Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemsfvo mesečno 35 Din aedelJsUa Izdala celole no vJugo-Rlavl|l SO Din, za Inozemstvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 1 SO ln 2 D.veCJl oglasi nad 45 mm vIMnc po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredrtlSKemdelu vrstica po IO Din g Pri večlcm o naročilu popu.v Izide ob 4 zjutraj razen pondeljKa In dneva po prazniku Uredništvo le v Kopitarjevi ulici it. б'1/I Hokoplsi se ne vračalo, uefranUlrana pisma se ne sprejemalo Uredništva telefon itev. SO, upravnlitva Stev. 32S Političen list sza slovenslci narod Uprava le vKopltarlevl ul.it. O y Čekovni račun: Ljubljane, itev. 10.6S0 In 10.349 sa Insera te. Sarajevoit.7S63, Zagreb it. 39.011. Praga ln Dima/ it. 24.797 Velika zmaga SLS v boju zoper korupdio. Niso ne radičevci. ne samostojni demo- j krati, to so dol; a/.ali včeraj naši zastopniki v Belgradu. Zastavo boja proti nepoštenosti, podkupovanju in korupciji v državi je dvignila SLS. Ves Belgrad se je pred leti razburil nad silnim nastopom dr. Korošca in njegovih tovarišev proti ministrom, ki so zlorabili državno oblast. Ta zastava je šla včeraj preko najtežje preizkušnje in je častno zmagala samo in izključno ik> zaslugi, vztrajnosti in neuklonljive odločnosti SLS! Naša stranka je skupaj v vladi z radikali, ki imajo to nesrečo, da so se nekateri njihovi odlični ljudje in bivši ministri pregrešili z slorabo javnega denarja. Ti ljudje sicer v sedanji vladi ne igrajo nobene vloge, vendar so izvajali silen pritisk, da bi se cela zadeva za-bašurila, da bi zopet prosto zadihali. SLS ni klonila. Vztrajala jo dosledno na tistem svojem načelnem stališču, ki ga je označila v prvih sejuh ankeSncga odbora, vztrajala tudi sedaj, ko je v vladi in — zmagala. Država in narod se veselita te zmage. Vlada in parlament sta dokazala, da je vendarle v nas še toliko zdravja in poštenja, da bomo našli odpornosti proti brezvestnim zlorabam, da imamo še moči, da dvignemo državno upravo in javno življenje iz. umazanosti povojnega verižnišlva in hohštaplerstva, ki je grozilo razkrojiti ves naš državni organizem. Slovenska ljudska stranka je s to svojo zmago dala državi in narodu največji in najlepši dar, ki ga ji je mogla nakloniti. S tem nastopom, г včerajšnjo zmago SLS v anketnem odboru je zapihal sveži zrak nad Bclgradom in vso državo! Kako majhno in smešno ter farizejsko in ovinkarsko je zopet v tem slovesnem in zgodovinskem trenutku nastopanje naših nasprot- nikov, predvsem SDS! Priznavajo, da je predlog SLS dober, priznavajo, da zahteva obsodbo za vse, velike in male, ministre in druge krivce, a vendar vztrajajo pri svojem stvarno slabšem in milejšem, formalno pa z demagoškim ocvirkom /abeljenem predlogu, ki ne vsebuje niti zahteve po posebnem zakonu proti korupciji niti zahtevo po kontroli. Ima sicer SDS polno razlogov, da tako nastopa. G. Rado Pašič je bil in je še velik prijatelj SDS, ki je po Slavenski banki in drugih zavodih in družbah imela z njim stalne zveze v korist svojih brezštevilnih kupčij. Ko-rupcijskih afer ima SDS toliko na svoji kosmati vesti, da se opravičeno trese pred energičnimi predlogi, zlasti pred zakonom o pobijanju korupcije. Saj je SDS ravno iz korup-cijskih fondov in dajatev dobila svoje prve vire za vzdrževanje časopisja in organizacijskega aparata. To so še vse znane stvari in vedno nove prihajajo na dan. Da taka stranka ne more nastopiti svobodno, da ima popolnoma vezane roke, je jasno. Podobno je z radičevci. Komaj teden dni je od tega, kar so se pred sodišči na Hrvatskem odkrile mučne afere nekih prvakov Ra-dičeve stranke in to je imelo za posledico, da se radičevci v anketnem odboru sploh niso izpostavili. Vsa teža položaja je visela na ramah SLS. Zavedajoč se svojega vzvišenega poslanstva, je riskirala, da že po par dneh vladanja zopet izstopi in je brez ozira na desno in levo vztrajala. Sredi splošne gnilobe in propalosti smo imeli včeraj svetel dan, na katerem je zmagalo poštenje. Daj nam Bog še veliko takih dni, pa bomo ozdravili bolezni naše države! Zmaga odločnega stališča SLS proti korupciji ч anketnem odboru. Belgrad, 9. febr. (Izv.) Javnost je z nestrpnostjo pričakovala za danes sklicano sejo anketnega odbora, na kateri se je imelo odločiti o vsebini in smernicah predloga za narodno skupščino v zadevi adamovske afere, o nagradi Radomiru Pašiču za posredovanje in o Rade Paš čeveni čeku. 0 seji se je zadnje dni neprestano razpravljalo in poudarjalo, da je povsem nejasen njen izid, da je odvisna odločitev predvsem od nastopa članov Jugoslovanskega kluba v anketnem odboru. Predlog radikalov. Kakor znano, so radikali po poslancu Ran-ko Trifunovič.u predložili poročilo. To poročilo je razdeljeno v dva glavna dela. Prvi del obsega 162 s strojem pisanih strani. Objektivno beleži ves dosedanji potek in vse gradivo, ki je bilo anketnemu odboru na razpolago. Drugi del poročila pa se peča z odgovornostjo posameznih oseb in pride do zaključka, da so pač odgovorni posamezni uradniki železniškega ministrstva, ki se naj pokličejo na odgovornost. V tem poročilu manjka jako važno dejstvo, da so imeli ministri iniciativo v rokah. Glede ministrov je radikalno poročilo zavzemalo stališče, da so popolnoma pravilno postopali. Povsem nejasno pa je bilo to poročilo glede Rade Pašiča in njegove vloge v adamovski aferi, kakor tudi pri čekih. To poročilo ni imelo za narodno skupščino nobenih predlogov. Žongliranje samostojnih demokratov. Znano je tudi, da so samostojni demokrati na eni poslednjih sej anketnega odbora po svojem zastopniku Svetislavu P o p o v i č u stavili kompromisni predlog, ki je šel za tem, da se na eni strani odbije ostrina boja proti korupciji, na drugi strani pa, da se vendar nekaj reče o preganjanju korupcije in o preganjanju posameznih oseb. Na na ta način omiljeno poročilo za narodno skupščino bi nekako pristali tudi radikali. Ta tendenca, ki so jo samostojni demokrati ves čas delovanja anketnega odbora dosledno zasledovali i/, razumljivih razlogov, je dobila viden izraz v tem. da so ta predlog takoj sprejeli. Vsled tega se je izvolil ožji redakcijski odbor, ki jo imel nalogo, da z ozirom na ta predlog najde nov način in pot, da sprejme ves anketni odbor enotno poročilo za narodno skupščino v takšni omiljeni obliki. Naravno je, da je bil uspeh večdnevnih sej tega odbora, da ni prišlo do soglasja, marveč da sta se nasprotni stališči posameznih članov odbora pocelrili. Nujno se je sklical plénum anketnega odbora, da on odloči. Plenarna seja anketnega odbora. Danes popoldne se je vršila seja plenuma anketnega odbora. Na seji se je ugotovilo, da v ožjem redakcijskem odboru ni moglo priti do soglasja. Radikali so vztrajali pri svojem poročilu. Samostojni demokratje in z njimi opozicija so predložili k o m p r o m i s e n predlog samostojnega demokrata dr. Svetisla-va Popoviča. Odločen nasto® zastopnika Jugoslovanskega kluba m izkoreninjenje korupcije. Zastopnik Jugoslovanskega kluba dr. H o d ž a r je že od vsega začetka zastopal smernice, da se mora poročilo glasiti tako, da ne bo mogel nikilo, bodisi minister, uradnik ali zasebnik, kateremu se v teh alerah opravičeno kaj očita, pobegniti pred odgovornostjo in prod zakonskimi posledicami. Razen tega je cilj dela anketnega odbora sploh ta, da se doseže takšen končni rezultat, da se onemogočijo zlorabe v upravi ter da se v bodoče tudi najmanjši poizkusi koruptivnoga dola že v kali zatrejo. V svojem današnjem ekspozeju na seji anketnega odbora je dr. Hodžar odločno ponovil to svoje stališče. To svoje stališče je dr. Hodžar podprl tudi s pravnega stališča, da imamo glede ministrov zakon o ministrski odgovornosti z določno predpisanim postopkom, glede uradništva predpise o disciplinarnem postopanju poleg pozitivnih zakonov, glede zasebnikov pozitivne zakonsko predpise za vsa, iz kateregakoli vzroka kazniva in nepoštena dejanja. V kolikor pa pozitivni zakoni ne zadostujejo, je zavzel stališče, ki ga je že ponovno naglasih o potrebi posebnega zakona o korupciji. Na vsak način pa se mora dati narodni skupščini možnost, da že sedaj da iniciativo za postopanje proti komurkoli in proti vsakomur, kogar se opravičeno spravlja v zvezo н korupcijo. .V sunislu teh izvajanj jo zastopnik Jugo- slovanskega kluba dr. Hodžar stavil po svojem ekspozeju, tako glede adamovske afere, kakor glede čekov, svoje lastne končne predloge. Predlog glede adainovske afere se glasi: Predlogi Jugoslov. kluba. Anketni odbor je dokončal njemu naloženo nalogo. Sedaj pričakuje, da narodna skupščina stavi predlog, po katerem bi se moglo postopati po veljavnih zakonih proti VSEM osebam, o katerih krivdi se je narodna skupščina na podlagi poročila anketnega odbora prepričala. Poleg tega smatra anketni odbor za svojo dolžnost, da pozove vlado, da predloži: 1. Predpis o reorganizaciji službe v železniškem ministrstvu. 2. Zakonite ukrepe o pobijanju korupcije. po končanem delu anketnega odbora, iz katerega se bodo pokazale temeljne smernice, ki so potrebne za takšne zakonsko ukrepe. (Opomba uredništva: Anketni odbor namreč še ni dokončal razprave o vseh aferah, ki so se mu izročile v preiskavo.) Predlog glede afere s čeki se glasi: >G. Radomir N. Pašič je dobil izplačan čok štev. 483.033 in ga je podpisal pri Francoski hipotekami banki v Belgradu. (Opomba uredništva: Izplačanih 600.000 francoskih frankov iz zaupnih fondov.) Anketni odbor po veljavnih zakonskih predpisih nima pravice pečati so z vprašanjem posameznih izplačil in porab fondov za zaupne državne potrebe. Če smatra narodna skupščina za potrebno, da se tudi takšni in slični izdatki kontrolirajo, predlaga anketni odbor, da vlada stavi predlog, da se tudi izdatki te vrste (iz zaupnih fondov) kontrolirajo.« OmUjevaini predlo«? samostojnih demokratov. Poleg teh Hodžarjevih predlogov sta obstojala radikalni predlog, čegar vsebino smo označili in predlog samostojnega demokrata Popoviča. Ta samostojnodemokratski predlog se glasi: 1. Da bo v cilju ugotovitve odgovornosti in krivde ministrov za dejanja in prestopke, ki so jih zagrešili glede teh predpisov, skupščina postopala po zakonu, kadar se ji predloži predlog za obtožbo ministrov. 2. Narodna skupščina poziva železniškega ministra in pravosodnega ministra, da predložita narodni skupščini poročilo o tem, kakšne ukrepe sta podvzela, da se ugotovi odgovornost in krivda posameznih uradnikov, za katere imata razloge verjeti, da so se pregrešili proti zakonu in proti svoji uradni dolžnosti, kakor tudi o tem, kaj sta ukrenila, da se ugotovi krivda zasebnikov, za katere obstoja razlog verjetnosti, da so na nepravilen in nepošten način prišli do denarnih vsot na račun države. PmMka med predlogom 3wgo-slov. kluba in predlogom SDS. - Mi zahtevamo poieben zakon proti korupciji. - Vsi korupcio-nisti moralo pred sodišče. -Uvede naj se najučinkovitejša kontrola. Razlika med Hodžarjevim in obema ostalima predlogoma jo očividna. Hodžar predvsem zahteva polno odgovornost za vse osebe, no glede na njihov javen ali zasebni položaj. Nadalje zahteva polno jamstvo da se v bodoče ^se takšne in slične zlorabo preprečijo predvsem v železniškem ministrstvu, ki se ga ta afera tiče. Zahteva pa tudi najresnejše pobijanje korupcije v vseh drugih panogah s posebnim zakonom proti korupciji, v kolikor dosedaj veljavni zakoniti predpisi ne bi zadostovali. Predvsem pa zahteva tudi kontrolo glede izdatkov iz zaupnih fondov. Po dosedaj veljavnih zakonskih predpisih ta kontrola ni v polni meri mogoča. Značilno je, da ravno poslednjih kategoričnih zahtev predlog samostojnih demokratov ne vsebuje. Potem ko je dr. Hodžar slavil svoj predlog, ie samostojni demokrat dr. Popović izjavil, da bi se s tem predlogom strinjal, če bi se poleg v vsem jasne označbe glede odgovornosti za vse osebe brez razlike še specialno pristavila beseda : minister . Demagoski smi-sej takšne opombe je menda očividen. Predsednik anketnega odbora Mihajlovič je nato odredil odmor, da se posamezne skupine posvetujejo. Po odmoru je Ranko Trifu-nović izjavil, da svojo motivacijo umakne. Hodžarjev predlog sprejet. Pri glasovanju je prodrl dr. Hodžarjev predlog z 11 proti 10 glasovom, ki so bili za predlog sam. demokrata dr. Popoviča. Nato je še anketni odbor sklenil, da se mora delo o ostalih aferah, kakor o bencinski, subotiški itd. pospešiti in da morajo že določeni referenti svoja poročila izdelati najkasneje tekom petnajstih dni. Poročilo anketnega odbora o adamovskt aferi in aferi s čeki se bo takoj predložilo narodni skupščini. Za poročevalca v narodni skupščini je v imenu vladne večine določen Ranko Trifunović, v imenu opozicije pa Sve-tislav Popovič. Zr. Inje dni so vse ostale skupine popustile in so bile vnete za kompromisni predlog. Zastopnik Jugoslovanskega kluba dr. Hodžar pa je konstantno vztrajal na svojem odločnem in pravno utemeljenem stališču, ki je na končnem glasovanju tudi prodrlo. Dr. Hod-žarjevega uspeha ne more in ga tudi nihče ne oporeka. DRŽAVNA PODPORA ZA CESTO TRIBUCE —BOJANCI. Belgrad, 9. febr. (Izv.) Minister za javna dela ing. Dušan S e r n e c je dovolil 150.000 Din državne podpore za zgradbo državne ce-site Tri buče—Bojanci. Cesto bo gradil v režiji tamošnji 'krajevni gradbeni odbor pod nadzorstvom okrajnega cestnega odbora in po navodilih gradbenega ravnateljstva v Ljubljani. IMENOVANJE V SODNI STROKI. Belgrad, 9. febr. (Izv.) S kraljevini ukazom od 6. februarja se dr. Vladimir Golia, sodni svetnik v Ljubljani, imenuje za nad-svetnika pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani. ZDRAVNIKI STAŽISTI DOBE PLAČE. Zagreb, 9. febr. (Izv.) Iz Belgrada se je vrnila deputacija organizacije zdravnikov, ki je v Belgradu intervenirala radi uKinitve plač zdravnikom stažistom. Deputaciji se je zagotovilo, da se bodo te vsote za zdravnike stažiste sprejele v finančni zakon v obliki amande-mentov ministrstva za narodno zdravje. SDS-ARSKA HUDOBIJA V MEDŽIMURJU Cakovae. 9. febr. (Izv.) V MedžLmurju so pošilja orožništvo v župne urade. Pod pretnjo kazjii od 10.000 Din jim zabranjujejo cerkveno izvršitev poroke pred civilno poroko. To orožništvo nima nobene naredbe, niti državnih, niti cerkvenih oblasti. Kakor znano, je v Prek-murju, ki je bilo pod Mažarsko, v veljavi civilni zakon. Od prevrata sem se ta zakon ni izvrševal, ampak se je opravljala vedno cerkvena poroka. To postopanje je popolnoma tendenciozno. Samostojni demokrati hočejo delati neprilike Hrvatski pučki in Slovenski ljudski stranki. Agitirajo s tem, da jo dr. Korošec zopet uvedel civilno poroko. RAZPRAVA PROTI STAR0KAT0LISKIB? DUHOVNIKOM. Zagreb, 9. febr. (Izv.) Pri zagrebškem okrajnem glavarstvu se bo jutri nadaljevala razprava proti starokatoliškim duhovnikom Donkoviču, Zagorcu in Biskupoviču. Toži ju nadškofovski stol, da so meseca novembra s silo udrli v rimskokatoliško cerkev v Stenjev-cu in tam opravili službo božjo. Razen tega je Don kov ič imel pridigo, v kateri je z zelo ostrimi besedami napadel vrhovnega glavarja rimskokatoliške cerkve. Ker so se vsi trije z e-lo težko pregrešili proti predpisom o medver-skili odnošajih, zahteva nadškofovski stol, da se kaznujejo, da se napravi konec prozelitiz-niu. Na razpravo so se pozvale številne priče. Raz prava se bo najbrže jutri dokončala. RADIČ ODPOTUJE V ŠVICO K SVOJI HČERI. Zagreb, 9. febr. (Izv.) Današnji >Dom« javlja, da Stjepan Radič ne bo odpotoval v Dalmacijo, kakor je nameraval, marveč da bo odpotoval v Švico v Davos, kjer se zdravi njegova hčerka, vdova po pokojnem Vandekarju, katere stanje se je zadnje dni poslabšalo. OBSODBA »RIJEČI«. Zagreb, 9. febr. (Izv.) Odgovorni urednik Riječi« je bil na tožbo radičevca dr. Gjunje, odvetnika iz Splita, radi izraza »bivši komunistični vodja obsojen na 8 dni zapora, ki se no da pretvoriti v globo in na 3000 Din globe. Poravnajte naročnino! Važni zunanjepolitični koraki naše vlade. POSEBNA MISIJA DR. KOROŠCA. V besnilu. Relgrnd, 9. febr. (Izv.) V političnih krogih se z Interesom zasledujejo koraki zunanjega ministrstva v smeri zbliževanja z Nemčijo. S tem v zvezi je odhod nemškega poslanika na belgrajskem dvoru v Berlin. I'oela-nik nosi s seboj sklepe, o katerih se je dogovoril z našo vlado. Na drugi strani se trdi, da bo v najkrajšem času potovala ena najodličnejših osebnosti v Pešto, Berlin in prestollce še nekaterih drugih držav, da pripravi teren za dogovore t našo državo. Trdi se — to vest priobčujejo že listi — da bo to nalogo prevzel dr. Anton Korošec. V zvezi e temi dogodki je tudi povratek Živojina Balugdžlča v Berlin in potovanje bivšega zunanjega ministra dr. Ninčiča v inozemstvo. Politične metode dr. Žerjava. Dr. Žerjav je napisal v torkovem »Jutru« neko stvar, ki je vredna, da se pribije pred vso javnostjo, da spozna vsak človek, s kakšnimi sredstvi se bori šef SDS v Sloveniji na političnem torišču. SDS jo kot vladna stranka glasovala, da so uvede davek na ročno delo. Broi nji li tega davka ne bi bilo. Sedaj so dr. Žerjav zgraža nad tem davkom in skuša odgovornost za obstoj tega davka podtakniti drugim! Za tak način boja naj vzamo dr. Žerjav patent. Ljudje pa, ki so dajo s takimi stvarmi krmiti, niso več pomilovanja, nego zaničevanja Vredni. Neizmerno klavrno. SDS je že računala, kako bo z javnim in državnim denarjem polnila svoje blagajne, pa ee nI obneslo. Vse nade so končale neizmerno klavrno. »Klavrno z vseh stališč,« kakor piše »Jutro«. SDS je vendar vselej bila brezpogojno na razpolago vsaki večinski stranici. Radi preljubih radikalov je SDS nastala, radi njih živi in na moči, ki so ji jo oni dali, obstoji. Nikdar zlasti naši jutrovci niso stavili prav nikakega pogoja za vstop v vlado. Nihče na svetu še ni slišal, da bi so bila SDS kdaj radi kakih ljudskih koristi upirala vstopiti v vlado, vselej je bila brezplačno na razpolago. Kaj brezplačno? SDS je dala Belgradu tudi doto, kadar jo je ta vzel v kompanijo. Tisto doto je SDS nagrabila v naši, Sloveniji in jo nesla v Belgrad kot kupnino za ministrske stole. In sedaj, ko je vse znosila, vse Izdala, sedaj, ko bi človek mislil, da si je kupila večno naklonjenost, pa jo usoda odganja od vlade! Pa naj kdo reče, da to ni neizmerno klavrno! Kdor vse to pomisli, bo »Jutrovo« klavrnost in jezo razumel. Vrgli so nam jih. Tri ministre namreč, tri ministre za dvajset poslancev, tri gospodarske resore so nam klerikalcem radikali vrgli in mi smo jih morali vzeti. Sli smo v koalicijo zvezanih rok, brez uspehov na kateremkoli polju uprave... kakor prosjaki... to se bere v »Jutru«. O tem, kakšno zastopstvo je SLS v danih razmerah izvojevalo Slovencem, se z »Jutrom« ne bomo prepirali, ker je v tem pogledu njegova trditev prebedasta. Po našem globokem prepričanju je pa vpliv Slovencev v centralni vladi res premajhen. Kdo pa je to zakrivil? Centralizem, ki ga jo rodil Pribičevič, Žerjav, Pucclj et consortos. Samo vsled centralizma nas merijo po številu, no pa kot narod. Kdo nas je ponižal v prosjake? Centrali-rom in Žerjav in njegovi, ki so zanj glasovali. SLS rešuje to strašno izgubo. Da je izvojevala v vladi tri najvažnejša ministrstva, da jo šla v vlado samo pod pogojem, da bo ta vlada delala tudi za Slovenijo, to bolj vse sovražnike Slovencev, ki jim načeluje SDS in »Jutro«. Izboljšanje uprave. Gladilo SDS se norčuje že iz SLS, češ, da ni dosegla izprememb v upravi. Pravimo, da Je to norčevanje, kajti vso upravo v Sloveniji vodijo najizrazitejši eksponenti SDS. V tej upravj je krvavo potreba remedur ln izprememb. Toda, ker hoče SLS izvršiti to na kulturnejši način kot nekdaj SDS, ki je metala najboljše uradništvo slepo na cesto in takoj drugi dan nastavila na odločujoča mesla svoje partizane, ker SLS hoče postopati tako kot je v korist dobre uprave, zato misli »Jutro«, da mora izzivali in se norčevati. Dobro! Ce bo kak demokratski uradnik mislil, da se mu godi krivioa, naj se zahvali »Julroveniu« izzivanju in norčevanjul Ali mislite, da ne vemo, za koga je šel voditelj SDS dr. Žerjav v zadnji avdienci prosit zas ile? Ali mislito, da nam ni znano, da hočete ravno s temi vašimi eksponenti, ki ste šli zanje prosit, da bi jih ne odstavili, takoj т po-četku ovirati vsako delo oblastnih skupščin, da bi potem v svoji brezmejni zlobi nam morda Se očitali, хакај nismo pravočasno izmenjali tistih uradnikov, ki trde, da bivša dežela in sedanja oblast nima sploh nobene imovine več, ampak da jo vse prešlo v lastnino države? Ne bojte sel V nesramnosti ste sicer ne-nadkriljivi, toda toliko vas že poznamo, da smo to vašo igro pregledali in г vsega po-četka postavili zahtevo, da mora reiim SDS pnati tudi v Sloveniji! Hoteli smo le izvesti to stvar broz bolečin, toda vaše izzivanje nam jo dokas, da je bila ta obzirnost odvečl Stroga praksa ljubljanskih davčnih organov zbuja začudenje celo v Belgradu, trdi »Jutro«. Čudimo se »Jutru«, da je šele sedaj iznašlo to dejstvo, ki ga mi zatrjujemo in ponavljamo že šest let. Kdo pa so tisti davčni organi, ki zbujajo celo v Belgradu začudenje? To so sami odlični prijatelji in somišljeniki »Jutra« in SDS. To so uradniki, ki jih je SDS spravila na ta mesta. To so uradniki, ki imajo v »Jutru« vedno svoje zatočišče. , Ti »Jutrovi« eksponenti so krivi, če gre v Belgrad več milijonov kot je treba. Nanje naj so »Jutro« hudujel Gostilničarske takse. Na vse >Jutrovo« vpitje samo ponavljamo vprašanje: 18 mesecev sto bili v vladi, finančnega ministra ste imeli, хакај niste taks odpravili ? V stvari sami pa je ugotoviti, da je bilo v finančnem odboru od ministra zagotovljeno, da se bodo l>aš pri tem zakonu dosegle olajšave, ki se bodo pretresale in sklenile v ple-numu narodne skupščine. Zato naj se »Jutrovi« gostilničarji pomirijo, za dosedanjo takse pa se zahvalijo dr. Žerjavu. Narodno gfedaSIšče v centralistični upravi in po zaslugi finančnih uradnikov SDS ter njenih eksponentov propada. Redukcije se obetajo, oziroma so jih že odredili. SLS skuša nesrečo v tem našem kulturnem zavodu popolnoma preprečiti. Dobili smo že tozadevno zagotovilo finančnega ministra. sJutro« smatra seveda, da gledališču najbolje služi, če SLS v tem delu meče polena pod noge in jo napada. Vsak pa ve, da se je za naše kulturne ustanove zavzemala vedno SLS in se bo zavzemala z vso odločnostjo zanje tudi v vladi ter bre/dvotna tudi marsikaj dosegla, dočim je SDS naše kulturne zavode dosledno pobijala ln jim jemala ugled, ker so slovenski. Da so prejšnji režimi tako mačehovsko postopali s slovenskim vseučiliščem, gledališčem in vsemi ostalimi slovenskimi kulturnimi ustanovami, to je izključna zasluga SDS, ki je tajila, da Slovenci sploh imamo ali potrebujemo svojo lastno kulturo! Viharji in snežni zamet! v Jugoslaviji. Zagreb, 9. febr. (Izv.) Na Hrvatskem, v Rosni in Hercegovini ter Črni gori so nastali veliki viharji in snežni meteži. Vlaki prihajajo v Zagreb z velikimi zamudami, nekateri pa so celo v snegu obtičali. Liška proga je čisto zasnežena. Veter je ponekod nanesel nad 6 metrov snega. Delnice nimajo nobene zveze z okolico, ker so ceste neprehodne. Z Belgradom so vse telefonske zveze prekinjene. Potniki poročajo, da v Belgradu neprestano sneži, da je včeraj bil tam vse popoldne silen vihar. Na niškl progi je promet popolnoma ustavljen, v notranjosti Srbije divjajo viharji. Na skopljanski progi že več dni ne vozijo vlaki. Split, 9. febr. V Dalmaciji so viharji. Morje Je silno razburkano. Dva dni že pada gos» sneg. Splitski brzovlak proti Zagrebu je obtičal na progi. Ostali vlaki pa so obstali na raznih postajah in čakajo, da se proge odpro. Valovi morja pljuskajo preko obale. Paro-brodni promet je popolnoma ustavljen. Niti ladje, ki vzdržujejo promet z otoki, ne morejo iz luk. Več ladij se je že ponesrečilo. Sušak, 9. febr. (Izv.) Tu divja strahovita burja. Morje je nemirno, promet po vodi je nemogoč. Vihar razsaja po vsem Hrvatskem Primorju. Sarajovo, 0. febr. (Izv.) V vsej Bosni je začelo pred dvemi dnevi zopet silno snežiti. Zapadlo je toliko snega, da so ceste nepro-dorne in da tudi železnice ne morejo vzdrževati prometa. Tudi Iz Vojvodine poročajo o hudih snežnih zametih, ki ovirajo vlake in eo povsod napravili ogromno škodo. V Vojvodini je padlo 1 meter snega. Promet г Belgradom je prekinjen. Zagreb, 9. febr. (Izv.) Brzovlak iz Splita se je včeraj ustavil na postaji Zrmanja. Ne more nadaljevati poti. Tam se je ustavil tudi \ mešani vlak. Na progo «n poslali stroj s plugom, pa je vsled preobilice snega pri postaji Javornik skočil s tira. Zato so nslnvljeni vsi vlaki na progah, na katerih eo obstali. Od trenutka, ko je prišla na vlado SLS, je glasilo dr. Žerjava, ki se mu pravi »Jutro«, pobesnelo. Totalno pobesnelo. Z njim je poizkušal pobeeneti tudi Žerjavov popoldnevnik, ki se mu pravi »Slovenski narod«, a se mu to ni posrečilo, menda ker je tudi za to bolezen že prestar in sploh preveč dobrlčina, da bi mogel kar tako pobesneti. Zato je pa beenilo »Jutra« tem hujše in kaže že zelo nevarne simptome. Rešitev je sploh menda mogoča le če SLS takoj spet gre iz vlade. Ker pa SLS tega očividno še ne misli storiti, je nesreča, ki je zadela »Jutro«, res tragična. Vendar je bilo to pričakovati in zato se sedanjemu »Jutrove-mu« besnenju tudi nihče ne čudi. Saj so ie ves čas, ko je šlo za vstop SLS v vlado, ljudje, ki poznajo ra položenje v SDS-arekem taboru, govorili: Ce se to res zgodi, namreč, da pride SLS na vlado, potem bo »Jutro« razpočilo od jeze. Naravno. Kajti samo predstavljati si je malo treba ta strahoviti udarec, ki je zadel SDS-arski tabor: kjer je živelo vse v najtrdnejšem prepričanju, da je popolnoma izključeno, da bi SLS sploh še kdaj prišla na vlado. Vsak pravoverni SDS-ar ti je dal, če si hotel, lahko pismeno garancijo, da se to ne bo nikoli zgodilo. Nikoli! Ker stranka denunciranja Slovencev je bila popolnoma sigurna, da je v Belgradu Slovensko ljudsko stranko že tako očrnila kot rimsko, protidržavno in klerikamo, da ji ostanejo tam vrata v vlado za vedno zaprta. In zdaj... Ta strašna prevara! Neizmerna je »Jutrova« bol, predvsem bol nad tem, da je trudapolno delo tolikih let izgubljeno. Koliko si je SDS-arska klika, ki operira na slovenskih tleh, samo prizadevala, da se kaznuje Slovenija zato, ker je po svoji ogromni večini ostala zvesta SLS. Kaznovala je SDS, ko je imela oblast v rokah, Ljubljano za to, ker je volila dr. Korošca, s tem, da ji je vzela avtonomijo in je postavila prestolioo Slovenije pod kuratelo, jo ponižala na ta način najgloblje, kar se svobodna, zavedna občina sploh more ponižati. In kaznovala je veo Slovenijo, kjer je le mogla, in čim hujše jo je mogla. Razrušila vse njene avtonomne ustanove, uvajala centralizem vsepovsod z naravnost mrzlično naglico, z naslado glasovala za vse davke, ki so ravno Slovenijo najtežje zadeli, davila slovensko gospodarstvo, ščitila drakonič-no davčno prakso, ki vlada na Slovenskem, uničevala slovenske socialne ustanove, napadala naše kulturno zavode in rovarila celo proti slovenski univerzi. Vrhu vsega pa pod PP-režimom eksel utirala po Sloveniji takšen teror, kakor ga naš narod še nikoli ni doživel in upamo tudi nekoli več ne bo. Vse to je zdaj izgubljen trud. Prišla Je na vlado SLS in je s tem dana možnost, da njena roka polagoma spet zaceli globoke rane, ki jih je tako hitela sekati Sloveniji maščevalna roka SDS. In je proti temu SDS brez vsake moči. Ni za njo nobenega upanja, da bi mogla izpodriniti SLS in zagospodovati spet nad Slovenijo kot nekdaj. To vse seveda strašno boli in mi popolnoma razumemo »Jutrovo« divjanje. V svoji onemoglosti tudi nima mo-mentano drugega orožja kot spuščati dnevne pamflete proti SLS. To pa tudi junaško dela. In kar je v teh desetih dneh, odkar je SLS na vladi, imeslo proti njej laži in klevet in na-falzificiralo dejstev, to je naravnost rekord revolverske žurnalistike. Slovenski svet take žurnalislike doslej še ni poznal, zato je čitanje »Jutra« te dni priporočljivo, da se tako še bolj spo?na vsa moralna in kulturna višina SDS-arske politike. Ker pa je stanje, v katerem se nahaja »Jutro«, stanje besnila, torej bolno in abnormalno stanje, je pamet in logika pri tem seveda eliminirana. In se ni nič čuditi, če »Jutro« dvakrat enako ne piše, pobija samega se-t>e in pada iz enega protislovja v drugo. Tako je vse te dni pisalo, da Ima zdaj SLS vso moč v rokah in da bi zato z zamahom roke lahko i/pel ala ves svoj gospodarski program in pomagala Sloveniji iz vseh težav in nadlog, zdaj pa jo naenkrat zaničljivo odpravlja, češ, da je v pt»polni odvisnosti od milosti radikalov, da so njeni trije ministri samo statisti itd. No torej. Zdaj je našlo »Jutro« v svoji nesreči vsaj eno tolažbo. Zdaj se omamlja s sugestijo, da SLS nič ne premore v vladi, želimo mu, da se skoro popne še do te sugestije, da SLS sploh ni na vladi, ampak da tam mogočno sedi g. Žerjav in odpravlja davke, ki jih je on upeljal; z eno besedo: da vlada proti samemu sebi. Še enkrat volivni imeniki! Ker veliko število volivnih upravičencev ni vpisanih v rolivne imenike ter se ▼ malo-kateri občini volivni imeniki nahnjajo tako v redu, da ni bil pri zadnjih volitvah, nihče iï-puščen, zato ponovno podčrtavamo nekatere važno stvari, ki naj jih vsi naši somišljeniki vpoštovajo. Zlasti župane in občinske svetovalce je treba opozoriti, da vse napravijo, da so Tolirni imeniki končno res popolni. 1. Občinski uradi morajo vsako leto oačnim imenom: Predsednik shoda g .dr. Veble je pozival navzoče, naj naše volivce opomnijo na njihovo dolžnost, da bodo v volivnih imenikih ter nato zaključil zborovanje. Razstava načrtov stavbenih zadrus. Zveza stavbenih zadrug namerava ob priliki svojega rednega občnega zbora v mesecu marcu 1927 prirediti v Ljubljani razstavo načrtov stanovanjskih in družinskih hiš. Razstava ima namen, pokazati javnosti predvsem dosedanje uspehe zadružnega stavbenega gibanja in načrte, ki jih imajo posamezne stavbene zadruge pripravljene za bodočnost. Obenem pa hoče Zveza stavbenih zadrug nuditi tudi priliko našim arhitektom in stavbenikom, da razstavijo v medsebojni tekmi svoje načrte za vzorno družinske in stanovanjske hiše, bodisi da so že zgrajene, bodisi da so šele v osnutku. Zveza vabi vse stavbene zadruge kakor tudi naše arhitekte in stavbenike, da prijavijo najkasneje do 1. marca t. 1. svojo udeležbo in približni obseg za razstavo namenjenih načrtov na naslov: Zveza stavbenih zadrug v Ljubljani, v roke tajnika dr. Fran Spiller-Muysa v Ljubljani, Turjaški trg 3, II. nadstropje. Dobrodošli so tudi modeli. Stanje bratovskih skiadnic v 1.1926. Bratovske skladnica v Trbovljah, ki obstoji iz bolniške, pokojninske in nezgodne blagajne ter podpornega fonda izkazuje za leto 1920 sledeči poslovni promet: 1. Bolniška blagajna: Saldo prejšnjega leta 4,924.564 Din 96 par, izdatki: tekoči izdatki 3,197.847 Din 23 par, likvidacija bivšega premoženja 593.255 Din 89 par, gradbe in inventar 976.351 Diu 79 par, ostane 157 110 Din 7 par. 2. Provizijska blagajna: Dohodki leta 1928. z ostankom prejšnjega leta 2,380.668 Din 83 par, izdatki leta 1927. 2,137.098 Din 99 par, saldo dno 31. decembra 1926. 193.569 Din 84 par. 3. Nezgodna blagajna: Dohodki leta 1926. s saldom prejšnjega leta 723.521 Din 42 par, izdatki leta 1926. 663.839 Din 18 par. saldo 31. decembra leta 1926. 59.682 Din 24 par. 4. Podporni fond: Dohodki v letu 1926 in ostanek od poprej 173.180 Din 9-1 par, izdatki v letu 1926 158.625 Din, ostane še 14.555 Din 94 par. Žržev Ijubostunfa. Na ženitovanju Josipa Graužliča v Koprivnici je bila tudi prelepa Marija DarojeviČ, v katero je že dalj časa bil zaljubljen Josip No-vakovič. Darojevičeva ga je zadnje dni odbijala in tudi ni hotela uslišati njegove prošnje, da bi bil njen drug na svatbi. Novakovič je kljub temu prišel na svatbo in spremljal Marijo domov. To priložnost je ljubosumni fant izrabil in izvršil grozovit naklep, da umori dekle. Tik pred hišo jo je zabodel, da jo obležala mrtva. Morilec je pobegnil. Razbojniški napad v vlaku. Trgovec Pavle Vukovac se je 5. t. m. ponoči vozil iz Vinkovcev v Belgrad. Med vožnjo sla prisedla, dva mlajša človeka, ki sta tudi pripovedovala, da se peljeta v Belgrad. Blizu postaje Vrholje pa sta tujca trgovca napadla, ga oropala, ga vrgla med vožnjo iz vlaka in potem tudi sama skočila. Drzen zločin kaže, da sta ga izvršila dva preizkušena prvovrstna mednarodno pustolovca. SMRT NAJSTAREJŠEGA ČLANA KAT. TOMOCN. DRUŠTVA V MARIBORU. V splošni bolnici v Mariboru je umrl 8. t. m. Anton K o n e č n i k , ki je bil Član Katol. pomočniškega društva od 15. avgusta 18S5. naprej. Kajni jo bil rojen 12. januarja 1850. v Mislinju pri Slo-vonjgradcu in od 15. julija 1885. uslužben pri mariborski pečarski in lončarski tvrdki Pavel Ile-ričko. S Konečnikoin je zgubilo druStvo enega najstarejših in najbolj zvestih članov. Med mlajšimi člani organizacije mu bo ostal ohranjen časten in trajno hvaležen spomin za njegovo vztrajnost in odločno katoliško zavednost! Napetost med Poljsko in Nemčijo. Berlin, 9. febr. Pogajanja med Nemčijo in Poljsko za trgovinsko pogodbo so se zopet pretrgala. Poljska vlada je v zadnjih tednih izgnala iz Poljske mnogo nemških državljanov, med temi več ravnateljev raznih podjetij v Šleziji. Nemčija je proti temu po svojem poslaniku v Varšavi vložila protest in izjavila, da pod takimi pogoji ni mislili na sklepanje trgovinske pogodbe. Poljska je nato nadaljnje izganjanje Nemcev odgodila, da prouči nemški protest. Tukajšnji krogi no izključujejo možnosti, da se trgovinska pogajanja s Poljsko sploh ne bodo več nadaljevala. W0JEW0DSKI IN PILSUDSKI. Varšava, 9. febr. Sejmsko maršalsko sodišče pri zaprtih vratih nadaljuje zaslišavanje prič v vohunski aferi poslanca Wojewodske-ga. Govori se o senzacionelnih izpovedbah. — Včerajšnji listi so objavili pismo, ki ga je pisal poslanec Wojewodski maršalu Pilsudske-mu in mu obenem vrnil vsa odlikovanja. Wojewodski piše: »Zavedam se, da sem prejel ta odlikovanja od Vas, ko sem bil še pristaš Pil- sudskijevega tabora, kateri tabor sem tedaj smatral za tabor poljskega ljudstva. Danes je pa Pilsudskijev tabor — tabor fašizma in smrtnih sovražnikov poljskega delavnega ljudstva in zato Vam, gospod minister, odlikovanja vračam.« SOCIALNO ZAVAROVANJE V FRANCIJI. Pariz, 9. lebr. Kolonijalni minister Peret je izjavil, da bo ministrski predsednik Poin-caré še tekom lega zasedanja predložil zbornicama zakonski načrt o socialnem zavarovanju. Načrt določa, da pridobi pravice bolezenskega zavarovanja vsaka oseba, ki prejema za svoje delo plačo iu je vsaj 50 mesecev plačevala predpisane prispevke; istotako tudi vsa njegova družina. Posebno obsežno se bo poskrbelo za matere, da se dvigne število porodov. Onemogli delavci bodo prejemali do 40 odstotkov svoje redne plače, isto toliko delavci, ki prekoračijo 60 let. Ob smrti zavarovancev dobe njihove vdove plačo za 50 delavnih dni v najmanjšem znesku 1000 frankov. Minister je naglasil, da pomenia zakon preobrazbo vsega delavčevega življenja ter bo vtisnil celokupni deželi novo lice. Dr. J. P.: Pripombe ob „Socialni ekonomiji" dr. Aleša Ušeničnika. Orlovska organizacija je nedvomno ena naših najvažnejših mladinskih zvez. V tehničnem pogledu stoji zelo visoko in njen trud po sistematični vzgoji naraSčaja je vse hvale vreden. Kar pa vsakemu prijatelju našega naroda mora imponirati, je gotovo izredna skrbnost, s katero hoče dvigniti duševne sile naše kmet-ske in delavske mladine, v kolikor se zbira pod zastavo slovenskega Orla. Če se naš Orel v tehničnem oziru lahko kosa z marsikatero starejšo organizacijo, je pa dejstvo, da jo daleč nadkriljuje v sistematičnem delu na prosvetnem polju, na katerem je vpeljala pred leti posebne »prosvetne tekme«, da tako prepreči zablode, ki bi jih zamoglo roditi pretežno tehnično in telesno vežbanje članov orlovske organizacije. Prosvetne tekme so prava slovenska orlovska posebnost, ki služi tudi drugim podobnim organizacijam v spodbudo in v posnemanje. Zlasti moramo pohvaliti izredno pozornost, ki so jo posvetili orlovski voditelji vzgoji orlovskih vrst na socialnem polju. Pomanjkanje primerne sociaino poučne literature jc prisilila vodstvo orlovske organizacije, da si samo ustvari potrebne vežbov-nike iz socialne vede. In priznati treba, da so dobili v znanem našem poznavatelju socialnega vprašanja, v vseuč. prof. dr. Alešu Ušeničniku, izbornega sotrudnika, ki jim je z letošnjim letom podal v roke že drugi zvezek iz območja obširne svoje »Sociologije«. Ze 22 zvezkov jc poslala »Orlovska knjižnica« članom orlovske organizacije, zlasti pa njenim voditeljem, da bi jih s pridom uporabljali pri sistematski vzgoji orlovskih vrst. Ušc-ničnikovi knjižici, katerih prva je izšla leta 1925. z naslovom »Socialno vprašanje«, druga pa začetkom letošnjega leta z naslovom »Socialna ekonomija«, tvorila bistveno enoto, izpopolnjujoč druga drugo tako, da Ivori »Socialna ekonomija« le obsežnejši in podrobnejše izdelani del vsega tega, kar je v zvezi s programom kršč. socializma, slonečcga na idejah in obliki zadružnega življenja, ki ga »Socialno vprašanje« razlaga v potem poglavju, zlasti pri »delovnem programu« (§ 236, 302). Obe knjižici imata svojstveno obliko »katekizma", gotovo radi namena, da dâ mladini v roke jasna vprašanja in trdne jedrnato odgovore pri vsakoletnih »prosvetnih tekmah«. Po tem praktičnem smotru treba to obliko presojati in nihče drugi ni bolj upra- « Orlovska knjižnica, zv. 21.: »Socialna ekonomija. Osnovni nauki v vprašanjih in odgovorih. Spisal dr. Aleš Ušeničnik, vseuč. profesor. Izdaja Orl. Podzvcza v Ljubljani 1926. Založila društvena nabavna zadruga v Ljubljani, tiskala Jugoslovanska tiskarna. (Cena —7) vičen soditi o vrednosti vprašanj in odgovorov kot tisti, ki »eksaminira« pri teh tekmah. En pogled v prvo in drugo knjižico prepriča, da je druga v vsakem oziru pridobila v jasnosti, jedrnatosti in lahkosti jezika in formulacije vprašanj in odgovorov. Kdor hoče na kratko ponoviti, si dobro vtisniti v spomin vse to, kar je napisanega v Ušcničnikovi Sociologiji in Krekovem »Socializmu« ter v dr. Gosarjevih spisih, bo našel v kratkem bistvenem izvlečku v Ušcničnikovih obeh socialnih katekizmih. In tudi ta, ki se mu zdi, da žc vse vc, bo dobil mesta in stvari, ki si jih mora vendarle iznova poklicati v spomin, ako nc celo — priučiti. Če kdo, bo gotovo v prvi vrsti »eksaminator« hvaležen obema, orlovski organizaciji kot g. pisatelju, da sta mu v tej kratki in prav primerni obliki podala v roke točne in trdne odgovore v vprašanjih, za katera treba često uporabiti obilo truda in časa, da sc polagoma razbistre. In mislim, da bo še bolj ko učencu dobrodošel pouk v tej obliki in v tem obsegu vsem, ki nimajo dovolj časa in tudi prilike študirati obširna dela socialnih ved, kadar sc pripravljajo na izpraševanje tekmovavccv. Zakaj citati, ki so v mali meri pod črto, sc nanašajo na najpotrebnejšo domačo več ali manj znano literaturo, zlasti na avtorjevo veliko delo »Sociologijo« tako, da jc za vsakega študij olajšan. Posebno prednost pa imata obe knjižici pred tujimi deli: obe sc ozirata predvsem na naše domače slovenske razmere, na našo državo, kar je pedagoško povsem pravilno, da treba pojasnjevati neznane in težje stvari z žc znanimi in bližnjimi, zato tudi dostopnejšimi zgledi. Čim bolj pa bo naobražen izpraševa-tclj, tem lažje bo dopolnil in razjasnil iz lastnega znanja vse to, kar je Ušeničnik moral izpustiti ali mogel le na kratko naznačiti. Posebno pri poglavju o denarju se da marsikaj dodati iz kulturne in gospodarske zgodovine. Tako n. pr. obrazložiti jezikovno in kulturnozgodovinsko besedo »plačati« (plača plat-ja; plat-no: piet em) v primeri z latinsko besedo »pccur.ia« itd. — Pojasniti bo Ireba tako na primeren način šc razne tujke, ki sc jih tudi tako čisti Ušcničnikov jezik naravno pri laki tvarini ni mogel ogniti. Podrobna stvarna ocena spada na drugo mesto.' Ali ima šc kateri narod tako lepo > Mimogrede bi pripomnil k str. 60 »Socialna vprašanja«, ki omenja delavski tisk in socialistično gibanje med Slovenci, da je bil prvi list, ki je pričel med Slovcnci naglašati delavsko misel »Slovenski delavec, žc I. 1884. v — Trstu, ki je prvi klicar na poti v ono »novo dobo«, ki jo jc opisal osem let kasneje v svoji socialni povesti 1. 1892. v »Domu in Svetu« Sovran-Krek in jo istočasno začel naglašati s socialističnim povdarkom »Delavec«, ki ga omenja na tej strani dr. Ušeničnik, in sicer na pobudo probujajočih se delavskih vrst Trsta, ki jc sploh prej pričel misliti in delati za slovenskega delavca kot daljni Dunaj, /a k a j za »Slov. delavcem« je v Trstu pričel bran ti *in'.e-rcsc delavskega ljudstva, od 2. 10. Î890 po dvakrat na teden »Delavski list«. Za zgodovino slo-1 venskega delavstva ie potemtakem leto 1884. velikega pomena, kakor tudi, da jc slovenski delavec naipreje začutil potrebo po organizaciji v najbolj razvitem trgovskem kraju bivše monarhije. ©аеше novice ic Imenovanje. Vseučillški profesor lir. Aleš Ušeničnik je pomaknjen iz tretje v drugo skupino prve kategorije. •k Za šefa kabineta v ministrstvu za javna dela je imenoval minister inž. Sernec dr. Štefana S k u b i c a , pravnega referenta gradbenega ravnateljstva v Ljubljani. ic Zastopniki delavskih zbornic so imeli 7. t. m. skupen sestanek v Splitu in obravnavali vse skupne zadeve delavstva v državi. •k Donarnim zavodom r Sloveniji! Pri iklepu bilanc za 1926 so nain številni denarni eavodi tudi letos naklonili po možnosti podpore, za kar se jim na tem mestu prisrčno zahvaljujemo. Oslale pa prosimo najvljudneje, da bi radovoljno pomagali nam najbednejšim s tem, da nam naklonijo kakršnokoli podporo, za kar jim bomo iz dna srca hvaležni. — Podporno društvo slepih, Ljubljana, Wolfova 12. Tek. račun pri poštni hranilnici 14.006. — Za odbor G. Jurasek, predsednik, J. Čuk, tajnik, F. Schwentner, blagajnik. ic Za rezorvno častnike. Pri Izdaji novih legitimacij za tiikraluo polovično vožnjo po železnicah so nastale tehnične ovire. Zato je minister prometa odredil, da veljajo ponovno in do nadaljnjega že izdane rmene legitimacije za leto 1027. Ze vrnjene rmene legitimacije se bedo zato zopet razposlale. Kdaj bodo prestale veljati, se bo pravočasno sporočilo. — Uprava podidbora. •k Za >Dr. Rlbarev fond« je nakazal g. dr. Ivan Sajovic, odvetnik v Kočevju, Jugoslovanski Matici Din 390, ki jih je zbral g. Ciril Kopitar, slušatelj višje pedagoške šole v Zagrebu, v Kočevju. Iskrena hvala! k Onim, ki nameravajo v Francijo. Izse-ljeniški komisarijat obvešča vse one, ki se hočejo izseliti v Francijo, da hi tam dobili dela, da je po poročilih izseljeniškega komisarja v Franci i tam zopet zavladala stagnacija v gosp darstvu vsled naglega dviga franka. Zato vsem interesentom zaenkrat odsvetuje, da se odpraviio v Francijo. Kadar bodo razmere zopet ugodnejše, bo komisar.jat o tem poročal javnosti. * Župani bi radi. a nimajo volivnih imenikov. Vse časopisje prinaša pozive na občine in župane, da je sedaj čas za popravo volivnih imenikov. Zupani bi radi šli na to delo, a ne morejo, ker nimajo volivnih imenikov. Od zadnjih skupščinskih volitev so romali volivni imeniki v roke glavnega volivnega odbora in od tamkaj va slučaj kake pritožbe na upra no sodišče v Celje. Sedaj bi že bil čas, da bi dobile oličine na/.aj volivne imenike, da bi so lahko lotili župani in občinski tajniki poprave. * Nov poštni in brzojavni svet Poštno ministrstvo je imenovalo nov poštni in brzojavni svet. ki ga tvorijo sledeči člani: generalni ravnatelj Stefan Dekanić, pomočnik generalnega ravnatelja Milan Gjorgjevič, pomočnik generalnega ravnatelja poštne hranilnice An-dri a Kovačevič, načelnik osebnega oddelka dr. Dragotin Frank, načelnik telefonskega in brzojavnega oddelka inž. Marij Osana, načelnik ekonomskega oddelka M loš Kovačevič in načelnik poštnega oddelka Nikola Vučetič. * Vzorna mladina. Trije sinovi uglednih rodbin v Chicagu, otroci milijonarjev, vsi okoli 17 let stari so udrli v neko trgovino in ukradli 10 dolarjev. Pobegnili so z avtomobilom. Med vožnjo so se sprli za plen in v prepiru sta dva ubila tretjega in vrgla truplo na ulico. Policija je oba ubijalca iztaknila. Isti dan ko sta bila obsojena ta dva, je sodišče imelo opraviti še z drugo ubijalsko družbo fantičev izmed katerih še niti eden ni star 15 let. Vsi so obsojeni na dosmrtno ječo. -k Vel ka pratika Vodnikove družbe prinaša med resnimi gospodarskimi nasveti tudi tole debelo, ki jo doslovno ponatisnemo: »Ka- ko jemlješ med iz košev, da se čebele ne ubijajo? Panje položi ene vrh drugih in ko se prvi napolni, prevrtaj, da vnldejo čebele v praznega, polnega pa denl proč. Samo Je tre->ba v praznega nastaviti nekoliko hrane, da bodo čebele takoj započele svoj posel. Tako delaj neprestano, dokler traja uljnjak, pa boš dobil več medu in več panjev, ker ti ni treba čebel moriti. To 'se opravlja sredi leta.« — Dalje tudi modruje o »gnojivu«, kjer govori le o slraniščnici in pravi, da vrtnarji v nekem gornjeilalskem mestu cenijo isto bolj, če je od protestantov, kot od katolikov! — Pa se na Grmu še vbijajo z gnojilnimi preizkusi! •k Tat. V drugi polovici januarja se je oglasil pri nekem gospodarju v Mošnjah mladenič z zelenkastim klobukom, na katerem je bil pernat okrasek. »Vojake sem odslužil, dela iščem. Iz Preddvora sem.« Gospodar mu je dal mesto dela nekaj dinarjev in malico. Drugi dan je spet prišel. Zaprosil je za 12 Din posojila za železnico od Otoč do Kranja. »Odtod se bom peljal z vozniki. Delo sem dobil v Gorjah. Jutri popoldne bom šel tu mimo. Sestra mi bo dala denar in bom vrnil.« Pa ga ni b lo več. Goepodarjev služabnik pogreša od tistega dne najboljše čevlje. Da je iz Preddvora, ni resnično. * 50 kg ponarejenih bankovcev po pet in deset lir so našli italijanski policaji v Lecco. Pri ponarejanju je sodelovalo pet oseb. * 100.000 dolarjev je dobil 6. t. m. v desetih minutah mladi Francoz Jules Requier v igralnici v Monte Carlu. k Grozen trojen umor. Na grofovem dvorcu v Namiestu pri Brnu, se je 6. t. m. izvršil grozen trojni umor. Ubili so upravitelja posestev grofa Haugvvitz Heinricha Tilla, njegovo ženo Ano in služkinjo Marijo Korci-na. Zločinec je prišelv hišo in zahteval upravitelja Tilla. Služkinja ga je poklicala. Ko je Till prišel na hodnik prvega nadstropja, ga je zločinec tam počakal in ga udaril s sekiro. Z dvema udarcema je Tilla ubil, nato odšel v sobo kjer je isto tako ubil ženo in služkinjo. Nato je ubitemu Tillu vzel uro in denarnico in zbežal. Zandarmerija ga zastonj išče. Najbrže jo je popihal preko meje na Madžarsko. * Premija. Srečko št. 27.867, ki je pri zadnjem žrebanju dobila premijo, je prodala najsrečne ša prodajalnica L. Z. Konjovič v Belgradu. 938 •k ITO — zobna pasta najboljša. ■k Orožje, lovske potrebščine in vsa popravila orožja najceneje pri puškarju F. K. Kaiser, Ljubljana. ■k Pri prehladu, nahodu, vnetju v grlu, živčnih boleznih, trganju po udih je dobro, če se s pol kozarcem naravne »Franz-Josef«-gren-čice poskrbimo za vsakdanje izpraznenje prebavil. Po sodbi vseučiliških klinik se »Franz-Josef«-voda odlikuje pri povoljni uporabi po sigurnem delovanju. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. CfuMfana O »Krekova mladina« ▼ Ljubljani. Članstvo, ki se zunima za dramatiko, se vljudno vabi, da se v čimvečjem številu udeleži sestanka v petek, 11. februarja, ob 8 zvečer na Starem trgu 2, na katerem bomo razpravljali o bodočem našem delu. Vabljeni tudi novi člani in članice. — Odbor. O Občni zbor »Krekove mladine«, podružnica Ljubljana se bo vršil v nedeljo 13. februarja v društvenih prostorih na Starem trgu 2. Začetek ob 9 dopoldne. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, 2. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru, 3. poročila tajnika, bln-i gajnika in nadzorstva, 4. volitev novega od- bora, 5. slučajnosti. Člani in članice se vabijo k obilni udeležbi. © »Ljubljana« ima nocoj ob 8 skupno pevsko vajo. Zaradi predstoječih nastopov udeležba strogo obvezna! — Pevovodja. © Predavanje o Beethovnovih komornih delih. Z ozirom na koncert, katerega priredi Glasbena Matica ljubljanska s sodelovanjem Sevčikovega komornega kvarteta iz Prage, predava na državnem konservatoriju o komorni g'asbi nesmrtnega Beethovna dvorni svetnik dr. Josip Mantuani. Predavanje se bo vršilo v ponedeljek 14. februarja od 6 do 7 v pevski dvorani poslopja Glasbene Matice. — Predavanje bo javno ter ima k njemu pristop vsakdo. © Predavanje v Pravniku. Društvo Pravnik priredi tekom meseca februarja vrsto predavanj pod naslovom »Pripombe k osnutku novega avtorskega prava«. Prvo predavanje se bo vršilo v petek 11. februarja ob pol 18 na sodišču v Ljubljani, soba 79. Predaval bo g. univ. prof. dr. Stanko Lapajne: I. Uvod in obči predpisi. Odbor vabi na predavanje vse 1 člane, pa tudi druge, ki se zanimajo тл to snov. © Zveza slovenskih vojakov iz svotovne i ™jne, podružnica Moste, ima svoj redni občni j zbor v nedeljo 13. februarja ob 10 dopoldne v gost Ini »Pod lipo« v Mostah. Vsi člani in bivši bojevniki vljudno vabljeni. © Zveza trgovskih gremijev in zadrug in Slovenijo je preselila svoje uradne in poslovne prostore v palačo Zborii.ee za trgovino, obrt in industrijo, Beethovnova 10, pritličje, levo. Istotam se nahaja tudi Gremij trgovcev za Ljubljano in okolico. © Slovensko lovsko društvo. Prireditveni odsek lovskega večera vabi vse člane tega odseka na zaključno sejo, katera se bo vršila danes pri tovarišu Petru Štepicu v Spodnji Šiški ob 19. © Društveni sestanek »Svete Vojske« se vrši danes ob 20 v klavirski sobi moškega učiteljišča. © Rezervne častnike, člane ljubljanskega pododbora, opozarjamo, da se bo vršil tretji redni letni občni zbor pododbora v ponedeljek 14. februarja ob 20 v salonu restavracije Zvezde v Ljubljani, Kongresni trg 1. Eventuelne predloge za dnevni red je poslati upravi pododbora do 13. februarja. — Uprava pododbora. © Umrli so v Ljubljani: g. Valentin Mozetič, zidarski mojster, gospa Marija Krehan, za-sebnica, in gdčna Ivanka Babič, katere truplo so prepeljali iz Ljubljane v Podgoro pri Do-brepoljah, kjer se vrši danes ob 9 zjutraj j pogreb. © Preselitev modnega salona damskih klobukov. Uljudno naznanjam cenjenim dati am, da se nahaja modni salon Angele Pekolj sedaj na Aleksandrovi cesti 5, pritličje, desno, ter se priporoča za prijazno naklonjenost tudi nadalje. 946 © Premostitev krojaško obrti. Cenjenim svojim naročnikom naznanjam, da sein se s svojo obrtjo preselil s Poljanske ceste 21 v semenišče, Semeniška ulica 4. — Anton Jarc, krojaški mojster. © Tatvine v Ljubljani. Mesarskemu pomočniku Filipu Muherju je bilo v Zgornji Šiški ukradenih 200 Din. Šentviški orožniki so radi tatvine areiirali nekega 12 letnega dečka V. T., ki je tatvino priznal, priznal pa je tudi, j da je ukradel v ponedeljek gostilničarju Antonu Štruklju 1000 Din vredno zlato uro. Uro in denar so orožniki dobili še pri fantu. Dečka so izročili roditeljem, ki ga bodo že kaznovali po zaslugi. — Na periferiji Ljubljane se je zopet pojavil kurji tat. Tesarskemu mojstru Francu Pustu v Streliški ulici je ukradel petelina in grahasto kokoš v vrednosti 100 Din. — Dijaku Anionu Skoku je bil iz predsobe stanovanja v Gosposki ulici odnesen 300 Din vreden klobuk. urejeni in stvarno na višku sedanje socialne vede sloneči socialni katekizem, ne morem soditi. Pregledati bi pač moral celo bibliografijo socialnega vprašanja, za kar pa nedo-staja časa — a tudi treba ni, ker bi to nič ne moglo premeniti sodbe o povsem originalnem, svojskem delu dr. Ušeničnikove vešče roke. Če kdo, je bila gotovo vprav njegova roka poklicana napisati oba katekizma, ki tvorita podlago za nadaljnjo literaturo na so-cialno-gospodarskem polju, kakor priča opomba na str, 106, da prinese Orlovska knjižnica posebne zvezke, kjer bodo obdelane podrobnosti o bankah in kreditnih zadrugah, o katerih govori »Socialna ekonomija« v poglavju o denarju in kreditu. Ze iz te opombe je razvidno, kako sistematsko je zamišljeno prosvetno delo v okrilju orlovske organizacije in kako temeljito se hoče poglobiti znanje nove generacije zlasti na polju socialnih ved. Ušeničnikovi knjižici kar sami kličeta po novih dopolnjujočih zvezkih, ki se bodo ozirali na dve posebno važni sociološki tvorbi: na občino in državo. Oba sta nujno potrebna ta za vzgojo mladega naraščaja državljanov Jugoslavije prevažni zahtevi. Knjižica o občini in njenih nalogah, potrebah in gospodarskih, kulturnih in političnih nujnostih jc posebno za vzgojo bodočih občinskih gospodarjev krvavo potrebna, tembolj, ker se polagoma vživljamo v ustroj nove države in njenih potreb. Za desetletnico obstoja naSe države pa bi dobro doSla vsem krič. socialno mislečim Slovencem • katoli- škega stališča obdelana »Država« z vsemi njenimi problemi. Zakaj jasnost in pravilno pojmovanje države, nje nalog in smotra, sta zlasti v povojnih miselnih zmedah za nas že corrditio sine qua nonc Nemci, ki so doživeli polom svoje od Treitsehkeja in Bismarcka »vstvarjene ideologije o močni in silni državi«, so pričeli s temeljitim delom in imajo že več katolikom namenjenih del (Schilling, Tischleder i. dr.). Kdo ne čuti enake potrebe tudi za nas, ki smo o početku svoje državnosti, v začetku »državotvornosti«, potisnjeni med dva nova, v bistvu si tako sorodna in podobna ekstremna tipa kot sta ruski sovjetski in italijanski fašistovski državni absolutizem? Kdor hoče boljšo bodočnost, mora zgodaj in na solidnem temelju graditi od spodaj in na širokih tleh, da dosežemo pravo, dobro in zdravo samoupravo in vlado ljudstva — demokracijo. Preprosti fant, ki je izšel iz naše ljudske šole, bo na podlagi Ušeničnikovih socialnih in podobnih kažipotov prej ali slej dozorel v razboritega kritičnega, prevdarnega in politično zavednega moža, občana in državljana, ki bo znal ločiti dobro od slabega, nujno potrebno od možnega, koristno za vse od sebičnega, zdravo od pogubnega Če nam naše mladinske organizacije s sistematskim delom vzgoje nove može, ne boj-mo se za obstoj slovenskega naroda, ne bojmo se ne socialnih in ne političnih bojev, ki so od časa do časa plod razmer in često tudi ti- © Policijske vesti. Aretiran je bil neki možakar radi hudodelstva javnega nasilstva ter neki berač. Policija beleži nekaj tatvin, i Štirje mladeniči so ovadeni radi razgrajanja i in kaljenja nočnega miru. Policija beleži en ' slučaj umora in en slučaj samoumora (Babi-čeva in Kumlrjnkov), eno nezgodo, en presto-pek pasjega kontumaca in štiri prestopke ce-stno-policijskega reda. © Namočena polenovka pri Fran Kham. Maribor □ Poskus eamonmora г lizolom. V torek opoldne se je sikušala zastrupiti z lizolom žena mesarja K. in sicer radi nekega spora. Našli so jo v postelji nezavestno, držečo v roki napol izpraznjeno stekleničico lizola. Ker pa je bila hitro prepeljnna v bolnico, se je posrečilo rešiti ji še življenje. □ Poročil se je 2. februarja v Mariboru g. Srečko Jurkas z gdčno Pavlo Marko. Želimo jima obilo sreče! □ Obrtniški pomočniški odbor vabi vse pomočnike in pomočnice iz Maribora, če so že člani tega društva ali ne, na kratek razgovor radi pomočniške razstave, kateri se bo vršil v dvorani Zadružne banke dne 11. februarja ob 8 zvečer. Odbor pričakuje, da ne bo manjkal noben pomočnik in pomočnica, ker gre za naš pon^s in stanovsko čast! — Odbor. □ Ruskega kneza Obolenskega zadnja pot. V torek popoldne se je vršil iz kapelice na Polrežju pogreb ruskega kneza Obolen-skega. Na zadn'i poti je spremljalo pokojnika zelo veliko ljudi in med temi veliko Rusov, ki so prihiteli iz vseh krajev naše države. Krsto so nos'li Rusi, med temi tudi sin rajnega, in jugoslovanski častniki. Ob odprtem grobu se je poslovil od priljubljenega kne>a prota Trbojevié, ki je slikal umrlega kot velikega in zaslužnega sina predboljševiške Rusije. П Poprava cest. Dolgo časa se je že govorilo in sklepp.lo glede temeljite poprave dovoznih cest do broda na levi strani Drave v Melju. Ceste so tako izrabljene, da je blata do gležnjev. Sedaj se bo lotila mestna občina poprave teh cest, da ne bo vednih pritožb. П 25 letnico umet»wkega delovanja gosp. Pavla Rasborgerja. Dnnes slavi 25 letnico igralsko-umetniškega delovanja član mariborskega gledališča g. Pavel Rasberger. Jubilant si je izbral za svojo proslavo prekrasno, me-lodiozno Straussovo opereto »Cigan baron«, ki bo za to priliko nanovo naštudirnna glasbeno od ravratela opere A. Mitroviča, režijsko pa od jubilanta samega, ki bo nastopil v humorja polni vlogi »Kolomnna Zsupana«. — Tudi oe'ale vloge ednosno partije so podeljene našim najboljšim pevskim močem. Sodelujejo: gdčna Kocuvanova, gdčna Zamej čeva, gdčna Lubejeva ter gg. Burja, Okeanski, Urvnlek, Braluš itd. — Vsekakor je pričakovati lep umetniški večer, ki ga bo zlasti še dvignilo slavnostno razpoloženje. Priporočamo, da se vstopnice čimprej rezervirajo. — Telefon 382. stilni proces v smeri novih boljših dni. Naj bo g. dr. Ušeničnik uverjen, da ure, ki jih je žrtvoval poleg svojega poklicnega dela obema knjižicama, niso bile žrtvovane zaman in za prazen nič. To vedo vsi, ki imajo posla z vzgojo naše kmetske in delavske mladine, to vedo zlasti orlovski »eksaminatorji«, ki predelujejo ogromno snov s svojimi nadarjenimi odbranci iz orlovskih vrst. Veselilo bi marsikoga, če bi zvedel, kakšne uspehe so pokazale »prosvetne tekme« v podrobnostih in v glavni potezi, kje so bile težave in kako se pozna napredek zanimanja za socialno vprašanje. Čim globlje in čim višje pojde nova mladina med nami, tem bolj bo vesel gotovo zlasti avtor »Socialnega vprašanja« in »Socialne ekonomije« kot namestnik in dopolnjcvatelj Krekovega velikega vzgojnega dela! -f- Otroke so prodajale. Čikaška policija je izsledila tri babice, ki so prodajale novorojenčke zakonskim parom brez otrok. Za vsakega otroka so dobile 250 do 1200 dolarjev. Sodišče je odredilo, da sc vse tri babice zapro. Za modele so se stepli dijaki umetniške akademije v Benetkah. Ze par mesecev so se pritoževali, da so pri razdelbi modelov zapostavljeni. Razvil se je tak pretep, da so morali posredovati karabinjeri. Akademijo so zaprli Celje & G. dr. Pirkmajer se v vprašanju ge-renlstva naše občine še vedno ni mogel odločiti za ta a!i drugi ukrep. Mi tega ne razumemo. Pri prvih pregovorih s predstavniki opozicije je izjavil, da je zadeva rešitve mestnega prora.'una nujna zadeva, ker bi drugače moral imenovati gerenta. O kakem meslnem računskem provizoriju tedaj ni bilo niti govora. Morda je bilo o tem vprašanju nekaj »debate« pri avdienci, ki jo je imel neki občinski funk-cijonar dne 30. decembra 1926 osebno pri velikem županu v Mariboru. Sele tu se je morda rodila misel o provizoriju in sicer najbrž prav lepo sporazumno. Poročevalec »Jutra« bo seveda ta obisk občinskega funkcionarja z ogorčen em »dementiral«. A povemo mu, da bomo pravočasno tudi ime tega gospoda objavili in ugotovili dejstva, ki so nas privedla do takega stanja, v katerem so bile vse občinske dajatve nezakonite. Pa kričijo in se hvalijo po časopisju, kake predloge so imeli demokrati in petto kluba delovne večine glede nočnega davka! Razkrijte nam raje tajnosti o tem, katera stranka je zakrivila skozi lep čas nezakonitost davščin in sicer v ča«u, ko ni bil potrjen ne redni proračun in tudi ni bil dovoljen pro-vizorij! 0 Trgovski lokali т Celjn — odpiralni in zapiralni čas. Veliki župan mariborske oblasti g. dr. Pirkmajer je dne 23. januarja 1927 pod št. 477—1 izdal odredbo, s kalero urejuje: 1. da se imajo trgovine v Celju odpirati ob pol 8 in 14, zapirati pa ob pol 13 in 18, odnosno ob sobotah in dnevih pred prazniki ob 19; 2. da smejo podjetniki zaposlovati pomožno osebje še najdalje eno uro po večernem zapiralnem času in sicer v slučaju potrebe, ter le pri zaprtih vratih, enako tudi ob praznikih od 9—12 dopoldne. — CJredba dovoljuje torej za dneve pred prazniki in sobote reden deset-urni del vnik. Ob drugih dnevih se sine osebje uporabljati tudi 10 ur dnevno in sicer brez odškodnine za delo po večernem zapiralnem času. Osebje se sme sicer uporabljati samo v slučaju potrebe, ki je pa lahko povsem splošnega znača;a, ker v odredbi ni označeno, da je s tem mišljen samo slučaj višje sile. Osebje se torej praktično lahko drži vsak dan na delu 10 ur. UgolavFarno, da je g. veliki župan izdal citirano odredbo vkljub našemu protestu z dne 1. maja 1926. kakor tudi kasneje vloženemu ugovoru. Nadalje ugotovimo, da je za izdajanje takih odredb, ki se tičejo odpiral- aega in zapiralnega časa v trgovinah glasom poslednje alineje § 6 Zakona o zaščiti delavcev merodajen edinole minister za socialno politiko v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo. Odredba velikega župana je torej izdana, ne dn bi bil veliki župan g. dr. j Pirkmajer za to kompetenten. O. minister za i jocialno politiko dr. Andrej O o s a r je medtem na našo brzojavno prošnjo naložil g. velikemu županu dr. Pirkmajerju, da svojo odredbo do daljnje naredbe umakne, za kar se mu tem potom javno zahvaljujemo. — Odbor pomočniškega zbora pri gremiju trgovcev v Celju. 0 Koncert pevskega zbora Kat. prosvetnega društva v Celju, ki se bo vršil v nedeljo popoldne v veliki dvorani Narodnega doma, bo v letošn'em letu prva tovrstna umetniška prireditev. Opozarjamo na to prireditev vse naše sloje in jih vabimo, da se temu pozivu odzovejo ter udeleže v obilnem številu koncerta. Program koncerta še priobčimo. sa Mož, ki piše v >Slovoncn«, je brihten, Se celo bolj brihten kot oni, ki sl.šijo travo rasti. — Tako namreč piše naš vseznal v »Ju-truc, ko hoče s tem dementirati neke poskuse posameznih demokratov, da dosežejo za prihodnje občinske volitve v mestu sodelovanje s socialnimi demokrati. Kljub temu pa, da se ta mož že zopet posveča svojim nadal njim dnevnim poslom (zelo blagohotno priznanje po dogodkih zadnjih dni. Saj se razumemo, kaj ne?) ostaja ta mož pri svoji prvi vesti, ki je pa v zadnjih dneh postala za demokrate že precej kislo jabolko. КашшЈс Najdeno okostje. V tej zadevi nam pišejo, da Imajo nekateri na sumu kot ubijalca Jožeta Burjo iz Novega trga 29. To pa ne more biti res, kajti Jožef Burja ee je vrnil iz Amerike šele L 1921., najdeno okostje pa je vse sprbnjeno in je po izjavi zdravnikov zelo staro. Zato je jasno, da krivično sodijo Jožefa Burjo, ki je nedolžen. Metlika 8ejem. Pravijo, dn bo sejmov Se več. Zdaj Jfh je 10, radi bi jih 12. Morda je prav, morda ne, o tem ni vredno presojati. Vendar je dejstvo, da so zadnje leto sejmi zelo slabo obiskani. Vzrok je denarna krizj, kajti pomanjkanje denarja je silno veliko. Kar kmet proda, je poceni, kar kupi. je drago. Večkrat pa še sploh prodati ne more. Posebno hudo je, ker s oji vino. Domačini le bolj malo kupijo, tujcev j>a ni Vse preveč pa je n« sejmu čevljarjev, domačih in tujih. Elektrika. Z veseljem smo jo pozdravili, ker smo jo željno pričakovali. In priznati moramo, da 61 teh par dni lepo mirno svetila. Pa so že težave, nje zahteva banka, lastnica cenrale. neko garancijo, da se si roj ne bo pokvaril, oziroma če se bo, da ga da vodovodna zadruga popraviti na svoje stroške. Lahko je staviti zal leve Naj bo najprej stroj v resnici v dobrem stanju, naj ga vodi dobei monter, potem lahko. Ce bo toliko si'nosti. borno najbrž spet v svetlobi »polnočnega solnca«. Leskovec pri Krškem Prosvetno društvo Je nanovo uredilo svojo knjižnico. Šteje 310 izvodov. Iz|x>sojenih knjig je 127. Za dobro poslovanje knjižnice jamči poseben knjižnični odbor. Odpr'a je knjižn'ca vsako nedeljo in praznik zjutraj od j>o! 8—8 in od 11.—12. J ure dopoldne Člani prosvetnega drušlva dobivajo knjige zastonj, drugi le proli določeni izposojeval-nini. Telefon imamo pri nas vpostavljen že več mesecev; menda bo teh mesecev že kar za pol leta dosti, in vendar moramo še vedno hoditi v Krško, če hočemo dobiti telefonsko zvezo. Zakaj tako? Pozivamo merodajne faktorje, do se zadeva re?i in da bo naš telefon vendar enkrat začel funkcijo- ; niratl 1 Hrastnik Društvene del*. Pri nai se Je zadnje čase vflo močno gibanje raznih društev Vsekako močno prednjači naše izobraževalno društvo, ki Dima svojih prostorov kakor nasprotniki, a Je v tej sezoni vprizorilo že 7 gledaliških predstav. To je vei nego vsi nasprotniki. — »Svobodaši« se na to budu-jejo in se je sklenilo bojkotirati tako naše predstave kakor nekatere naše rokodelce. Tega bojkota pa se ne bojimo, ker bojkot je dvorezen meč, ki hi utegnil zadeti bolj nasprotnike nego nas. Torej le se preveč ne šlrokoustitt- — »Narodnjaki« imajo »plesno šolo« in bo v kratkem končana. To je njih edino kulturno delo. Uradnega dne občine Trbovlje ne bo v četrtek v Hras niku. Pač bo uradni dnn sodnije, ki bo pri g. Košu poslovala v Hrastniku v četrtek. n opisi :Ptuj ф »Pohnjšanje v dolini šentflnrfanskf« bi se Mlo moralo vprizoriti kot deseta premiera na ptujskem odru dne 8. t. m., a je bilo preloženo vslea bolezni dveh članov na 14. februarja zvečer. ф Orel Ptuj priredi v nedeljo dne '8. t. m. ob Ireh {x>|>oldne v Narodnem domu Nu'ač seloigro »Navaden človek«. ф Pasja steklina se je pojavi « na vrhu. V nedeljo je bilo ustreljenih 6 štel tn mekaj mačk. ф Bralno društvo v Dorna-i pri Ptuju j<. vprizorilo v nedeljo igro »Izgubljeni raj«. Udeležba je bila velika. Trbovlje ф Občni zbnr Krajevne bratovske skladnice »e vrši kakor je bilo sklenjeno na pondeljkovi seji dne 27 februarja t. I ob 9 do|>oldne v čakalnici zapadnega obrata s sledečim dnevnim redom: Poročilo nadzorstvenega odbora, odobri ev letnega računskega zaključka kakor tudi volitev novega nadzorstvenega odbora. Kmečka veselica. Priprave za to veselico v nedeljo v Društvenem domu so v polnem teku. Naši kmetje se hočejo vsaj enkrat v letu jiokazatl med svetom, ko jih drugače tarejo druge skrbi. Zalo jia že danes |>ozivaino vse Trlioveljčane, gospoda, obrtnika, kakor tudi delavca, da napravijo veselje našim kmeloin ter se brez izjeme vsi te veselice udeležijo. Več jih bode, tem prijetnejša bo zabava. O Nagrade. O. Karel R e ž u n , računovodja Bratovske skladnice v Trbovljah, nas prosi, da naj z ozirom na notico, v kateri smo grajali nagrade raznim rudniškim uradnikom, ugotovimo, da niti on niti kdo drugi izmed uradnikov Bral. skladnice niso dobili nobene nagrade. Bili so, kakor izvemo, nagrajeni le stavbeni inženirji, stavbeniki, po-lirji, monterji in instalaterji, ki so izrecno pri rudniku zajmslenl ter so dela pri gradbi nove in adaptaciji slare bolnišnice opravljali v izvensluž-benem času. Te nagrade znašajo komaj desetino vrednosli dela, ki so ga izvršili rudniški nastavljene! za te velike moderne stavbe Da bi dobili ludi bratovskoskladničrii uradniki kako nagrado, ker so bili tekom stavbene (»erijo-le mnogo bolj zajKvdcni. ie bilo pač predlagano od strani delavskih zasto|>nikov, vendar je predsedstvo predlog zavrnilo in tudi nas avljenci sami so iz princi-pielnih razlogov odklonili kako nagrada Mrl. Dne 80. januarjn smo Imeli v naši občini občinske volitve; boj je bil nenavadno hu.i. Poleg naše SLS, ki je postavila 2 listi, so nastopile tudi svobodomiselne združene stranke pod firmo Združeni narodni blok, in pa, kar je za nas novo, tudi radiknli. Oboji so se poslužili vseh sredstev, da bi omajali zaupanje do SLS in njenih kandidatov. Neverjetno koliko laži in osebnih napadov in natolcevanj so nametali na naše kandidate! Kljub temu moramo reči, da so se naši ljudje sijajno držali. Listi SLS sta dobili skupno 310 glasov, Združeni liberalci 215 glasov, radikali 123. Zadnji so tekom enega tedna padli za 18 glasov, ker so pač mnogi uvideli svojo zmoto in so svojim zapeljivcem obrnili hrbet. Tudi nekateri nnSi somišljeniki, ki so to pot nasedli radikalnim agitatorjem, kateri so na vso moč zalTjevali, da je njihov boj naperjen predvsem proti SDS, so takoj po volitvah videli, da so se združili z Združon'm narodnim blokom. Pogodili so se na ta načir. da dobe župnna radikali, obratno pa mora radikalni župan odsloviti sedanjega občinskega tajnika in občinskega slugo ter nast.ivi na njihova mesta dva človeka iz vrst SDS. Obe skupini sta pokazali, da niti eni niti drugi ni za resno gospodarsko delo v občini. Ni čudno, da so ljudje naravnost ogorčeni, ko so zvedeli za ta kompromis. Kompromislarji so se s tem sami obsodili ln izključili iz javnega življenja. Zato bodo že skrbeli njihovi volivci. Naši možje pa, katerih je 12, so lahko prepričani, da sloji za njimi ogromna veČina obč.mov, tudi taki, ki pri teh volitvah niso volili z nami, ker so bili prevarani celo od oseb. od katerih tega ne bi pričakovali. Sicer pa najbrže ta zveza za dolgo ne bo vzdržala. St. Janž -a Vinski gori. Dne 2. februarja 1 so pretekla 4 leta, kar je umrl tuk. nepozab.ii, blagojKikofni župnik v pokoju Mihael Strašek. Pred dobrimi dvemi meseci pa nas je zapustil prrčastiti g. župnik Franc Gosak, ki je pase! duše v tuk. fari 10 let. — Kakor je vladala pred 4 leti na Svečnico v SentjanSki fari žalost, tako ie na lelošnio Svečnico prevladovalo veselje. Obhajali smo ustoličenje (inštalacijo) našega novega Župnika prečastitega g. Mateja WeiGa. Vsa fara se je rndovnla, da more pozdraviti v svoji sredi svojega novega dušnega pastirja. To veselje se je pokazalo tudi na zunaj. Ns predvečer Svečnice je priredil domači pevski zbor svojemu novemu g. župniku podoknico. Okoli žiipnlSča se je nabralo mnogo ljudi, ki so dali duška svojemu veselju z glasnimi »živio«-k!ici. Na praznik je zasijalo solnce. kot da se hoče vsa narava radovatl z nami Streli so naznanjali daleč naokrog, da se Je vršil v naši fari dogodek. Pri svetem opravilu le pozdravil prečastiti g. dekan naSoga novega g. župnika s jirav toplimi besedami. — Kakor je g. dekan želel g. župniku vso srečo in zadovoljstvo nn novom mostu, tako mu žob'mo tudi mi. da bi dolgo, dolgo let srečen ln zadovoljen pnstirovnl v SentjanSki fari. Obrtniška „Samopomoč". Obrtništvo maribor«ke oblasti morn biti hvaležno načelstvu zveze obr'nih zadrug, da le ustanovila pod svojim okriljem zelo važen socialni odsek za naše obrtništvo, to pn je obrtna »Samopomoč«, ki bo dajala obrlniku-članu podporo v najhujšem slučalu, to je v smrtnem. Naše obrtništvo po svojem gmotnem položahl ni v s'aniu plačati visoke premije ze zavarovanje. Od strani države mu jva ni dana kaka starostna jiodpora. Ni pa tudi nobene državne socialne in-situnoije .katera bi v takih slučajih saj delomn lajšala bedo in dala vsaj nujno potrebno podporo. Nnše delavstvo je v tem oziru пв boljšem Ml smo pa vezani sami nase, zato tudi moramo sami skrbeti. dn sa' svoj gospo iarski in starostni položaj sai za silo uredimo, tako da s skunnlmi silami plačuiemo in sicer vsak v taki mtis, d<, nam to nI v veliko breme, v najhujšem ča u pa muh je velika podpora. »Snmopomoč« v Mariboru < rîrorr i o sek je že us'anovljen. Pravila »o i?,delana tei •• slnna v potrdilo Rok za vpisovanje, za one preko 45 let je določen do konca februarja. Ker so te zadruge prejele prijavnice, so že tudi mnogi d v~»tsani. ie iraler. ^~1оогп1пн in ■ko--- t odvisna od šu . ' v .ov Parm* bode obrtništvo upoši>- - - in, čU !«=■ v ve': ■ x evilu vp«. Vpi za >sobo 30 ' in. Za vsak po» sehn.i sm ' ii slučaj bi moralo lača'1 po 5 D!n. Recimo, i nas je tisoč Članov, M enkratna pod-pnruinn nnšnln 5000 Din Glede oa to ugodnost in pn u; xlnost samega plačevanja if pričakovati, da se ti šc obrtništvo v "im vetiem številu vpiše v to našo socialno instilv'i|o ter tako dokumentira rezumevanjp trenotka, ko je najbolj potrebna j*-' pora svoicem. Tovariši, premislite svoj položaj In položaj celega obrtništva. Upoštevajte čias najhujše potrebe. Omogočite lajša'i erorje lastnim svojcem in -vojeem svojega tovariša, katerega bi zapustili brez. te podpore v najhujši bedi. »Samopomoč« ie obrtna ln prostovoljna ins'.ilucija, zato tudi sprejema vse obrtro tovariše kot člane ne glede na politično prepričanje. Orel Telovadno dmštve »Orel« y ПоУаћ priredi v nedeljo dne 13. februarja 1927 ob 8 pop. in ob 8 zvečer v Društvenem domu gledališko predstavo »Scajdnove zvijače«. Sodeluje tamburnškl ln pevski zbor. Vsi prijatelji zabave vabljeni! Naznanila Zdrnženle tobačnih trafikantov t« Slnvenljo • centralnim sedežem v Ljubljani ima svoj občni zbor v nedeljo dne 20. februarja ob petih popoldne v gostilni pri Mraku, Rimska cesti št. 3 Tra-fiknntje. Vaša dolžnost je, da se vsi udeležite tega velevnžnega zbora. Spominjajte se Podpornega društva slepih, Ljubljana, Wolfova 121 I Cfublfanslco gledišče DRAMA. Začetek ob 20 uri zvečer. Četrtek, 10. februarja: TRIGLAVSKA BAJKA. -Red A. Petek, 11. februarja: UGRABLJENE SABINKE. -Red E. Sobota, 12. februarja ob 16. uri pop.: MACBETH. — Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer Četrtek, 10. februarja: MRTVE OCL — Red R Petek, 11. februarja: NIZAVA. - Red C. Sobota, 12. februarja: COS1 FAN TIJTTE. - Red A. D' Albert: Mrtve oči. Po daljšem presledku se poje danes zvečer v ljubljanski operi D'Albertova opera »Mrtve oči« z go, Cnl»-lo. Vilma Thlerry-Kovčnikovo ter gg. Holodkovom, Kovnčem in Bn-novcem v glavnih vlogah. Predstava se vrši za abonente reda B. Gobsek. Drama v petfh dejanjih (devetih slfknh). Spisal Walter llasen-Clever. Prevel Ost. Režiser O. Sest. Ta ekspresionističnn drama je tako značilna, da bi bilo ob nji mogoče napisati cel zagovor moderne umetnosti, in ludi njen nasprotnik ji mora priznati močno sugestivnoel ter uspešno stremljenje po novem odrskem oblikovanju. Značilnost Gobseka kot literarnega dela je v tem, da prsnik doživlja svet in življenje kot strašno razpadajočo celoto, dasi načenja to celoto samo od ene strani in ugotavlja le eno silo, ki vlada in upropaščn svet, namreč zlato, denar Grozo svojega lastnega doživetja prenaša pesnik na gledavca samo z najnujnejšimi, zato pn najučinkovitejšimi sredstvi. Zgodba v tej drami se kaže v samih ulomklh, v najznačilnejših slikah, in samo lista sila, ki vse premika, je Izdelana do zadnje [>odrobnosti, vse od abstraktnega principa do živega tipn Iz življenja. Ta oseba je skopuh Gobsek, personifikacija in reenica, računar in goreča strast, življenje in misel obenem. Vse druge osebe so iz umetniškega principa samega le po potrebi več ali manj izrazite, nekatere samo v bežeči sliki nakazane. Drama nesrečne aristokratske družine Je podoba za celo vrslo drugih resničnih zgodb in ni slučaj, da stoji v ospredju drame žena, za njo šele mož, otroci itd. N1 mi pri roki Balzacova novela, da bi ločil elemente novelista jn dramatika, tudi ni Iu mesto za to; sodobni odrski občutek je Ilasencleverju narekoval svetbni izraz, dinamično učinkujoče podobe izzivajoč odpor proli življenju, ki žrlvuje svoje lastne otroke svoji strasti in v nji zgori. Oblikovno je Hasenclever združi! dvoje najbolj nasprotujočih si elementov: alegorično podobo, prežeto z didaktično retoričnostjo in neposredno dramalične dogajanje. Oboje se mu je posrečilo strniti do učinkovite enote, in tako je celo neposredna poučnost, ki jo danes tako radi Izključujemo iz poezije, in je tudi na odru zoprna, postala v tej zvezi živn in dramatična. Uprizoritev je oba principn, alegoričnega in dramatičnega z veliko učinkovitostjo jx>udnrila v tem, da je oba ločila. Alegorično personifikacijo je režiser dvignil nn govorniški steber, dočim je dejanje menjal v bujnih in efektnih dramatičnih Blikah. Občutek kozmične grozotnosti preveva vso Igro, če izvzamemo 5. sliko, ko Gobsek pokaže v zabavišča; tam primitivno zagrinjalo učinek ubije. Režiser g. Sest zasluži jiojmlno priznanje, da je delo izdelal s tolikim razumevanjem in pravim občutkom; zato se živo sfKimlnjnmo Vojčka, kateremu stoji še mnogo krepkeje Gobsek ob strani — Igrnvci so se vsi od prvega do zadnjega uklonili stilu uprizoritve, pri kateri moramo vsak realizem izključiti. Oeebe kakega razvoja niso mogoče, in so samo govorni in oblikovni instrument, na katerega igra dramatik. Največ oblikovne možnosti ima Gobsek, v katerem je lestvica izraznih raznolikosti izredno bogata, ima vse od strahotne nlegorije do tipičnih življenjskih potez. G. Skrbinšek je igral te izredno bogate učinke s pravo slastjo in izredno izrazitostjo ier ustvaril v Gobseku strastno demonlčno prikazen. Izmed odlične trojice ga. Na-hlocka, gg. Kralj in Levar bi dal prvo mesto g. Leva r ju, ki se je najbolj prilagodil stilu svetlobne igre, dasi je bila tudi ga. N n b ! o o k n na višini in je g. Kralj podal grofa z odličnimi, nekajkrat vendar preveč realističnimi potezami. Težko in dramatično malo dognano vlogo notarja je srečno nosil g. Peče k. G. Saričeva je podala Es tezo močno podčrtano v maski in igri. G. Jan Ernesta fino. Druge vloge, dasi naslopnjo samo mimogrede, so bile vse dobre tako lakaj (g. Sancin), hišna (gdč. M. Danilova) in groteskni pojavi zdravnika (g. Cesar) in hišnice (gdč. Ježko-r>). Ekspresionistlčnl scenarij je lepo in smolrono *i< !.:1 nograf g. Vavpotič. Predelava je v celoti »r i ovrstna. Maribor sito gledišče o-trtek, JC *f i ruaijn ob 20' CfC.AN BARON. Slavnostna pi tava, 25 letnica g. Rasbergerja. —• f; i\«n i M: feiiiv -ja: Zaprta £Јгм:*гlet 13 t m.: VELETDR1Sr Zac« » [wpoii ■»икпжиишвмиамггеапвшмдоаг s*-л Ing. Ovidcn Gulič : Pdf nI stroi in parna tj bina. Navodilo zo strojnike in obrnto irnih obrolev. — Vezano knjigo slone 0 D' jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Sport ŠPORTNA NEDELJA. Tekme v omet nem drsanju. Na športnem drsališču Ilirije v Ljubljani se je vršila v nedeljo damska tekma v umetnem drsanju za prehodni pokul Jugoslovanske zimskoeportne zveze. Obenem Se ubsolvirala Ilirija mladinski tekmi za moški in .enski naraščaj. Damska tekma je bila prvotno sicer odpovedana in preložena na kasnejši termin, toda iz ozirov na go. Kadrnkn, članico zagrebškega HASKa, ki je nnprnvila radi tekme dolgo jk>1 v Ljubljano iz Daruvara, je Ilirija vseeno ubsolvirala darnsko tekmovanje v nedeljo. Zanimanje publike, ki zasleduje n«še drsalne tekme, je bilo osredotočeno tokrat na début ge. Kadrnke, preje na Dunaju pod svojim dekliškim imenom Reichmann znana kot ena najboljših, drsalk v Evropi, je pokazala znatno več kot smo imoll dosedaj priliko videli na naših drsališčih. Ze v obveznih likih, Se bolj pa v izvajanju svojegi prostega programa je podala umetno drsanje izvan-redne kvalitete, odgovarjajoče mednnrodnim zahtevam. Odlikuje se ne samo s sigurnim izvajanjem tudi najtežjih likov, ekokov in piruet, temveč tudi po prirojeni gracijoznosti obenom pa silni priiiro-stosti v celem svojem nastopu. Razume se, da (i je pridobila takoj simpatije naše publike. V obveznih likih, ki so bili sestavljeni v glavnem iz osnovnih elementov umetnega drsanja, je mogle slediti ge. Kadrnki dosti enakovredno gdč. Hilda Urbančič. V prostem drsanju je nastala med njima naravno vefjn razdalja, toda reči treba, da je gdč. IJrbnnčičeva od lani lepo napredovala in da je napravila prav dober vtis. Prehodni i>ol;hl JZSSa si je zo dobo enega letn priborila ga. Kadrnkn (HASK, Zacrreb), drugo meeto je zavzela gdč. Hilda llrbančičeva (Ilirija). V moški mladinski skupini Je tekmovalo 7 mladih drsalcev, ki so razpisani program vsi obvladali [>rav dobro. Prvo mesto je dosegel KoSak Ignac, za njim slede Avčin Marij, Thuina Emanuet, Balelino Valentin, Kos Ivo in mali Boris Menard. V ženski skupini naraščaja sta starini i samo dve tekmovalki. Gdč. Jelka Schvvabova se je plasirala na prvo mesto pred gdč. Fedoro Negovelič: obe sla drsali z veliko ambicijo. Smuške tekino ta prvenstvo Slovenije so se vršile preteklo nedeljo v Mojstrani pod vodstvom Jugosl. zimskosportne zveze. Odsotnost najboljših našiti smučarjev bratov Janšn, dr. Kmeta itd. je otvorila pot (io prvenstva ludi mlajšim tekmovalcem, ki so v terenski vožnji na 18 km tudi v resnici pokazali mnogo znanja in vztrajnosti, toda za enkral še niso čutili zrele za novo sniuško skakalnico v Mojstrani in se k temu delu prvenstvenega tekmovanja niso prijavili. Prvenstvo Slovenije se vsled tega za letos ne podeli nikomur. Rezultati so: Vožnja na 18 km: 1. Jenko Boris (Ilirija) 1 ura, 28 min., 18 sek.; 2. Predojevič Bo-rislav (Skala) 1:24.2. 8. Režek Boris (Ilirija). Skoki: ' Subert Viktor (Ilermes) 43,9 točk, 2. K veder iiunez (Skala) 38 0, 3. Golob Udi (Skala). Najdaljši stoječ skok dneva je dosegel Subert (21.50 m), sploh najdaljši ekok toda s pndcem, Guerra (Sknla) s 20 m. — Ženska tekma: 1. Mincn Rabič (Skala) 20 min., 55 sek., 2. Frunja Naglas (LSK), 3. Dana Kurolt (Skala). V Zagrebu se je vršila prijateljska nogometna tekma med HASKom :n Concordijo, ki je končala z zmngo Concordijp v razmerju 3:2. Grndjanski SK se nahaja na daljši turneji po Sredozemskem morju. Odigrati ima 5 tekem na Malti, pogaja se pa za nadaline tekme v Egiptu in v Atenah. — Pisali smo že. da je igral 5. t. m. na Malti proti PC Fltv riana 1:1 in 6. t. m. proti klubu Saint Georges j 8:3, ne da bi bil dosegel svojo najboljšo formo. PRIZNANI NOVI REKORDI TEŽKE ATLETIKE. Mednarodna zveza težke atletike v Parizu je priznala na zadnji seji sledeče amatersko svetovna rekorde: Peresna teža: 120 kg obojeročnl sunek, Stadler, 1. novembra 1920 na Dunaju. L n b k n teža: 107.5 kg sunek z desnico, Haas, 30. okt. 1926 na Dunaju; 128.5 kg oboje-ročni sunek, Haas, 10. jan. 1927 v Parizu; 80.5 kg poteg z desnico, llaas, 22. jan. 1927 v Marseille. Haas je sunil na Dunaju 7. nov. 1920 tudi že 133.7 kilogramov, pa ni dobila mednarodna zveza o tem nobenega zapisnika in zato tudi sklepali ni mogla. Lahka srednja teža: 102.5 kg obôje-ročno tezno, Edingor, Neu Erlaa, 3. oktobra 1920. Težka teža: 90 kg poteg z levico in 137.5 kg obojeročno tezno, Evgen Cnoutte, 21. in 1. nov. 1920. v Monrealu, Kanada. Torej je C. amaler in ne jirofesional. kakor so pisali. Sedaj smo pa še na druge Caouttove rekorde radovedni SEDAJ PA SE ŽENSKA. Marta Huddleston je preplavala kannl Cnta-lina; porabila je 20 ur in 44 minut. Spremljal jo je v čolnu njen 11 letni sinček in pa neki časnikar. Za našim evropskim Kanalom je prišel sedaj tudi Catalinski na vrslo; evropskega sta preplavali Ederlovn in Corsonova, onega pn Huddlcstonova. ЛаШо : jпМја Л! i Jio-klub stremi zlasti za tem, da razširi zanimanje v najširših slojih našega p reva ■ 1 v,- v ; . ,, skrivnostno vedo sprejemanja radio-valov. V iiiikalnl dvo' м rvalki se vrši že dva mesec« leoreiičnl teč " ..ačetuike pod vodstvom priznanega stroko* j:o*p<>in j orin A n drče«. Rndjo-kiub pa o zndovo-Iji i' -M, »• lomi predavanji, mam vpeljal popre-1 ,-•/))!: - svojem lokalu velcseji:-«, katerih tema fa zlawti opis raznih »totnov ej/re-jemnil io - ; i .. iu deni.ist:,' ijo[H)lnejše komorno združenje, ki koncertira sedaj po kontinentu. Člani Sevčikovega godalnega kvarteta Lhotsky, Prochaz-ka, Moravec in Pour vživajo svetovni sloves in •••'ihova izvajanja komornih komadov pomenjajn ' tem pogledu višek umetniškega podajanja. SevČi-kovci pridejo v Ljubljano v torek dne 15. t m. 1er priredijo svoj koncert isti večer v Filharmonični dvorani. Na sporedu so trije komorni kvarteti Lu-dovika Bee'hovna. Predprodoja v slo prič v Matični knjigarni. (■čer, ki .*c jt- лл n tn siiivlj^m u« u Evnld Jakopič*, :Zftni i v Haet iii * tastu konstrukcije 1. februnij. ce ; v il j sebno svečano otv čast starejšini radio-vt. kj je odnesel nn mednarom. svojim dvocevnim aparatom prvo nagrado. Aparata Žal ni zamogti praktične predvajati, ker mu gi> švicarski r -.irtavui uonrv še ni vrnil. V torek, dne 8. lebru -in м -iš: > drugo predavanj*. Gospod inžener I žep . kih potezah jnsno orisal sistem s", jop . najnovejšega ojiarala. Aparat je sestavile;] j ,Hvlhigl i -zave F.eteresix in se odlikuje zlasti po čistem podajanju glasov, jakosli in veliki selektiviteti. Nabito polni loka! občinstva mu je dal zasluženo priznanje. Zal sprejem do pol 10 zvečer radi tramvajskih motenj ni bil ugoden in marsikdo je že j nezaupanjem zrl v velikanski aparat. Zato pa s« bili po pol deseti uri vsi prisotni nagrajeni t re« lepim koncertnim užitkom. Prihodnji predavatelj ski večer »e vrši v torek, dne 15. februarja, na katerega udeležbo vljudno vabi odbor Uadlo-kluba Na razna vprašanja izjavljamo, da so seveda dobro došle ludi dame. RADIO potrebščine v največji Izbiri stalno v zalogi pri FRANC BAR. Lfubliana, canuarj evo nabr. Л Telet. 407 Delegacija slovenske in hrvatske katoliške mladine ob slavnostîh v čast svetemu Alojziju meseca decembra 1926 v Rimo. Ivan Rostan, finani. rač. nadsret т Ljubljani, ki obhaja danes 30 letnico svojega plodonoe. zadruž. in kultur, dela v okviru urad. organizacij. Razvoj moderne Turčije. Mnstafa Kemal paia (na leri), spremljan od svojega ministra, na potu v parlament. viati.çô Kitajska kriza. (Od neôega londonskega dopisnika.) Da tMI AngHJa v kitajskem konfliktu več Itot pa nevarnost, ki ogroža njene trgovske interese, o tem morda d&nee ni yeč na mestu dvomiti. A ravnotako se Dam adi pretirano, da celo krivično, izločiti gospodarski moment iz razlogov, ki so Veliko Britanijo pripravili do tega, da je poslala lako močne vojaške oddelke na pacifiško obrežje, ter jo postaviti meni nič tebi nič na zatožno klop, leč da hoče zadušiti upravičeno gibanje mlade Kitajske ter da je pomerila cevi svojih topov proti Kitajski, da ohrani Indijo v svojem suženjstvu. Na drugi strani pa velja ista distinkcija, že govorimo o nacionalističnem gibanju, ki je zedi-nilo več kot polovico Kitajske in kojega valovi butajo na velike evropske gospodarske trdnjave ob obali pacifiškega oceana. Slišijo se dovtipi (drugega imena te vrste izjave ne zaslužijo), češ da je ruski boljševizem še vedno blazno obseden i vizijo svetovne revolucije, ter da se je sedaj, ko ga je vzhod kvalificiral za obnorelega, vrgel na revno Kitajsko, kjer hoče udejstviti svoj revolucionarni evangelij. S takim ocenjevanjem položaja se diskreditira gibanje, kojega viri segajo daleč nazaj v dobo. ko se Evropi o boljševizmu še sanjalo ni. Brezdvoma se na kitajskem teritoriju križajo ateneb drugi, širši mednarodno politični interesi nego izključno kitajsko-nacionalistični in anglo-trgovski. Kitajska je obširna! Koliko nasprotujočih si interesov najdemo že na relativno tako malenkostnem ozemlju osrednje Evrope! Mi teh širših ozirov nočemo zanikavati, njih važnost je velika in bržkone bodo le-ti oziri odločevali, kadar se bo kitajski vozel razvezoval, a zdi se nam, da je potrebno posebej poudariti, da mednarodna na-sprotstva in politične ambicije te ali one velesile današnjega konflikta niso neposredno ustvarile, ampak da je sedanja kriza na daljnem vzhodu nudila mednarodnim apetitom samo lepo priložnost, da si izvojujejo ugodnosti. Če bomo motrili kitajsko vprašanje v tej objektivni luči, bomo gotovo bolj pravični i napram nacionalistom, ki bodo stali pred nami več ali manj očiščeni od zakulisnih natolcevanj, i napram Angležem, ki gredo branit, ne v prvi vrsti teorijo za bodočnost, ampak bogastvo, ki so si ga v pre-tečenib desetletjih krivično ali nekrivično, to ni vprašanje, ustvarili na tleh kitajske republike. Naš namen seveda ne more biti, podajati razvoja .ideologije Kuo-Min-Tanga, stranke, ki je danes prevzela nase odgovornost za nacionalistični pokret, ki grozi zanetiti vojni požar. Kot tajna organizacija je bila že na delu v začetku tega stoletja. Morebiti so res vplivali na njen program tudi drugi in ne izključno idealni motivi. To je za stranko, ki je v minoriteti, in ki hoče tako velikanske spremembe, kakor je recimo osvoboditev Kitajske od tujega gospostva, mogoče, za organizacijo, ki mora delati v temi, skoroda neizogibno. Mi bi radi v naslednjem samo pokarali, da je zgodovina zadnjih 50 let nudila, nacionalističnim stru-jam mnogo suhega kuriva, ter da je gospodarsko-poi.uf.ni položaji ki so ga evropske velesile ustvarile v »nebeškem kraljestvu«, že sam zadosti močna razlaga za današnjo krizo ne da bi bilo treba že na pomoč klicati histerično težnjo boljševizma za svetovno revolucijo, ali pa angleško-rueko riva-liteto, oziroma kak oddaljen angleški strah za Indijo. Statistika, ki jo objavlja statistični oddelek trgovskega ministrstva v Londonu, nam odkriva med drugim, da je Anglija leta 1910. uvažala iz ueangleških dežel vsega skupaj za 506,806.758 funtov blaga. Kitaieka je prispevala s 5,529.530 funti. Leta 1924. je celokupni uvoz iz nebritskih posestev znašal denarno vrednoet 889,566.147 funtov, od katerih odpade na Kitajsko' samo že 13,596.374 funt šterlingov. Angleška trgovina se je s Kitajsko silno razvijala. Medtem ko je celokupni uvoz poskočil samo za 62.5%, se je kitajski prispevek skoro ria potrojil. leto sliko dobimo, če pogledamo na statistiko angleškega uvoza na Kitajsko. Celokupni angleški izvoz v neangleške države je leta 1910. dosegel 283,081.830 funtov. Kitajska je kupila za 0,171.672 funtov angleškega blaga. Leta 1924. znala oetokupni «voz 463^63.586 funtov, od katerih London, dne 4. februarja 1927. odpade na kitajski trg sam 20,346.613 funt šterlingov! Te številke govore same zase. Država, ki ima na tujem trgu tako visoke denarne interese, ki niso njeni, ampak njenih državljanov, bi si morala očitati malomarnost, ako bi ne bila pripravljena ▼ slučaju nevarnosti braniti delo in kruh svojih laetnih ljudi. Kitajska je bila v celi seriji trgovskih in političnih pogodb primorana podreti svoj zid ter odpreti tujcem spočetka samo nekaj pristanišč, potem vedno več, tako da je njih število leta 1925, znašalo 78. To so tako zvani Treaty-Ports. Če govorimo o »pristaniščih«, se seveda ne smemo dati zapeljati po pomenu, ki ga temu izrazu daje slovar. Večina odprtih pristanišč se je nahajala globoko v sredini Kitajske. Ravnotako, kakor bi recimo nazvali Maribor pristanišče zato, ker slučajno leži ob reki Dravi! Tudi izraz »odpretk rabi razlage. Po našem navadnem pojmovanju bi mislili, da so dprta pristanišča ona, kjer inozemske ladje lahko mirno potujejo, se ustavljajo, tržijo, nakladajo in razkladajo. Na Kitajskem so »odprta pristanišča« dobila čisto posebno, oziroma, ker jih je več, posebne oblike. Najprej spadajo pod to kategorijo mesta z obsežno okolico, ki so bila tuji vladi »prodana«, kakor recimo Hong-Kong. Te vrste odprti kraji bi bolj primerno nosili ime kolonije. Druga mesta so bila velesilam samo »dana v najem«. Tukaj sem bi prištevali kraje kakor Kiau-Čau, dan svoje dni v najem Nemcem. Port Arthur, kojega najemniki so Japonci, Wei-Ilai-Wei, ki so si ga najeli Angleži, Kuang-Ču-Van zopet je bil »posojen« francoski državi. Drugi način »odpiranja« mest se je vršil lako, da je kitajska vlada ali oddala celokupno upravo mesta tujerodni koloniji, ali pa da je od-kazala vsaki velesili posoben kotiček, kojega upravo je potem izročila zastopniku dotične države. Te koncesije nosijo angleško ime »settlementc ali naselbine. Tako so recimo v Han-Kovu neomejeno vladali tuji konzuli vsak v svojem settlementu, medtem ko so Kitajci sami bili poslani v »Chine-se Quarter«, ali kot bi pri nas rekli, v Inden-viertel. A še tam so se morali spodobno obnašati, kes- konzuli so imeli zelo ostre oči ter so se silno bali za varnost življenja in imetja svojih podanikov. V gotovih mestih, obdarovanih z evropskimi »seulement«, se je pa jurisdikcija konzulov tudi razitegovala na »natives?, ali na kitajski oddelek. V Tien-tsin-u pa se je našel zopet drugi izhod. Tam so se konzuli odrekli časti mestnih upravnikov, ampak so p o slf.l i v xq'.j л vnestni odbor, ki je seveda nosil „elo evropske obraze. Sang-Hai je .največje kitajsko pristanišče in zato tudi najbolj odprto tujim vplivom.' Vživalo je velike privilegije, ki mu jih je na prijateljski nasvet velesil poverila pekinška vlada. Tam so velesile najprej dobile vsaka svoj konzularni rajon, ostali del mesta, torej kitajski oddelek je vžival pro-tekcijo izključno evropske, oziroma angleške uprave. V francoskem rajonu je recimo živelo 1100 Francozxiv Ln 80.000 Kitajcev. I. L. Garvin pa opisuje v »The Observer« z dne 30. januarja 1927. šang-hajsko angleško naselbino »kot največjo britsko skupino izven britskega imperija«. To se pravi, da Angleži smatrajo Sang-hai za ravno tako arvojega, kol pa City of London. Drugod so se Evropejci organizirali v upravne skupine kar na svojo lastno roko, kakor na primer v »pristanišču« Če-fu; zopet drugod jih je pa baje kitajska vlada naravnost prisilila, da se spravijo skupaj. Za primero naj služi Treaty-Port Ju-Cu. Znano je tudi dejstvo, da so vea inozemska diplomatična zastopstva v Pekingu potegnila okrog svojih palač, strogo domarkacijsko črto. Kitajska uprava in policija ni imela vstopa v tako zvani diplomatski del Pekinga. Države so tam vzdrževale svoje lastne vojaške oddelke. Iz Miikdena vo7.i železnica doli proti Pekingu. Akoravno izven kategorije odprtih pristanišč, je bila cela linija zasedena po evropskih in japon-I skih vojaških četah. Druge železniške družbe tolike eksteritorijalnosti sicer niso uživale, a vendar mo omete • tvojimi lastnimi arodstvi akrbeti za varnost proge in prevoza, ali z drugimi besedami, železniški uradniki so smeli izvrševati policijo ob celi progi in v gotovem rajonu na desno in na levo od nje. Nevarnosti, da meje ne prekoračijo, se ti funkcionarji baje niso radi izogibali. H koncu še pristavimo, da so si velesile, to-pot brez dovoljenja kitajske vlade in tudi brez njene vednosti, kitajski teritorij razdelile med seboj v takoimenovane interesne zone. Tako se jo recimo Rusija slovesno zavezala, da se bo zadovoljila z obmeznimi provincijami, da preko puščave Gobi in v južno Mandžurijo svojega delovanja ne bo raztegovala. Japonska si je izbrala južni in zapadni del Mandžurije za svoje lastno udejstvovanje; Francozi so obljubili podpirati kulturni razvoj Kitajcev v Jun-namu in v južnih provincijah; Angleži pa so si dali naprtiti na svoje rame samo mesto Šang-Hai s zaledjem, ki se je pa po njihovi zemljepisni razlagi raztegovalo skoroda do izvira reke Jang-tse-Kiang. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da so tujci predstavljali z gospodarskega stališča najvažnejši element, ker so si pov6od, kjer so se naselili, osvojili trg, prevzeli trgovino in bančne posie. Za njimi, oziroma med njihovim trenom pa so se pripeljali amerikanski in angleški meto-disti, ki so takoj postavili cerkev in šolo, se čutili v nevarnosti ter tiho zaprosili za protekcijo svojih konzulov. Taka je torej Kitajska! Pred seboj imamo ozemlje dvakrat tako veliko kot Zedinjene države s prebivalstvom, ki 30 krat presega jugoslovansko. Celo pacifiško obrežje je obrobljeno s tujimi kolonijami, vsak važnejši izhod na morje je blokiran po kakem »settlement«. Tujina se je zajedla globoko v živo mesto tega naroda, ki se je svojčas obdal s zidom, v nadi, da bo mogel nadaljevati svoje mirno nemoteno življenje. Tujina je pridrvela v notranjost, zasedla vsako važnejše trgovsko križišče, se nanizala ob obalah velikih rek ter se od tam širila v notranjščino; potom eksteritorijalnih železnic je rezaia vedno bolj živo v živčevje življenja, ki je tako različno od našega. Pripeljala je seboj svoje trgovce in kramarje, postavila šotore, otvorila bazare, zidala skladišča, zasedla menjalnice, zanesla je v Kitajsko divji krik in vik naše zapadne kulture. In pri vsem tem, tujina ki si je osvojala Kitajsko v znamenju tržnega hrušča, ni bila cvet zapadne civilizacije! Zalibog ne! In ves ta privandrani dirin-daj je nosil glavo pokoncu, se postavil izven območja kitajske zakonodaje ter zrl za oporo svojih konzulov na brodovja velesil, ki so križarila ob obali pacifiškega oceana. Na čelu državnega carinskega urada je sedel Anglež, ki je pobirat carino za kitajski fiskus. Sedaj se naj pa čudimo, da je tam naenkrat izbruhnil požar, ki preti desetletja dolgo ^ il o tujine in tujcev uničiti! »Kitajski zid še '.udi danes ni vaguWl svoie veljave,« nam je rekel katoliški pravnik iz šanghajske univerze g. Vu-hu-čan, »samo ta razlika obstoja, da je svoje dni branil tujcem v Kitajsko, danes pa jim menda zapira izhod iz nje«. Vstaja bokserjev, ki je v začetku tega stoletja tako razburila evropske velesile, je bila prvo znamenje grozeče nevolje. A takrat se je še lahko trdilo, da je izšla nekako iz globine na svojem ponosu užaljene, a onemogle stare konservativne plasti ljudstva. Od bokserskih spopadov v Pekingu, od velikih masakrov katoliških misijonov, pa do današnjega korakanja Čenove armade proti Šang-Ilaju, pa sc je izvršil na Kitajskem velik preporod, delo mlajše, v evropskih šolah izobražene generacije. Tisoče mladih Kitajcev je obiskovalo evro-pejske šole širom Kitajske same, ali pa se je izobrazilo po naših univerzah. Pri nas so se naučili našega mišljenja, brali našo zgodovino, primerjali, se navduševali za frazeologijo, ki je bila tako rodovitna ob času vojske in sklepanja miru. Ta mlada generacija, ki smo jo mi naučili narodne samozavesti, je izvršila revolucijo leta 1911., ter zrla z velikanskim pričakovanjem na areopag mirovne konference, kjer se naj udejstvijo toliko opevani principi pravičnosti, človečanstva samoodločbe narodov. Mladi ideologi, se niso ozirali na bridka vsakdanja dejstva, ki 90 prinesla disonanco t spravno pesem mirovnega kongresa. Mir jih je sicer razočaral, kot mnogo drugih, a pogovori z velesilami v Washingtonu leta 1921. so jim dali novih upov. Velesile so sipale obljube z obema rokama: carinska u»rava da ae vrne, gotova od- prta pristanišča da se izpraznijo. Leta čakanja eo jih spravila v obup, zato so se pa odločili, v svojem mladem poletu morda prenagljeno, da si priborijo sami, česar jim »lažnjiva evropejska diplomacija« ni mogla ali ni hotela dati: narodno neodvisnost. V tej notranji razburjenosti so jih našli boljševiški agenti, ki so obenem tudi zastopniki tradicionelne ruske vnanje politike, in zakaj bi se čudili, če so našli odprte roke in poslušna ušesa? Ravno ob koncu teh razmotrivaiij dobimo v roke poročilo o predavanju, ki ga je imel v Parizu škof de Guébriant, generalni superior društva za misijone, o kitajski krizi. Škof P. de Guébriant je preživel 36 let po kitajskih misijo-nih, zato so njegove besede zelo tehtne. On je na-glašal v svojem predavanju tri točke, ki jih morajo velesile neobhodno imeti pred očmi: Prvič: Kitajska je ena, združena, edinstvena, zato ee je naj ne poskuša cepiti. Drugič, da se naj sedanje nacionalistično gibanje ne razlaga z boljše-vi&kim vplivom. Njihov nacionalizem je kitajski, je naroden. On je samo moderna oblika osovraž-nosti do tujcev — lri je tlela v starejših generacijah. Od boljševizma je prevzel samo nekaj metod, a ne dobrine. Ne bilo bi torej umestno, ako bi velesile pobijale kitajski nacionalizem pod ceno pretvezo, da pobijajo boljševiško revolucijo. »Kitajski boljševizem je samo utilitarističen, ne iščite druge razlage!« Tretjič, Evropa bo samo potom mirnih sredstev (accommodements pacifiques) v stanu rešiti, če že ne svoje nadoblaeti, pa vsaj svoje interese. Te besede škofa P. ge Guébriant zelo podprejo naziranje onih, ki na Kitajskem ne iščejo kompliciranih mednarodno-političnih razlag za sedanjo krizo, in ki so mnenja, da je treba skušati razumeti nacionalistični pokret v luči zgodovine, nato pa se truditi, da se najde rešitev, ki bo pravična za kitajski narod, obenem pa tudi vzela v poštev, da je Evropa inveetirala na Kitajskem mnogo denarnega in mnogo duševnega kapitala, katerega mora čuvati. K. Angleški prestoli govor o rešitvi kitajskega spora. London, 9. febr. Prestolni govor pravi o dogodkih na Kitajskem med drugim: Resno želim, da se vse nastale težave miroljubno rešijo in moja vlada jc kitajskim oblastem podala predloge, ki naj javno mnenje na Kitajskem in vsem svetu prepričajo, da angleški narod samo želi, da odstrani vzroke opravičenih pritožb, vse pogodbe na podlagi pravičnosti obnovi in nadalje gradi svoje odnošaje s kitajskim narodom na temelju prijateljstva in dobre volje. Moja vlada bo našo tradicionalno politiko, da se nc vmešavamo v notranje zadeve Kitajske, tudi v bodoče nadaljevala Macdonald je v debati o prestolni besedi izjavil, da pozdravlja Chamberlainovo politiko nasproti Kitajski, graja pa reklamo s pošiljanjem čet. Premier Baldwin je zagovarjal vladne odredbe in izjavil, da je vlada glede Kitajske popolnoma edina. Prečital je soglasni sklep ministrskega sveta, ki pravi, da je ekspedi-cijski zbor za Sangaj dobil izrečen nalog, da brani življenje angleških državljanov. Kraj izkrcanja se določi po tem, kakor bodo potekala pogajanja s kantonsko vlado. Začasno sc je prvi kontingent čet dirigiral v Honghong, ostali oddelki pa bodo v kitajskih vodah čakali na nadaljnja povelja. v London, 9. sebr. (Izv.) Pri včerajšnji otvoritvi parlamenta je v debati o položaju izjavil Mac Donald z ozirom na dogodke na Kitajskem, da se vlada igra z ognjem. Vojna nevarnost je nastala prav za prav šele z od-pošiljanjem čet na vzhod. Dalje je poudarjal, da bi nič ne moglo stališča Anglije l>oij poslabšati kakor prekinjenje odnošajev z Rusijo. Zato pričakuje, da bo Anglija še tesneie naslonila svojo politiko na Rusijo kakor doslej. Damske spomlad, plašče KRASNA izbira ...... 350 do 700 Din športne bluze in krila .... 70 do 100 Din F. in I. GORICAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29. Ojjleite « raiatavo v Uloibi I -ШГ.: Gospodarstvo Dr. Fran Win dise h en Važna ezprememba slede državnih dobav. Vprašanje javnih dobav je gospodarske kroge vedno živo zanimalo. Obrtni in trgovski gospodar sta intercs;rana na tem, da j» postopanje pri razpisovanju in oddajanju javnih naročil pravilno in redovito. Hitro se oglase pritožbe, ako se naročila oddajajo pod roko in ako se daje prednost gotovim ponudnikom. Jasno je, da je zanimanje za javna naročila tem večje, čim slabše teko kupčije v zasebnih trgovskih poslih. Veliko vlego igrajo od nekdaj pri oddaji javnih naročil inozemske ponudbe. Načelno pri javnih dobavah ni mogoče izključiti inozemskih ponudb, ako se hočeš izogniti previsokim cenam. Domači ponudniki, ki nosijo vsa javna bremena, pa od nekdaj po pravici zahtevajo, da se v prvem redu vpoštevajo pri javnih dobavah domačini glede blaga in glede dela. O javnih dobavah se pri nas zadnji, leta mnogo piše, in so pritožbe glede postopanja pri oddajah mnogoštevilne. Gospodarska zastopstva so imela po vseh naših pokrajinah prilike dovolj pečati se s tem predmetom in zahtevati odpravo potoženih nedostatkov. Interes za pravilno in enakomerno postopanje pri javnih dobavah je posebno živ, odkar je zadnji dve leti naše gospodarstvo naravnost okrenjeno. Zadnja leta so naša gospodarska zastopstva posebno pozornost obračala zahtevi, da se na eni strani določila srbskega zakona o dobavah raztegnejo na celo državo, na drugi strani pa, da se zakonskim potem določi, da imajo prednost pri javnih dobavah domačini, ako niso dražji nego 10 odstotkov od inozemskih ponudnikov. V tein pogledu je sedaj mogoče konstatirati zadovoljiv preobrat. Srbski zakon o obratovališčih (»Zakon o radnjama«) ima v čl. 140. sledečo določilo: »Pri nabavah za državo, okrožji, okraje ali občine se bedo vzele v prvi vrsti v oceno ponudbe obrtnih zadrug, potem pa domačih obrtnikov, industrijalcev in trgovcev; te ponudbe, ako obsegajo domače proizvede pri drugače enakih pogejih dobave, sc bodo sprejele v prvi vrsti, ako so cene največ za 5—10 odstotkov višje od najnižje ponudbe ponudnikov tujih proizvodov po vračunani carini In prevozu. Pri razpisu natcčr.ja sc bo pazilo na io, da se omogoči udeležba tudi manjšim industrijalcem in obrtnikom. V inozemstvu se SžrCio ' naročili samo tiste količine dot čnih Izlčlkov, ki sc ne morejo izdelati doma v gotovem roku.« Člen 141. ima pa določilo, ki hoče preprečiti, da nastopajo inozemci pri javnih dobavah pod krinko domačinov. Dolgo časa so določilo člena 140. izigravali proti prečanskim ponudnikom, češ, da imajo samo srbijanski kraji pravico do prednosti v navedenem določilu. Ustrezajoč vsestranskemu prizadevanju gospodarskih zastopstev je finančni minister sprejel v načrt finančnega zakona za leto 1927.-28. v čl. 158. določilo, da se predpisi čl. 140. in 141. »Zakona o radnjama« z dne 29. junija 1910 raztegnejo na celo državo. V seji finančnega odbora dne 2. februarja 1927 pa je bil storjen sledeči sklep: »Predpisi čl. 140. in 141. »Zakona o radnjama« se razširijo na cclo ozemlje Kraljevine SKS tako, da morejo biti domači proizvajalci pri državnih nabavah do največ 10 odstotkov dražji nego inozemci.« Po tem sklepu je zaznamovati glede državnih nabav dvojen napredek. Od 1. aprila dalje, ko stopi v veljavo nov finančni zakon, bodo za vse kraje naše kraljevine jasno in določno veljali predpisi čl, 140. in 141. zakona d obratovališčih. To }• važna pridobitev, ker • tem preneha izigravanje naiib ponudnikov. Na drugi strani je pa s tem določilom ugotovljeno, da imajo domači ponudniki prednost pred inozemci, ako njih ponudbe niso za več nego 10 odstotkov dražje. Predmetni sklep j« našim obrtnim trgovskim m industrijalnira gospodarjem ob (asu zadušnega mrtvila v kupčiji posebno dobrodošel, ker jim nudi dragoceno obrambo proti tuji konkurenci, katera zadnjo dobo ob času trdovratne gospodarske krize nastopa posebno brezobzirno. Srbska Industrija in nemške reparacije. Belgrajski »Trgovinski glasnike objavlja v nedeljski številki uvodnik, ki se peča s problemom srbske industrije z ozirom na nemške reparacijo in prihaja do zaključka, da bi se moralo iz reparacijskih sredstev v prvi vrsti pomagati srbski industriji; nemške reparacije ne bi smele priti v prid tudi prečanskim krajem, temveč bi morale služiti edino reparacijskim dobavam za po vojni oškodovano srbsko gospodarstvo. Tako je prišlo do tega, da je država skoro za celo kvoto nabavljala želeaniški materijal in telefonske centrale, ki se v velikem delu uporabljajo v preko-savskih krajih. — Ti argumenti izgledajo na prvi pogled iz stališča srbskih industrijcev razumljivi, vendar ne morejo držati. Trvič je treba ugotoviti, da gre ogromni del nemških reparacij v prid predvojni Srbiji; večina železniškega materi jala, vagonov, lokomotiv itd. je služila za upostavitev srbskih železnic in srbskih komunalnih naprav. Kako se je e tem materialom razpolagalo, je pa druga stvar. Znano je, n. pr. da leži danes mnogo iz Nemčije na račun reparccij dobavljenih lokomotiv in vagonov že pokvarjenih in nerabnih na stranskih tirih, kjer propadajo. Mesto Niš je n. pr. prejelo kompletno cestno železnico; ves materijal, z vagoni vred pa leži že več let na prostem in propada, ker se ta cestna železnica še nt zgradila. — Po vojni oškodovani privatniki so prejeli od države odškodnino v obliki obligacij vojne odškodnine. Ce bi bil ta dolg. ki ga predstavljajo obveznice vojne odškodnine pokrajinski dolg Srbije. bi srbski gospodarski krogi po vsej pravici lahko zahtevali, da pridejo dobave na račun reparacije izključno v prid Srbiji. Toda ta obligacijski dolg ki znaša skoro 4 in pol milijarde dinarjev je skupni državni dolg, ki se amortizira po večini iz skupnih državnih sredstev, zato zahteva srbskih industrijcev, po kateri naj bi reparacij-eko dobave prišle v prid samo Srbiji nikakor ni na mestu. Pomisliti pa je še sledeče. Srbija je v vseh letih po vojni plačevala razmeroma mnogo manj posrednih in neposrednih davkov kakor pa prečanskl kraji, ki so šele s svojimi davčnimi dajatvami omogočili upostavitev opustoïenih krajev. Nemške reparacije so v primeri z zneski, ki so jih prečanski kraji morali žrtvovati v ta namen zelo majhne, zato je več kot depksirano zahtevati, da pridejo nemške reparacije edino v prid Srbiji. Češkoslovaška in 3uqosîavi!a v medsebojni trgovski zvezi. »Slovenec« se je te dni dotaknil vprašanja znižanja carinske postavke za češko tekstilno blago. Češkoslovaški industrije! se izredno trudijo, da bi to dosegli. K temu pa moramo poudariti to-le: 1. Tekstilna industrija v naši državi je na začetku razvoja. Res še ne dosega mnr.žine, ki jo potrebujemo, posebno še, ker tovarniški oddelki vodno bolj izpodrivajo izdelke domačega izvora, ročnega dela. V slučaju, da se nam meja proti Češki zapre, kaleri naj bi se zdaj v tem oziru posebno odprla, domača industrija pa bi se ta čas zadostno ne zavarovala, bi bila v naši državi tozadevno zelo zadregi. Slovenija pa bi bila v tem še posobno prizadeta, ker ee je ravno tu tekstilna industrija začela izredno ugodno razvijati, kar je v gospodarskem in socialnem oziru izredno obsežnega pomena. 2. Drugo pa je, kar Je tudi potrebno pouda- ' riti, Je razmerje 1:20, to je 20 krat manjši je naš lzvoe v Češkoslovaško kot pa uvoz od tam. V času, ko naši agrarni produkti ne najdejo dovolj trga v inozemstvu, ko n« moremo prodati ne vina, ne iivlne, ne iit», moramo poudariti, da ne moremo odobravati kakršnakoli pogajanja, kjer ne bi ee upoštevali navedeni momenti. Toliko k dotičnemu sestavku obenem s pripombo, da naj se v »Slovencu« o tem Se podrobneje razpravlja. To vprašanje obojestransko zelo zadeva Slovenijo v gospodarskem in socialnem oziru, ker zadeva Industrijo In delavstvo, pa tudi, kar zadeva našega kmetijskega gospodarstva. • • • Vašno ia vinarje, Tiničarje in šole. Vinarski tn sadjarski odsek Kmetijske družbe v Mariboru je poveril g. Andreju i m a v c u, ravnatelju srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru, prireditev letaka v obliki brošurice o najhujšem živalskem škodljivcu vinsko trte, o grozdnem »ukaču (senenem črvu In kiseljaku), ki povzroča tudi že pri nas vsako leto milijonske škode. Letak jo v tisku ln se bo kmalu v tisočih izvodih razposlal. Opremljen je s podobami. Dragocena je priloga v barvotisku z 12 podobami škodljivca po naravi, umetniško delo enega najboljših slikarjev žuželk v NeniČijt. Razen točne, pregledne razlage podob ln splošnih opomb vsebuje letale tale glavna poglavja o škodljivcu: opis, razvojni kolobar in način življenja, škoda, zatiranje, potreba porovevalne službe itd. Letak se pošlje na ogled vsem Kmetijskim podružnicam po vinarskih okoliših Slovenije c vabilom, da ga skupno nnreče za svoje člane vinarje. Ako bi se katero podružnico nehote prezrlo, naj pišejo po letak navedenemu odseku. Knjižica ee pošlje brezplačno tudi okrajnim kmetijskim referentom v vinorednih okrajih. Cena bo najbrže 5 do 10 Din, pri skupnih naročilih potoni Kmetijskih podružnic pa še znatno nižja. Krasni barvo-tisk sam je več vreden. Vinarji, viničarji in šole se na to aktualno in temeljito strokovno delo že zdaj opozarjajo. Vsakdo bi ga moral proučiti še pred letošnjo trsno rezjo, da se z njim že letos izdatno okoristi. Glede uvori a^na Ie Madïarskn poroča trgovska zbornica: Zndnje čase jo po različnih časopisih krožila vest, da je pričakovati v najbližji bodočnosti odpravo carine na uvoz apna iz Mndjarske, • katero se glasom teh vesti že delj časa vrše trgo-vinsko-politična pogajanja. To vprašanje je znatne gospodarske važnosti za našo državo v obče, oso-bito pa tudi za Slovenijo, kjer je produkcija apna žo leipo zastopana in daje ta industrija številnemu krogu delo in zaslužek. Razume se, da bi odprava carino odločilno vplivala na domaČi trg. Kakor izvemo, so vesti o ukinjenju carine na apno ob uvozu iz Mndjarske netočna in »e z Madjari glasom poročila Centrale Industrijskih korporacij ne vrše nikaki trgovinski razgovori. Zreia hrvaških obrtnikov proti enotnim ibnr-nlram. Dne 6. t m. se je vršila skupna seja osrednjega in upravnega odbora Zveze hrvaških obrtni-kov, na kateri se je ob prisotnosti delegatov iz Splita, Osjekn, Broda. Karlovca in Koprivnice sprejela resolucija, ki zah'eva ustanovitev samostojnih obrtnih zbornic. Kakor znano se je zagrebška trgovska in obrtna zbornica, knkor vse ostale pokrajinske zbornice v državi (izvzemši belgraj-skih) zavzela za sistem skupnih zbornic, ki edino odgovarja in eresom našega gospodarstva. Vprašanje naših «lelffrntor ia mednarodno gogpodariko konferenro v Ženevi. Centrala indu- strijskih korporacij ie Je te dn! obrnila na zunanje ministrstvo in na ministrstvo za trgovino in industrijo radi imenovanja delegatov za mednarodno gospodarsko konferenco, ki se vrši meseca maja r Ženevi. Delegate kakor tudi referate je treba prijaviti do konca tek. meseca. Treba je tudi imenovati potrebne eksperte in pripraviti vee material. V to evrho se bodo še ta tedn sestali merodajni faktorji obeh ministrstev, da sporazumno določijo delegate in eksperte. Bilanca Mestne hranilnice v Zagrebu. Iz bilance Mestne hranilnice v Zagrebu (Gradska što-dionica) za leto 192(5. je posneti, da je stanje vlog pri tem zavodu v preteklem leUi naraslo za Б0% od 189 milij. Din na 207 milij. Din. Od čistega dobička v znesku '4-3 milij. Din se je preneslo na rn-Čun rezervnega zaklada 1.9 ntilij Din. Celokupna iczerve znašajo sedaj 7.1 milij. Din. Program letošnjega kongresa gospodarskih »bornic Ob priliki železnišks konference v Belgradu se je določil program letošnjega kongresa gospodarskih zbornic .ki se vrsi 6 in 6. maja v Splitu. V glavnem so bo razpravljalo o projektu novega obrtnega zakona. Posamezni referati bodo obravnavali sledeča vprašanja: 1. Splošni principi unifikacije našega obrtnega zakonodnjstva 2. Obrt-nopmvna vprašanja v mednarodnih [»godbah. 8. Pogoji za izvrševanje obrti in trgovine. 4. Obseg obrtnega prava. B. Krošnjnrstvo. (i Pomožno osob-jo in njegova izobrazba (pravice in dolžnosti). 7. Profesijonalne organizacije ( rel. ljublj. zbornica). 8. Pospcševnnje obrtništva. 9. Obrtne oblasti. 10. Obrino vodstvo (ref. ljublj. zbornic«), 11. Trgovske pomožne obrti (agenti). Teikočo v Iranroski ln itatij.uuki avtomobil-«lil industriji. Za časa inflacije lire in franka se je francoska in italijanska avtomobilska industrija močro razvila. Francija in Italija sta s svojimi produkti preplavili celo Evropo. Ciin pa e'n ee obe valuti dvignili, se jo stanje hitro preobrnilo. Francoska avtomobilska industrija se trenutno nahaja v velikih težkočah. Znana francoska tvrdka De Dion Bou'on je skoraj izginila s površja, ker je prešla v koncem Peugeot. Tudi pri drugih tvrdka h je zaznamovati koncentracijske tendence; pod težo razmer so te tvrdko prisiljene pod vzeti korake, ki bi bili že davno potrebni. Italijanska' avtomobilska industrija se rrv;iotako nahaja v težkem položaju, ki se je še poostril rada dejstva, da eo bile italijanske avtomobilske tvornice priinorane podpisati lik'.orsko posojilo. V zadnjih 8 me?eoih je bilo v tvornicah avtomobilov Fiat ln njenih je-klarnah odpuščenih 12.000 delavcev in uradnikov. Znatne obratne redukcijo so se Izvršile tudi pri drugih tvornicah avtomobilov in ostali industriji, ki je odvisna od naročil avtomobilskih tvor-nic (tvornice za karoserijo, kolesa in pneumatiko). Celo Pirelli, lastnik znane tvornice za pneumatiko, katerega ogromna podjetja eo v finančnem oziru vzorno organizirana, se bori s telkočami. Velika aktivnost češkosl. tunanje trgovine v januarju. Češkoslovaški sta'isličn, državni urad je že 8. t. m. zaključil statistiko zunanje trgovine za mesec januar. Iz te statistike jo razvidno, da e« je aktivnost čcškoel. zunanje trgovine tudi v januarju znatno dvignila. Izvoz se je dvignil na 128S1 milijonov čK, med tem ko ie uvoz znašal le 888 milijonov Din, iz česar sledi, dn ie bila češkoslov: ška zunanja trgov;na v mesecu januarju aktivna za 400 milijonov Din. S Svetovna Barka: Cendre de rose Rouge manđnrtne Rour|ol« — Paris Vremensko poročilo Meteorološki ravod v Ljubljani 9. tobrunrja 1927. Vlšlnn bnromefrn 308-fl m ! Opazovanja Uaro me^ei .oplole » C Kil. Tlege » /, Vtlei In bnln« v m Oblačnost 0-10 Vrsta padavin M 5? ! ffl s* -■ t krni ob opaiovunlu i mm Ho 7" 7 773-8 -0-3 65 NE 5 10 2-1 -0-8 Lfabljana (dvorec) 8 774-2 0-0 64 ENE S 10 14 774 0 18 5J E 5 2 21 775-8 -0-6 63 m irno 2 llîar'bor 773-1 -2-0 92 N W 15 7 0-3 2 -2 Zagreb 773-7 PO 75 NE 3 8 0 Belprnd H 772-7 -3-0 90 N\V 1-3 10 3 -4 Sara evo 773-7 -6-0 63 E P5 3 0 -8 Skop!|e 770-5 -3-0 68 \V 3 6 4 -3 Dubrovnik 766-7 4-0 25 SF. 7 0 5 3 Split 766*6 2-0 41 NNE 13 0 m. zmerno 9 2 Praga 1 776 6 -54) E 1-5 0 1 -5 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Povpr. barometer višji kot včeraj za 2.8 mm. 109 ! Sir H. Rider llaggard: Hči cesarïa Monl Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel Jos. Poljanec »Ženska,« je odgovoril cesar s trdnim glasom, »izdala si svojo domovino in pripravila mene v sramoto in na mučilnico. Resnica, da bi ne bilo tebe, vsega tega ne bi bilo. Žal mi je, res mi je žal — da te nisem ubil. Sicer pa bodi tvoje ime za vedno osramočeno v ušesih poštenih ljudi, tvoja duša bodi prokleta na vekov veke. Spoznaj grenkost nečasti in izdajstva, preden unirješl Tvoje besede so se izpolnile, tako se bodo tudi moje.c Slišala ga je in se drgetajoč obrnila proč ter nekoliko časa molčala. Nato ji je pogled obstal na meni ln zjokala se je. »Oj, reveži« je rekla, »oj, prijateljic »Ne plakaj zavoljo mene, Marina,« sem jI odgovoril v azteškem jeziku, »zakaj tvoje solze so brez vrednosti. Pomagaj mi, če moreš.« »Oj, da bi mogla!« je zaihtela, se obrnila in zbežala iz tistega kraja; takoj za njo je odšel Kortez. Nato so zopet prišli Španci in odnesli Guatemoka in kneza iz Takube v naročju, ker nista mogla hoditi; Kasik je bil tudi nezavesten. »Zdravstvuj, Tjule,« je rekel Guatemok, ko eo ga nesli mamo mene, »ti si v resnici pravi sin Kuecal-kotla in junak. Naj ti bogovi poplačajo za vse, kar si j.Tetrpel za mene in za moje, kajti jaz ne morem.« Nato so ga .odnesli in te besede so bile poslednje, ki sem jih slišal iz njegovih ust. Jaz pa sem ostal sam s Tlaskalancl ln de Gardo, ki me je zasmehoval kot poprej. »Malo utrujen si, prijatej Wingfield?« je rekel porogljivo. »Veš, neprijetna, lntda je vsa stvar, preden se je privadiš. Prespal se boš nocoj in jutri boš zopet čil in čvrst. Morebiti misliš, da sem ti prizadejal najhujše. Bedak, to je šele pričetek. Gotovo tudi misliš, da me tvoja svojeglavnost jezi. Zopet nimaš prav, prijatelj, le drži jezik do zadnjega dihljaja, prosim te. Z veseljem bi dal ves svoj delež, kar ga dobim od tega skritega zlata, samo da bi mogel še dva taka dni preživeli v tvoji družbi. Mnogo ti imam še povrnili, veš, iznašel sem pravo pot, kako se bo to zgodilo, človeku se lahko na več načinov kaj zalega stori, ne samo telesno. Ko sem se n. pr. hotel maščevati nad tvojim očetom, sem ga udaril z njo, katero je ljubil. Sedaj se dotaknem tebe; gotovo si radoveden, kaj hočem s tem reči. No, ti pa povem. Morebiti poznaš neko azteško gospo cesarske krvi, ki Ji je ime Otomi?« »Otomi, kaj je ž njo?« sem vzkliknifin prvikrat izpregovoril. Strah za njo me je bolj vzruval kot vse mučenje, katerega sem bil pretrpel. »Vidiš, zopet moja zir.nga; navsezadnje sem vendar našel pot, da te pripravim do govorjenja. Ej, jutri ti bo jezik tekel. Samo to-le, dragi Wingfield; Otomi, Montezumova hči, ki je prav zala ženska, mimogrede povedano, je po indijanskih šegah tvoja žena. Veš, poznam vso zgodbo — veš, ona jo v moji oblasti. Hočem ti dokazati, kajti kmalu jo pripeljejo semkaj in potem lahko tolažita drug drugega. Poslušaj me, pes; jutri bo sedela, kjer sediš ti, in pred tvojimi očmi bodo rablji ravnali ž njo, kakor bo e teboj. EJ, potem ti bo jezik tekel, samo bo nenmra prepomo.« Tedaj sem se prvič zrušil in celo Droail tega sovražnike milostL »Prizanesi ji,« sem ječal; »stori z menoj, karkoli ti je drago, samo njej prizanesi! Saj imaš še gotovo nekaj srca, saj si človek. Tega ne moreš storili, Kortez ne bo trpel kaj takega.« »Kar se Korteza tiče,« je odgovoril, »on niti vedel ne bo za to — dokler ne bo končano. Jaz imam pisano poverilo, ki me pooblašča, da smem uporabiti vsako sredstvo, ki je v moji moči, da izsilim iz tebe skrivališče zlata. Mučenje ni zaleglo nič; potem mi preostaja samo to sredstvo. Sicer me pa moraš prav slabo poznati. Dobro veš, kaj so pravi sovražili, saj me dovolj sovražiš; pomnoži svoje sovraštvo s številom deset, in potem lahko najdeš vsoto mojega sovraštva do tebe. Sovražim te zavoljo tvoje krvi, sovražim te, ker imaš oči svoje matere, vse bolj te pa sovražim zavoljo tebe samega; mar nisi z gorjačo pretepel mene, španskega plemiča, kakor psa? Mar se naj potem zgražam pred takim dejanjem, če morem ž njim zadostiti svojemu sovraštvu? Morebiti v tem trenutku že veš, knj je bojazen, dasi si nenmra srčen človek, in okušaš to skrajno bolečino. No, hočem biti odkritosrčen do tebe; Thomas Wingfield, jaz se te bojim. Ko sem te prvikrat videl, sem se te bal, za kar sem tudi imel vzrok; zavoljo tega sem te skušal ubiti; in tekom časa je ta moj strah postal vedno večji, v resnici, tako zelo se te bojim, da včasih niti počitka ne morem imeti, in to vsled tega, ker me preganja neka neznana groza, ki je s teboj v zvezi. Zavoljo tebe sem bežal iz španske, zavoljo tebe sem se pokazal v več kot enem boju strahopetca. V tem dolgem dvoboju med nama je bila sreča vedno na moji strani, in vendar ti povem, da se te še vedno bojim celo v tem položaju, v katerem se nahajaš. Ako bi se upal, bi te pri tej priči ubil, samo potem bi me preganjal in strašil kot me tvoja mati, in povrh tenu bi moral še Kortezu odgovor dajati za ta ss1-? o. o- n > -e c <~> ® * c c g r- ; e r < rm РЧ o ■ o „ a. g 0 ~ _ • E re Por — 1 ? g g {S 5 § L o s. * « 3 S S O 2 I in. Oglasi nalase pri S. Skrbeč, Sp. Šlika, Jernejeva cesta 8. 887 ELEKTROMOTOR 15 HP, 380 voltov, vrtilni tok, kupi MIHAEL KAVČIČ, Zg. Šiška 125. POHIŠTVO za spalne in jedilne sobe, dobro solidno blago, se : iSče za neko veletrgovi-I no. - Ponudbe na »Inter-; reklam^ «L d. Zagreb — i Strossmayerova 6, pod ' štev. »240—2«, 891 Za parno turbino Išče se po možnosti neporočen. — Ponudbe pismeno na nasiov: Kranjska Industrijska družba Jesenice-Fužine, Kupim hišo samo na prometni cesti t Ljubljani — Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Cena 100—200.000 Din«. in prosimo ponudbe z označbo količine, časa dobave in cene, postavljeno v vagon na naklad, postaji, oz. vagon Zagreb. — Ponudbe na »VILA« d. d. Zagreb, Primorska ulica 12. 937 .11 j Naša mati, stara mati, tašča in prababica, gospa Marija Krehan zasebnica je danes v svojem 85. letu mirno preminula. Pogreb blage pokojnice se vrši v četrtek dne 10. februarja t. 1. ob 3 popoldne iz Vidovdanske ceste 3 na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 8. februarja 1927. Rodbina JOSIP TURKOV A. Venci se na željo hvaležno odklanjajo. A.AAJ. A A A Л ?VVTTTtTTTT»TvtW»TTTTTT LESENE ŠKAFE x žeL obroči dobavlja po najnižjih cenah - vsako količino - in Ia BELI j KROMPIR. — Cenj. in-j tefesentom pove nasiov uprava lista pod it. 888. Zahvala. Povodom prerane smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata in strica, gospoda ing. Ignacija Šega direktorja južnih železnic v pokoju itd. se najiskreneje zahvaljujemo vsem darovalcem krasnega cvetja, vsem spremljevalcem pokojnika na zadnji poti, ter vsem, ki so izrazili sožalje. — Med drugimi se zahvaljujemo gg. dr. Jenku, o. Žužku, načelniku Ludviku, dir. drž. žel. ing. Kneževiču, zastopniku Dunav-Sava-Jadranske žel. Vrečku, dekanu Faturju, železniškim pevcem in godbi za ganljive žalostinke, govornikom g. Rupniku, g. dr. Faturju, ge. Potočnikovi in g. Dežmanu in vsem zastopnikom društev. Zlasti pa gre zahvala vrlim gg. strojevodjem, ki so nosili pokojnika na svojih ramah k zadnjemu počitku in ga s tem najganljivejše počastili. Ljubljana, dne 9. februarja 1927. ŽALUJOČA RODBINA. Za Ju£o«lovan*ko tiskarno v Ljubljani: Karol C«& Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec. Urednik: Frane Teraetflav