speljemo po notranji steni tuljavnika
in jih prispajkamo na kontakte na vtiču.
Zgornjo stran vtiča namažemo z OHO lepi¬
lom in nanj nataknemo tuljavnik.
Uglaševanje na želeno frekvenco storimo
z razmikanjem navojev. Za označevanje
frekvence uporabimo zunanjo skalo spre¬
jemnika (stopinjska skala 0—360).

Tuljavo pritrdimo še z OHO lepilom, lahko
pa jo tudi zaščitimo s PVC prevleko.
Opisani način prireditve je najenostavnejši
in najcenejši, zahteva pa precej potrpežlji¬
vosti pri oglaševanju. Najbolje je seveda,
če uporabimo tuljavnike s feritnim jedrom,
saj bomo veliko lažje uglasili želeno po¬
dročje.

Frekvenčno področje lahko tudi poljubno
»raztegnemo« tako, da ima le nekaj desetin
KHz (na primer amatersko 7000—7100 KHz).
Konec tuljave L2 ne vežemo na točko c,
ampak na dva kondenzatorja — enega pri¬
spajkamo na točko c (določa stopnjo raz-
tegnjenosti), drugega pa na točko m (določa
frekvenco).

Prireditev na različna frekvenčna področja
zahteva že kar precej znanja, zato bomo
morali prositi za pomoč mentorja oziroma
izkušenega radioamaterja.

Sprejemnik OT-2 daje lepe možnosti za eks¬
perimentiranje in bo dobrodošel vsem mla¬
dim radioamaterjem, posebno pa še bodo¬
čim radioamaterskim operaterjem, saj jim
bo prvi vodič v »skrivnosti« radiotehnike
in radijskih valov.

KOSOVNI SEZNAM ZRS OT-2


mali oglasi

Prodam smučarske vezi Salamon 202 in elektro-
motorček (220 V). Ponudbe pošljite na naslov:
Janez Urh
Rudno 41
64228 Železniki

Ugodno prodam strašilno pištolo in 100 stripov
vseh vrst. Cena po dogovoru. Kupim pa načrt
modela BUŠK in dva raketna motorčka (5-1-5,
5-3-5).

Marko Bogataj
Dobračeva 75
64226 Žiri

Prodam gramofon TOSCA 5 po zelo nizki ceni.
Borut Jarc
Vzajemna 10
61000 Ljubljana

Prodam zelo dobro ohranjeno dirkalno kolo
ESKA na tri prestave, star leto in pol. Cena
1600,00 din.

Lojze Anžin
Trubarjeva 3
61230 Domžale

Božo Ropret

INTEGRIRANA

VEZJA

V zadnjem času so se integrirana vezja
tako razširila, da se jim tudi amaterji ne
moremo več izogniti. Z njimi lahko gradimo
mnogo bolj obširna vezja in naprave, kot
s klasičnimi transistorji. Tudi cena jim je
tako pacHa, da so lahko dostopna vsakomur.
To lahko vidimo iz primerjave med ceno
najenostavnejšega integriranega vezja TTL
vrat 7400 in transistorja BC107. Razmerje
v ceni je približno 2 proti 1. Vendar je
uporabnost štirih vrat, ki so v integriranem
vezju, veliko večja. Z dodatkom dveh upo¬
rov in dveh kondenzatorjev lahko sestavimo
kar dva oscilatorja.

Zato je čas, da se tudi bralci Tima vsaj
delno seznanite z napredkom na tem področ¬
ju. Ne bomo se spuščali v teorijo, ampak
bomo pogledali lastnosti najbolj uporablje¬
nih družin integriranih vezij, ter z njimi
sestavili nekaj preprostejših vezij.
Integrirana vezja predstavljajo kompletne
elektronske sklope, ki so s posebnim teh¬
nološkim postopkom izdelani kot celota v
enem ohišju. Torej so integrirana vezja
predvsem miniaturizacija klasičnih elektron¬
skih vezij. Z njihovo uporabo se močno
zmanjša poraba, teža in prostornina elektron¬
skih naprav. Močno pa se poveča tudi za¬
nesljivost naprav grajenih z integriranimi
vezji. Obenem je olajšano konstruiranje
elektronskih naprav, kakor tudi njihovo po¬
pravilo.

OHIŠJA INTEGRIRANIH VEZIJ

Obstaja že mnogo različnih vrst ohišij, v ka¬
tere se vgrajujejo integrirana vezja. Zato
je potrebno, da si ogledamo označevanje
nožič, ker pri njihovi zamenjavi kaj lahko
pride do uničenja vezja. Najbolj uporabljene
so naslednje tri skupine ohišij:

— TO-5, kovinsko ohišje v obliki transistor¬
ja s krožno razporejenimi nožicami. To
ohišje ima lahko 8, 10 ali 12 nožič. Če
pogledamo iz strani nožič, potem tečejo

TIM 4 • 77/78 169

TIM 4 • 77/78 1  70

številke nožič v smeri urinega kazalca.
Številko ena nosi prva nožiča levo od
»noska«. Dve taki ohišji sta prikazani na
sliki 1.

lmux

— DUAL-IN-LINE ali kratko DIP ohišje. To
ohišje je tipično za večino standardnih
integriranih vezij. Izdelujejo se s 14, 16,
18, 24 ali tudi več nožicami ter MINIDIP
s 4, 6 ali 8 nožicami. Pri DIP ohišjih gle¬
damo pri označevanju z vrha. Označe¬
vanje je razvidno iz slike 2, dodam naj
le to, da je številka 1 včasih označena
s piko, sicer pa nam njeno lego določa
zareza na levi strani ohišja.

Med digitalna integrirana vezja štejemo vsa
tista, ki delujejo le z dvema diskretnima
nivojema. Na izhodu je lahko le nič voltov
(logična »0«) ali napetost napajanja (logična
»1«). Preklop iz enega v drug nivo se zgodi
zelo hitro in ne vpliva na delovanje, ampak
le na hitrost delovanja. Med ta vezja šte¬
jemo predvsem preklopna in spominska vez¬
ja, ki se največ uporabljajo v računalništvu.
V zadnjem času so se pojavila tudi zelo
kompleksna digitalna vezja, kjer je v enem
ohišju že kompletno vezje za celotno na¬
pravo. Tipični predstavniki teh vezij so elek¬
tronske ure, kalkulatorji, TV igre.

Za vsa ostala vezja pa uporabljamo naziv
linearna. V to skupino sodijo razni opera¬
cijski ojačevalniki, močnostni ojačevalniki,
regulatorji napetosti, mešalniki, oscilatorji,
komparatorji in še mnogo drugih specialnih
vezij.

Integrirana vezja lahko delimo tudi glede na
število komponent v vezju:

1. SSl (Small-scale integration), mala inte¬
gracija: ena vrata ali enostaven ojačeval¬
nik v enem ohišju,

2. MSI (medium-scale integration), srednja
integracija: v enem ohišju je manjši si
stem (kompleksen ojačevalnik, števec, de-
koder),

3. LSI (large-scale integration), velika inte¬
gracija: večji elektronski sistem v enem

Slika 2. DUAL IN LINE ohišje

— Flat-paok, ploščato ohišje. To se upo¬
rablja predvsem za profesionalna inte¬
grirana vezja.

RAZDELITEV INTEGRIRANIH VEZIJ

ohišju (ure, kalkulatorji, razna spominska
vezja, TV igre).

Ko si bomo ogledovali različne vrste inte¬
griranih vezij, jih bomo smatrali kot črne
škatle. Ne bomo se torej vtikali v njihovo
sestavo, ampak nas bo zanimala le funkcija,
ki jo opravlja določeno integrirano vezje.

Glede na uporabo delimo integrirana vezja
v dve veliki skupini:

1. Digitalna integrirana vezja,

2. Linearna ali analogna integrirana vezja.

DIGITALNA INTEGRIRANA VEZJA

Digitalna integrirana vezja delujejo z elek¬
tričnimi impulzi, z dvemi diskretnimi nivoji:

logično »0« in logično »1». Zato lahko ob¬
delujejo le binarne informacije. Linearne sig¬
nale pa moramo najprej z analogno-digital-
nimi pretvorniki pretvoriti v binarne.

Prikaz digitalnih integriranih vezij bomo za¬
čeli z opisom logičnih družin integriranih
vezij. V neko logično družino spadajo vezja,
ki so izdelana z enakim postopkom izdelave,
ki imajo enako napetost napajanja, identič¬
nost logičnih nivojev, enako povprečno hi¬
trost delovanja. Taka vezja morajo biti tudi
kompatibilna. To pomeni, da je omogočena
direktna povezava izhoda in vhoda brez kakr¬
šnihkoli veznih elementov.

Najprej samo omenimo nekaj družin integri¬
ranih vezij, ki se redkeje uporabljajo.

RTL — uporovno transistorska logika (ugod¬
na realizacija z diskretnimi elementi),

DTL — diodno transistorska logika,

HTL — logika z visokim pragom (manjša
občutljivost na motnje),

DCTL — direktno povezana transistorska lo¬
gika (majhne dimenzije integriranega tran¬
si storja).

Naslednje tri družine integriranih vezij pa so
zelo razširjene in se tudi največ uporabljajo.
Zato si bomo podrobneje ogledali njihove
lastnosti.

TTL —■ transistorsko transistorska logika
Modifikacija DTL, kjer se namesto diod upo¬
rablja večemitorski transistor, kar ima za
posledico veliko hitrost preklopov. Dobre
lastnosti pa so še: velika obremenitev (10
vhodov na en izhod), dobra imunost na mot¬
nje ter kompatibilnost z DTL. Slaba lastnost
so tokovni impulzi, ki nastanejo pri preklo¬
pih in lahko motijo delovanje, če jih ne blo¬
kiramo. Ta vezja se zelo na široko upo¬
rabljajo in je njihova cena nizka.

ECL — emitorsko spojena logika
Ima med vsemi družinami integriranih vezij
največjo hitrost delovanja. Od ostalih dru¬
žin integriranih vezij z bipolarnimi transi¬
storji se razlikuje po tem, da transistorji
niso krmiljeni v področju nasičenja. To je
tudi vzrok za veliko hitrost delovanja. Poleg
velike hitrosti so dobre lastnosti ECL dru¬
žine še: velika vhodna in majhna izhodna
impedanca, enakomerna poraba neodvisna
od logičnega stanja, komplementarni izhodi
ter velika temperaturna stabilnost. Slabe
strani pa so: relativna majhna odpornost na
motnje, večja zapletenost vezja, nekompa¬
tibilnost z drugimi družinami in ne nazadnje

relativno visoka cena. Uporabljajo se v hitrih
računalnikih, v telekomunikacijah ter raznih
merilnih sistemih.

MOS — logična vezja z MOS transistorji
Namesto bipolarnih se tu uporabljajo MOS
transistorji, ki so v integrirani tehniki okoli
stokrat manjši od bipolarnih. Zato je mo¬
žna velika gostota integracije (LSI) pri nizki
ceni. Prednosti logičnih vezij, izvedenih v
MOS tehniki so velika logična amplituda,
velika odpornost na motnje, enostavna pro¬
izvodnja in majhna poraba električne ener¬
gije. Slaba stran teh vezij je majhna hitrost
(do nekaj MHz) in pa velika izhodna impe¬
danca. Odlikuje pa ta vezja tudi relativno
nizka cena.

Kot vidimo, ima vsaka logična družina svoje
prednosti in slabe strani. Lahko rečemo, da
se RTL, DTL, DCTL, HTL zelo redko uporab¬
ljajo, ker so prednosti TTL, ECL in MOS ve¬
zij prevelike. Posebno popularna je TTL teh¬
nika, to pa še prav posebno zaradi dobrih
lastnosti, velike izbire in nizke cene. Naj¬
večje število digitalnih sistemov je izdela¬
nih s to tehniko. Za velike hitrosti (frekven¬
ca nekaj 100 MHz) se uporabljajo ECL vezja.
MHS vezja pa uporabimo tam, kjer so pro¬
blem dimenzije in poraba, ni pa važna hi¬
trost.

V nadaljevanju si bomo ogledali nekaj vezij
oziroma preprostih naprav z integriranimi
vezji TTL in MOS družine. Po ECL vezjih pa
ne bomo segli, ker so ile-ta namenjena
visokim frekvencam, pa tudi cena ni za ama¬
terski žep.

VEZJA S TTL

Najbolj razširjena družina TTL integriranih
vezij je 74 xx serija. V tej seriji imamo na
razpolago zelo veliko različnih vezij: vrata
vseh vrst, števce, spomine, registre, ko-
derje, dekoderje ... Če hočemo sami kon¬
struirati naprave s temi vezji, potem mo¬
ramo poznati zakonitosti binarne logike. V
tem sestavku se v to teorijo ne bomo spu¬
ščali, saj to zahteva veliko prostora. Za ra¬
zumevanje spodnjih vezij zato priporočam
razne knjige o digitalni tehniki, ki so izšle
predvsem v srbskohrvatskem jeziku.

Za napajanje TTL vezij je potrebna napetost
5 V. Ta lahko odstopa le za plus minus 10 %,
to je 0,5 V. Ploščata 4,5 V baterija je primer¬
na le za napajanje manjših vezij, sicer pa
priporočam stabilizirani usmernik.

TIM 4 • 77/78 1  71

TIM 4 • 77/78 1  72

Slika 3. Simetrični multivibrator

Na sliki 3 je prikazana shema enostavnega
multivibratorja, ki je izveden z dvemi vrati
iz integriranega vezja 7400. Vhoda vrat sta
sklenjena, tako da vrata delujejo le kot in-
vertor. Zato lahko za to vezje uporabite tudi
dva invertorja iz integriranega vezja 7404.
Frekvenco oscilatorja lahko spreminjamo s
potenciometrom ali pa s spreminjanjem
kondenzatorja.

Razporeditev nožič vseh integriranih vezij,
ki so uporabljena v spodnjih načrtih, je pri¬
kazana na sliki 8.

Na sliki 4 imamo dva sklopljena oscilatorja.

+ 5V

S spodnjim oscilatorjem preko vrat 2 krmi¬
limo zgornji oscilator. Ta niha samo takrat,
kadar je na krmilnih vratih visok nivo
(+ 5V).

Zvočnik lahko na izhod takega NF oscilatorja
priključimo preko enostavnega ojačevalnika,
ki ga prikazuje slika 5. S potenciometrom
spreminjamo jakost zvoka.

Hitrost reakcij pa lahko merimo z napravico
iz slike 6. Ko pritisnemo tipko START, spro¬
žimo monostabilni multivibrator (vrata 1 in
2), ki preklopi bistabilni multivibrator (vrata
3 in 4). Preklop povzroči, da zasveti LED
dioda D11 in obenem začne nihati oscilator,
ki je narejen z vrati 5 in 6. Impulze iz osci¬
latorja šteje desetiški števec 7490. Dekoder
7445 binarno vsebino števca pretvori v de¬
setiško, tako da pri vsakem stanju števca
sveti le ena LED dioda. Če štetja ne usta¬
vimo s tipko STOP, se nam pri desetem im¬
pulzu ustavi samo, preko povratne vezave
iz diode D10. Ko pa sicer pritisnemo tipko
STOP, se štetje ustavi, LED diode pa nam
pokažejo, koliko impulzov je prišlo na šte¬
vec. Večji je čas reakcije, tem višja je
vsebina števca. Hitrost štetja pa lahko spre¬
minjamo s potenciometrom P1. Če damo
START tipko na skrito mesto, STOP tipko
pa pod nogo testiranca, lahko merimo hi¬
trost reakcije pri zaviranju avtomobila. Te¬
stiranec vidi le LED diodo D11. Ko mu jo
skrivaj prižgemo s START tipko, mora v
najkrajšem času pritisniti z nogo na tipko
STOP. Čas reakcije pokaže ena od svetlečih
diod, ki jih oštevilčite s številkami od 1
do 10. Stanje števca postavimo na nič s
tipko BRISANJE.

Na sliki 7 pa je še ena napravica, ki bi ji
lahko dali ime »KDO BO PREJ«. Pri tej
imamo 4 tipke in 4 LED diode. Posveti samo
tista dioda, katere tipko prvo pritisnemo.
Takoj ko posveti ena dioda, se vezje samo
blokira preko vrat 7420 in ne reagira več na
pritiskanje tipk. Vezje moramo potem zbri¬
sati s tipko BRISANJE. Tako napravo lahko
uporabljamo pri različnih kvizih, kjer je tre¬
ba ugotavljati, kdo se je prvi javil. Uporabna
pa je tudi pri drugih igrah, kjer je potrebna
spretnost.

POPRAVEK

V prvi številki Tima je v sliki 4 (Merilnik
časa osvetlitve) izpadel podatek za napetost
pri kondenzatorju 0,5 pF. Ta je najmanj 350 V.

-» + 5 /


100E \10k
-CZJ-Čthi
Pr -4

J W°^ F  f| 330E

6V  U

D1 D2 D3 DA D5  [ D6 D7  08 D9 D1 0

D* *fl

start,

\1k 1k

K?

470£ H

12 9 8 11

7490 5

14

6 7 10 2 3

n

330E

STOP

vrata 1 do 8 : 2  x 7400

D«

"X

100nF

1k

D

BRISANJE
D1 do Dtl: LED diode

Slika 6. Merilnik časa reakcije

Slika 7. Kdo bo prej?

TIM 4 • 77/78 1 74

Zlatko Mastnak

A B O

1-1 13 12 11 10 9

r r>^

L-U L_] ~' L—J Lij Lij lL

12 3 4 5 6 7

Os

"S

14 13 12 11 10 9 8

.4V 4>-

i fii.. rfii.!rPn..

14 13 ,12 11 10 9



U s  A B C O

16 15 14 13 12 11 10 9

1 2 3 4 5

Q Q Q Ti-2 Os O Q Q

16 15 14 13 12 11 10 9

1 2 3 4 5 6 7 8

a d d t 3 . v  u s  d d  a

A Qa Qo Os 08 Qc

14 13 12 11 X 9 8

~ — — n n r~i r=L

n

a

r

n

1 2 3 4 5 6

B % Rq 2 r 91

7400

štiri NAND vrata z
dvemi vhodi

7404

šest invertorjev

7420

dve NAND vrati
s štirimi vhodi

7445

BCD-decimalni dekoder

7475

štirje D-flipflopi

7490

decimalni števec

Slika 8. Razporeditev nožič pri uporabljenih in¬
tegriranih vezjih (Us = + 5 V, Os = O)

(Nadaljevanje prihodnjič)

4. BUTALE IN MOST Igor Leiler

Butalski veljaki so se odločili, da zgrade nov
most — stari je bil že dotrajan.

Začeli so z gradnjo, a Butalci ne bi bili Butalci,
če ne bi gradili mostu z zelo neobičajnim mate¬
rialom — materialom, katerega vek trajanja je
bil deset let. Z njim so zidali, ker so ga imeli
pri roki — blizu vasi so ga dobili.

Menili so, da bodo most zgradili v šestih me¬
secih, a Butalci so Butalci,- gradili so ga pet let.
Zgradili so most in si zadovoljno pomeli roke —
sedaj imamo deset let mir, deset let nam ne bo
treba graditi mostu.

Mar res?

-)3| )ad zao az |jpod ‘nipaoez a
ugIbjCz  |;q a[ i>| ‘njsoiu |ap i;sg oq as ojez ‘ia|
jad ouies »|3 a;z«  af i|ef|qe.iodn e6 os !>| ‘leuaj
-eui !)je>| ‘)3| iad ouies jiuj  gaiui opoq io|e}ng

jsoui uj ajejng -f

DIŠIM EY
WORLD -
PRED IN ZA
KULISAMI

Dragi bralci, zanesljivo bi med vami težko
našli tistega, ki še ni slišal za VValta Dis-
neya, katerega ime je postalo sinonim za ri¬
sani film. Disney je bil zelo podjeten mož in
je za svojega življenja dal poleg risanih fil¬
mov mlademu rodu še marsikaj drugega.
Tako je med drugim na zahodni obali ZDA,
v Kaliforniji, zgradil veliko mesto, pravljično
pokrajino, imenovano Disneyland. Prek 150
milijonov otrok In odraslih z vseh koncev
sveta je obiskalo ta kraj od njegove otvo¬
ritve pa do danes in milijoni so se vračali
srečni. Po Disneyevi smrti pa je njegova
velika organizacija, takorekoč tovarna sanj
rastla naprej in vodilni možje v njej so
prišli na idejo, da postavijo še en tak prav¬
ljični svet, pravzaprav mnogo večji in bolj¬
ši, izreden in edini primeren spomenik VVal-
tu Disneyu, njegovemu geniju in njegovi
ljubezni do otrok. Izbrali so kraj — cen¬
tralno Florido, vpregli orjaško ameriško in¬
dustrijo z vsemi njenimi najnovejšimi teh¬
nologijami in pravljična pokrajina, dežela
sanj in čudežev je pričela rasti. V oktobru
leta 1971 so lahko prvi obiskovaloi že vsto¬
pili v Disney VVorld, kakor so dali tej novi
obljubljeni deželi ime. Da gre za nekaj res¬
nično novega in izjemnega, sem se imel
priložnost prepričati tudi sam, ko mi je
bilo preteklo poletje za tri mesece omogo¬
čeno bivanje v ZDA. Zadnji mesec dni sem
namenil potovanju in skupaj s prijatelji smo
prevozili ves vzhodni del severne Amerike,
kar pomeni od Floride na jugu ZDA pa vse
do zaliva reke Sv. Lovrenca v Kanadi. In
če me sedaj vprašate, kaj je bilo najzani¬
mivejše, vam bom brez odlašanja odgovoril:
Disney VVorld na Floridi.

Na Florido smo se pripeljali v drugi polo¬
vici avgusta. Presenetila nas je prava meja,
kakršne smo vajeni na primer pri prehodu
jugoslovan9ko-avstrijske meje. Pregledujejo

sicer le tovornjake, a je bilo vseeno pre¬
cejšnje presenečenje za vse nas, ki prej ni¬
smo videli nobenih meja med ameriškimi dr-
žavamii, skozi katere smo se vozilii. Usta¬

vili smo se v nekem avto-campu, da smo
naš avtomobil založili z vsem potrebnim.
Avto, s katerim nas je začelo osem Evro¬
pejcev turo že na severu ZDA v Grand
Rapidsu v državi Michigan, nas vse do se¬
daj ni pustil na cedilu. To pravzaprav ni bil
navaden osebni avto, ampak nekakšna pri¬
kolica, kakršne pri nas vozimo k morju, se¬
veda s to razliko, da ima vgrajen motor in

TIM 4 • 77/78 175

TIM 4 • 77/78 176

se upravlja kot avtomobil. Takšnemu avto¬
mobilu pravijo tam Motor Home in skriva
v svoji notranjosti poleg voznikovega in so¬
voznikovega sedeža tudi 8 ležišč, štedilnik,
hladilnik, omare in kopalnico s straniščem.
Izposojevalnina za tak avtomobil znaša 175
do 200 dolarjev na teden.

Ko smo se torej tako oskrbeli z vsem po¬
trebnim, smo zavili spet nazaj na široko
dvopasovno avtocesto in po njej naravnost
proti centralni Floridi, kamor so nas že zelo
zgodaj začel vabiti obcestni napisi za Disney
World. Florida je najjužnejša država ZDA
in je v bistvu velik močvirnat polotok.
Kamor seže oko, povsod je ravnina s
košatim pritlikavim drevjem. Cesta je ši¬
roka iin ravna in kljub številnim jezerom in
močvirjem vožnja kmalu postane monotona.
Te monotonosti nas je rešila za kakšni dve
uri okvara na avtomobilu, ki pa jo je mo¬
žakar cestnega servisa odpravil za zmer¬
no ceno. Bil je že večer, ko smo prispeli
v Orlando, glavni kraj v osrednji Floridi.
Orlando ima za turista zelo zanimivo lego.
Kakšnih 20 milj jugozahodno leži Dtsney
VVorld, zelo blizu je tudi eden največjih
morskih akvarijev, tako imenovani Sea
VVorld. Če pa se peljete 60 milj na vzhod,
boste v dobri uri na vsakomur znanem iz¬
strel išču raket Cape Kennedyju. Že kar na¬
slednji dan zjutraj smo se nameravali od¬
peljati v Disney VVorld, pa nas je bila
vožja toliko utrudila, da smo skoraj celo
dopoldne prespali. Popoldne smo izkoristili
za ogled okolice, pisanje pisem v daljno
Slovenijo in manjše nakupe. Ljudje, s ka¬
terimi smo se pogovarjali, so nas prepri¬
čevali, češ da je dan ali dva za ogled
Disney VVorlda odločno premalo in da je
v ta namen potrebnih najmanj teden dni.
Mi pa smo zaupali svojim mladeniškim mo¬
čem. V svežem avgustovskem jutru nasled¬
njega dne je naš avtomobil zapeljal na ce¬
sto, ki pelje v Disney VVorld. Po polurni
vožnji smo prispeli na cilj. Tu pa nas je že
čakalo prvo presenečenje. Imeli smo pri¬
ložnost stati na največjem parkirnem pro¬
storu, kar jih je kdo od nas kdaj videl. Po
uradnih podatkih sprejme kar 12.000 avto¬
mobilov. Kljub temu, da je to velika številka,
pa bi ob pogledu na ves tisti asfalt dejal,
da še veliko več. Vsa parkirna mesta so
tudi označena in vsako ima svojo šifro se¬
stavljeno iz črke in številk. Brez te šifre,
ki si jo je najbolje takoj zapisati v beležni¬

co, bi verjetno težko spet našli avtomobil.
Sicer je v Disney VVorld mogoče priti iz
več strani in tudi na več načinov, če pa
pridete z avtomobilom tako kot mi, potem
vas iz te asfaltne džungle parkirišča od¬
pelje k formalnemu vhodu ličen vlakec. Na
njem dobite prve podatke o tem, kako se
znajdete v tem velikem čudežnem svetu.
Postrežejo pa vam tudi z zvenečimi števil¬
kami, kot je npr. ta, da je cela stvar ob
otvoritvi veljala zajetnih 300 milijonov do¬
larjev. Stalno je tu zaposlenih 10.700 ljudi,
poleg raznih trenutnih atrakcij pa nudi
tudi 5 milj sončne plaže, hotele, razne vod¬
ne športe in še številne druge aktivnosti
v naravi. Vse skupaj pomeni to pokrajino,
ki se razteza 7 km daleč in 5 km na ši¬
roko.

Ko vlakec pripelje do vhoda, se je treba od¬
ločiti, kakšno vstopnico bomo kupili. Vstop¬
nica je pravzaprav več vstopnic za razne
atrakcije združenih v manjšo knjižico. Čim
debelejša je le-ta, tem več stane, če že¬
lite plačati največjo vstopnino, potem je to
12 dolarjev, mi pa smo se odločili za sred
njo pot in tako odšteli vsak 8 dolarjev.

In tako smo v Disney VVorldu. Do območja,
kjer so zbrane glavne atrakcije, pa je še
precej daleč, zato se povzpnemo v postajo
enotirnega vlaka prihodnosti. Na visokih
stebrih je speljana le ena betonska tračni¬
ca, po kateri brzi aerodinamično oblikovan
vlak. Vožnja je izredno prijetna in udobna,
saj vlak ne vozi po tej tračnici s kolesi,
ampak v resnici drsi na tanki zračni blazini
nad njo. Hitrost je precejšnja in pogled z
užitkom spremlja številna jezera, gozdove in
zalive, nad katerimi drvimo. Kot je vsake
prijetne stvari kmalu konec, se tudi naš
vlak prihodnosti vse prehitro ustavi. Ko iz¬
stopimo, se napotimo po krajšem drevoredu
do začetka najzanimivejšega dela Disney
VVorlda, ki mu pravijo Magic Kingdom ali
po naše Čudežno kraljestvo. Zajame nas ču¬
dovita množica ljudi, starinskih vozil, kočij,
avtobusov... Kam sedaj? Smo na srednje
velikem trgu, naokrog stojijo verne repro¬
dukcije hiš ameriškega mesta pred 150 leti,
na sredini pa je majhna zelenica z rožami, ki
jo obdajajo klopce. Usedemo se in pričnemo
listati po priročniku, ki smo ga dobili ob
vhodu. Ko ugotovimo želje vseh prisotnih,
se glede na to razdelimo v skupinice po
dva ali tri, določimo še uro, ko se bomo

dobili na istem mestu, nato pa odrinemo
v ta čudoviti svet pred nami.

Najprej je tukaj tako imenovana »Glavna
ulica ZDA«. Na levi in desni strani so za¬
nimive starinske hiše, kakršne poznamo že
iz filmov: Salooni, Pivnice, prodajalne slad¬
karij ... V vseh teh prodajalnah so proda¬
jalci v 'izvirnih starinskih oblačilih, pa tudi
bonbone, ki jih kupimo, dobimo postrežene
v papirnati vrečki, na kateri piše nekako ta¬
kole: »Najslajše na svetu — Sweet& Brown,
Ltd. — Nagrada za okus leta 1826.« Seveda
vsa ta izvirnost človeka še dodatno prese¬
neča. Na »Glavni ulici ZDA« je več atrak¬
cij, ki so na ogled z vstopnicami. Izbe¬
remo staromodno kinodvorano, v kateri
predvajajo neprestano na več platnih naj¬
starejše risanke in neme filme. Vzdolž ulice
se popeljemo še s starinskim gasilnim av¬
tomobilom, ki nosi skoraj več kroma kot
rdeče barve, tim že smo na velikem raz¬
potju pred čudovitim Pepelkinim gradom, ki
je simbol Disney VVorlda in tudi največkrat
objekt fotografiranja. V jasno avgustovsko
nebo se dvigujejo beli stolpi srednjeveškega
gradu z modrimi strehami, povsod naokrog
pa se vijugajo potočki med zelenimi tra¬
tami. Resnično čudovit prizor. Pred gradom
je veliko križpotje. Ceste vodijo v različne
svetove. Izbiramo lahko med Deželo pusto¬
lovščin, Mejno deželo in Trgom svobode,
Deželo domišljije im Deželo prihodnosti. S
prijatelji se odločimo najprej za Deželo pu¬
stolovščin. Zajamejo nas kriki papig, ki stra¬
žijo vhod v eksotični park, pred nami pa je
že glavna zanimivost »Karibski pirati«. Sto¬
pimo v hišo v značilni »mehiški arhitekturi«
z zvonikom na vrhu. Posedemo v nekakšne
čolne, ki zdrsijo po podvodnih tračnicah v

temo. Najprej se pripeljemo mimo trdnjav¬
skega okna, skozi katerega vidimo na mor¬
je. Nekje daleč na morju brli slabotna luč
— piratska ladja. Že v naslednjem trenutku
zagledamo pod seboj obmorsko mesto v
plamenih. Slišijo se kriki in streljanje. Ko
nas čolni pripeljejo bliže, nas čaka nenava¬
den prizor. Pirati davijo kokoši, streljajo na
pse in se podijo za vaškimi dekleti, skozi
okna pa že švigajo dolgi ognjeni zublji. Ko
se pripeljemo pod nek kamnit obok, opazi¬
mo na njem gusarja, ki se z veliko vztraj¬
nostjo zaliva z vinom, pri tem pa se mu
kakšna kaplja pocedi po bradi in pricurlja
mimo našega čolna. Šele sedaj spoznamo
prevaro. Vse te živali in ljudje, ki se res¬
nično zdijo živi, so v resnici tehnološko
izredno izpopolnjene lutke. Vrstijo se pri¬
zori osamljenih otokov in na pol potoplje¬
nih ladij, pa gusarski zakladi in sploh vse,
kar sodi k piratskemu življenju. Na koncu
pa le zagledamo luč dneva. Gusarji so po¬
zabljeni, saj je pred nami še mnogo drugih
zanimivosti — preveč, da bi jih vse opisal.
Tu je ogromno drevo s hišicami med vejami,
kjer si je, kot pravi zgodba, švicarska dru¬
žina našla zavetje po brodolomu. Z ladjo
lahko zaplujete skozi slapove in križarite
po resnični džungli — le vse živali, ki vas
bodo presenečale med potjo, so v resnici
umetne, še bi lahko naštevali, pa kaj ko nas
kliče Mejna dežela in njena presenečenja.
Ne vemo, kaj naj bi najprej izbrali, pa zato
stopimo z drugimi ljudmi na velik splav, ki
nas odpelje naravnost na otok Toma Saw-
yerja, kjer nam postrežejo z vsemi tistimi
objekti, kjer je Tom uganjal največje nor¬
čije in pustolovščine. Omembe vredna je
tudi predstava Diamantne podkve, kjer v

TIM 4 • 77/78 1  77

TIM 4 • 77/78 1  78

VVestern Saloonu v kabaretu plešejo dekle¬
ta, komedijanti izvabljajo smeh, pevci pa
pojejo viže Divjega zahoda. Ker nas pošteno
žeja, se potešimo s Pepsi-colo v miljo dol¬
gem baru. Ta bar sicer ni eno miljo dolg,
ima pa vseeno tudi po merilih starega Div¬
jega zahoda zavidljivo dolžino. V okviru mej¬
ne dežele je tudi Liberty Square ali Trg
svobode, kjer sta glavni atrakciji Dvorana
predsednikov in Grad strahov. Kogar zani¬
ma zgodovina ameriških predsednikov, ima
tu kaj videti. Na oder stopajo drug za dru¬
gim predsedniki od Georga VVashingtona
naprej in predstavijo gledalcem najzname¬
nitejše misli in dogodke svojega časa. In
tudi tu kot povsod drugod ne gre za žive
ljudi, ampak za izvrstne lutke, ki jih vodi
računalnik. Grad strahov pa je skoraj še
bolj presenetljiv. Naključje je hotelo, da
smo si to atrakcijo ogledali kot eno zadnjih.
Ura je kazala -komaj nekaj minut čez pol¬
noč iin tako je bil vtis še močnejši. Vhod v
Grad strahov pelje skozi pokopališče z raz¬
majanimi nagrobniki. Ob starinskem vhodu
nas sprejme grajska oskrbnica in nas po¬
pelje v notranjost. Soba, v katero stopimo,
je osmerokotne oblike, na stenah pa visijo
slike nekdanjih -lastnikov gradu. Ko vstopi
zadnji obiskovalec, ni poti nazaj — soba
se zdi naenkrat brez vsakršnih vrat, osebe
na slikah pa se začno starati, tako da na¬
zadnje ostanejo le še okostnjaki. Nenado¬
ma enostavno zmanjka stropa in na vrvi
in železnem kavlju visi nad nami okrvav¬
ljena glava. Potem se vrstijo strahotni pri¬
zori drug za drugim, pri čemer pa najbolj
preseneča izredna izvirnost oziroma tehno¬
loška popolnost. Ko se na primer v poseb¬
nih naslonjačih popeljemo skozi neko graj¬
sko sobano, imamo priložnost videti du¬
hove, kako skačejo po mizah in plešejo mi¬
mo nas s svojimi brezobličnimi telesi. Ko

se skušamo dotakniti takšnega duha, se¬
že roka v prazno. Še danes si le stežka
predstavljam način, s katerim so tak efekt
dosegli.

V tej Mejni deželi so seveda še druge
predstave, kot na primer enkraten »show«
medvedov, ki -igrajo na ameriške ljudske
inštrumente, ampak v Timu bi zmanjkalo
prostora, če bi ho-tel opisati vse. Zato se
rajši preselimo v Deželo domišljije. Tu je
cela vrsta domišljijskih atrakcij — izdvojil
bi le potovanje s podmornico Nautilus 20000
milj pod morjem. S pravo pravcato pod¬
mornico, kakršno je zgradil junak Julesa
Verna kapitan Nemo, smo se potopili v
večje, z mogočnimi skalami obdano jezero.
Med vožnjo smo lahko opazovali skozi ve¬
lika okna različne podmorske svetove, skri¬
te zaklade in nenavadne morske živali.

Nas pa je kot mlade ljudi bolj kot svet do¬
mišljije zanimalo, kako so Disneyevi ljudje
zgradili Deželo prihodnosti, zato je njej ve¬
ljalo kar precej naše pozornosti. Gotovo je
tu ena najbolj razburljivih atrakcij in sicer
Space Mountain ali po naše Vesoljska
gora.

Po vijugastih hodnikih iin mimo najrazličnej¬
ših ekranov, aparatov -in drugih znanstvenih
rekvizitov se počasi povzpnemo na vrh. Gne¬
ča je vedno precejšnja in kar dosti časa
je treba čakati, preden nam je dodeljena
naša vesoljska ladja. Toda count-dovvn ali
značilno odštevanje pred startom je hitro
opravljeno in naše dobro minuto trajajoče
vesoljsko potovanje se začne. Ampak kakšno
potovanje! To je minuta -divje vožnje skozi
ozvezdja in roje meteoritov. Naša -ladja drvi
včasih v resnici s hitrostjo 120 km na uro,
drugič pa se zopet skoraj ustavi, da bi že
naslednji trenutek omahnila v globino. Ko
prispemo do konca, so tu že TV kamere. Te
snemajo naše prestrašene in blede obraze

in jih posredujejo na ekrane, kjer vrsta tu¬
ristov še čaka na ta razburljiv polet. Nič
manj zanimiva posebnost je polet na Mars,
kjer vsak obiskovalec dobi svoj sedež v
krožnem prostoru, kjer lahko skozi okna
opazuje vse faze poleta na Mars. Ves pro¬
stor se v resnici vrti, tako da obiskovalci
dobijo vtis pospeševanja rakete. Zelo za¬
nimiv je tudi Circle-Vision. To je v bistvu
kinodvorana, kjer je film o lepotah Amerike
predvajan v krogu 360° na steno dvorane.
Občutek je takšen, kakor bi se resnično
nahajali nekje v naravi, saj vas slika ob¬
daja z vseh strani.

Še veliko je stvari, ki bi jih lahko opisal,
saj D>isney VVorld na Floridi ni samo ču¬
dežno kraljestvo, o katerem je bilo do se¬
daj govora, ampak je to pokrajina še mno¬
gih otokov, indijanskih taborišč, hotelov,
obal in drugega ...

Preden končam, poglejmo še malo za ku¬
lise vsem »čudežem«, ki jih ponuja Disney
VVorld. že od vsega povedanega lahko do¬
bite predstavo, kakšna »mašinerija« je po¬
trebna, da vse skupaj deluje tako, kot je
treba. Osnova vsemu je seveda Informacij-
sko-komunikacijski sistem, ki nudi stalno
informacijo in povezavo med vsem, kar se
v Disney VVorldu dogaja. Zgradila ga je fir¬
ma RCA in nosi oznako VVEDCOMM, sestav¬
lja pa ga računalnik, telefonija, avtomatika

za nadzor in kontrolo, mobilne zveze in 'in¬
terna televizija. Telefonske zveze so tu ene
najmodernejših v ZDA. Nekatere značilnosti
so: avtomatski klic nazaj, ki pove, kdaj je
zasedeni telefon zopet prost; nadalje okraj¬
šano izbiranje številke, ki jo sicer večkrat
uporabljamo; avtomatski preklop telefona
na sosedovega, če ste med klicem slučajno
zunaj hotela itd. Mobilne zveze sestavlja
50 večjih in 150 posebnih postaj, ki delujejo
na 5 kanalih od 450 do 470 MHz. Vse hotel¬
ske sobe v največjem hotelu (1057 sob)
so opremljene z barvnimi TV sprejemniki,
ki so priključeni na edinstven antenski TV
sistem. Gost samo odtipka kanal, ki ga želi,
in samo ta kanal bo posredovan do njego¬
vega sprejemnika po koaksialnem kablu. Za
sedaj so na izbiro štirje kanali (Slovenci
se torej tu nimamo mnogo pritoževati), ob¬
staja pa možnost priključitve 30 kanalov.
Računalniški sistem avtomatskega nadzora
in kontrole skrbi za delo vsake naprave v
Disney VVorldu vse od požarno alarmnih na¬
prav pa do škropilnic na tratah za golf.
Vsega pa tudi sistem VVEDCOMM ne zaje¬
ma. To je med drugim tako imenovana
Audio Animatronika, ki je patentirana iz¬
najdba Disneyeve korporacije. To je sistem,
kjer so zvoki, glasba in razni zvočni efekti
elektronsko združeni in sinhronizirani z gi¬
bi lutk. Te pa so lahko vse od ptic lin dru¬
gih živali pa do rož in ljudi. Premiki lutk
so izvedeni s hidravliko, ki jo krmilijo elek-
ričmi signali z magnetnih plošč. V tipični
45 minutni predstavi (npr. v Dvorani pred¬
sednikov) je lahko do 1000 analognih funk¬
cij — premikov, odrskih efektov, zvočnih

TIM 4 • 77/78 1  79

TIM 4 • 77/78 1  80

/

efektov... Ko sestavljajo predstavo, sedi
animator za programersko konzolo, ki je
del digitalnega animacijskega sistema in
aktivira gibe, ki jih želi. Možgane tega siste¬
ma predstavlja računalnik z 32.000 bitnim
spominom. Vsi ti ukazi se sproti beležijo
na magnetni trak.

To vse pa je le sedanjost. Disneyevi ljudje
ne mirujejo, ampak za prihodnost načrtujejo
tako imenovani EPCOT, kar je okrajšava za
Eksperimentalni prototip družbe prihodnosti.
To naj bi bila pokrajina v Disney VVorldu
s kakšnimi 20.000 prebivalci. Tu bi se preiz¬
kušale nove tehnologije, uvajali novi na¬
čini prevoza in zvez dolga leta pred njihovo
uporabo drugod. Prepričan sem, da jim bo
uspelo. Naj zaključim torej na način, pri¬
meren za kakšno reklamo na ameriški ali
pa na naši televiziji. Če vas bo pot kdaj¬
koli zanesla v ZDA, ne pozabite na Disney
World — ne bo vam žal.

Igor Leiler

LOGIČNE

NALOGE

■uies feaud

-ajd ‘!>|oj  ud uiafjjded ui luoijiuauiAS s  asod
luaj o ‘saj ju o; jepua/v -e>|eua eu;aso[d baoi)
-|fu jpnj a[ [epa; ‘6asqo >jeua i>ji| afijj ofeun aa
:os !|ma|/\| -ouaedeu uiasAod j|eda|>|s os afjuej

B[|Od IJJ, ’£

■|idn>) ;u

auiajdo ajjssfidejod is ep ‘luaiuod au as ‘ojco)
oujojoui  |idn>| af is aa :ojez ‘aqo ipnj ijidn>j is
ajoui ‘ubajs  qaqo po oua ouies |idn>| oq js ep
‘|B[ap iu zauep ja>| ‘uaaedeu af ed da]>|s i6njQ

'ouiajdo o>)SBf|dE}od

|idn>j af ;s 'Bsa|o>j eBaujojoui jidn>| ju js ed ja>|
‘|idn>j oaojo 6 [e>jau oq is fajoj ‘ouiajdo o>|sef|dej
-od j|e o|o>j oujojoui  jdn>| ;s ep ‘|jua|>|s zauep
af ndajjjs uiaAjd yy -a|o>|ej sipiAn ‘oijej saj af bq
- uaaedeu ;6njp ‘uapAejd af da|>|s iajj
guaaedeu ijaje>| ‘uapAejd af Aoda]>|s po jja)e» g

i 068fr f

= sMOU — sUtOOOStr  ou
-paA auejso easif|uiaz e6ajsojd nui ojez ‘ ž iu ou
ed jjiAejsod eAejauieu of j>| ‘esiq ‘ 2 ui ooOSt 1 2 3  =
= ui 00£ X ost jJaiu aosifiuiaz OAoBafu — !jo>j4c>j
-e>j ui i|o>jjaf>| jijABjsod osjq ofoAS ajoui zauep

aasif|uiaz ui esi|q -p

3H1IA3J.S £ Zl OOIVN 3Ail§3a

E

1. Pečarju so naročili, da položi ploščice v kopal¬
nici. Na razpolago je imel bele in vzorčaste plo¬
ščice. Želel je, da beli vrsti iz desetih ploščic
sledi vrsta iz vzorčnih ploščic. Ploščice so imele
vzorce, ki so na sliki. Ali more pečar sestaviti
ploščice z narisanim vzorcem v ravno vrsto de¬
setih ploščic tako, da se po dve in dve sosednji
ploščici ujemata v vzorcu?

2. Gimnazijec Peter in njegova dva brata so vče¬
raj praznovali rojstni dan. Petra so vprašali
koliko je star on in njegova brata. Odgovoril je:
jaz sem starejši od Milana toliko, kolikor je
Andrej starejši od Milana in kolikor sem jaz sta¬
rejši od Andreja. Najmlajši je štirikrat mlajši od
mene, naslednji pa je dvainpolkrat starejši od
najmlajšega.

Koliko so stari bratje?

3. Janez je dobil pismo od prijatelja. Zdelo se
mu je pomembno, zato je vzel v roke knjigo
»Življenje v naravi« in spravil pismo med 147 in
148. stran.

Čez nekaj dni je hotel pismo poiskati. Vzel je v
roke knjigo in listal po njej, pa pisma ni in ni
našel. Zakaj ne?

■njsi| luajsi eu ‘uejjs epos ‘efu
-pa|seu ui eqj| af oupa/v -ubjjs  'strl. ui 'LVl  paui
jesaom ijuvejds aooBoui iu o6ifu>| ouaqou a ’£

-jsfajejsfeu

jajad ui ijsojbjs  od iBrup fajpuv ‘isfegufeu ue|
'!IAI af *'''  jo>(!|o>)  ‘uaABJz o>|!|oi as ed ‘eue|i|/\| po
isfajejs fajpuv af jo>|||o>j  ‘o>|!|oj eue|j|/\| po isfaj
-ejs jataj af ja>i -ja| oi af Jejs — e6asfe|uifeu
po jsfajejs jejigoduieAp af ed ifupa|seN -eja| p
af jbjs  — eBsfu po isfejui jejijmjs af !sef|iu
-fefo -ja| gl fajoj eun jajaj -gj af ‘ijjjs  s OAifjap
af !>| ‘opAajs ouipg -ja| 6J ‘8t 'H  ‘91 ‘St aioui
Ijauu — aafizeuuuB af jajad epAajs buabjbu
ejaj EAogifu os ep ‘mauiod oj — uep lujsfoi
j|BAOuzejd fejaoA os fajpuv u ! ue |MAJ ‘Jajaj -g

■giABjsas aaoBoui iu luieajas
-o|d juiijasap z ajsjA ojez 'jej>joBouuioqj| i|iAef
-od epjoui as iq — iuqoj — lajAOjod aAp ouies
-jejijoBoumopos e|jAefod (qjuqoj uazej] boiao|
-od e>jesA as iq ed (ijiAejsas aao6oui o|iq of
iq aa) ijsja a  'jej>|o6ouuioq!| — jejijjad lAefod
iuieajaso|d juiijasap luiiuesneu paiu as eaiAO|
-od e>jej e>|esA 'oijej Aejd iBrnp eu ‘AoipujoiiiJj
(aaA i|e) ua af iaiAO|od iua eu — aiAOjod qaAp
z; uafjAejsas af aajozA >|esA -najozA a  ejeuiafn
jaiaso|d jfupasos aAp ui aAp as feu aa ‘ijuvejsod
ep au ojsja ouabj a  as ajasojd gijasap qasA 'J

zgodovina

avtomobilizma

Matjaž Zupan

PRVA DIRKA
V AMERIKI
LETA 1895

Prvo dirko v Ameriki je, prav tako kot v
Franciji, organiziral časopis. Že leta 1894 so
razpisali dirke za naslednje leto, tako da bi
tekmovalci imeli čas, da pripravijo vozila.
Nagradni sklad je bil bogat, kar 5000 dolar¬
jev, od tega bi dobil zmagovalec 2000 dolar¬
jev. Dobili so mnogo prijav, vendar so jih
večino poslali ljudje, ki so želeli narediti
avto, v resnici pa niso imeli še niti kolesa
za avto, kaj šele kaj drugega. Zaradi premaj¬
hnega števila avtomobilov so dirko nekaj¬
krat prestavili, končno pa so jo organizirali
na ameriški državni praznik, Dan zahvale, ki
je četrti četrtek v mesecu novembru. To
pa je že precej pozno in tako se je primerilo,
da je bilo na cestah že nekaj snega. Že na
start je bilo skoraj nemogoče priti. To se je
posrečilo le šestim voznikom.

Povedel je Frank Duryea na avtomobilu last¬
ne konstrukcije. (Mimogrede, brata Duryea
sta prva v Ameriki naredila avto.] Brat ga je
spremljal s konjsko vprego, ker pa je bil
hitrejši, je od časa do časa ušel naprej in si
privoščil malico ali vroč čaj. Med potjo je
imel Frank na vozilu več okvar, vseeno pa
sta uspela z bratom vse odpraviti in tako je
prišel prvi na cilj. Za okoli 70 kilometrov
dolgo pot je porabil 10 ur in 23 minut, torej
je vozil s povprečno hitrostjo slabih 7 km/h.

DIRKA PARIZ — DUNAJ 1902

Po teh prvih poskusih pa se je začelo zares.
Pričela se je zlata doba avtomobilskih tek¬
movanj. Vozila so v kratkem času tako na¬
predovala, postala so tako velika in močna,
da jih ni bilo moč primerjati z avtom, s ka¬
terim je pred leti zmagal Lavassor. Dirkali
so iz države v državo. Iz Pariza v Amster¬
dam, Berlin, na Dunaj in končno v Madrid.
Oglejmo si zadnji dve dirki.

Leta 1902 so priredili tekmovanje na progi
Pariz—Dunaj. Vozila so imela do 70 konjskih
moči. Da so razvili tako moč, so imeli mo¬
torji prostornino tudi 13,7 litra. Motor je bil
le štiricilindrski, torej je imel vsak cilinder
kar 3,4 litra. Takšno prostornino imajo danes
le šest in osem cilindrski motorji. Proga je
bila dolga okoli 1000 km, vendar je bila spe¬
ljana preko Alp in zato zelo težka. Skozi
Francijo je šlo hitro, prvi so vozili s pov¬
prečno hitrostjo prek 110 km/h. Skozi Švico
pa niso smeli dirkati, ker jim je sumničava
švicarska vlada dovolila le prehod, ne pa
dirko.

Nato pa jih je čakal najtežji odsek — Arl-
berški prelaz v Avstriji, ki se dviga okoli
2000 metrov visoko. Ponekod je bila cesta
slabša od kolovoza in delno še pokrita s
snegom. Vzponi in spusti so bili zelo strmi,
pot je pogosto peljala ob robu prepadov in
prek zasilnih mostov. Pot za dirkači je bila
posuta z razbitinami, orodjem, počenimi gu¬
mami, posodami za olje in podobnim. Med
potjo se je pripetilo mnogo nesreč. Vsi pa
niso imeli take sreče kot tekmovalec, ki se
je pisal Max. Njegovo vozilo je zdrselo v
prepad, on in sovoznik pa sta padla iz vozila
in obstala na robu prepada. S ceste ju ni
bilo videti in ko sta hip za nesrečo prilezla
nazaj na cesto, je tekmovalec, ki je pripeljal
za njima, ostrmel, saj je bil prepričan,
da sta zgrmela 200 metrov v globino
skupaj z vozilom, še dolgo je pripovedoval,
kako je prvi trenutek mislil, da sta prilezla
prav z dna prepada.

Ko so imeli prelaz za seboj, je šlo laže. Na
Dunaj je prispelo kar 74 vozil. Prvi je prispel
Marcel Renault na lastnem vozilu po 15 urah
in 46 minutah vožnje. Njegovo vozilo pa še
zdaleč ni bilo najmočnejše, saj je imelo le
30 konjskih moči.

DIRKA PARIZ — MADRID 1903

Leto kasneje pa se je Marcel Renault smr¬
tno ponesrečil na tragični dirki iz Pariza v
Madrid, števila smrtno ponesrečenih tekmo¬
valcev in gledalcev ne vemo, bilo pa je tako
veliko, da je posredovala francoska vlada
in dirko prekinila že v Bordeauxu. Ceste v
Španiji so bile še mnogo slabše kot v Fran¬
ciji in gotovo bi se tam ponesrečilo še mno¬
go več ljudi.

Poglejmo si poglavitna vzroka za tragedijo.
Prvi so bili avtomobili. Motorji so postali še

TIM 4 • 77/78 1  81

Slika 1. Risba, ki kaže tekmovalce na dirki Pariz—Madrid. V desnem delu slike vidimo razbito kolo
in razbit avto, kar je bil na tej dirki zelo pogost prizor

večji, še močnejši, za podvozje pa niso prav
nič skrbeli. Še več, da bi bila vozila čim
lažja, so vse dele šasije navrtali in avtomo¬
bile oskubili, kolikor so le mogli. Tako je
bilo podvozje še bolj šibko in je na slabih
makadamskih cestah z mnogimi luknjami od¬
povedalo poslušnost. Nekatere šasije so bile
bolj podobne bohinjskemu siru kot pa čemu
drugemu. Vozila pa so dosegala hitrosti tja
do 150 km/h.

Drugi vzrok pa so bili ljudje, ki so se nabrali
ob progi in gledali dirke. Po nekaterih oce¬
nah jih je bilo ob vsej progi kar kake tri
milijone. Celo vojska jih ni mogla zadržati ob
robu ceste. Navajeni namreč le na kočije
ali vozove so strmeli v vozila, ki so drvela
mimo njih s strašansko hitrostjo. Stali pa so
kar sredi ceste. Ko je prispel kak tekmova¬
lec so se razmaknili in se takoj za njim
spet strnili v neprehodno gnečo. Marsikdo
pa se vozilu ni utegnil pravočasno izogniti.
Tedaj ga je tekmovalec povozil ali pa sam
končal v jarku.

Po 500 kilometrih so dirko ustavili. Zma¬
govalec je to pot prevozil v manj kot petih
urah, torej je vozil s povprečno hitrostjo
prek 100 km/h. Vlada ni dovolila tekmoval¬
cem, da bi se odpeljali domov s svojimi
vozili. Vanje so vpregli konje in jih odpeljali
na železniško postajo, kjer so jih naložili na
vlak.

Dirke pa s tem niso prenehale. Za kratek
čas so prešli na zaprte krožne dirke, kmalu
pa zopet nazaj na ceste. Leta 1908 so prire¬
dili celo dirko iz Amerike v Evropo, od New
Vorka na zahodno obalo ZDA, nato na Japon¬
sko in preko Sibirije in cele Evrope v Pariz!

Več o vseh teh dirkah pa bomo povedali pri¬
hodnjič.

VANDERBILT POKAL

Zadnjič smo si ogledali ditike v Evropi, se¬
daj pa se za kratek čas preselimo čez »ve¬
liko lužo« v Ameriko in poglejmo, kako so
dirkali tam.

Da bi vzpodbudil graditelje avtomobilov, je
bogataš VVilliam K. Vanderbift mlajši ponudil
pokal in bogate nagrade zmagovalcem dirke.
Dirko so organizirali po blatnih cestah v bli¬
žini New Yorka, kjer so imeli milijonarji
svoje podeželske hiše.

8. oktobra 1904 so na dirko privabili kar
30.000 gledalcev. Večina še nikdar ni videla
dirkalnega avtomobila. Bili so (presenečeni
in tudi preplašeni nad hrumenjem in hitrost¬
jo, s katero so stroji, ki so »bruhali ogenj«,
drveli mimo njih. Hkrati pa so občudovali
pogum in moč voznikov, ki so te naprave
krotili. Vendar pa niso bili dovolj prepla¬
šeni, da bi se umaknili s ceste./Vsi so se
gnetli na stezi in šele, ko so zaslišali klice
»Avto prihaja, avto prihaja,« so skočili v
najbližji obcestni jarek in s tem ogrožali
sebe in voznike.

Pred dirko so izdali posebne prepovedi in
omejitve o uporabi cest, po katerih so dir¬
kali, v času dirke. Domačini so se najprej
hudo upirali in grozili celo s sodiščem, ko
pa so videli, da lahko na dirki dobro zaslu¬
žijo s prenočišči, hrano in pijačo, so se
hitro pomirili.

Na dirki je sodelovalo več domačih avto¬
mobilov, 5 Mercedesov in še nekaj fran¬
coskih avtomobilov. Po šestih urah in 54 mi-

startu tudi najboljši dirkači iz Evrope. Med
njimi so bili najbolj slavni Szisz na Renaultu
z 90 KM, Camille Jenatzy na Mercedesu s
120 KM, Felice Nazzaro in Vincenzo Lancia
na Fiatih s 110 KM.

Slika 2. Ameriško vozilo Smith in Mabley, ki je
sodelovalo na dirki za pokal Vanderbilt leta 1904

nutah vožnje je prvi prispel na cilj Američan
G. Heath na francoskem vozilu Panhard, ki
je imelo 90 konjskih moči. Še preden pa je
prispel na cilj tretji voznik, so gledalci
množično vdrli na progo in blokirali cilj,
da so morali dirko prekiniti.

Ponovili so jo naslednje leto, in ta je bila
še bolj divja kot prejšnja. Tokrat so bili na

Slika 3. Zmagovalec pokala vanderbilt leta 1908,
Locomobile s 120 KM, znano kot »Stara 16«

Lancia je vodil, vendar se je zaletel v drug
avto, ko je odhajal z bencinske črpalke, in
izgubil s popravilom precej časa, vseeno pa
je prišel na cilj kot četrti. Zmagal je Francoz
Hemery na Darracqu z 80 KM. 452 kilometrov
dolgo progo je prevozil s povprečno hitrostjo
98,4 km/h.

TIM 4 • 77/78 1  83

TIM 4 • 77/78 1 84

Slika 4. Camile Jenatzy na Mercedesu z 90 KM pred dirko za pokal Gordon-Bennett leta 1904

Leta 1906 je bila na vrsti že tretja dirka
za pokal W. K. Vanderbilta. Tudi tokrat so
prišli vsi evropski asi in privabili na progo
kar 350.000 gledalcev. Pravim »na« progo,
ker so bili zelo nedisciplinirani in se zlepa
niso hoteli umakniti s proge, čeprav so mi¬
mo njih drveli avtomobili s hitrostmi preko
100 km/h. Obisk dirke pa je pomenil tudi ve¬
lik družabni dogodek za bogataše iz New
Yorka, ki so bili zato polnoštevilno zbrani
ob progi. Zopet so slavili tujci. Zmagal je
VVagner na Darracqu, drugi pa je bil Lancia
na Fiatu, tretji pa Duray na DeDietrichu.

Naslednje leto dirke ni bilo, ker ni bile na¬
čina, kako zadržati gledalce ob progi. Vsako
leto so namreč zabeležili nekaj smrtnih ne¬
sreč.

Zato so bogati poslovneži iz New Vorka pod
vodstvom Vanderbilta zbrali denar in zgra¬
dili zaprto dirkališče, ki je bilo predhodnik
današnjih dirkališč. Za tisti čas, leto 1908,
je bila to super moderna avtocesta, da¬
našnjemu obiskovalcu pa se zdi podobna
ozki, zaviti prašni poti. Kadar ni bilo dirke,
je lahko vsakdo za en dolar preizkušal svoje
dirkalne sposobnosti na lastnem avtomobilu.
Tu so organizirali dirko leta 1908, vendar je
bila publika še bolj nedisciplinirana kot
prejšnja leta. Ker je bila proga zavarovana
z žičnato ograjo, so prinesli s seboj klešče
za rezanje žice in ponekod ograjo razcefrali

in popolnoma uničili. Tokrat je prvič, v ne¬
izmerno veselje publike, zmagalo domače
vozilo. To je bil Locomobile s 120 KM. Prav
to vozilo je danes restavrirano in nosi ime
»Stara 16«, ker je imelo na dirki števil¬
ko 16.

Tudi naslednja leta so pripravili to dirko in
našteli vsako leto preko pol milijona gle¬
dalcev.

GORDON-BENNETT POKAL

Vrnimo se nazaj na staro celino in poglej¬
mo, kaj se je v teh letih dogajalo v Evropi.
Zapustili smo jo po krvavi dirki Pariz—Ma¬
drid. Namesto cestnih dirk iz kraja v kraj
so organizirali dirke na zaprtih krožnih ste¬
zah, kjer so stražili progo pred gledalci
policaji in vojaki.

Najbolj znano tekmovanje v Evropi je bilo
tedaj tekmovanje za pokal Gordon-Bennett.
Za ta pokal so štele že dosedanje velike
dirke, o katerih smo že govorili. Pravila so
določala, da je bila dirka v državi, iz ka¬
tere je bil zmagovalec prejšnje leto. Leta
1902 je zmagal Anglež, zato bi morala biti
naslednja dirka v Angliji. Tam pa je bilo
dirkanje tedaj še prepovedano, zato je bila
dirka na Irskem. Zmagal je Camille Jenatzy
na Mercedesu, naslednje leto pa Francoz
Thery na Richard-Brasieru.

(nadaljevanje prihodnjič)

mali oglasi

Prodam dobro ohranjeno kamero PENTAKA 8b
za 1350,00 din.

Gorazd Kikelj
Zvezda 13

61210 Šentvid pri Ljubljani
tel.: (061)51-925

Prodam modelarske motorčke: SUPER TIGRE

35, 5, 8 ccm, 0,75 PS; COX 09, 1, 5 ccm in
H8 20, 3, 5 ccm, 045 PS. Vsem priložim eliso,
za HB pa prodam še avtomatsko (centrifugalno
sklopko za čoln. Poleg tega pa prodam še elek¬
tromotor 200 W, 1,5 V, NiCd akumulatorje VARTA
1,2 Ah, nekaj balse in načrt RC avtomobila.
Vsi, ki se zanimajo za našteti material, naj
svoje ponudbe pošljejo na naslov uredništva,
anonimnega ponudnika pa vabim, da se oglasi
in nam dostavi naslov, saj v nasprotnem pri¬
meru kupčije najbrž ne bo!

Kupim 1,5 ccm dizelski motorček s primerno
eliso in 1,5 I goriva. Cena po dogovoru.

Tomaž Grajžar
Valburga 34
61216 Smlednik

Prodam kompleten Elektropionir za 120,00 din,
dobro ohranjene smučarske čevlje TYROL št.
36 za 500,00 din, kupim pa ohranjene smučarske
čevlje št. 40—41.

Tomaž Ulčar
Za žago 3
64260 Bled

Kupim kvarc kristal. Ponudbe pošljite na naslov:
Toni Kastelic
Hmeljska 1

68311 Kostanjevica na Krki

Prodam 6-kanalno napravo za daljinsko vodenje
MULTIPLEX Mini 3 (oddajnik, sprejemnik, 3
servomotorje s polnilcem) za 5000,00 din, po¬
leg tega pa še RC avtomobil, dva servomo-
torja Varioprop in heterodinski sprejemnik in
oddajnik TIM IV.

Rafko Rihtaršič
Hafnerjevo naselje 57
64220 Škofja Loka

Prodam eksplozijski motorček s prostornino
2,5 ccm, nov še ne utečen, s tremi svečkami,
spinerjem in eliso za 600 din.

Joža Gaser
C. revolucije 1/b
64270 Jesenice
Tel.: (064) 81-537

Poceni prodam maketo male železnice po siste¬
mu N (172 X 76 cm).

Lang

Kamniška 36
61000 Ljubljana

Prodam fotoaparat CHEMA 8 M za 150,00 din,
zaščitni filter za isti aparat za 40 din, samopro-
žilec za 100 din, žično sprožilo za 20 din in dvoje
klešče za fotografije za 40 din, ali vse našteto
za 300 din. Prodam tudi želežniški vagonček po
HO sistemu za 10 din, Matchyboxovo še nerab¬
ljeno 3 m dolgo avtostezo za 200 din, blokflavto
Hohner za 50 din. Kupim pa elektropionir in za¬
ščitne filtre z omarico za Fototemnico. Prodam in
kupim po povzetju.

Janko Lavrič
Nad mlini 25
68000 Novo mesto

Prodam ladijski motorček BABY za 30 din, tran¬
sformator za lučke in kretnice za 50 din, ter nov
tramvaj s priklopnikom po HO sistemu za 120
din, kupim pa novejše prospekte materiala za
izdelavo železniške makete.

Miloš Korene
Ul. Vojke Šmuc 7
66000 Koper
Te!.: (066)24-276

Prodam naslednje načrte v merilu 1:1:
motorni čoln Bali, raketni čoln, hidrogliser, ladja
Neptun, motorna ladja, policijska jahta;
kamion, bugi, gasilski avto, Sabbre 3, ford Tau-
nus, žerjav bager; jadralno in motorno letalo:
miniaturna žičnica.

Vsak načrt zase prodam za 50,00 din. Ponudba
velja še tri mesece po objavi v reviji.

Slavko Filipič
Ul. Vinka Megle 6
69240 Ljutomer

Prodam lokomotivo za 90 din, štiri vagončke
po 25 din (oboje po HO sistemu), mikroskop
ruske izdelave za 750 din, otroški telefon za
50 din, fotoaparat Smena 8 (malo pokvarjen)
za 120 din, dva avtomobilčka po 65 din za avto¬
stezo Mehanotehnika, avtostezo Faller 3900 brez
avtomobilčkov za 40 din (steza ima pokvarjen
komandni tir), gramofon Iskra 1003 za 800 din,
tudi zamenjam za kolutni ali kasetni magnetofon.
Oglasite se lahko tudi po telefonu med delavniki
popoldne od 15. do 18. ure in v soboto dopoldne.
Robert Sotler
Na tratah 11
68000 Novo mesto

Pony expres, star 14 mesecev, odlično ohranjen
(z dvema rednima servisoma) zamenjam za kom¬
plet (oddajnik, sprejemnik, servomehanizmi) 6
ali več kanalno, po možnosti 8), napravo za
daljinsko vodenje.

Težak Vojko
Poljčane 88/a
62319 Poljčane

Tel.: (062)82 541 od 18. ure dalje

TIM 4 • 77/78 1  86

mali oglasi

Prodam transistorje, upore, diode, kondenzatorje,
prizme in elektromaterial, kupim pa načrte za
izdelavo teleskopa z Barlovvim dodatkom, načrt
za fotopovečevalnik, fotoupor LDR 3 ali podob¬
nega. Cena po dogovoru.

Franci Korošec
Markovci 4a

62281 Markovci pri Ptuju

Kupim elektromotorček 4,5 V. Ponudbe pošljite
na naslov:

Ivan Krošelj
Kristanova 24
68000 Novo mesto

Prodam skoraj nov diaprojektor VELUX 150 za
250 din, tiristorje KT 750 za 85 din, trans¬
formatorje 220—3, 5, 8 V za 25 din ter elektro¬
motorje 4,5 V za 30 din kos.

Miran Gril
Cesta talcev 84
62327 Rače

Prodam hibridno izdelano integrirano vezje serije
STK tovarne Sanyo. To so HI-FI NF izhodne
stopnje s popačenjem manjšim od 0,05 %.
Občutljivost na vhodu je 0,7 V, upornost Rvh
10 k£L Na željo pošljem še originalni katalog
s karakteristikami, vezalnim načrtom in že iz¬
delano tiskano vezje. Vezalni načrt je tako
enostaven, da lahko izdela ojačevalnik vsak
začetnik.

Cene: STK 050 100 W — 700 din, STK 036 50 W
— 600 din, STK 025 35 W — 450 din, STK 020
20 W — 300 din. Plačljivo po povzetju. Ponudbe
pošljite na naslov:

Igor Hrovatič pri Valentan Ivana
Maistrova 10
62000 Maribor

Prodam več albumov (Mornarica za 60 din,
Montreal 76 za 65 din, Moto 2000 za 55 din,
Emblemi nogometnih klubov za 55 din). Prodam
tudi načrt za izdelavo vesoljskega transporterja
za 50 din.

Miro Zelko
Tropovci 61
69251 Tišina

Kupim elektromotorček na baterijo 4,5 ali 8 V.
Stanko žužinjak
Tanča gora 11
68 343 Dragatuš

Prodam dobro ohranjeno dirkalno kolo. Cena po
dogovoru. Interesenti naj se oglasijo na domu
ali po pošti na naslov:

Edo Omejec
Ladja 17
61215 Medvode

Prodam različne kondenzatorje, tel. slušalke,
mikrofone, releje, trimer potenciometre, vrtilne
kondenzatorje, transistorski sprejemnik (v okva¬
ri) ASTRAD (UKV, LV, MV), transistorski spre¬
jemnik LLOYDS (v okvari), foto aparat »KIEVu,
elektromotor 6V, elektromotor 220 V — kolek-
torski, elektromotor pralniške črpalke, NF oja¬
čevalec — 2 vhoda za mikrofon, 1 vhod za
kitaro in drugo.

Brane Hafner
Ladja 3

61215 Medvode

Ugodno prodam radio in televizijski material,
med drugim tudi nekaj starih sprejemnikov in
razne upore, kondenzatorje, televizijski ekran
in še marsikaj. Cene po dogovoru.

Vinko Milovec
Kosovelova 8
66230 Postojna

Kupim 0,8 ccm motorček s kompresijskim vi¬
jakom, liter goriva in eliso. Cena naj ne presega
100 din. Ponudbe s ceno pošljite na naslov:
Boštjan Jošt
Naklo 43
64202 Naklo

Prodam eno leto staro, dobro ohranjeno 4 ka¬
nalno RC napravo znamke SIMROP SANWA
MINI 2 z obema servo motorjema, cena: 2600
din.

Prodam še:

— elektromotor DECAPERM SUPER, 6 V 0,9 do
max. 7 A. Zelo je primeren za pogon večjih la¬
dijskih modelov in RC eletro-avtomobilov. Cena
200 din.

— Deset Ni-Cd akumulatorjev po 1,2 V 0,5 Ah
(500 mAh). Cena vseh akumulatorjev je 250 din.

— Mikroskop z nekaj objektnimi in krovnimi
stekelci. Pozor! Mikroskop ima steklene leče
(ne pa plastične) in pa 3 objektive (100, 200,
300-kratna povečava). Cena 300 din.

Svete Jure
Hudovernikova 4
61000 Ljubljana
Tel.: 317-905

Prodam plošče za tiskana vezja, hladilna rebra,
inegrirana vezja, transistorje, upore, kondenza¬
torje, črnilo za risanje tiskanih vezij, železov
klorid, načrte z izrisanimi tiskanimi vezji in
podobno. Za odgovor priložite znamko.

Miran Brumat
Vezna pot 5
65000 Nova Gorica

Kupim naslednje letnike Tima: 70/71, 71/72 ter
letnik 73/74. Kupim le celotne letnike s prilo¬
gami! Plačam po prvotni ceni. Prvi, ki mi proda
vsaj dva letnika, dobi 15 stripov iz serije Zlatna
roto biblioteka. Kupim tudi knjižnico Brodarsko
modelarstvo.

Ponudbe pošljite na naslov:

Matjaž Marentič
Mala vas n.h.

61290 Grosuplje

timova fantastika

David Compton

LADJA

ZIBELKA

Prevedel Vojo Likar
Ilustriral Božidar Grabnar

Magrette je pomislila, da je škoda, ker bi ga
rada vprašala še veliko stvari.

Zakaj, na primer, tako malo ve o tej ladji?
Skoraj vsakdo na stari Zemlji ali iz novih
Kolonij bi vedel več. Zakaj mu uniforma tako
slabo pristoji? Zakaj...?

»Aii veš, kakšen tovor prevaža ladja?« jo je
vprašal.

»Vsakdo ve,« je rekla Magrette.

»Kaj?« je zalajal Fido.

Magrette je globoko vzdihnila in pogledala
v tla. Zdelo se ji je, da ji ne bo verjel.
To je pomenilo, da lahko pove resnico, kar
ji je bilo vselej laže kot lagati.

»Otročičke,« je rekla Magrette. Zdaj ni bil
pravi trenutek, da bi govorila o podrobno¬
stih, o tem, da so Zemljani, potem ko so
ugotovili, da njihovemu planetu grozi po¬
polno uničenje, nekaj v zvezi z ozonsko
plastjo, vkrcali na posebej prirejeno tovorno
vesoljsko ladjo otroke in jo usmerili proti
novim Kolonijam v upanju, da bodo vsaj ti
preživeli. Sploh pa bi Magrette težko raz¬
ložila nekaj, kar je tudi sama le na pol
razumela.

»Otročičke?«

»Saj si rekel, da sem otročiček. Nekateri od
nas so starejši od drugih. Jaz sem najsta¬
rejša.«

»Nimam časa za igranje.«

»Jaz pa se rada igram,« se je zasmejala
Magrette. »Rada se preoblačim. Ali ti ne?«
»Ne.«

»Saj si zdaj preoblečen. Nosiš uniformo ve¬
soljskega kapitana.«

»Njen prejšnji lastnik je ne potrebuje več,«
je rekel s priprtimi očmi. »Mislim, da se ne
bova preveč dobro ujemala. Če veš, kakšen
tovor vozi ta ladja, mi povej. Če ne veš,
reci.«

»Saj sem ti povedala. Take kot sem jaz.«
»Ker nočeš sodelovati, bom moral zbuditi
tvojega kapitana.« Obrnil se je k stikalni
plošči. »Katero stikalo uravnava njegovo

TIM 4 • 77/78 187

TIM 4 • 77/78 -J gg

zamrzovalno celico? Pokaži mi pravo. Nje¬
govo ime in čin morata biti napisana.«

»On je ona,« ga je popravila Magrette.

»Ne?«

Magrette je še enkrat globoko zavzdihnila.
»On sem jaz,« je rekla nazadnje.

Nekaj sekund se ji je zdelo, da jo bo vsilji¬
vec ugriznil. Hitro je dodala: »Samodejni
pilot vodi ladjo. Skoraj vse, kar moram na¬
rediti ko pristanemo je, da odpeljem druge
ven. To ne bo težko. Seveda bo treba naj¬
mlajše dati v stajico. To že znam. Vse je
čisto preprosto. Najbrž so me postavili za
kapitana samo zato, ker sem najstarejša.«
Njegov smeh je bil kot zavijanje. »Prebri¬
sano!« je vzkliknil. »Odraslega moškega bi
lahko kdo ustrelil, ne da bi trenil — toda
le kdo bi storil kaj žalega otročičkom.«
»Torej mi verjameš, kajne?«

»Da, ravno takole razmišljanje bi pričako¬
val od ljudstva, ki pošlje v vesolje neoboro¬
ženo ladjo, natovorjeno z neverjetnim bo¬
gastvom — bogastvom, ki se ga da obrati
kot sadež z drevesa. Da, prav lahko ti ver¬
jamem, da si kapitan.«

»Hvala,« je vljudno rekla Magrette.

»Toda povedal ti bom, kaj še verjamem,«
je nadaljeval. »Verjamem, da natančno veš,
kakšen tovor prevaža ta ladja.«

»Povedala ti bom, kaj jaz  mislim,« ga je
prekinila Magrette. »Mislim, da si pirat.«
»Pirat?« Fidove oči so se zožile.

»Brala sem o piratih v knjigi,« je pojasnila
Magrette. »Pirati so kot škrati in zmaji in
napadajo ladje. Na Zemlji so vsi pomrli, če
so se srečali s škrati in z zmaji. Tudi ti so
pomrli. Nikoli si nisem mislila, da se bom
kdaj srečala s piratom iz oči v oči. Najbrž
tudi nihče drug ne, in zato naša ladja ni
zaščitena pred njimi. Zavarovani smo pred
meteoriti, toda ne pred pirati. Pozabila sem
tudi, ali bruhajo ogenj pirati ali zmaji. Ali
znaš bruhati ogenj?«

Po tem, kako je vsiljivec sopihal, se je zdelo,
da se muči. »Dobro,« je končno zasopel.
»Povedala si resnico in jaz jo bom povedal
tebi. Res je, sem to, kar ti imenuješ pirat.«
»Kako zanimivo,« je zamrmrala Magrette.
»Ropal sem in ubijal,« je nadaljeval pirat.
»Spet bom ropal in morda spet ubijal. Vaše
ladje, ki so priplule pred to, so nosile maj¬
hen, a zelo dragocen tovor, semena in se¬
rume, mikro knjige in miniaturna orodja. Vse
to je bilo več vredno kot dragulji ali drago-

cene kovine. Pomagal sem si, da. Postal
sem najbogatejši v tem delu sveta.«

»Zakaj pa si potem še zmerom pirat?«

»Še bolj bogat lahko postanem, in razen te¬
ga — ljubim življenje.« Njegov smeh je Ma-
grette spominjal na lajež pobesnelega psa.
Nenadoma je utihnil, nato pa dejal: »Zdaj
se razumeva, ne!«

»Rad bi ugrabil tovor tudi s te ladje,« je
zavzdihnila Magrette.

»in ti mi boš pomagala.«

»Toda čemu ti bodo otroci?«

»Kadar gre šala predaleč, ni več smešna.«
»Najbrž mi ne boš verjel, dokler ti ne raz¬
kažem ladje.«

»Zelo dobro. Pokaži mi, kaj prevažate. Šla
boš pred menoj.«

Pirat je segel v žep in prijel razstrelilec,
kot bi hotel Magrette opomniti, da je še
vedno tam. Le kaj bi mu mogla storiti majh¬
na deklica, ki je videti kot bilka? Tega ni
vedel, slutil pa je nevarnost: dlaka na hrbtu
se mu je naježila.

Njegova napetost se je spremenila v grenko
razočaranje, ko mu je Magrette razkazala
skladišča. V vsakem so pod prozornimi pla¬
stičnimi pokrovi v zibelkah sladko spali
otroci. Vse bolj in bolj je postajal nejevo¬
ljen. iz njegovega grla so prihajali raztrgani
grčeči zvoki, ki jih prevajalec ni znal pre¬
vesti. Iz ust se mu je začela cediti slina.
Ko tudi v zadnjem skladišču ni bilo drugega
kot vrsta zibelk s spečimi otroci, je bil
jezen kot razjarjen pes, ki so mu pravkar
ukradli kost. Grobo je zapraskal po plastič¬
nem pokrovu, kot bi hotel otroka, ki je spal
pod njim, raztrgati na koščke. Držal se je
prihuljeno, s priprtimi očmi, iz razprtih če¬
ljusti pa so prihajali zvoki kot odmev iz
divje džungle. Magrette je za trenutek pre¬
šinilo, da bi se obrnila in zbežala, a je
hkrati pomislila, da ne bi bilo varno pustiti
otroke same; sicer pa, kam neki naj bi se
skrila, morda v prostor za posebno opremo.
Končno je bitje opletajoč z glavo in godr¬
njaje zmagalo svoj bes. Posrečil se mu je
celo nekakšen renčeč nasmeh.

»Oprosti,« je prhnil, »res neumno, da se ni¬
sem obvladal.«

»Nič zato,« mu je Magrette vrnila nasmeh.
»Najbrž bi zdaj rad odšel. Je tvoja ladja
daleč?«

»Priključena je k tej — pripravljena za pre¬
nos tovora. Zelo pripravno. Celo vesoljskih
oblek ne potrebujeva. Navajen sem prena-

TIM 4 • 77/78 1  89

TIM 4 • 77/78 1  90

sati tovor in urno znam opraviti svoje delo.
Običajno ni težko prepričati kapitana v so¬
delovanje, razstrelilec je odličen prepriče-
valec. Včasih se seveda zbojim, da ga bom
moral ustreliti prej, preden bo tovor preto¬
vorjen, saj bi potem moral vse prenesti
sam.«

»Kaj pa potem, ko je tovor pretovorjen?« je
vprašala Magrette.

»Preveč sprašuješ.«

»Sem si kar mislila,« je zamrmrala. Potem
je hitro rekla: »Vendar tokrat tovora ne boš
prenašal.«

»Ne vsega,« se je zarežal pirat. »Samo iz¬
brane primerke.«

»Ne boš! Mislim — le čemu ti bodo? Ho¬
čem reči, nismo dovolj dragoceni.«

»Vse ima svojo ceno,« se je zahihital Fido.
»Celo tvoji mali prijatelji. Kot lutke v škat
lah ...«

»Saj nas ne bi mogel prodati.«

»Ravno nasprotno. Lahko pričakujem živah¬
no prodajo, kupci bodo pokvarjeni otročaji
mojih prijateljev milijonarjev. Ti boš vredna
posebne teže v zlatu, igračka moja.«
»Igračka?« je ponovila Magrette.

»Kako čudovite igračke boste — lahko vas
bodo oblačili, slačili, spravljali spat. Čez
čas se igrače seveda pokvarijo, postanejo
neuporabne, odveč... A o tem zdaj ne bo¬
va premišljevala.«

Magrette je nenadoma zmrazilo. Vedela je,
da se ne šali. V glavi ji je šumelo, mrzlično
je razmišljala, kako bi ga ustavila. Mora mu
preprečiti namero. Toda kako? En sam obo¬
rožen pirat lahko zavzame nepripravljeno
ladjo kot bi trenil. In tale jih je ropal in
ubijal njihove kapitane. Magrette se je le
na pol zavedala, da pirat še vedno govori.
»Zbudila boš tiste, ki ti jih bom ukazal
zbuditi. Potem jih boš spravila skozi zračni
prehod v mojo ladjo. Prepričan sem, da ti
bodo zaupali. Skrbela boš zanje, dokler jih
ne bom prodal.«

Magrette je odločno stresla z glavo. »Ne,«
je končno dahnila.

Pirat je pogledal razstrelilec, ki ga je držal
v roki. Magrette je zaprla oči.

»Nikar se ne boj,« je zarenčal pirat. »Preveč
dragocena lutka si, da bi te ubil. Toda ne¬
kateri od teh primerkov niso tako privlač¬
ni ...« Nameril je razstrelilec proti eni od
zibelk. »Samo pritisnem in .. .«

»Ne!« je kriknila Magrette.

(nadaljevanje m konec prihodnjič)


zanke in uganke

Pavle Gregorc

V tej izpolnjevanki je treba iz dveh besed sa¬
mostojnega pomena sestaviti tretjo besedo no¬
vega pomena. Primer: PAS + TIR = PASTIR
Prvi opis pod posamezno številko velja za be¬
sedo od začetka lika do črtkane navpičnice,
drugi za besedo od črtkane navpičnice do konca
lika, tretji pa za besedo skozi ves lik.

1. gorski greben — veletok v severni Italiji, ki
se izliva v Jadransko morje — razkroj, 2. nagon,
poželenje — lomljenje — disciplina alpskega
smučanja, 3. zvok pri strelu — hodnik pod zem¬
ljo — pripomoček za pokrivanje odprtin, 4. ze¬
meljska ožina na Malagi — drugo ime za katran
— vulkansko žrelo, 5. stik dveh ploskev — vred¬
nostni papir, s katerim plačujemo namesto de¬
narja — žepna rutica, 6. debela, na enem kon¬
cu zašiljena palica — ženski osebni zaimek —
dolga vrsta ljudi ali predmetov, 7. zemeljski te¬
čaj — himalajsko govedo — prebivalec Poljske,
8. nekdanji mongolski glavar — ime slovenske
pesnice Škerlove — velika država v Severni
Ameriki z glavnim mestom Ottavvo.

Navpično brane črke na označenih poljih dajo
ime krivulje, ki predstavlja geometrično mesto
točk z enako razdaljo od določene točke (žari¬
šča) in od stalne premice (vodilnice). Njeno ime
je sestavljeno iz dveh besed s štirimi črkami.
Ali poznaš pomena teh dveh besed?

►

►

ŠTEVILČNICA

Vsaka beseda v tej izpolnjevanki ima pet črk.
Besedo pod posamezno številko vpiši v lik okrog
polja s to številko in sicer tako, kot kažejo manj¬
še številke v kvadratkih.

1. razmerje, relacija, 2. živ organizem, 3. majhen
čuk, 4. zemeljsko nadglavišče (nadirju nasprotna
točka na najvišji točki nebesa), 5. kretnja pred
udarcem, 6. dragocena kovina (Au), 7. izvedenec
v fiziki, 8. družina gospodarsko pomembnih mor¬
skih rib kostnic, h katerim spada tudi tun, 9.
gib nihala.

V treh vodoravnih vrsticah za puščicami boste
ob pravilni rešitvi prebrali neko misel.

KOMBINACIJA Z ANAGRAMI

LESKET — SKELET
KARATE — KARETA
KOCINA — OKNICA
KONTRA — KORNAT
ADRIAN — DINARA

Med gornjimi opisi za deset besed se skriva
pet besed, ki so anagrami (besede, sestavljene
iz enakih črk) gornjih parov besed. K anagram-
nemu paru v posamezni vrstici spada torej še
ena beseda, sestavljena iz enakih črk. Primer:
k anagramnemu paru KOSTJA in TAJSKO spada
še beseda JAKOST.

Opise za besede, ki so anagrami gornjih besed,
prečrtaj. Če si uganil besede, ki jih zahtevajo
preostali opisi, preberi po vrsti njihove začetni¬
ce in dobil boš priimek nemškega fizika, ki je
(s poskusi) odkril elektromagnetno valovanje in
se po njem imenuje število nihajev na sekundo
(Heinrich, 1857—1894).

Trden in debel papir, lepenka — moderno orož¬
je — površinska enota (100 arov) — telegrafski
aparat za električni daljinski prenos besedila in
tako preneseno sporočilo — znak za enakost v
matematiki — za izkoriščanje opremljeno naha¬
jališče rude — ost — elektronka s katodo, ano-
do in eno mrežico — absolutna merska enota
kota (v krogu ustreza središčnemu kotu pod
lokom, ki je enak polmeru kroga) — nebesno
telo,


TIM 4 • 77/78 1  91

TIM 4 o 77/78 192

i Uti
ti tti
trk ti
tttf i

RAVNE ČRTE

Z ravnimi črtami poveži pike od 1 do 36 in
dobil boš znan prizor!

BOJ — JAK — LER — PA — PAR — PER —
PES — PON — RES — SEL — TAM — TENT

Iz gornjih zlogov sestavi 6 besed, ki jih zahte¬
vajo opisi in jih vodoravno vpiši v lik.

1. listina, ki izumitelju zagotavlja varstvo izuma,

2. v medicini šop gaze ali vate za zaustavljanje
krvi, 3. sodobna slovenska znanstvenica na pod¬
ročju kemije (Marija, r. 1904), 4. češki tehnik,
izumitelj ladijskega vijaka (Josef), 5. plinski ali
električni grelnik za toplo vodo, 6. pasja utica.

Črke na različno označenih poševnih poljih dajo
tri merske enote — astronomsko enoto za odda¬
ljenost zvezd (3,26 svetlobnega leta) — enoto za
jakost električnega toka in enoto za magnetno
indukcijo.

PLESALCI

Deset plesalcev želi iz plesne figure
na levi strani preiti na novo figuro na
desni strani na najhitrejši možni na¬
čin. Ugotovi, kateri plesalci oziroma
plesalke morajo zamenjati mesta!

REŠITVE UGANK

NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA. Vodoravno:
železarna, alabaster, gib, vi, VN, atomi, ped,
top, arestant, apno, Altaj, NR, PŠ, dež, kemik,
ale, Emica, šen, ratar, KK, JU, torta, remorker,
-O, elan, op., bat, Joule, planinke, mir, raki, Irka,
ZO, trik, kita, AN.

PREMEŠANE ČRKE: 1. naloga — Angola, 2.
Slovan — naslov, 3. lesket — teleks. 4. vešalo
— Olševa, 5. Daniel — ledina, 6. Rakosi —
Ikaros, 7. granit — Tigran. Končna rešitev: an-
tolit. Anagram te besede je TONALIT.

SOSEDNJE ČRKE: Ni mogoče, da moder človek
ne bi bil napreden.

VZORCI: Vzorec, ki ustreza valjčku, je označen s
številko 7.

DOPOLNJEVANKA. Vesoljci: Collins, Gagarin,
Terješkova, Volkov, Stafford. Končna rešitev:
Lajka.

REBUS: radar — ar (narobe), dar.

OBRNJENI REBUS: rele — (črki) eL, eR, vse
brano nazaj.

SKRITA MISEL: Učenjak ni tisti, ki daje prave
odgovore, ampak tisti, ki postavlja prava vpra¬
šanja.

TIMOVI NAGRAJENCI

1. Svetina Andrej, Gradnikova 81, 64260 Bled

2. Nagode Maja, Kraška 15, Ljubljana

3. Gominšek Vinko, Kasaze 36, 63301 Petrovče

n igradna križanka