Jugoslovensko u^iteljsko udruienja v Beogradu. Poročilo iz seje glavncga odbora. Po sklepu izvršnega odbora in po določilih pravil sc jc vršila 17. in 18. marca 1932. scja glavncga odbora našega udružcnja. Scji so prisostvovali člani izvršncga odbora in prcdscdniki sekcij z ostalimi zastopniki, katerih število sc ravna po štcvilu članstva v sekciji. Iz se'kcijc za Dravsko banovino so bili pri seji navzoči polcg prcdscdnika tovariša Dimn_ka šc tovariši: Anton Hren, Josip Kobal in Dušan Scstan. Seja sc je vršila v novcm traktu Učitcljskcga doma v Bcogradu. Otvoritev in brzojavni pozdravi. Scjo jc otvoril prcdscdnik Udruženja tovariš Damnjan Rašič in ugotovil sklepčnost. Prcdlagal je brzojavni pozdrav Nj. Vcl. kra= lju, prcdscdniku vlade, ministru prosvetc in ministru pravde Boži Maksimoviču kot biv. ministru prosvete. Predlog jc bil z odobravanjem sprcjct. Nato jc izvajal: Edinstvena organizacija. JUU je največje in najmočnejše urad> niško udruženjc. Šteje okrog 15.000 članov. Od ujedinjenja ilo dancs je to velilk dogodek. Udruženje ni predstavljalo prej ene cdinstvene organizacije. Mnoge pokrajine so imclc svojc organizacijc, katerih delo jc bilo povsem različno in nczavisno od defa v osta= lih pokrajinah. Dancs pa jc Udruženje v rcsnici edinstvena, zdrava organizacija naših prosvetnih dclavcev, razširjena na vse banovine. Cilj organizacije. v Politika, ki jo vodi udruženje, jc prvcnstvcno nacionalna, jugoslovenska. Ima svoje cilje. ki so slični ciljcm državnc politike za boljšo bodočnost in edinstvo naroda in državc. Vsled tega jc našlo udružcnjc razumcvanjc vsch faktorjev v državi. Poslovanje. Po vcorganizaciji je poslovanjc v JLJU olajšano in uspcšnejše. Kriza v narodu je zadcla tudi Udružcnjc, kljub temu pa so rczul* tati lepi. Izvršni odbor dcla vztrajno na tem, da bi združil vsc učitcljstvo v organizaciji. Sckcije dciajo dobro in vztrajno, dclo po sreskih društvih jc bilo plodonosnu in koristno. Posli pri centraii so sc delili v predsed* stvenc, tajniškc, blagajniškc, urcdniškc in administrativnc. PredsednJku so bili poverje* ni najdelikatnejši posli, t. j. intervencijc pri oblastvih. Ministrstvo prosvete je posvečalo predstavkam svojo pažnjo, oetudi si ni vseh osvojilo. Učiteljska kreditna zadruga. Skušal jc rcalizirati sklep glavne skupščinc v zadevi Učitcljske kreditne zadruge. Je za to, da se učitcljstvu vrncjo vplačani odtegljaji, ker se najmanj 80% učiteljstva ne poslužuje nabavljalnih odnosno stavbnih zadrug. S povrnjenim denarjem bi si učiteljstvo ustanovilo svoj 'kreditni zavod. Naturalna stanovanja. Udruženje jc napravilo predstavko za izpremembo urcdbe o naturalnih stanovanjih. Zadela pa je na tcžkočc pri finančnem ministrstvu. Vendar je organizacija Ikončno uspela in dosegla, da bo v novi finančni za= kon sprejct amandman, ki ureja to pereče vprašanjc v korist učiteljstva. Naši prejemki. Glede naših prejemkov smo načelno za to, da smo enaki z ostalim državnim uradni* štvom, ki ima isto 'kvalifikacijo. Pri sedanjih odtegljajih moramo deliti usodo z narodom in ostalim uradništvom. Učni načrt. Sekcijam je poslal Izvršni odbor projeikt učnega načrta. Ima težkc pogreške za šolo in učiteljstvo. Gradivo je preobsežno. Načrt se ne more vzeti niti za osnovo. Iz= vršni odbor bo stavil prosvetnemu svetu predlog, ki bo znosljiv za učitelja in šolo. Šolsko nadzorstvo. Pereče jc vprašanjc sreskih šolskih nadzornikov. Izberejo naj se iz vrst osnovnošob s'kega učiteljstva. Kandidati pa morajo biti najboljši učitelji z veliko prakso in obsežnim pedagoškim znanjcm. f reba bi jim bilo priznati stalnost. Menjavanje ob raznih režimih jc ubijalo ugled in avtoriteto nadzornikom. Za nagrado naj bi imeli eno stopnjo višje od ostalega učiteljstva. Organizacija je predlagala, naj sc sreslki šolski nadzorniki imenujejo sporazumno z njo in prosvetnim svetom. Zato jc zahtevala od sekcij seznam kandidatov. Nesposobni nadzorniki naj sc zamcnjajo. Učbeniki. Naši učbcniki ne odgovarjajo današnjim prilikam in potrebam ter ustroju države. Ses stavljeni bi morali biti v pravcu ujedinjenja naroda. Zakon o sistemizaciji. V smislu uradniškega zakona bi moral v telku 6 mesccev iziti zakon o sistemizaciji službcnih mest. Doslej še ni izšel. Kljub temu naj vlagajo učitelji, ki imajo pogoje za napredovanje, predpisane prošnje. Za V. grupo naj sc pogoji z zakonom o sistt^niza; ciji izpremenc. Vclja naj povprečna ocena »prav dobro« in 30 lct efe'ktivne službe brez starostne stopnje. Priznajo naj se tudi vojna lcta. Učiteljski praktični izpit. Uredba o učiteljskcm praktičnem izpitu je bila izmenjana. Izvršni odbor jc izdelal predstavko, da bi sc novi predpisi ublažili, v kolilkor se nanašajo 'na način in obseg polaganja izpita. Skrbeti hočemo, da se bodo pri popravi uredbe upoštevale našc zahteve. Polne draginjske doklade poročenim učiteljicam. Z zadovoljstvom moramo ugotoviti, da jc organizaciji po dolgem trudu in prizade* vanju končno uspelo izenačenje prejcmkov poročenih učitcljic s prejemki neporočenih. Kljub temu, da se jc rešitev vprašanja precej zakasnila, se jc vendar izpolnila žclja in opravičena zahteva naših tovarišic. Šolnina. V zvezi z vprašanjcm sprejcninih izpitov na srednje šolc jc napravil Izvršni odbor predstavko, da se zmanjša šolnina za deco podcželskega učiteljstva, ki se šola po mestih. Žal za cnkrat predstavfca iz splošnih ozirov ni uspcla. Naš tisk. Veliko pažnjo in skrb je posvečal Izvršni odbor organizačnim listom. Pedagoški časopis »Učitelj« jc našel vslcd svojc vscbinc in ličnc opreme povsod odobravanje. »Narodna Prosveta« se vedno izogiblje polemič= nih spisov, da sc ne netijo strasti in nc izuublja dragoccni čas. Uprava sc hoče potru* diti, da naročniki poravnajo vso zaostalo naročnino. ki ni majhna. Mladinski list »Ju^oslovcnčc« izhaja v 100.000 izvodih. Njego= va naklada, vscbina in oprcma pupolnoma opravičujcjo sklcp glavnc skupščinc. Stanje članstva. Prcdsednik Rašič je nato prečital poročilo o stanju članstva po posameznih sekcijah. Poročilo pa šc ni popolno, ker se prijavljajo vcdno novi člani. Stanje blagajne je povoljno. Izvršni odbor je plačal ves dolg, ki ga je imel ilom Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Po predsednikovem govoru so poročali o stanju v svojih banovinskih sdkcijah njiho.i prcdsedniki. Prvi je poročal tov. Dimn_k za sekcijo Dravske banovine. Govornik omenja predvsem likvidacijo bivšega poverjeništva in povdarja, da se je izvršila reorganizacija sreskih društev brez vsakih težkoč. Danes šteje selkcija 33 sreska društva s 3182 člani. Organiziranega je čez 90% vsega osnovno šolskega učiteljstva. Da bi sc moglo organizirati vse učiteljstvo, je treba eiovoliti poedincem v izjemnih primerih, da se vpišejo vsled tcrenskih težkoč pri najbližjem društvu. Dalje govori o zborovanjih sreskih društev in o stiku. ki ga ima sekcija z njimi. O vseh važnih vprašanjih jih obvešča z okrož= nicami, iki jih je doslej razposlala že 30. V svojem poročilu se dotakne tudi razmerja med sekcijo in SKJ. Govori o narne« ščanju in premeščanju učiteljstva, o zaščiti članstva, o šolskih nadzornikih, o naturalnih stanovanjih, o prosvetnih in šolskih vprašanjih in o doscgi sporazumncga dela mcd sekcijo, prosvetno oblastjo in narodnim pred.stavništvom. Daljc omenja naš stanovski tisk in izrcdno posvetovanje prcdsednikov vseh srcskih društev. V nadaljnjem svojem poročilu je obširno utemeljeval sledečc predloge, iznošcne od srcslkih društev in izrednega posvetovanja vsch predsednikov: 1. Izvršni odbor JUU naj pokrene vse potrebno, da ministrstvo prosvete izda čim prcj pravilnik k zakonu o narodnih šolah, ker bi bila s tcm rcšena mnoga pravna vprašanja. 2. Vsa učna mesta na deških osnovnih šolah po mestih naj se v bodočc prvenstveno oddajajo moškim prosilccm. 3. Pri oddaji učnih mcst v krajih s srednjo odnosno visoko šolo naj se predvsem upoštevajo družinslki očetjc, ki imajo za srcdnje šolc godno deco, in pa organizačni dclavci. 4. Pri ocenjevanju učiteljstva naj se upo^ štcva predvsem delo v šoli, šelc potem naj pride v pošte^ izvenšolsko delo. Učiteljstvo naj se ne sili k izvcnšolskcmu dclu, za katero ni usposobljcno. 5. ijzvršnemu odboru sc naroča, .da ponovno napravi predstavko na ministrstvo prosvetc, da sc učitcljstvu prizna stalnost na mestu, ker jc to za prospeh šole in izvenšolskcga dcla med narodom nujno potrebno. 6. Neporočene učiteljicc naj se pri nameščanju ob istih pogojih v cnaki meri upo= štcvajo kakor poročene, 7. Vsa izpraznjcna mesta šolslkih upravitcljcv naj se razpišejo. ker se da s tem možnost za prosto kon'kurenco. Prosvctna oblast si bo lahko na ta način izbrala najsposobnejšcga učitelja, ki ima ambicijo in pogojc za šol. upravitelja. Krajevni šolski odbori osporavajo pri sejah one učitelje, ki jih je samo banska uprava poverila s posli šolskega upravitelja. 8. Kcr so posli šolskega upravitclja zelo narasli, je neobhodno potrebno, da sc tudi honorirajo, ^kakor so to določali že prcjšnji šolski zakoni. Ako to ni mogoče, naj sc nagradc šolski upravitelji vsaj s tem. da uživajo naturalna stanovanja brezplačno. 9. Reši naj se eksistcnčno vprašanje učiteljic žensidh ročnih del, ki sta jih zatekla v službi zakon o narodnih šolah in novi uradnišfki zakon. Prcdpišejo naj se izpiti za pripravnice te katcgorije. 10. Izposluje naj sc čimprcj spremcmba glede ocenitvc naturalnih stanovanj, da nc bo occnitev višja, kakor določa zakon o narodnih šolah stanarino za poedinc kraje. 11. Stanarina naj sc izplačuje učiteljstvu skupno z ostalimi mcscčnimi prejemki. V ta namcn naj se ustanovi pri banskih upravah fond." v katcrcga naj se stckajo vse stanarine, ki so jih dolžnu plačcvati učitcljstvu občine. 12. Analogno uredbi ministrstva financ z dne 24. novcmbra 1931. v pogledu naturalnih dajatev uradnikom iz rcsora ministrstva za šume in rude, za kmetijstvo, za pravdo tcr za socialno politiko in narodno zdravje, naj se uredc učiteljstvu naturalne dajatve, predpi= sane s §§ 23. in 84. zakona o narodnih šolah. 13. Osnovnošolski učitelji, ki so prideljcni v pomoč pisarnam sreskih nadzornikov, naj ostancjo šc nadalje na svojem mestu, ker jc to v interesu šolstva in prosvetne uprave. 14. Učitclji, ki so dovršili 35 službcnih let, naj se prevedejo v V. s^kupino, ako imajo zakonite pogoje. Nato naj sc upokojc brez zdravniškc preiskave. V Dravski banovini bo konccm šol. leta 1931.732. z novinci 643 ne> zaposlenih učitcljcv. 15. Novinci naj' sc namcstc kjerkoli v državi. 1<>. lzvršni oilbor naj izposlujc pri mini= strstvu prosvcte, da s_ izdajajo učitcljcm individualni namestilni dekreti. Označba »Na lasti.o prošnjo« mora izpasti pri vsch onih učiteljih, ki za prcmcstitcv niso prosili. 17. Dopolnilni izpiti 'k višjcmu tcčajncmu izpitu iz nacionalnih predmetov na.i odpadejo. Vrše naj sc lc pri usposobljenostncm izpitu. 18. Učiteljstvo naj naprcduje iz skupine v skupino kakor ostalo uradništvo. 1P. Vsc osporjene premestitvc, ki so se izvršile v proš'em letu, naj se pri letošnjcm razporedu popravijo. _20. Izvršni odbor naprošamo, da sc z vso silo zavzame za one kontraktualnc učitelje, ki so žc dobili našc državljanstvo, a jim šc ni priznana stalnojt v državni službi. Rešitev prošcnj novih kontraktualcev naj se pospeši 22. Pri predvideni redu'kciji mescčnih prejemkov naj sc nc difercncira mestno učiteljstvo od podežclskcga. Draginjski razrcdi naj sc odpravijo. 23. Izkazi učenccv narodnih šol v Dravski banovini naj se smatrajo analognim Djačkim knjižicam učencev meščanskih in srednjih šol. Zato naj sc kolkovanje ukine. Kolkujejo pa naj sc izkazi učencev po dovršeni nižji odnosno višji narodni šoli. 24. Ukine naj sc monopol na šolskc zvezke, kcr je to velika ovira za napreddc našega šolstva. 25. Nameravana rcdukcija učiteljišč, sred= njih in viso^kih šol naj sc z ozirom na obmcjne razmere v Dravski banovini ne izvede. 26. V finančnem zakonu za leto 1932./33. predvidena šolnina naj ne zadene podežclskega učiteljstva, ki šola svojo deco v mestih. 27. Izvršni odbor prosimo, da pokrene pri ministrstvu prosvcte vse potrebne mere, da se nc bo premestil ni eden učitelj brez predhodne disciplins'ke preiskave. Premesti» tev Zorka Kotnika, šol. upravitelja na Rečici ob Savinji in predsednika sredkega učit. dru* štva v Gornjem gradu, naj se razveljavi. 28. Prav tako prosimo Izvršni odbor, da posreduje pri ministrstvu prosvetc za ugodno rešitev pritožbe, Jci jo je sekcija vložila proti sprejetju ncučiteljic v tečaj za učiteljice na gospodinjsko nadaljevalnih šolah, med tem ko je bilo odklonjenih 27 učiteljic. 29. Sres^ki šolski nadzorniki naj se imcnujejo iz vrst osnovno šolskih učitcljev, ki so teoretično in praktično na višku glede modernih stremljenj šole in pouka ter imajo razu= mevanje za usmerjcno in ustaljeno izvenšolsko delo. Imajo naj kvalifikacijo po zakonu. službeno in strokovno neoporečnost, 'korektnost, pravičnost in objektivnost. 30. Izvršni odbor naprošamo, da izposluje pri merodajnih oblastih potrdilo za vplačane prispevke za stavbnc zadruge v zncsku 360-— dinarjev, ki naj se uporabijo za zgradbo učiteljslcih okrevališč ob morju, ka'kor to predvideva § 108, odst. 2. zakona o narodnih šolah. Predsednik sekcije tov. Dimnik je v dve* urnem govoru navedene predloge obširno utemeljeval ter izjavil, da opušča nadaljnje poročilo o situaciji glede šolstva, prasvete in or= ganizacijc v Dravski banovini, ker jc podrobno poročilo itak pismeno predloženo izvršnemu odboru. Za tem so podali poročila o delu v svojih sekcijah še ostali predsedn_ki. Vsa so bila jako zanimiva. Obsegala so po večini ista vprašanja, o katerih je razmotrival tov. Dimnik. Vsi so se pridružili tudi predlogom Dravskc sekcije." Po končanih poročilih prcdscdnikov sek= cij je pozval tov. Rašič še ostale člane glavnega odbora, da sc oglasijo k bescdi. Prva govori tov. Simičeva, ki se zavzema za enakopra^nost poročenih učiteljic z nepo= ročenimi. Je proti učiteljicam žcnskih ročnih del. Tovarišica Špahovska omcnja v svojem poročilu poročenc učiteljice in jc mišljcnja, naj se pri namestitvah v mcstih nc upoštevajo prvenstveno družinske potrebc. Gotovo šte* vilo mest jc treba rezervirati tudi za ostalo učiteljstvo. Tovariš Radojčič hvali delo izvršnega odbora in govori o stanovskih listih in izterjavanju doiga, o vprašanju sreskih šolskih nadzornikov o odredbi prosv. ministrstva gle= de štednje, ker mnogi krajevni šolski odbori napačno tolmačijo štedenje. Tov. Dimnik tolmači svoja izvajanja, kcr jih nekateri niso dobro umeli. Zagovarja učiteljice ženskih ročnih del ter njihove stečenc pravice. Prcdlaga, da se natisnejo v »Narodni Prosveti« vsa poročila sekcij, ker so obsežna in vsebujejo zbrano zanimivo gradivo. Priznava delo Udruženja in upa, da bo cdiokupno delo pokazalo lepe uspehc. Tov. Savič govori kot član disciplinskega odbora v ministrstvu prosvcte o raznih disciplinskih prestopkih in kaznih. Najžalostncjši so oni primeri, ki se v njih obtožujcjo učitelji sami mcd scboj. On lahko stori mnogo dobrega. Mora pa biti pravilno in vcrodostojno obvcščen. Upošteval bo le pojasnila, ki jih bo prejemal od sreskih društev potom sekcij. Tov. Šestan razpravlja vprašanjeo odno* sih med Sokolstvom in učitcljstvom. Poedine uprave bi morale polagati večjo pažnjo na položaj učitelja pri sokolskih društvih. Učitelj ne more nositi sam vse odgovornosti. Po= trebno je, da se za delo pri Sokolu pritegnejo tudi druge profcsije uradništva, zlasti profe= sorji. Govori o analfabetskih tcčajih mcd vojaki. Glavna skupščina. Po kratki debati jc. seja Glavnuga odbora soglasno Sklcnila, da sc vrši letna glavna skupščina v II. polovici avgusta v Beogradu. Odbor za poslovnik. V ta odbor so bili delegirani: predsednik Rašič in člani: Ivan Dimnik, Jovo Milojevič, Ljubomir Radojčie, Alcksaiulcr Avramovič in Branko Jagurovič. Odbor za predloge in komunike so tvorili tovariši: Vujica Petkovič, Milič Majstorovič, Djordje Mirkov, Svctnlik Jankovič in Jos. Kobal. Poslovnik. Izvršni odbor JUU je scstavil poslovnik za poslovanje centrale, sekcij in srcskih društev, kakor to predpisujejo pravila. Razpaslal ga jc vscm članom z nalogo, da ga prečitajo in stavijo morebitne izpremembe. Kcr jc sklenil odbor za poslovnik, da je najbolje, a'ko sc obravnava poslovnik v plenarni scji, je predsedni'k tov. Rašič čital člen za členom. Posamezni člani pa s» stavljali svojc izpremembe, tičočc st,- sekcijskih listov in scj izrednega posvetovanja prcdscdnikov srcskih društev. Poslovnik je bil nato soglasno ndobren. Ivo ga bo ministrstvo prosvctc potrdilo, ga razmnožimo in pošljemo vsem društvom. Slučajnosti. Pri slučajnostih odgovarja predsednik tov. Rašič na nekatera vprašanja, ki so jih iz= nesli posamezni poročcvalci in govorniki. Poudaril je, da so se o nekaterih zadevah že napravilc predstaVke, o drugih pa se še bodo. Nato je prečital komunike, iz katerega navajamo sledeče točke: 1. V pogledu vzdrževanja šol se glavni odbor zaveda težavnih gospodarskih razmer, v katcrih se nahaja naš narod, sodi pa, da se lahko stori vsaj toliko, da se bo šolam redno izročal pripadajoči del plačanih občinskih do» hod^kov. 2. Zaradi vel.kega števila šolske mladine je postalo neobhodno potrebno, da se otvo* rijo novi razredi. Po vaseh se mora vršiti poldnevni pouk z dvojnim številom učencev po razredih, nego predvideva šolski zakon, kar jc škodljivo za učencc in učitelje. Potrebno je izvajati predpis zakona m zaščititi učiteljstvo, da ne bo poučevalo po 80, 100, 150 in še več učencev, kar ga prcdčasno onesposobi za službo. 3. Glavni odbor smatra, da je eden izmed glavnih pogojev za uspešno delo v narodni šoli tudi učiteljska stalnost na kraju službc. Premcščanja učitcljstva med šolskim letom so zelo Skodljiva za pouk kakor za učiteljstvo samo. 4. Po sedanjem zakonu o narodnih šolah je učiteljcm in drugim uradnikom, ki imajo vpliv na šolsko delo, zelo potrebno, da se ustvari nov učni načrt in spored, 'ki bi omogočila uspešno šolsko delo na popolni pedagoški osnovi. Razen tega naj se posveti vsa po= trebna pozornost tudi vprašanju učnih knjig in učil. 5. Za pravilno in enakomerno izvajanje predpisov zakona o narodnih šolah je potrebno, da čimprej izide pravilnfk k šolskemu zakonu. 6. Vprašanje izbire in nameščanja šolskih nadzorni'kov in upraviteljev osnovnih šol za* hteva reformo v tem, da se bodo za oba po* ložaja postavljali po izbiri najboljši učitelji ter ila bodo ti položaji stalni in bolje nagrajeni. 7. Pri ocenjcvanju učiteljskega dela se naj prvenstveno ceni delo v učilnici, upošteva naj se tudi izvenšolsko delovanjc. Nikakor se nc morc izvcnšolsko delo predpostavljati šolskemu delu. 8. Učno delo v splošnem, a posebno še učitcljsko, zaradi napornosti močno in hitro izčrpa učitcljc, da postajajo za službo nesposobni prej, nego uradništvo drugih strdk. Glavni odbor smatra, da jc v intcrcsu pedagoške službe, da se leta učiteljskega službovanja za popolno pokojnio zmanjšajo od 35 na 32 jn da po tcj službcni dobi lahko učitelji stopajo v pokoj. 9. Pri naprcdovanju učiteljstva po skupi= nah je trcba gletlati na to, da bodo napredovali najstarejši in pa oni, ki imajo najboljšo povprečno occno. Pogoje za dosego 5. skupi* ne je treba izpremeniti tako, da jih bo uči* teljstvo doseglo po 30 lctih efdktivne službe in s povprečno prav dobro brez vsake slabc ocenc. Po 'končancm dncvntm redu se je predsednik tov. Rašič zahvalil vscm poročevalcem za izčrpna, temcljita in zanimiva poročfla ter zaključil dvodnevno sejo. J. K.