OXF .: 182.1 (497.12 Pohorje) Pelodne analize gozdnih tal severozahodnega Pohorja M. Culiberg* in A. Šercelj** Culiberg, M., Šercelj, A.: Pelodne analize gozd- nih tal severozahodnega Pohorja, v slovenščini, po- vzetke v angleščini, Gozdarski vestnik 44, 1986, str. 184 lit 4. Na pobudo Lesne, TOZD gozdarstvo Radlje in z njihovo fmančno pomočjo smo leta 1985 opravili poskusne palinološke analize profilov gozdnih tal na severozahodnih pobočjih Pohorja. Najpomembnejši rezultat je ugotovitev, da so bili elementi mešanega hrastavega gozda zaradi člo­ vekovih intenzivnih posegov eliminiram iz teh goz- dov, s čimer je naravni regeneracijski proces de- gradiranih gozdov pretrgan in moten tudi razvoj bukovih in bukovih-jelovih gozdov. Culiberg M., Šercelj A.,: Poll en analyses of the fo- rest soils from the north western part of the Pohorje Mts, in Slovene Gozdarski vestnik 44, 1986. pag. 184, ref 4 Experimentalpalynological investigations of the forest soils from the Pohorje Mts have been under- taken. All samples proved to be successful. As the most important result it was demonstrated that the constituents of the mixed oak forest phase were recently eliminated from these forests. This, asa consequence, led to heavy disturbances in the regeneration processes of the forests degraded by man. Also the development of the climax beech and beech-fir forests is infiuenced by the interrup- tion of natural succession phases. * M. C., raziskovalna sodelavka, Biološki inštitut Jovana ~adžija, ZRC SAZU, 61000 Ljubljana, YU. ** A. S., znanstveni svetnik, Biološki inštitut Jova- na Hadž1ja, ZRC SAZU, 61000 Ljubljana, YU. 184 UVOD Namen raziskav je pogled v zgodovinski razvoj gozdov severnega Pohorja in spre- memb, ki so se z njimi dogajale v zadnjih sto- letjih ali tisočletjih. V ta namen smo skupno s predstavniki Lesne, spomladi 1985 jemali blok vzorce gozdnih tal in napravili nekaj ročnih vrtin v močvirjih. Po laboratorijski preparaciji vzorcev se je pokazalo, da vsi vsebujejo pelod, in da je srednje dobro do slabo ohranjen. Pri preis- kavah pa zelo moti obilica skrepenelega lig- ninskega materiala, ki ga niti mehansko (sito, ZnCi2) niti kemično (acetoliza) ni bilo moč od- straniti. Analizirali smo vzorce iz petih profl- lov. Preiskave so nedvomno pokazale, da so gozdovi antropogene spremenjeni, nekateri bolj, drugi manj. Rezultati pelodnih analiz so prikazani v tabelah z odstotnirni vrednostmi udeležbe drevesnega peloda (AP = arbo- rum pollen), zeliščni del (NAP=non arborum poll en) pa je izražen v odstotkih drevesnega. Posebej so navedene pelodne vrednosti kul- turnih rastlin - žit. Za zanimivejše profile so rezultati prikazani tudi grafično - z diagra- mom. l. HUDI KOT Na severnem pobočju Velike kope v Hu- dem kotu smo na s smreko zaraščajočem se obrobju opuščenih pašnikov vzeli talni mono- lit surovega gozdnega humusa do globine 30 cm. Dodatno smo vzeli še blazinice mahu na bližnjem štoru, ki zanesljivo vsebuje le »pelodni dež« zadnjih nekaj let. Za pelodno analizo smo preparirali vzroce v razmaku ca. 5 cm, tako da smo zajeli bistve- ne spremembe v gozdni vegetaciji od začet­ ka nastajanja profila pa vse do danes. Že sama prisotnost peloda žit v celotnem profilu od dna do vrha dokazuje, da je profil mlajši od prve človekove poselitve. Hkrati pa tudi vidimo, da človek sprva še ni bistve- no posegel v strukturo gozda, kar nam doka- zujejo razmeroma nizke vrednosti bora (2 %) kot pionirja na degradiranih ali sveže razga ~ ljenih zemljiščih in še razmeroma normalne vrednosti bukve (22 %) kot elementa klirnak- snega gozda. Jelka in smreka sta bili razme- roma slabo zastopani. Jelša (29 %) je porašča­ la močvirne površine ob potokih in solzivcih, kjer pač ni moglo uspevati drugo drevje. Za tak čas razmeroma visoke vrednosti breze HUDI KOT (lO%), ki je pionir predvsem na pogoriščih, kažejo na začetke požigalništva, ki je bilo že od prazgodovine najobičajnejši način treblje- nja gozda in pridobivanja pašnikov in njiv. Za ta čas prav tako neobičajno visoke vrednosti leske (21 %), skupaj z visokimi vrednostmi košarnic (5,6 %) - ki pa proti vrhu profila tudi upadajo v korist trav- kažejo, da je bilo tedaj precej pašnikov, a so se že krčiti, najbrž za- radi izčrpanosti. Zato pa so trave močneje se- menile (10-17 %). Na opuščene in degradirane pašnike sta se zalčela naseljevati bor in smreka, kar vi- dimo na diagaramu od 18 cm navzgor. Vred- nosti bukve in jelke, to je vrhunskega gozda, še vedno upadajo. Mešani hrastov gozd - hrast, brest, lipa, jesen. QM (= Quercetum mixtum) je že popolnoma izrinjen; le malo bo- lje je z gabrom. Pri kulturnih rastlinah (žitih) smo dobili po- memben kronološki pod.atek. Pelod koruze (Zea) v globini 12-14 cm je nesporen dokaz, da zgornji del profila od 12 cm navzgor ne more biti starejši od 400 let, verjetno pa je še mlajši. Koruzo so namreč španski osvajalci prinesli iz Amerike šele leta 1492. Vendar pa VUHRED- POLNARJEVO so jo že čez dve leti, leta 1494, poznali že tudi v Italiji. To pomeni, da se je zelo hitro širila po Evropi in enako hitro tudi k nam. Za del profila od 14 do 30 cm ne moremo zanesljivo ocenjevati starosti. Toda zanesljivo je spodnji del precej starejši, kajti humus je znatno močneje preperel in zato tudi sese- den, kar pomeni, da je bil ob času nastajanja debelejši in da se je usedal tudi dalj časa. Za- nesljivejše časovno oceno bi dala le radio- karbonska datacija. 2. VUHRED - POLNARJEVO Vzorec za analize smo izrezali v borovem gozdu, ki ga prerašča šotni mah (Sphagnum). Izrezali smo blok 30 cm mahu do trdne podlage. Ker šotni mah zelo hitro raste, lahko pomeni 30 cm debela blazina mahu kratko obdobje, morda manj kot sto let. Preparirali smo tri vzorce, ki pa vendarle dajejo značilno sliko vegetacijskih spre- memb v sorazmerno kratkem času. Ko je za- čela rasti šota, v globini 30 cm, je tu prevla- doval še smrekov gozd ( 41 %), seveda kot 185 posledica človekovega vpliva. Bukev je bila zelo slabo zastopana ( 4 %), torej že docela iz- rinjena, jelka pa še redkejša. Začenjal se je širiti bor, ker je šotni mah vedno bolj oviral rast smreke. Tako vidimo, da je že v globini 20 cm, bor izrinil smreko, saj so vrednosti bo- rovca narasle na več kot 60 %, smreka pa je vpadla na ll %. Drugi gozdni elementi so pretrpeli le spremembe, ki so v mejah nor- male. V borovju se je naselila borovnica, saj se pelod vresnic pojavi z nenavadno visokimi vrednostmi (7 %), in že v naslednjem spektru narastejo njihove vrednosti na 13 %. V globini 5 cm, to ]e že skoraj v današnjem času, se tudi borov gozd razredči (na 33 %), prav gotovo zaradi vedno debelejše blazine sfagnuma. V okoliškem gozdu se malo bolj razbohotita breza in leska, v močvirju pa jel- ša. Drugi gozdni elementi so ostali nepriza- deti. Elementi mešanega hrastavega gozda, OM so prav tako že davno zreducirani na mi- nimum. Perspektivno pa bo tudi bor na tem rastišču še naprej propadal. če bo sfagnum- ska blazina enako naglo naraščala . Vredno je tudi omeniti, da v tako gosti sfa- gumski šo ti ni najti spor tega mahu. To pome- ni, da doslej ni fruktificiral, ampak se je mno- žil predvsem vegetativno, kar sicer pomeni zanj optimalne življenjske pogoje. 3. ŽVERČE NAD VUZENICO V današnji močvirni kotanji, ki je po videzu bila nekoč vodni zadrževalnik, a ga je med tem že preraslo močvirno rastlinje in mahovi, smo z ročno sondo vrta li do globine 1 SO cm. Dobili smo sicer nekaj vzorcev, toda sedi- ment je tekoč in ga je malo ostalo v sandi. Preiskali smo tri vzorce v razmakih po 60 cm. Pri dnu profila se kaže še razmeroma naravna vegetacija, saj večina drevesnih ele- mentov ne kaže nenavadnih pelodnih vred- nosti. Skoraj normalne pelodne vrednosti smreke in borovca dokazujejo. da ni bilo močnejših posegov. Le višje pelodne vred- nosti breze vzbujajo sum na razgaljena in kot ŽVERCE (močvirna kotanja) 1~ Qlll .... ~ i ~ "' ~ ~ ~ VI s ~ 1 ~ i ~ ~ i f 1 "' ... ~ E ~ ~ "' .... ~ : 3 ii: ~ ~ ~ ~ ;::: :t if o pašnik uporabljana zemljišča, na kar še po- sebej kaže leska. Višje vrednosti lipe in bre- sta, toda ne hrasta, kažejo da je le še bilo ne- kaj ostankov mešanega hrastavega gozda, OM, seveda bolj na pašniških površinah, torej antropogene, najbrž v bližnji okolici naselja. Bukev je bila tedaj že močno iztrebljena. V globini l m se kaže že malo spremenje- na podoba gozda. Znova sta si opomogli smreka in bukev, hn lahko razlagamo, da so gozdovi tedaj začasno »počiv:ali« . Toda že v globini 0,50 rn se vrednosti bora močno dvignejo, kar pomeni, da je bil gozd pose kan na golo in je to seveda imelo za po- sledico pionirsko zarast že delno degradira- nih goličav (pašnikov?) z barom in brezo. Okolica se je zamočvirila in zarasla z jelšev- jem. Značilen je tudi močan padec pelodne vrednosti bukve v istem času . kar najbrž po- meni nedavno močno sečnjo. Elementi meša- nega hrastavega gozda, O M, še celo lipa, ki je pogosta na pašnikih, pa so medtem že sko- raj izginili odtod. 4. ORLICA- »JEZERCE« Nekdanje jezerce pod Orlico pri Vuhredu, ki je danes le še kotanja, polna črnega, teko- čega blata, je bila nedavno zametana s smre- kovim vejevjem. Za pelodne analize je to zelo neugodno, kajti le nedotaknjena sedimentna stratigrafija lahko da tudi prepričljivo pelod- no sliko. Tako pa se je napol tekoči sediment z vejevjem precej premešal, kar se vidi tudi v precej »homogeni« pelodni sliki. Palinološko smo preiskali štiri vzorce, iz globine 150, l OO, 80 in 40 cm. Pri takih strati- grafskih razmakih bi se normalno morale po- kazati tudi precejšnje spremembe v vegeta- ciji. Analize pa nam kažejo vseskozi dokaj enakomerne pelodne vrednosti posameznih taksonov v vsem protilu, kar prav gotovo ne ustreza resničnim razmeram, saj se vsaka na- ravna vegetacija nenehno spreminja že sama po sebi, tudi brez človekovih posegov. i w 0.5() U2 5-' 0.3 15.0 26.5 J,.t 0.7 - 0.703-~0.3 u 11 1.0 0.7 01 QJ - 1.0 - QJ - 7.1 O.SUUl\.6- ;u 2.4 0.5 Q.5 0.5 o.s 0.5 Q.!j ~ 47.0 - o.s 0.5 - 7&5 o.s 0.9 %9 1.50 114 1u s.o w 7.4 11D o.s o.s o.s IJ.O 6.5 s.o - - ~ 2.3 o..s o.s - - - - - - o.s 0.9 - - !ili bu - - 5.5 186 JEZERCE OR LICA ( močvima kOtmja) ~~ Qll .... "' i "' ~ 3 :::1 1 "' ~ x ~ "' "' :z "' ~ :::1 ~ ~ ~ i 3 o: ""' :::1 ~ :::1 ~ "' w 3 ::; ::1: "' ~ ~ o: iii ~ ;:: 3 ~ ~ .: <( o O.L.O tJ 17 u u 10.2. 45 10.2 Q.3 0.7 0.7 J.4 - '-&.6 - 1.0 0.3 "Ml 0.80 2.4 1.4 ll7 u H.2 65 3.1 Q.3 '·' 0.7 2.7 Ol w - 0.7 - - 1.00 u J.\ 22.3 ~ 6.1 6oS 2.1 Q.3 14 1.6 J.? - u.a - - - - 1.50 s.e 4.3 1().6 54 11.6 u ,, 1).1 IJ t.J2J o.? J,QO - 1.0~1 (nj V tem profilu imamo nizke vrednosti bora in smreke, le vrednosti jelke malo nihajo, pa še to je mogoče le navidezno, namreč zaradi precejšnje poškovodanosti jelovega peloda. Pelodne vrednosti bukve so precej visoke in prav tako zelo malo nihajo. V splošnem malo višje pelodne vrednosti breze, jelše in leske so precej konstantne. Vrednosti gabra so v zgornjem spektru višje. Elementi mešanega hrastavega gozda, QM, so tudi tu, kot v drugih profilih, zastopani z minimalnimi vrednostmi, le brest je bil ne- koliko pogostejši. V glavnem pa v vsem pro- filu dominira bukov-jelov gozd, Abieti-Fage- tum, ob malce nihajočih vrednostih jelke. Sicer pa ves pelodni profil razločno kaže, da gre tu za »homogenizirano« premešano pelodno vsebino celotnega profila, ki zato predstavlja le povprečje vegetacije daljšega obdobja, a le malo pove o razvojni dinamiki tukajšnjega gozda. Vredno je tudi opozoriti na zelo visoke vrednosti rži (Secale ), kar gotovo pomeni, da so bile tedaj njive v neposredni bližini. S. ORLICA- )>JEZERCEcc Ker je bilo že na pogled razvidno, da v za- močvirjenem »jezercu« ~z prej navedenih razlogov ne bomo dobili zanesljive slike naj- mlajše vegetacije, smo na planoti severno od jezerske kotanje izrezali v smrekovem gozdu še talni blok debeline 15 cm. Pelodne analize tega profila so nam poka- zale veliko bolj razgibano sliko sprememb v JEZERCE ORLICA (talr"'i profit na ravnici) g o ~ ! w ~ Ili ~ 4. ~ __. 1 5 ~ ~ w Q..l. - 1.0 0.3 D..3 - - - - 0.3 - 6.S - - l.l'TLI - 2:7 2.7 0.7 - - - - 0.7 - - - - 0.7 - 0.3 'u 10 '·' QJ - - "''"" isia (0.61 - - 0.3 - - - - - 2a2 t.D t2 u 10 ~ .... lisi