Kamnica. Nekdaj so v naši fari imeli rdeč karji (socialdemokrati) precej pristašev. Pa tekorn časa so tudi pametni delavci in viničarji spoznali, da ta stranka ne zna prav riič drugega nego hujskati in gojiti sovraštvo. Socialisti so v Mariboru in okolici že več desetletij, ali niti ene male stvari še za ubogo Ijudstvo niso naredili. Socialistov tudi nikjer ne marajo. To so najslabši ljudje. Vse kaj drugega je naša poštena Slovenska ljudska stranka. Ona je spoštovana in povsod upoštevana. Naša stranka ne skrbi samo za kmeta, ampak tudi za delavca in za obrtnika. Mi sami vidimo, kak lep red je sedaj v Mariboru, ko imajo na mariborskem magistratu pristaša SLS dr. Juvana za župana in ima naša stranka tam večino. Delavci najdejo tam zaslužka, obrtniki tudi. Lani je mestna občina mnogo zidala, letos pa še več. Denarja za nad 70 novih hišic za delavce so »klerikalci« spravili. Rdečkarji pa zidajo samo z besedami in z lažmi. Po ulicah se dela, Meljsko predmestje se preuredi in vse je lepo, kar naši vzamejo v roke. In okrajni zastop izvršuje v naši fari dvoje velikih del. Iz Bresternice zida novo cesto k Sv. Križu, kar je velikega gospodarskega pomena in tukaj v Kamnici sami tucli delajo na pieložitvi strme ceste pri posestvu čč. šolskih sester. Vsaj nekaj delavci zaslužijo. Kje pa socialisti znajo kaj takega napraviti. Sama laž in neumnost jih skupaj drži. Radi tega bomo pa Kamenčani tudi ostali zvesti naši SLS. Radvanje pri Maiiborn. Prostovoljna požarna bramba v Radvanju pri Mariboru pri redi v nedeljo, dne 10. junija, ob treh popoldne v gostilniškem vrtu g. Krajnca (vulgo Stamic) v Spodnjem Radvanju veliko spomladausko veselico. Čisti dobiček te prireditve je namenjen skladu za nabavo avtoturbinske brizgalnice. Dobrotniki in prijatelji požarne branibe se k tej dobrodelni veselici uljudno vabijo! Avtozveza od Velike kavarne do veseličnega prostora. Sv. Rupert v Slov. gor. Na sedmini blagopokojne Marije Petrič v Gornji Voličlni se je nabralo za kruh sv. Antona 100 Din v dobro afrikanskim misijonom. Darovalcem prisrčna hvala, rajni pa, ki je bila vzor-žena, bodi Bog za njene blage čine bogat plačnik! Večna luč naj jej sveti! Sv. Trije Kraljl v Slov. gor. V spomin 700letnice naše škofije se vrši v naši romarski cerkvi v četrtek, petek in soboto dne 14., 15. in 16. junija slovesna tridnevnica v čast presv. Srcu Jezusovemu, ki jo bosta vodila kapucin č. p. Žiga in frančiškan č. p. Julij. Hajdina pti Ptuju. Katoliško bralno društvo priredi v nedeljo, dne 10. junija, popoldne po večernicah v Društvenem domu dr. Krekovo igro »Turški križ« v štirih dej. Marija Snežna. Pri nas smo popolnoma opustili samostojno ali Radičevo stranko. Pred par leti smo še mnogi verjeli Radičevim, Pucljevim ter Lipovšekovim farbarijam. Spoznali smo, da je vse skupaj, kar nam ti ljudje pridigujejo, sam lari-fari. Se niti ene same male stvari, ki bi kaj koristila kmetu, nam niso naredili, ko so bili s svojim Radičem in Pucljem zadnji dve leti na vladi. Vedno več davkov so nam naložili in vse je šlo na slabše. Pri samostojni »Panoniji« in Mermoljevih slivah srrio mnogi pošteno »gor plačali«. Nič boljši niso Gorišekovi samostojni demokrati. Vsi, ki smo bili pri propadli Rajfajznovi posojilnici, vemo, kako nam je nekdo kožo dol vlekel. In tisti gospodje, ki nam na meji pri Gornjem Cmureku pri mostu in še na drugih krajih delajo toliko neprilik in krivic, so tudi po ogromni večini pri Gorišekovi samostojnodemokratski stranki. Ml Snežničarji se raje držimo našega starega znanca »Slovenskega Gospodarja«, ker nam vsaj resnico pove. »Jutro« im »Domovina« pa bi itak umrla če ne bi smela več lagati. — Odobravamo tudi politiko SLS, ki je proti vsaki novi vojski. S sosedi, posebno z Nemci, pa tudi z Italijani, si moramo biti dobri. Samostojni demokrati in Radičevci pa naj zberejo svoje orjunce in druge trume, pa naj marširajo tje doli ob Sočo in Piavo in na,j se sami vojskujejo z Mussolinijevimi fašisti. Mi se prav nič ne bomo jokali za njimi. Naša stranka pa je proti vsaki vojski, je za mir in red. — Zelo potrebno bi bilo, da bi se občinska cesta, ki veže cerkev in cmuresko okrajno cesto, spremenila v okrajno. Čujemo, da 98 celo oMastni odbor zanima za ta del ceste. Selniea. Na binkoštni pondeljek je bila slovesno blagoslovljena kapelica pri Volfgangu na Slemenu. Znamenje je posvečeno presv. Srcu Jezusovemu. Slov. Bistrica. V nedeljo, dne 10. t. ___., ob dveh popoldne, se vrši na Glavnem trgu velika javna tombola za prenovljenje samostanske cerkve od zunaj in za nabavo velikega zvona. Ta tombola bo vsekakor ena najlepših, kar jih je bilo do sedaj v našem mestu, kar dokazujejo krasni dobitki, katerih je nad 200. VeržeJ, Mari|anlšče. Dne 17. junija se ob- haja slovesni praznik Prtsv«tega Srca Jezusovega z zelo bogatim sporedom. Popoldne se priredi tudi velika tombola Marijo Pomočnice. Iskreno vabimo vse prijatelje iii dobrotnike! Turnišče v Prakmuiju. Nedavno je vozil 311«tni posestnikov sin Štefan Terboč iz Turnišča proti domu. Že blizu doma pa se rau je nenadoma splašila domača kobila in ga brcnila tako nesrečno v trebuh, da je obležal v težki nezavesti. Domači so ga prepeljali takoj v bolnico v Mursko Sobtfto, a vendar so bile notranje poškodbe tako težk«, da je bilo kljub takojšnji operaciji okre vanje zelo dvomljivo. In v resnici je Terboč podlegel poškodbam in v sredo izdihnil svo jo dušo. Trgovišče. Brv v otoku in cesta preko Pesnice in volitve, to je skoro vse, kar čitamo o našem Trgovišču. Pač, tudi o prirtditvah našega gasilnega društva izvemo pravočasno iz našib. časnikov, zlasti iz najbol.i razširjenega »Slov. Gospodarja«. Gotovo mi, dragi soobčani, ne boste zamerili, č» vam spričo današnjih občinskih razmer razkrijem našo preteklost. 0, kako veselo ,je bilo v Trgovišču svoje dni, ko je vladala edinost med ljudmi. Saj nas je samo do 30 družin, pa še te ne držimo več složno skupaj. Mladi gospodarji so silno trmasti in starejši se jim tudi ne dajo, odtod pa pride do medsebojnih prepirov, ki pridejo do vrhunca pri vsakih volitvah. Dosti boljše in koristnajše bo, če bomo za naprej zopet složni med seboj; ne bo tiste jeze in tistega medsebojnega preziranja, kakor ga doživljamo lani in letos. Trgošanska edinost in složnost je bila nekdaj daleč okrog poznana, a danes je ni od daleč in blizu tako čudne vasi, kakor je naša v tem oziru. Spametujmo se, drugače se nam bo vse smejalo in to po vsej pravici. Delajmo z združenimi silami za dobrobit občine, sicer bo brv čez Rjavico in cesta proti Pesnici še vedno tista kost, ki jo bodo glodali notranji in izvenvaški naši nasprotniki. Pomagajmo si sami in Bog nam bo pomagal. Pamet, treznost in medsebojni sporazum — to so sredstva do cilja, do občinske blaginje! — Dober svetovalec. Škofjavas. Dosedaj smo bili vajeni, da so svoje volilce farbali in se jim lagali razni gospodje politični voditelji iz opozicije, pa sedaj so jim pa ta kšeft prevzeli voditelji opozicijskih krajevnih organizacij, med dru gim voditelji SKS v Škofjivasi. Tako poroča neki dopisnik v »Kmetijskem listu« z dne 30. maja iz Škofjevasi, da je pri zadnjih občinskih volitvah dobila SKS devet občinskih odbornikov, nam je pa znano, da je SKS dobila na gospodarski listi samo pet občinskih odbornikov in ne devet, kakor poroča »Kmetijski list«. Gospodje slabo računate! Priporočamo vam, da se greste še nazaj učit v I. razred osnovne šole, če je 5 ali 9 vseenol Smartno ob Paki. Dne 1. junija je uinrl Ivan Dvornik, p. d. Reberčnik, posestnik v Paški vasi. Na binkoštno nedeljo je bil Se v cerkvi. Huda pljučnica ga je pobrala v 53. letu svoje starosti. Bil je mož odločno krščanskega prepričanja, vnet pristaš SLS. Sodeloval je pri raznih korporacijah, bil j« občinski odbornik, član krajevnega šolskega odbora, član nadzorništva pri posojilnici itd. Bil je vzoren gospodar ter skrben oŁe svoji družini, katera ga bo silno pogrešala. Naj v rairu počiva! Poljčane. Po kratki in mučni bolezni srčne vodenike je umrla vzorna članica Marijine družbe Marija Polanec v starosti 34 let. Rajna je bila obče spoštovana in močno priljubljena pri svojih sestrah, to je lepo pokazal njen pogreb. Udeležilo se ga je nad 100 družbenic in ogromno ljudstva. Naj v miru počiva, žalujočim preostalim pa naše prisrčno sožalje! Col|«. (Dva smrtna slučaja.) Umrli sta v C«lju dv« poznani osebnosti, ki sta bili poznani ne samo pri mestjanih, ampak tudi daleč po okolici. Umrl je vodja okrajnega sodišča v Celju, nadsvetnik dr. Val. Flerin. Pokojni je po rodu Gorenjc iz Mengša. Po dovršenih študijah je stopil v prakso pri deželnem sodišču v Ljubljani, služil nato kot sodnik v Ilirski Bistrici, Kranjski gori, Črnomlju in do prevrata kot sodni predstojnik in okrajni sodnik v Žužemberku. Od tam je prišel kot sodnik posameznik v Celje ter je leta 1921 prevzel vodstvo okrajnega sodišča v Celju. Pokojnik je bil dober pravnik in pravi Ijudski sodnik, ljudomil in dober z vsakomur, vsled česar je tudi užival visoko spoštovanje. Kot človek je bil skrajno skromen. Letos je še v odlični merl sodeloval pri ustanovitvi vodovodne zadruge v Zavodni; dočakal pa ni, da bi bil ta vodovod zgrajen. — Visoko starost je dočakal vpokojeni general Hubert Gellinek. Pokojnik je bil rojen v Sremskih Karlovcih leta 1842. V starosti šestih let so mu uporni Madžari leta 1848 ustrelili očeta. Prišel je v vojaško vzgojevališče v Karlovac in je moral že v starosti 17 let odriniti leta 1859 na italijansko bojišče. Leta 1866 se je udeležil vojne proti Prusiji. Po bosanski okupaciji je poveljeval dalje časa v Plevlju. Leta 1898 je šel v pokoj in se je leta 1900 za stalno naselil v Celju. Ostani obema blagopokojnima ohranjen časten spomin! Brežlce. Naš okraj so letos že zopet obiskale strašne ujme. Česar ni tfničil spomladanski mraz, to je opustošila zadnji petek silna toča. Oblastni poslanec Josip Tratnik je opozoril na te nesreče tako Belgrad kakor tudi Ljubljano in prosil za pomoč. Dobil je od povsod naročilo, da naj gg. župane prizadetih občin napoti do tega, da dajo nemudoma ceniti škodo in tozadevne cenitve odpošljejo na oblastni odbor v Ljubljano. Gospodje župani se torej tem potom prosi, jo, da storijo takoj svojo dolžnost. Opozarjamo jih, da je potrebna dvojna cenitev, 1 za odpis davka, druga za morebitno podporo. Videm pri Krškera. V torek, dne 22. maja, se je pripeljala Rozalija Lončar, kuharica iz Sv. Jurija ob južni železnici, z osebnim vlakom iz Ljubljane ob devetih zvečer v Videm-Krško. Peš je šla od postaje Videm v Krško. Predno je prišla na savski most, ji je nenadoma nekdo od zadaj hotel po'tegniti iz rok ročno torbico. Ko se je ozrla, je zagledala moža srednje postave, obritega obraza, starega okrog 25 let, ki je bil oblečen v sivo obleko s športno čepico. Klicala je na pomoč, vendar ji je ropar hitro iztrgal torbico z rok in zbežal s ceste v temo. S torbico je odnesel ropar nad 600 Din gotovine, dva zlata prstana z rdečim in belim kamenom, ovratno verižico z obeski, srebrno zapestno žensko uro in nekaj drugih malenkosti. Lončarjeva je oškodovana za več kot 3000 Din. Za roparjem doslej še ni nobenega sledu. Ravne prl Vidmn. Dne 23. maja so bili domači posestnika Antona Bogoviča v Ravnah pri Vidmu zaposleni z delom na polju, tako da je ostala hiša od 2. do 4. ure popoldne brez varuha. Ko so prišli domov, so zapazili, da so med tem vlomilci s silo razbili okno, šli v hišo in odnesli vse, kar jim je prišlo pod roke. Poleg gotovine nad 6000 Din so odnesli dve niklasti uri, eno srebrno žensko uro z zapestnico, moško in žensko obleko, čevlje in perilo, tako da znaša škoda okrog 10.000 Din. Vloma so osumljeni cigani, ki so imeli v tem času svoje taborišče pri brodu v Mrtvicah ob Savi, odkoder so hodili preko Save na štajersko stran in so domačini videli posamezne cigane v raznih vaseh videmske fare in tudi na Ravnah. Orožniki so zaprli dva cigana. Cigana sta člana Nikoličev iz Odre pri Veliki Gorici.