Poštnina plačana v gotovini Gena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 16. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznašalcih 5-50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo: Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo /, Telefon štev. 65 / / Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 Leto XXL Celie, petek 23. iuniia 1939 Šlev. 26. Propad Češkoslo- vaške in iugo- venski hmeli Ugledni naš rojak in gospodarstvenik g. Janko Lavrič v Parizu je napisal o gornjem vprašanju zanimiv članek, ki ga je te dni objavil »Trgovski list«. Ker bo članek gotovo zanimal naše čitatelje, ga priobčujemo tudi mi. Nekaj mesecev pred novo hmeljsko sezijo smo in kakor vedno ob tem času, se zopet začenja ugibanje o novih hmeljskih cenah. Poleg mnogoštevilnih običajnih fak- torjev bo vplival na razvoj hmeljskih cen letos tudi propad bratske CeSko&lo- vaške. Dobro bi bilo, da bi temu dejstvu že sedaj posvetili vso pozornost. Treba je storiti vse potrebno, da s.e novi po- ložaj izrabi v korist naŠemu hmeljar- stvu in naši Jugoslavs. Tu gre za mili- jone v zlatu! Zivimo v dobi, zaenkrat — in hvala Bogu — samo gospodarskega boja med tako zvanimi demokratskimi in diktator- skimi državami. Državna politika igra zaradi tega boja tudi v zunanji trgovini držav vedno večjo vlogo. Cena in ka- kovost blaga ne odločujeta več v isti meri kakor prej ali pa sploh ne. Ko je propadla Avstrija, je avstrijsko gospo- darstvo avtomatično izgubilo razne ca- rinske in druge ugodnosti v demokrat- skih državah in del mednarodne trgo- vine, ki se je po započetem gospodar- skem bojkotu Nemčije obrnil na avstrij- ski trg, se je odvrnil od Avstrije in iskal nadomestka v Ceškoslovaški, na Poljskem itd. Sedaj, ko je propadla še Ceškoslovaška, se opaža nova preorien- tacija, to je, da se trgovina jobrača iz Ceškoslovaške na Poljsko in na druge trge, samo da se bojkotira Nernčija. Zla- Sti Poljska dela sedaj velike napore, da si pridobi kupce bivše Avstrije in bivše Ceškoslovaške za svojo industrijo. Polj- ska industrija vpognjenega pohištva in stolov je sklenila na primer zadnji čas velike kupčijc z Ameriko in Anglijo, ki sta prej kupovali češko blago. Ista usoda se obeta žateškemu hme- lju, čeprav igra pri tem predmetu kon- servativn'ost pivovarnarjev vcliko vlogo. Proti žateškemu hmelju govori zlasti dejstvo, da je velik del mednarodne hmeljske trgovine v židovskih rokah, in razumljivo je, da bodo ti trgovci sku- šali nadomestiti žateški hmelj s hme- ljem drugih provenienc. To leto je torej pričakovati povečano zanimanje za naš hmelj — in treba je, da izkoristimo po možnosti ta položaj in čimprej — ker nismo sami, temveč se ponuja tudi polj- ski hmelj. Kar se tiče Francije, so pri zadnjih trgovinskih pogajanjih žal popolnoma pozabili na hmelj, ki ga Francija vsako leto uvozi povprečno 12.000 metrskih stotov! Pri zadnjih pogajanjih je fran- coska vlada zares pokazala najboljšo voljo, da nam omogoči izvoz naših pri- delkov v Francijo; zagotovila je Jugo- slaviji povračilo carine, da bo mogla naša vlada plačati našim izvoznikom mnogo milijonov dinarjev izvoznih pre- m*j! Le žal, da hmelja ni med določeni- mi Predmeti! Skrbeli so samo za klavne konje, fižol, les, salamo, češplje, jajca in celulozo. in ravno pri hmelju bi mo- rali zahtevati povračilo carine, ki je bila tukaj zvišana od 70 na 410 francoskih frankov za loo kg, kar pomeni skoraj tretjino blagovne vrednosti! Zaradi te visoke carine je uvoz jugoslovenskega hmelja padel v Franciji od povprečno 2000 na 200 met. stotov, to je za 90 od- stotkov! — V jeseni so predvidena nova pogajanja med Jugoslavijo in Francijo in dobro bi bilo, da bi odločujoče kroge že sedaj opozorili na gornja dejstva in na možnost, da si sedaj zopet pridobimo francoski trg za naš hmelj. Cim več bomo imeli kupcev, tem boijše cene bo- mo dosegli. Kakor uvodoma omenjeno, je sedanji politični položaj zelo ugoden, da se uve- demo na xrancoskem trgu. Poljska ima pred nami veliko ugodnost, da lahko uvaža svoj hmelj v kompenzaciji za francoske izdelke, kar v veliki meri vpliva na cene. Pri nas žal take kom- penzacije še niso dovoljene, čeprav bi omogočile marsikatero izvozno kupčijo, ker bi s kompenzacijö lahko dosegli v iz- vestnih primerih za okrog 20 odstotkov boljšo ceno. Ker torej kompenzacijskim kupčijam Poljske ne moremo konkuri- rati, je treba najti drugo pot. In ta pot so izvozne premijo, ki nam jih naj plača Francija sama, kakor nam jih že plačuje za les, klavne konje, fižol, češplje, jaj- ca, salame in celulozo. Obrtna razstava leta 1940, v Celiu Prirejena bo v najširšem obsegu Celje, 23. junija. Na skupni seji predsedstva so vsi predsedniki obrtnih združenj iz celjske- ga sreza izrazili željo in podčrtali po- trebo po obrtni razstavi, ki naj bi bila leta 1940. Nameravana razstava bo zopet prava obrtna razstava, kakor je bila leta 1935. Obrtništvo, odnosno občinstvo naj je ne istoveti s »Celjsko razstavo«, ki je bila leta 1937, in ki jo, kakor je iz izvestnih časopisov razvidno, namera- vajo letos ponoviti. Ker bo obrtna razstava leta 1940. prirejena v najširšem obsegu, že sedaj opozarjamo obrtništvo, da se nanjo pri- pravi. S sedanjo »Celjsko razstavo«, ki jo predstavlja neka razstavna zadruga, pa obrtništvo kot celota odnosno njego- ve organizacije nimajo nie skupnega. Ce se hočemo obrtniki v gospodar- stvu uveljati, moramo sami pokazati, kaj zmoremo, in dokazati, da je naše strokovno znanje na taki višini, da lah- ko tukajšnje prebivalstvo tudi najbolj luksuzne izdelke mirno zaupa tukajšnje- mu obrtniku. Ravno zaradi teh činjenic obrtniku ne kaže razstavljati njegovih izdelkov na razstavah, kjer prevladujejo razstavni predmeti trgovine ali pa iz- delki indusfcrije. Obrtna razstava mora biti zasnovana tako, da obrtništvo do- seže materialni in moralni uspeh isto- časno. Vsako sodelovanje na razstavah, ki niso vznikle iz obrtniških organizacij, pomeni za obrtnika samo štafažo, ki jo dela drugim, ker bi obrtništvo ne pred- stavljalo enakega partnerja drugim raz- stavljalcem, ampak bi bilo samo nekak ščit, za katerim bi branili svoje koristi drugi stanovi. Obrtništvo nikomur ne odreka pravice do razstave, pač pa želi, da bi bile obrtne razstave resnične raz- stave, kajti v obrtniške razstavne iz- delke je vložen poleg strokovnega zna- nja tudi idealizem, ne pa samo številke. Sploh pa bi moralo biti občinstvo pouče- no, da bo znalo ločiti razstave od sej- mov. Razstave se tudi ne smejo prire- jati vsako leto, to pa iz razloga, ker nobena stroka v enem letu ne napreduje v toliki meri, da bi se to ižplačalo raz- staviti. Za efekt raznih »tingl tanglov« se pa naj obrtništvo ne ogreva preveč. Ker je za razstavni izdelek potrebno precej časa, pa tudi denarja, bi morala znašati za celjske razmere doba od ene do druge razstave približno pet let. Le tako bo obrtništvo razstavilo relativno dovršene izdelke, od katerih sme priča- kbvati poleg renomeja tudi koristi. Zelim, da bi doseglo obrtništvo " na svoji razstavi, ki bo leta 1940., zopet toliko uspeha, kakor je bil dosežen z razstavo leta 1922. in 1935. To bo pa doseglo samo tedaj, če bo pričelo svoje priprave že sedaj. Toliko v vednost in ravnanje, da se iz- ognemu nepripravljenosti ali eventual- nim oviram. Obrtnik. Onesnaževanie Sayinie po drž. rudniku y Zabukovei Nujno pofreona preureaitev csstimin naprav Celje, 23. junija. Na prošnjo direkcije državnega rud- nika v Velenju, prometne uprave v Za- bukovei, za definitivno vodopravno in uporabno dovoljenje čistilnih in separa- cijskih naprav je razpisalo sresko na- čelstvo v Celju za petek 9. junija za- devni komisijski ogled in obravnavo. Komisijska ogleda so se udeležili po- leg zastopnikov oblasti tudi interesenti in sicer mestna obcinä celjska, Ribar- sko društvo v Celju in trška občina Zalec. Ogled na kraju samem je pokazal, da je treba pri prvem sedimentaeijskem bazenu zazidati odtočni kanal, po kate- rem se lahko sedimenti brez predhodne- ga čiščenja v ostalih dveh bazemh spu- ščajo v potok Artišnico. Zastopniki rudnika so sicer trdili, da se to v praksi ne dogaja in da gre vsa pri pranju pre- moga odpadla voda skozi drugi in tretji čistilni bazen, vendar so interesenti vztrajali na zahtevi, da se ta kanal za- zida. Na to je pristalo tudi vodstvo rud- nika in1 bodo ta odtočni kanal sedaj za- zidali. Zastopniki mestne občine celjske in Ribarskega društva so nadalje za- htevali, da se odpadne vode iz zadnjih dveh bazenov po odvodnem kanalu iz- peljejo še v tretji bazen, iz katerega se naj šele po .pretoku spuščajo v potok Artišnico. Na ta način .bo onemogočeno samovoljno spuščanje večjih množin od- padnih vod v odprto vodo in bodo od- padne vode morda že vendar toliko oči- ščene, da ne bodo imele primesi premo- govnih drobeev. Temu, po mojem mnenju prav umest- nemu predlogu se žal ni pridružil nih- če drugi, niti ne sreski sanitetni refe- rent g. dr. Breznik, ki bi moral vendar najbolj gledati na to, da bodo odpadne vode rudnika kolikor mogoče očišeene. Hidrotehnični izvedenec g. nadsvetnik inž. Marek je bil mnenja, da bi naj či- stilne naprave, preden bi pričeli graditi predlagani tretji čistilni bazen, uradno komisijsko preizkusili, ali že ustrezajo v zadostni meri svojemu namenu. Ce bi uradna komisijska preizkušnja odpad- nih vod rudnika v odprte vode iz dose- danjih čistilnih in separacijskih naprav ugotovila že zadostno očiščenje, bi bila po interesentih predlagana naprava še nadaljnjega, tretjega čistilnega bazena po pretoku nepotrebna. Temu vmesne- mu predlogu sta se pridružila tudi refe- rent g. dr. Breznik in zastopnik Higien- skega zavoda v Ljubljani g. inž. Ho- čevar. Stvar sreskega načelnika g. dr. Zob- ca, ki je vodil razpravo, je sedaj, da ali že takoj izda odločbo za postavitev tret- jega bazena, ali pa bomo še enkrat ko- misionirali. V interesu stvari pa priČa- kuje javnost nagle odločitve. A. Zorko. Duojen roparski umot v Medlogu pri Celiu Celjski okoliš, v katerem so bili težki zločini doslej redki, je v zadnjem času obiskala nevarna zločinska družba, ki strahuje prebivalstvo. Roparskemu na- padu na Polulah in vlomom se je v noči od ponedeljka na torek pridružil dvojen roparski umor v Medlogu, ki je vse prebivalstvo globoko pretresel. ' Zano gostilno pri levškem mostu na levern bregu Savinje v Medlogu št. 20 pri Celju, ki je last levške komune, sta vzela pred kratkim v najem 47-letni Anton Ocvirk in njegova 41-letna žena Rozalija, ki je bila prej natakarica. Ze- na je vodila gostilno na svoje ime. Za- koncema je pomagala pri poslu 20-letna služkinja Julčka Terčičeva. Ocvirkova sta spala v sobici levo od vhoda v hiši- co, Terčičeva pa je v zadnjih nočeh pre- nočevala v šupi, ki je pri spalnici prizi- dana k hišici. V ponedeljek zvečer je bil v gostilni kot zadnji gost strojar Veselak iz Lev- ca. Ko je ta odšel, so okrog 21.30 zaprli gostilno in šli spat. Ocvirkova je, kakor vsak večer, zaklenila šupo, v kateri je spala Terčičeva. Julčka Terčičeva, ki se je bila vrnila zvcčer domov, je legla v šupi na voz sena, Ocvirkova sta za- klenila vežna vrata, stopila v spalnico, kjer sta imela samo eno posteljo, in legla k počitku. Terčičeva je kmalu nato začula kora- ke pred hišo. Ker pa hodi tod mimo mnogo ljudi, temu ni posvetila pozor- nosti. Nenadoma je počil pred hišo strel, takoj nato pa je čula Terčičeva šest strelov, ki jih je nekdo sprožil v hiši. Terčičeva je razločno slišala krik Ocvir- kove: »Julčka, pomagaj!« Nato je po- stalo v hiši mirno. Kmalu se je pojavil nekdo pred šupo, v kateri je bila Terči- čeva. Skušal je odpreti vrata, kar mu pa k sreei ni uspelo. V smrtnem strahu se je Terčičeva skrila pod coin, ki je shranjen v šupi. Približno uro pozneje, okrog polnoči, je čula Terčičeva, da nekdo hodi po hiši. Slišala je premikanje pohištva in žven- ketanje kozarcev, potem pa je zopet vse utihnilo. Sele okrog treh zjutraj, ko se je za- čelo daniti, se je Terčičeva toliko opo- gumila, da je sklenila zapustiti šupo. Ker so bila vrata šupe zaklenjena, je odlomila desko na šupi in zlezla skozi odprtino na prosto. Pohitela je takoj k sosedom in jim povedala, kaj se je zgodilo. Sosedje so takoj odšli h gostilni Vežna vrata so bila zaklenjena. Morilci so bili vrata pred odhodom zaklenili in vzeli ključ s seboj. Sosedje so zdrobili šipo na oknu gostilniške sobe in zlezli v hišo. Ko so stopili v spalnico, se jim je nudil grozen prizor. V sobici je bilo vse razmetano, Ocvirk in njegova žena pa sta lcžala na tleh, obrnjena z glavama drug proti drugemu. Na sebi sta imela samo srajci, ki sta bili okrvavljeni. Bi- la sta že mrtva. Ocvirka so zadele tri morilske krogle v glavo, njegovo ženo pa tri krogle v prsi in trebuh. Morilci so odnesli Ocvirkovima 500 do 600 din gotovine, zlato moško uro z verižico, zlato žensko zapestno uro in zlato vrat- no verižico. Terčičeva je izjavila, da je imela v hiši shranjenih 200 din, ki so si jih zločinci tudi prilastili. V torek zjutraj so prispeli na kraj groznega zločina orožniki in polieija ter takoj uvedli obširno preiskavo, ki jo vodi poveljnik celjske orožniške čete g. major Stjepan' Vindekijevič. V torek po- poldne je daktiloskop g. Grobin iz Ma- ribora posnel na kraju umora prstne odtise, ki so bili zlasti*dobro vidni na zunanjem zidu hiše. Morilci so zlezli v hišo skozi lino na podstrešju. Odlomili sc nogo od mize pred hišo, zlezli po brajdi do line, razklenili z mizno nogo mrežo na lini in se splazili na podstreš- je, odtod pa po lestvi v vežo. Izgleda, da so streljali na Ocvirka in njegovo zobna pasta Chlorodont Stran 2 »NOVA DOBA« 23. VI. 1939 Stev. 26. ženo kar iz veže. Obe žrtvi strahotnega zločina so obducirali v torek popoldne in ju položili v sredo ob 18.15 na okoliš- kem pokopališču k zadnjemu počitku. Orožništ/o in policija sta aretirala mnogo sumljivih oseb. Kljub najvest- nejši preiskavi pa še ni uspelo pojasniti zločina in izslediti morilcev. Roparski napad in triie vfomi v celiskem okolišu V noči na nedeljo okrog ene je bil izvršen drzen roparski napad na Romo- vo rodbino na Polulah pri Celju. Posest- nica Frančiška Romova, katere sin Vin- ko je orožniški kapetan I. razreda in jugoslovenski dobrovoljec, ima na Polu- lah blizu gozda čedno hišo in posestvo, kjer gospodari skupno s sinom Tonetom ter hčerkama Marijo in Fani. Razbojni- ki, ki jih je bilo troje, so se splazili v sobo, v kateri sta spali hčerki Marija in Fani. Eden izmed neznancev je imel v rokah prižgano električno svetilko. Ko, so začeli neznanci brskati po omarah, sta se hčerki zbudili in sta začeli klicati na pomoč. Eden izmed razbojnikov je udaril Marijo s polenom po glavi in jo tako močno poškodoval, da so jo morali pozneje prepeljati v bolnico. Zaradi ro- pota sta se zbudila tudi 78-letna mati Frančiška in njen sin Tone, ki sta spa- la v drugi sobi. Stopila sta v vežo, kjer sta našla razbojnike. Eden izmed nijh je vrgel starko na tla, nakar so vsi trije pobegnili. V isti noči so neznani storilci vlomili v viničarsko hišo celjskega trgovca An- tona Negra na Košnici v blizini Romove domačije. S silo so odprli dvoje vrat, odnesli pa so samo sekiro. Najbrž so izvršili ta vlom isti storilci, ki so na- padli Romovo družino. V noči od nedelje na ponedeljek so neznani storilci vlomili z dvoriščne stra- ni v trgovino g. Iva Cydricha na Mari- borski cesti v Gaberju pri Celju poleg Sokolskega doma. Iz trgovine so odnesli galanterijskega in manufakturnega bla- ga v vrednosti nad 10.000 din. Izgleda, da sta izvršila vlom dva moška in da je tretji med tern zunaj stražil. V noči od srede na četrtek okrog pol- noči pa so vlomilci obiskali trgovino ge. Olge Suše v novi hiši na Krekovi ce- sti 34. Izrezali so šipo na oknu umival- nice poleg trgovskega lokala in zlezli v notranjost. Nato so izrezali les okrog ključavnice na vratih, ki vodijo v trgo- vino. Iz trgovine so odnesli okrog 100 din drobiža ter manufakturnega, spece- rijskega blaga, tobaka in cigaret v skupni vrednosti 6.000 din. Trgovka in njen mož, ki stanujeta v prvem nad- stropju nad trgovino, sta čula ropot v pritličju. Gosp. Suša je takoj vstal in stopil v pritličje, vlomilci pa so bili med tern že pobegnili s plenom. Izgleda, da je v celjskcm okolišu na delu organizirana zločinska družba. Po- licija in orožništvo sta napela vse sile, da pojasnita zločine in izsledita storilce. Ti zločini in pa dvojni roparski umor v Medlogu pri Celju so povzročili med prebivalstvom veliko razburjenje in ogorčenje. Prebitalstvo z napetostjo pri- čakuje, kdaj se bo oblastem posrečilo poloviti drzne zločince, ki so povzročili tak poplah v sicer mirnem celjskem ckolišu. Ivan Likar — 85 letnik V torek 27. t. m. bo dopolnil g. Ivan Likar v Celju, eden najstarejših celj- skih Slovencev, 85. leto svojega plodo- nosnega življenja. Jubilant se je rodil 27. junija 1854. v občini Cerknem v sedanji Julijski krajini. Likar je še kot deček sodeloval s svojim bratom, ki je bil doma učitelj in organist, in s sestrami pri cerkvenem petju, brat ga je pa obenem učil orgla- nja in igranja na violino. Ker je bil ta- krat na Primorskem v slovenskem delu deželc v solan vse slovensko, za višje sole v Idriji pa je bilo potrebno tudi zna- nje nemščine, ga je brat za to posebej pripravljal. Ivan Likar je dokončal so- lo v Idriji z odliko in se nato posvetil trgovskemu poklicu. V Idriji je ostal štiri leta. Pozneje je bil dve leti v Skof ji Loki, kjer je sodeloval pri petju in dra- matskih predstavah v Citalnici skupno s poznejšim direktorjem srednje tehnič- ne sole v Ljubljani Ivanom Subicem in kasnejšim mariborskim knezoškofom dr. Andrejem Karlinom, ki sta bila takrat še dijaka. Leta 1876. je prišel Ivan Likar v Ce- lje. Po dveh letih službovanja v trgovini je vstopil kot uradnik v pisarno pokoj- nega narodnega prvoboritelja dr. Josipa Serneca, kjer je ostal 18 let. Leta 1884. mu je banka »Slavija« izročila svoj celj- ski zaatop, ki ga je uspešno vodil do 1. 1922. Ob prihodu v Celje je takoj začel sodelovati v Citalnici pri petju in dra- matskih igrah ter je bil prva leta tudi odbornik in tajnik Citalnice. Ko je bilo leta 1882. ustanovljeno v Mozirju prvo sokolsko drustyo na bivšem Stajerskem, je bil Likar njegov soustanovitelj in član ter poverjenik za Celje do ustano- vitve celjskega Sokola, ki mu je bil tudi »krstni boter«. Z veliko vnemo je sode- loval tudi pri Glasbeni Matici v Celju in Celjem godbenem društvu, ki mu je bil soustanovitelj in blagajnik. Kot navdušen in vzoren pevec pa je posvetil posebno liubezen Celjskemu pevskemu društvu, pri katerem sodeluje kot pevec. že ves čas od oistanovitve 1. 1894., torej nepretrgano 45 let. Celjsko pevsko dru- štvo je imenovalo Ivana Likarja za nje- gove velike zasluge za častnega člana, Zveza jugoslovenskih pevskih društev pa ga je za več kot 25-letno aktivno pevsko sodelovanje odlikovala s častno diplomo. Poleg omenjenih štejejo tudi razna druga narodna in kulturna dru- štva Likarja med svoje soustanovitelje, odbornike in agilne člane. Ko so se 1. 1883. pričele v Celju in okolici narodno politične borbe med Slo- venci in Nemci, zlasti pri občinskih vo- litvah v celjski okolici, ki so se v petih letih trikrat vršile in pri katerih so Slovenci po hudih bojih zopet zavoje- vali okoliško občino, je dobil Ivan Likar it odličen propagator vedno dopust za agitacijo. To delo mu je nakopalo ve- liko pravdo, o kateri bo zgodovina še govorila, saj sta v tej pravdi izprego- vorila zadnjo besedo avstrijski cesar Franc Jožef in rimski papež. Pri tern delu si je Likar nakopal tudi težko bo- lezen in je hiral dve leti. Ozdravel je šele v Karlovih Varih. Gosp. Likar spada med tiste zaslužne može, ki so se pred vojno odlicno udej- stvovali v borbi za slovenski značaj ob- čin v celjskem okrožju, ki so bile delno pod renegatskim vplivom zaradi zvez s tedanjimi celjskimi mogotcl in celjskim mestnim gospodarstvom. Ivan Likar je vse življenje gojil ve- liko ljubezen do petja, gledaliških pred- stav in sokolske telovadbe. Večer živ- ljenja mu sladi naša pesem, ki jo šc vedno goji z navdušenjem, saj ni nasto- pa Celjskega pevskega društva, na ka- terem bi častitljivi starček ne sodeloval. Nj. Vel. kralj ga je 1. 1932. odlikoval z redom sv. Save V. stopnje. Gosp. Ivanu Likarju, odločnemu in značajnemu narodnjaku, iskreno čestita- mo k 85-letnici in mu želimo, da bi ga zdravje in zadovoljstvo spremljala tja do skrajnih mej človeškega življenja! Molitveniki, rožni venci in razne lepe stenske slike poceni in v veliki izbiri pri tvrdki Karl Gotiear vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7—9. \ Ribarsko zboro- vanie v Celiu Ribarsko društvo v Celju je imelo v petek 16. t. m. zvečer v gostilni g. Fer- da Bergerja redni obeni zbor, ki se ga je udeležilo res lepo štcvilo članov. Predsednik, dvorni svetnik g. dr. Josip Kotnik je pozdravil predsednika Zveze ribarskih društev za dravsko banovino, železniškega svetnika g. A. Suligoja in zastopnika našega tiska g. Pečnika. Društveni gospodar g. ravnatelj Zorko je poročal, da se je društvo v preteklem poslovnem letu bavilo predvsem s po- vzdigo ribarstva, zlasti z izpopolnitvijo društvene ribogojnice v Pečovniku pri Celju, in z obrambo pred onesnaževa- njem vod po industriji. Ker je že nekaj let primanjkovalo postrvjega zaroda, je odbor sklenil zgraditi v ribogojnici tretji bazen za materne ribe. Društvo je ustanovilo letos na vrtu g. Ferda Ber- gerja na Dečkovem trgu stalen ribji trg, ki bo vse leto založen' z vsemi pri nas živečimi sladkovodnimi ribami. Re- virna razdelitev je končana in priprav- ljena za objavo. Z novo banovinsko uredbo o ribarstvü so urejene za drav- sko banovino nove minimalne mere rib, novi lovopusti in nove, znižane takse. Mnogo sporov je imelo društvo v pre- teklem poslovnem letu z raznimi indu- strijami, ki onesnažujejo vode in s tern povzročajo katastrofalno zastrupljeva- nje rib. V tej borbi podpira društvena prizadevanja po vseh svojih močeh ma- gistratni direktor g. Ivo Subic. Gosp. ravn. Zorko je sporočil, da bo objavljal svoje članke, ki so v zvezi z ribarstvom, odslej v »Novi dobi«. Tajnik g. B. Zdolšek, je poročal, da ima društvo 130 članov, to je isto šte- vilo kakor lani. Gosp. ravnatelj Zorko, ki kot odličen strokovnjak izredno po- žrtvovalno sodeluje v Ribarskem dru- štvu, je bil imenovan za člana ribarske- ga posvetovalnega odbora pri banski upravi. Društvo je našlo v svojem delo- vanju vedno polno razumevanja pri Zve- zi ribarskih društev. Po razveseljivem poročilu blagajnika g. ravnatelja Turn- ska je prejel odbor na predlog revizorja g. Gerdine razrešnico, nakar je poročal vodni nadzornik g. Stiftar. Predsednik Zveze g. svetnik Suligoj je sporočil pozdrave Zveze in poročal o ak- tualnih ribarskih zadevah, med drugim Q, razmerah v ribarstvü v Sloveniji in na Hrvatskem, o Ribarskem vestniku in zastrupljevanju vod po industrijah. Občni zbor je izvolil 13 delegatov za občni zbor Zveze ribarskih društev, ki bo letos v Celju. Ravnatelj g. Zorko je opozoril na razsodbo Stola sedmorice, da kaznuje ribje tatvine po § 322. k. z. pristojno okrožno sodišče in ne poli- tično upravno oblastvo. Politika SSO-letnica kosovske bltke Na Vidov dan bo poteklo 550 let, od- kar je morala hrabra srbska vojska na Kosovcm polju po silni borbi kloniti ve- liki turški premoči. Ta črni dan v srbski zgodovini je pomenil pričetek večsto- letnega suženjstva srbskega naroda. Vi- dovega due in kosovske bitke pa ni srbski narod nikoli pozabil. Iz kosovske tragike je črpal tlačeni narod v svojih najtežjih dneh voro v dan svobode in maščevanja Kosovega. Ta silna vera, ki je ni mogel nihče zatreti, je dala na- rodu nezlomljivo moč življenja in kre- pitve, ki je končno zmagala in si pribo- rila po večstoletnem trpljenju in poni- žanju svobodo, ta najdragocenejši biser vsakega naroda. Ko bomo na letošnji Vidov dan proslavljali 550- letnico Ko- sovega, bomo še prav posebno obudili spomin na usodni zgodovinski dan in na vse junake, ki so takrat ^i nato vse do leta 1918. dali svoje življenje, da bo nam nam dobro in da bomo doživeli uro vstajenja in zedinjenja. V svobodi obhajamo to veliko obletnico, v svobodi, ki nam mora ostati vedno naš največji zaklad, ki ga moramo vedno in povsod skrbno in zvesto čuvati kakor svoje lastno življenje. Izključitev dr. Milana Stoja- dinoviča in fovariSev iz MUZ Te dni se jc sestalo v Bepgradii pred- sedstvo kluba Jugoslovenske radikalne zajednice z ožjim odborom, ki je raz- pravljal o položaju, nastalem v stranki zaradi interpelacije dr. Milana Stojadi- noviča in tovarišev proti vladi v zadevi sporazuma s Hrvati. Klub je ugotovil, da je pomenila ta interpelacija najhujšo prekršitev discipline v stranki. Po sporočilu, ki je bilo izdano o seji kluba, so na seji sklenili predložiti glav- nemu odboru stranke, naj so izključijo iz kluba in Jugoslovenske radikalne za- jednice dr. Milan Stcjadinovič, Momčilo Jankovič, dr. Niko Novakovič, dr. Vlada Matošic, prof. Jovan Radulovič, inž. Svetolik Stankovič, Djura Mikašinovic, Djura Jankovič, Panta Jovanovič, Do- brivoje Stošovič, dr. Ljuba Popovič, Dragomir Stojadinovic, Vladimir Kazi- mirovič, Nikola Kabalin, Cvetko Jelič, Krsta Novakovič, Dragotin Matošic, Ili- ja Popovič, Cvetko Zotovič in Dragomir Samokresovič. Nadalje se izključijo čla- ni kluba, ki v stranki niso bili včlanje- ni: Adam Marin, Stevan Radjenovič, dr. Bogdan Stopar, dr. Lavoslav Hanžek, Miloš Vidakovič, Milan Dobrovoljac, Ante Kovač, Josip Cvetic, Zvoriimir Ce- likovič ter končno še dr. Branko Kalu- djerčič, dr. Mile Mijic, dr. Jovan Miluš- kovič in Djura Stankovič. KINO METRO POL CELJE 23. — 26. junija Zeleni car Skrajno napet in avanturisttčen film o milijon arj u, ki je živel dvojno življenje — Tajinstveni finančnik velikih držav Gustav Diessl Carola Höhn Hilde Hildebrand Dopolnilo: Ma/nove/si zvocni tednik] in kulturni film .Xuda na fnorsfcem cfnu". 27. — 28. junija misteriozen film Ijubavne romantike, razkošja in avantur . Katarina Velika (Carica se zabava . , .) Francoise Rosay Conrad Veidt Obupna borba poljskih rodo- Ijubovzasvobodno domovino - Vseskozi zanimiv film o veliki ljubezni in veliki žrtvl Stev. 26. »NOVA DOBA« 28. VI. 1939 Str*a S Naloga močnejšega Naloga močnejšega je, da gospodari, ne pa, da se združi s slabejšim in na ta način žrtvuje svojo veličino .. . Nikoli se ne bo našla lisica, ki bi se po naravi filantropsko ponašala nasproti goski, kakor tudi ni mačke, ki bi čutila prija- teljsko naklonjenost do miši. Adolf Hitler: Mein Kampf Vera, mot in Ijubezen Obupancev sedaj ne potsiebujemo. Po- trebna nam je vera. Potretma nam je notranja moč. Potrebna nam je tvorna Ijubezen, ki bo naše število podeseterila. Nikoli ne bo majhen oni narod, ki se ne da omajati v svoji veri v bodoenost in v delu za boljšo usodo, ki ga čaka. Karel Cap«k. Ml se Le našef tiiozot Veliki Ceh Fr. Palacky je napisal v svojetn delu »Ideja avstrijske države« naslcdnje besede: »Ni se še našel filozof, ki bi trdil, da bi bila dolžnost tega ali onegu naroda, da se iz ljubezni in spoštovanja do dru- gega naroda preda ^mrti«. X Joca Jovanovlc f. Ugledni pred- sednik zemljoradniške stranke, bivši minister in narodni poslanec g. Jovan Jovanovič je v torek po velikem yhodu svoje stranke v Ohridu nenadno podle- gel srčni kapi. Pokojni bi bil letos 3. septembra dopolnil 70. leto. Bil je odli- čen politik, diplomat in publicist. Za časa koroškega plebiscita je bil predsed- nik jugoslovenske plebiscitne komisije. Slovence je visoko cenil in je vedno ka- zal polno razumevanje za potrebe Slo- venije. Joca Jovanovič je bil eden naj- odlicnejsih predstavnikov predvojne po- litične elite kraljevine Srbije ter si je pridobil nevenljivih zaslug za zedinjeno domovino Jugoslavijo. Slava njegovemu spominu! Domače vests — Svečano odkritje spomcnika kraija Aleksaiulra v Trbovljah. Proslave 30- letnice obstoja Sokolskega društva v Trbovljah je zakljuoilo v nedeljo sve- čano odkritje spomenika Viteškemu kra- lju Aleksandru I. Zedinitelju. V soboto 17. t. m. se je vse sokolsko člansivo na trboveljskem pokopališču poklonilo spo- minu umrlih društvenih pripadnikov. Nato je bila otvorjena sokolska razsta- va v Sokolskem domu, nakar so Sokoli priredili podoknico največjemu društve- nemu dobrotniku Francu Dežmanu, ki je podaril trboveljskemu Sokolu zemiji- šče za letno telovadišče. V nedeljo zju- traj so se začele zbirati v Trbovljah velike sokolske množice in številni dru- gi gostje ter izredno mnogo domačinov. Prispel je tudi, časten vod vojaštva z godbo 40. p. p. Izpred kolodvora je kre- nil veličasten sprevod k Sokolskemu do- mu in se razvrstil okrog spomenika. Na častni tribuni so bili zbrani številni predstavniki. Navzoe je bil tudi kipar Hepič, ki je spomenik izdelal. Ko je pri- spel zastopnik Nj. Vel. kralja g. pod- polkovnik Stefanovic, je stopil na go- vorniški oder predsednik odbora za po- stavitev spomenika g. Rudolf Pleskovič in otvoril svečanost s alavnostnim go- vorom. Z besedami »V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. odkrijem apomenik« je podpolkovnik g. Stefanovic odkril zave- so na spomeniku. Godba je zaigrala clržavno himno, vod vojakov pa je oddal ^aatno salvo. Nato so zapeli zdruzeni pevci, godba je zaigrala himno »Hej Slovaui:;HS#iiUGosLAyiyi — 2e v prvih treh urah boste lahko .azili blagodejni učinek kolesterina Solea kreme po baržunasti nežnosti ko- že. SOLEA krema za boljšo prehrano kože. — Ounajska vremenska napoved za soboto 24. t. m.: Menjaje oblačno, lah- no nagnjenje k nevihtam. Celieinokolica c 900.000 din za regulacijo. Ministrski svet je na predlog gradbenega ministra g. dr. Kreka odobril 900.000 din za re- gulacijo Save od Tacna do Sv. Jakoba. Tudi regulacijska dela na Savinji pri Celju zahtevajo velike denarne žrtve, ako se naj pospeseno nadaljujejo. Po- leg vsakoletnega prispevka banovine pa morata vse te težke izdatke kriti mest- na občina celjska in sreski cestni od- bor. Upravičeno je upanje, da bo letos za regulacijo Savinje prispevala tudi državna uprava in da bo gradbeni minister g. dr. Krek našel tudi potrebna sredstva, da se nekoliko razbremeni pri teh delih mestna obeina in da tudi drža- va prispeva svoj del, kakor je to sto- rila ob početku regulacije Savinje ter tako že tedaj tudi priznala obveznost države, da krije del stroškov za regula- cijo Savinje. c Daj Bog, da bi priskrboli kakšno podporo! Tako konča poročilo v zad- ^njem »Slov. gospodarju«, ko omenja neurje in točo, ki je na Vranskem uni- čila vse poljske pridelke. Dopisnik be- leži tudi, da so si nesrečo ogledali mini- ster g. Snoi, sreski narodni poslanec ter. sreski načelnik in še drugi. Prizadeto prebivalstvo je obupano, saj mu je toča uničila vse. Potrebna je hitra in izdatna pomoc, kakor je bila tudi obljubljenu. c Obnovitev fasade kolodvorskega po- slopja v Celju. V »Slovencu« ' smo bili dcležni pouka, da se bodo obnovitvena dcia na kolodvorskem poslopju v Celju nadaljevala in da bodo tudi končana. Odkrito povedano, mi nismo o tern prav nič dvomili. Bili smo pa mnenja, kakor menda tudi velika večina Celjanov hi tujcev, ki prihajajo sedaj v Celje, da jc res prav po celjsko, da so ta dela kar preko noči obatala. Znano nam je bilo tudi, da ima progovna sekcija v Celju zadevno prav lep in umesten na- črt, ki bo v vsakem pogledu pomenil na- predek. Cudno se nam je le zdelo, da se iz neznanih nam razlogov tako delo se- daj v glavni tujsko prometni sezoni kar za cele tedne ustavi. Ako bomo zaradi tega še potrebni kakega pouka, pa se že danes zanj priporoeamo. c Nastop fanto\ in deklet v Vojniku so preteklo nedeljo poca3tili mnogi od- ličniki iz Celja in od drugod. Poleg g. senatorja Smodeja, poslanca Mihelčiča, sreskega načelnika in dr. Hartmana sta prisostvovala nastopu katoliške mladine tudi g. arhidijakon iz Konjic in g. ka- petan Toš iz Celja. Slavnostni goyor- nik je bil g. Vanči Vrabl iz Celja. c Neugodno življenjske prilike celj- skega delavstva. »Delavska politika« ob- javlja naslednji dopis iz vrst celjskega delavstva: »Z vsakim dnem so slabše pri- like in je težje življenje delavcev. Bre- poselnost je velika. Ne premakne se nič, kar bi kazalo na boljše. Upali smo, da s pomladjo pride tudi delo, a razočarani vidimo, da je ravno obratno. Nobene stavbne sezone ni, vse je mrtvo. Mestna občina, država, banovina, privatniki, vsi so odpovcdali. Edina stavba, ki se gra- di, in je omembe vredna, je stanovanj- ska hiša Pokojninskega zavoda. Zadnja leta se je gradilo samo iz delavskih fon- dov. Vsi drugi čakajo, ne vemo na kaj. Vse polno je ustanov, združenj itd., ki niso zgradile še nič. Vse se zaganja v naše delavske ustanove, ki so dale naj- več zasiužka delavcem, pa tudi obrtniki in trgovci niso slabo odrezali. Poskrbi- te, da prično gr^diti tudi drugi, ki so tudi poklicani, da to v interesu Celja store. Brezpogojno pa moramo pokreniti energično akcijo za zvišanje minimalne mezde. Z 2.75 din se ne da niti skromno preživljati. Zivimo pravo pasje življenje. Dobesedno propadamo telesno in mo- ralno. Siti smo vseh lepih obljub in to- lažbe. Hočemo živeti, toda pošteno živ- Ijenje. Odklanjamo vsako miloščino. Za- htevamo delo in za storjeno delo poštc- no plačilo. Zganite se, da ne bo pre- pozno!« c Pozdravni večer jugoslovenskemu pokolskemu prvaku br. Konradu Grilcu je priredilo v torek Sokolsko dru- štvo Celje-matica v veliki dvorani Na- rodnega doma, Prireditev je bila prav posrečena. Našega prvaka je pozdravil in mu čestital društveni starešina br. dr. M. Hrašovec. Prvak br. Grilec se je zahvalil za pozornost, zahvalil se je tudi vsem navzočim bratom in sestram ter podal kratko poročilo o borbi v Parizu, kjer je dosegel med vsemi tekmovalci II. mesto, in o borbi v Varšavi, kjer si je priboril I. mesto. V obeh borbah je postal najboljši jugoslovenski sokolski tekmovalec. Na pozdravnem večeru je prvikrat nastopil novi sokolski jazz, ki nas je s svojimi izvajanji prijetno pre- senetil; pevski zbor pod vodstvom br. Pecu Segule pa je zapel nekaj primernih pesmi. Prireditev je bila žal slabo obi- skana. Nismo pristaši osebne hvale in slavospevov, tega tudi sokolska ideolo- gija na pozna, ugotavljamo pa, da So- kolsko društvo Celje-matica še ni imelo v svojih vrstah jugoslovenskega sokol- skega prvaka in da smo na to dejstvo lahko ponosni ter da je znak slabe di- scipline, če tega ne znamo ceniti. Pogre- šali smo mnoge, ki bi ne bili smeli roanjkati. Mogoče je, da gre nekaj tudi na račun razmeroma pozne prireditve pozdravnega večera. c Ciril-Metodov kres na Starem j;radu v Celju. Na predvečer praznika slovan- skih prosvetiteljev sv. Cirila in Metoda bo v torek 4. julija po stari slovenski navadi gorel mogočen kres nad Celjern. Odposlanci podružnic CMD bodo te dni nabirali prispevke za naše obmejno šol- stvo. Ne odklanjajte jih, darujte po svo- jih moceh. Narod, ki za svoje najsvetej- še cilje ni zmožen žrtev, ni vreden svo- bode! c Sprememba posesti. Hišo trgovca g. Königa na Trgu kralja Aleksandra je v četrtek na ponovni sodni dražbi iz- dražbalo Hranilno in posojilno društvo v Celju za 950.000 din. c ZdraMiiško dežurno službo za člane OUZD v Celju bo imel v nedeljo 25. t. m. g. dr. Josip Ccrin v Prešernovi ul. 1. c Diplomiran je bil na pravni fakul- teti ljubljanske univerze g. Ignac Ferdič iz Celja. Cestitamo! c Mestna knjižnica bo zaprta od 1. do 25. julija. Due 25. julija bo zopet redno poslovaujc. Na praznik sv. Petra in Pavla, 29. t. m., bo knjižnica odprta od 10. do 12. dopoldne. c Pie&led motoi'iiih \o/A\ za drugo pol- letje 1939. Pregled vseh motornih vo- zil, ki služijo javnemu pi^ometu (avto- busov, avtotaksijev) kakor tudi vseh ostalih motornih vozil, ki lctos- še niso bila pregledana, bo v Celju v ponedeljek 3. julija po sledečem vrätnem redu: za srez Celje od 15.15 do 16.15. Nato pa za motorna vozila s področja predstoj- mštva mestne policije v Celju ter iz šmarskega, konjiškega in gornjegraj- skega sreza. Pregled bo pred mestno ga- ražo na Sp. Lanovžu. ; Godalni orkester Glasbene Malice v Celju bo imel vajo v torek 27. t. m. ob 20 v Matici. Pridite vsi, ker bomo igrali v prihodnjih dneh pri proslavi na drž. realni gimnaziji. — Ravnateljstvo. c Obsodba zaradi uboja v Novi cerkvi. Pred tričlanskim senatom okrožnega so- dišča v Celju sta se zagovarjala danes 19 letni posestnikov sin Konrad Crepiii- šek iz Novak pri Novi cerkvi, ki je 4. maja zvečer na cesti v Novi cerkvi za- bodel 22 letnega posestnikovega sina Ivana Sivko iz Nove cerkve z nožem v erce in ga usmrtil, in 16 letni posestni- kov sin . fz Nove cerkve, ker je Crepinška udaril s kolom in ga po- škodoval. Crepinšek je bil zaradi pre- koračenja silobrana obsojen na 1 leto zap' ra Ws^ ^, ^,, „ .&>& vj&^ *^s-.. c Mladoletni vlomilci. Celjski policiji je uspelo izslediti vlomilsko družbo, v kateri so bili sami mlajši miadoletniki iz Celja in okolice. Najstarejsi clan te dične družbe ima kornaj 15 let. Otroci so izvršili celo vrsto vlomov in tatvin ter pokradli v Celju in ckolicl iz stano vanj in cerkev mnogo blaga. Nekaj ple- na je policija že našla. c Gnusno dejanje. Policija je danes aretirala delavca Jožeta K. iz Celje, ker je hotel storiti v sredo svoji 15 letni hčerki silo. Moža so izročili okrožnemu sodišču. c Zagoneton moški. Danes je policija aretirala neznanega, okrog 30 let sta- rega moškega, ki je imel pri sebi kolo 7 ljubljansko evidenčno številko. Areti- ranec ne mara povedati svojega pravega imena in tudi ne more dokazati, da je kolo njegova last. Pravi, da je bil pred kratkim izpuščen iz prisilne delavnice v Stari Gradiški. c Gojenci Kudolfa Piliha bodo igrali v nedeljo v ljubljanskem radui. V nede- ljo 25. t. m. od 13.20 do 14.30 bodo igrali v ljubljanskem radiu štirje go- jenci državnega prvaka na harmoniki g. Rudolfa Piliha iz Celja, ki že šest let vodi svojo šolo v Celju in poučuje tudi na Glasbeni Matici v Ljubljani ter je znan po svojih nastopih v ljubljanskem radiu. Nastopili bodo gojenci Jelko Kra- mer in Tonček Hofbauer iz Celja, Niko Prijatelj iz Ljubljane in Rudolf Schmidt iz Brežic. c Suittljiv mladenič. Danes dopoldne se je pripeljal iz Maribora z avtotaksi- jern v Celje 26 letni S. iz Maribora. Celj- ska policija, ki jo je bila mariborska po- licija obvestila, da išče tega mladeniča, je mladeniča v Celju aretirala. Pri sebi je imel 4.600 din in nov kovčeg z no- vimi, modernimi oblekami in perilom. Fanta so izročili mariborski policiji. c Zetev smrti. Due 16. t. m. je umrl v Gaberju enoletni delavčev sinček Lud- vik Travner. Na Dobrovi pri Celju je umrl v nedeljo 68 letni posestnik Ale- ksander Skorc, v Mestnem zavetišču v Medlogu je umrla v sredo 67 letna mest- nc reva Marija Krajnčeva, v Trnovijah pri Celju pa je umrla v četrtck 64 letna posestnica Marija Kocmurjeva. V celjski bolnici so umrli: 16. t. m. dveletna po- VSÄKO SOBOTO IN NEDELJO ZVEČER KONCERT VOJAŠKE GODBE celjskega polka na vrtu hotela Uniona v Celju DNEVNO ČEVAPČlCl IN RR2NJIČI V primeru slabega vremana bo koncert v mall dverani Vaš užitek — naŠa diku, skodelicaje dobrega „fCVIICA" J fltmn 4 »NOVA DOBA« 23. VI. 1939 Stev. 26. sestnikova hčerka Matilda Kotarjeva od Sv. Jurja ob Taboru, v soboto enoletni sinček cevljarskega mojstra Alojz Ceu- trih iz ^i. Ruperta nad Laškim, v ne- deljo 71 letna preužitkarica FrančišKa Podgorškova z Vrha pri Smarju, v pone- deljek 23 letni dninar Maks Nemec od Sv. Jeronima pri Vranskem, v torek 21 letna dninarica Rozalija Candrova iz Trnovelj in enoletni posestnikov sinček Anton Jelen iz Sevcnika pri Sv. Andražu pri Velenju, v četrtek pa 65 letni po- sestnik Jože Zgank iz Dolenje vasi pri ot. Pavlu pri Preboidu in petletna po- sestnikova hčerka Marija Lebičeva iz iSmartnega v Kožni dolini. N. p. v m.! c Huda železniška nesreča v Medlogu pri Celju. Na proslulem, so vedno neza- varovanem železniškem prelazu v Med- logu pri Celju, kjer se je dogodilo v zadnjih letih že več težkih nesreč, med njimi znana katastrofa celjskega mest- nega avtobusa dne 9. decembra 1931, ki je terjala 13 človeških življenj, je prišlo v petek 16. t. m. zvečer zopet do hude nesreče. Ta dan sta se mudila po oprav- kih v Celju 40 letni posestnik Jože Go- lavšek iz Sešč pri St. Pavlu pri Preboidu in 41 letni tekstilni delavec Franc Ku- der iz Sešč. Okrog 20.45 sta se odpelja- la z Golavškovim kolesljem iz Celja proti domu. Okrog 20.55 sta prispela do nezavarovanega železniškega prelaza na državni cesti v Medlogu pri Celju. V tern je privozil iz Celja večerni savinjski osebni vlak, ki ga Golavšek in Kuder nista opazila. V trenutku, ko je vozil koleselj čez progo, je treščila vanj loko- motiva s tako silo, da ga je razpolovila. Golavška in sprednji del koleslja je vrglo s proge. Lokomotiva je zagrabila zadnji del koleslja, Kuder pa je obvisel na odbijačih. Kudra in zadnji del koles- lja je vlekla lokomotiva še kakih 400 m daleč, nato pa se je vlak ustavil. Kudru je zdrobilo lobanjo, zlomilo mu je desno roko v ramenu, dobil pa je tudi več tež- kih poškodb na prsih in' trebuhu. Go- lavšek je dobil več ran na glavi in si je tudi zlomil več reber. Konju, ki je bil vprežen v koleselj, je lokomotiva zdro- bila zadnjo levo nogo. Konja je moral pozneje konjač ubiti. Golavška in Ku- dra so prepeljali z reševalnim avtomobi- lom v celjsko bolnico. Golavškove po- škodbe niso smrtno nevarne. Kuder, ci- gar stanje je bilo brezupno, pa je v ce- trtek zjutraj izdihnil. Cenj. damam vljudno sporocam, da sem olvorifa trixerski salon xa dame v Cefju, Mariborsfca cesla 28. Izvrševala bom vsa v to stroko spadajoča dela vestno in po zmernih cenah ter se cenj. damam vljudno priporočam. fCrisfan Anica c Obupno dejanje težko bolnega mo/a. V sredo okrog 21. je skocil 36-letni Jo- sip Falant, sin kočarice iz Hramš pri Veliki Pirešici, ki se je zdravil v celjski bolnici, z okna v prvem nadstropju bol- nice v globino. Pri padcu na tla mu je počila lobanja, zlomil pa si je tudi če- ljust. Falant je na mestu izdihnil. Ne- srečnež je bolehal za tuberkulozo in so mu bili dnevi že šteti. Dejanje je izvršil v hipni duševni zmedenosti. c Smrteu padec s češnje. V petek 16. t. m. popoldne se je povzpela 37 letna dninarjeva žena Marija Podrepškova, ki je stanovala na Cesti na grad 40, doma na češnjo, da bi obirala češnje za gospo- dinjo. Na veji je Podrepškovi nenadno spodrsnilo. Podrepškova je padla osem metrov globoko. r^-1--J ¦¦-- je p trebuhom na plot in tarn obvisela. Dobila je težke notranje poškodbe. Prepeljali so jo v celjsko bolnico, kjer je v ponedeljek zjutraj podlegla poškodbam. Podrep- škova je zapustila moža s trenv nepre- skrbljenimi otroki. c Iz starokutoliske cerkve. Na Vidov dan 28. t. m. bo maša zadušnica za padle junake ob pol 9. Na prazn/k apostolov dne 29. t. m. in v nedeljo dne 2. julija bo služba božja po običaju ob 9., dne 9. julija ne bo službe božje, od 16. julija dalje pa bo zopet redna služba božja vsako nedeljo in praznik. c Raziskovalec radijskih motenj je prispel v Celje in bo ostal tu nekaj dni. Radijski naročniki, ki jim motijo radij- ski sprejem razni motilci, a tega še niso prijavili, naj se takoj zglasijo v brzo- javni centrali na celjski pošti. c Deloviii trg. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 508 brezpo- selnih (445 moških in 63 žensk) naspro- ti 514 (457 moškim in 57 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobijo 4 urarji, 2 zlatarja, po 1 frizer, krojač in žagar, 6 hlapcev, 4 poljski delavci, 13 kuharic, 4 kmečke dekle, 3 služkinje, po 2 go- spodinji in postrežnici ter po 1 nataka- rica in sobarica. c Aleksandrov dorn v Logarski dolini bo dobil clcktrično luč, ki bo prvič za- svetila najbrž na Vidov dan 28. t. m. Električno napravo, ki jo bo poganjaia voda s slapa Palnika, gradi Savinjska podružnica SPD v Celju. Priljubljena planinska postojanka Aloksandrov doni bo odslej še vablivejša, ker bo številnim gostom nudila z električno razsvetljavo še prijetnejše bivanje. c V bolgarske planiiie popelje Sloven- sko planinsko društvo planince v času od 17. do 31. avgusta. Zanimanje za to potovanje je veliko; mnogo je že prijav- ljenih. Planince bodo spremljali prijetni bolgarski planinski tovaiiši. Preskrbljo- na bodo prevozna sredstva, udobna no- čišča v planinskih kočah, rezervirani bodo sedeži v vlakih in na parniku za one planince, ki se bodo odločili tudi za potovanje po Crnem morju v Carigrad. Cas prijave je do 30. junija. Program potovanja in pojasnila dobite pri Sa- vinjski podružnici SPD v Celju. c Za knjižnice v obmcjnih krajih na naši severni meji zbira Slovensko pla- ninsko društVo slovenske knjige. Da- rujte knjige, ki bi jih sarni lahko po- grešali, in jih izročite Savinjski podruž- nici SPD v Celju, ki jih bo s posredo- vanjem mariborske podružnice SPD po- slala v obmejne kraje. c Vse planinske koče v Triglaväkem pogorju bodo odprte od 28. t. m. dalje. Vse ostale planinske postojanke v Slo- veniji so itak že oskrbovane. Ob koncu junija se na široko razmahne planinski promet na naših prekrasnih Julijskih in Savinjskih Alpah. Za enodnevne izlete ob nedeljah in praznikih imajo Celjani na razpolago ugodne železniške in avto- busne zveze v vse smeri. Izletniški vlak (izletniške povratne vozovnice s 50% popusta!) proti Dravogradu odhaja iz Celja ob 4.45. Prikladen je za izlete na zahodno Pohorje, Peco, Plešivec, Golti (Mozirska koča), Smrekovec, v zgornjo Savinjsko in Logarsko dolino. V Smart- nem ob Paki ima vlak zvezo z direktnim avtobusom do Logarske doline, kamor prispe avtobus ob 7.30. Iz Logarske do- line se avtobus vrača ob 18.40 in ima zvezo na izletniski vlak, ki prihaja v Celje ob 21.50. Izkoristite najlepši letni cas za izlete po naši prekrasni Sloveniji! Podrobne ini'ormacije lahko dobite pri Savinjski podružnici SPD v Celju, hotel Bcli vol, I. nadstropje. c Priroenik za planince je lična knji- žica v žepni obliki, ki dobro služi vsa- kemu planincu. Vsebuje pravila planin- ske organizacije in vse važne podatke o naših planinskih postojankah, o obmej- nem prometu in član3kih ugodnostih, o prvi pomoči in reäevanju v gorah, o gorskih vodnikih in vodniških tarifah, o opremi, prehrani, orientaciji v planinah, markacijah, zaščitenih rastlinah in še o marsičem. Nabavna cena je malen- kostna. Knjižico dobite v pisarni SPD v Celju, hotel »Beli vol«, I. nadstropje. c Ob zaključku letošnjega protituber- kuloznega tedna se odbor protituberku- lige v Celju najiskrenejše zahvaljuje vsem darovalcem, zlasti pa industrijcem, trgovcem, obrtnikom, zdravnikom, od- vetnikom, profesorjem, učiteljem, urad- nikom, hišnim posestnikom in delavstvu, skratka vsakomur in vsem, ki so pripo- mogli do uspeha, ki ne bo zaostal za lanskim. Zahvaljujemo se tudi vsem da- mam, samarijankam in šolski mladini, ki so tako požrtvovalno sodelovali pri nabiralni akciji, in železničarski godbi za uspešno prirejeni promenadni kon- cert. V imenu lige in vseh jetičnih in po jetiki ogroženih, ki uživajo podporo in zdravstveno skrbstvo naj bo s tern vsem izrečena naša najtoplejša zahvala! — Odbor. c Namesto venca. na grob ge. Ivane Kolškove na Vranskem je poklonila Ema Lilekova v Celju 150 din Podpor- n emu društvu za uboge učence drž. real- ne gimnazije v Celju* c Očali z zlalim okvirom so bili naj- deni v Jenkovi ulici v Celju. Lastnik jih dobi pri pismonoši Vidmajerju. c Nočno lckarniško slnžbn ima od 24. do 30. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj«. c (Jasiiska čeU Olje. Od 25. t. m. do 1. julija ima službo II. vod. Iz obiinstva iudna napisna tabla Celjsko mestno aviobusno podjetje je namestilo na nekem hotelu, kjer ima svoje redno postajališče, novo napisno tablo, ki naj označuje, da je tarn po- staja. Napisna tabla je žolta. Na tej žol- f. podlagi pa so črke, katerih barva iz- gleda črna in vzbuja med ljudmi ne- voljo. Barva teh črk je v resnici modra, toda tako zelo temna, da so ljudje pre- pričani, da je barva table črno žolta. Ne glede na to, da zbuja ta sestava barv nepotrebne spomine na ono, kar je bilo in ne bo nikoli več, je zadeva tudi neokusna. Upamo, da se bo našel kdo, ki bo stvar uredil. —j— foirofsfvo x Zleta bolsarskili Junakov v HosEji se bo udeležilo okrog 100 pripadnikov I Sokolskega društva Celja-mtice. Odhod | i/ Celja bo v četrtek 6. julija. | i x Za zlet zagrebške sokolske župe, ki j bo v nedeljo 25. t. m. v Zagrebu, je odo- j brena četrtinska voznina. Legitimacije za znižano voznino se dobijo pri tajni- štvu Sokolskega društva Celja - matice. Vabimo Celjane, da se zleta, ki bo na Stadionu v Zagrebu, udeležijo v čim večjem številu. Odhod iz Celja z vlakom v nedeljo ob 5.45 zjutraj. x Sokolsko društvo Celje-matiea vabi članstvo, da se udeleži okrožnega sokol- skega nastopa, ki bo v nedeljo 25. t. m. v Sostanju. x Sokolsko društvd Store-Teliarje bo priredilo svoj letni nastop v nedeljo 2. julija. Nastopa se naj udeležijo pri- padniki Sokolskega drustva Celja - ma- tice v eim večjem številu. Isti dan bo tudi nastop Sokolskega društva v St. Juriju ob juž. žel. Opozarjamb tudi na ta nastop. x Sokolsko društvo Celje I. bo prire- dilo v nedeljo 2. julija cvetlični dan. Iz- kupiček je namenjen deci in naraščaju za triteden'sko gozdno solo (letovanje), ki jo bo priredila celjska sokolska župa v mesecu juliju in avgustu v Mozirju. — V nedeljo 16. julija ob 16. bo društven javen nastop na dvorišču Sokolskega doma v Gaberju. Pri nastopu bodo sodo- lovali vsi oddelki in meddruštvena vzor- na vrsta pod vodstvom olimpijskega prvaka br. Konrada Grilca. Po nastopu bo narodna veselica s plesom, šaljiv« pošto in nagradnim streljanjem. — V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. bo priredilo društvo na pred- vcčer, t. j. v torek 6. septembra, siav- nostno tclovMiino akadernijo. x Socialni. odsok starejšili sester so- kolskih društev Celja - matice in Celja I 1)0 omogočil sokolski deci v času od 1. do 22. julija letovanje v gozdni šoli v Lo- kali pri Mozirju. Za letovanje se je prijavilo nad 50 otrok in sicer iz Celja, Griž, z Gomilskega, iz Laškega in St. Pavla pri Preboidu. Siromašna deca — in te je nad polovico — bo letovala brezplačno, kar bo omogočila predvaem podpora socialnega odseka starejših se- sctr, dalje podpora sokolskih društev Celja-matice, Celja I in drugih bratskih edinic. Vsem plemenitim dobrotnikom in prijateljem mladine, ki so bodisi a denarjem ali blagom, bodisi z delom pod- pirali odsek, izrekamo prisrčno zahvalo. Prosimo pa še nadaljnje naklonjenosti in podpore, da bo mogel odsek še uspeš- nejše delovati na socialnem področju. Vsem, ki si hočejo ogledati delo v gozd- ni soli in žele preživeti nekaj prijetnih uric med našo sokolsko deco, pa kliče- mo: Na veselo svidenje v gozdni soli ob bistri Savinji! Na razpolago so tudi prenočišča pod šotori. Iz naših kraiev Konjfce Pohod nationalislov v koniiski stez Obveščeni smo iz Ljubljane, da se je osnoval odbor nacionalnih delavcev is Ljubljane, z ViČa in iz okolice, ki mia nalogo organizirati velik izlet v n-\s srez. Kdor koli je bil v lepem konjiškem srezu, si želi äe enkrat nazaj in h'jce ta lepi srez pokazati svojim prijateljem. Zato so si prijatelji konjiškega sreza zamislili ta veliki izlet, ki ga namera- vajo imenovati »Pohod nacionalistov v konjiški srez«. Izlet bo v dveh skupinah. Prva bo obiskala trg v soboto 29. julija, druga v nedeljo 30. julija. Povabljeni bodo na ta izlet vsi nacionalisti iz vseh srezov dravske banovine. Vsak srez bo zasto- pan po svojih odposlancih. Zadevne in- formacije daje g. Andrej Uršič, abs. ju- rist v Ljubljani, Kazina II. Prosimo vsa nacionalna društva v dravski banovini, zlasti v bližnjih sre- zih, da bi ta dan ne prirejala nobenih večjih prireditev, da bo tako omogočena čim lepäa udeležba. Posebno opozarjamo ljubitelje in kupce dobrih vin, da porabijo priliko in se udeležijo tega izleta, ker bi konjiški vinogradniki zelo radi vnovčili svoja dobra konjiška vina. Opozarjamo prebivalstvo konjiškega sreza, da se pripravi na dostojen spre- jem gostov, ker bo ta izlet velikega na- cionalnega in tudi tujsko prometnega pomena. Izletniki nameravajo obiskati Vitanje, Stranice, Zreče, Konjice, Oplot- nico, Tepanje, Loče in Ziče. Med izletni- ki bodo zastopani vsi sloji. Prebivalci pod lepim zelenim Pohor- jem bodo ta dan pokazali svojo pravo slovensko gostoljubnost. k Domišljavemu ^ospodu, ki mi3li üa nas vse lahko terorizira in da sme ob povsem neprimernih prilikah in na zelo neprimernem kraju govoriti razne nesla- nosti ter zlivati svojo priznano zlobo in hudobijo, moramo vendar enkrat pove- dati, da je ljudem zelo vseeno, kaj on j misli in govori. .Nihče se več ne zmeni za njcgovo zlobno brbljanje. Vsi po- šteni možje njegove nekdanje okolice so ' mu obrnili hrbet, celo nekdaj splošni strah pred njim je skopnel. Pametni j ljudje ga imenujejo Antikrist. Liboi e Lihojsko piimo ^ Liboje," 23. junija. Minilo je že leto dni, odkar je pre- nehal obratovati Praprotnikov rudnik v Libojah. Nekateri domačini, ki so bili zaposleni pri tern rudniku, so pri rudni- ku v Pečovniku pri Celju in hodijo vsak dan tja na delo. Drugi so si poiskali za- poslitve v rudniku Kreki v Bosni. Toda po nekaj mesecih zaposlitve so se vrnilr skoraj vsi domov, ker ni bilo mogoče iz- hajati z nizko mezdo in skrbeti za svoj- ce, ki so ostali doma. Ti domačini so sedaj brezposelni ter preživljajo sebe in svoje družine le za silo s svojimi sred- stvi, kadar dobijo kje kakšno zaposlitev. Njihove družine živijo v bedi. Njihovi otroci stradajo. Glad si akušajo sedaj utešiti z napol zrelimi borovnicami. Kakšni bodo ti že itak slabotnä otroci, ce se ne bodo pristojni činitelji pobri- gali za očete teh revežev in jim pre- skrbeli dela! Gozd jim je v teh težkih dneh še edini dobrotnik, iz katerega črpajo vsakdanje pičle dohodke — drva, gobe, borovnice in jagode. Pa tudi to se težko spravi v denar. Protituberkulozni teden je za nami. Tudi v tem sestradanem kraju se je v ta na- men nekaj nabralo, ker se zavedamo, da bomo mogoče še kdaj potrebovali proti- tubcrkulozno ligo. Ce pojde tako dalje, si jo bomo morali sami ustanoviti v na- ^em kraju, kajti pacentov bo dovolj, ker je teren žal zelo ugoden za širjenje jetike. Zadnji teden v maju smo pokopali 781etnega posestnika Andreja Vizjaka. Bil je 30 let občin3ki odbornik in prav toliko let odbornik krajevnega solskega odbora in zadnjih 20 let »šolski oče«. Kljub slabemu vremenu ga je spremilo na njegovi zadnji poti mnogo ljudi in tudj šolske mladine z učiteljstvom, ki mu je izkazala za vse njegove dobrote zadnjo cast. Upokojeni šolski upravitelj petrovški in dolgoletni šolski upravitelj libojski g. Rudolf Wudler je poklonil za libojske solar je 100 din namesto cvetja na grob blagemu pokojniku, za kar se mu Libojčani najlepše zahvaljujemo. Trideset let se že vleče vprašanje zi- danja sole v Libojah. Mnogo papirja se je popisalo na ta račun. A danes smo tarn, kjer smo bili pred tridesetimi leti. Štev. 26. »NOVA DOBA« 23. VI. 1939 Stran 5 Vsaka občinska uprava se otresa te za- deve toliko časa, da nastopi nova upra- va. Vsaki upravi je ta zadeva kislo ja- bolko. Libojska šola je prava kulturna sramota ne samo za našo občino, marveč tudi za ves okraj. To solo poseča dnev- no 160 otrok. Razredi so neprimerni, majhni, nizki in temni ter natrpani s starimi zglodanimi klopmi. Po 5 do 6 otrok mora sedeti v eni klopi. V takih razmerah ni čudno, da je zdravstveno stanje otrok nepovoljno in da se skoraj vsako leto razpasejo nalezljive bolezni. Ne maramo navajati še vseh ostalih ne- dostakov, ki se skrivajb v današnji šoli. Upamo pa, da bodo te vrstice zbudile vse one činitelje, ki sta jim zdravje in napredek naše že itak slabotne mladine pri srcu. Za dosego tega cilja naj nam ne bo nobena žrtev prevelika! Iv. Peter v fav. dof. št Javni nastop Sokolskega društva v St. Petru bo, kakor smo že poročali, v nedeljo dne 25. t. m. Letošnji javni na- stop je združen s tekmo dece žalskega okrožja, ki bo dopoldne. Popoldne bo javen nastop vseh oddelkov, po nastopu pa veselica. Sodelovala bo godba na pi- hala. Vsakoletni javni nastop v St. Pe- tru vedno znova privablja sosednja brat- ska društva ter nacionalno in Sokolu naklonjeno občinstvo. Tudi letos bratsko vabimo vsakogar, da prihiti med nas v St. Peter, da skupno izpovemo, da smo in ostanemo hrabri borci Tyrseve ideje. št Slovo #. Adolf a Carmana. Dne 21. t. m. nas je zapustil železniški uradnik g. Adolf Carman, ki je premeščen kot šef stanice v Smarje pri Jelšah. Na predvečer odhoda so se zbrali njegovi prijatelji v restavraciji g. Sribarja, da se skupno poslovijo od svojega sokol- skega brata, neumornega, navdušenega pevca in iskrenega tovariša. V imenu Sokolskega društva se je poslovil brat starešina Edo Sribar. Zahvalil se mu je za vse nesebicno delo, ki ga je izvršil v teku 9 let. Saj je bil dolgoletni blagajnik društva in je vodil te posle vzorno. V imenu pevskega zbora društva » Savin j- ski zvon« sta se poslovila zborovodja g. Lojze Ašič in1 predsednik Vinko Ušen. V imenu osebja železniške postaje se je poslovil šef g. Ivan Rebol, ki se je za- hvalil g. Carmanu za vestno in marljivo službovanje ter mu poželcl vso sreco na novem službenem mestu. Večner je po- tekel v prijateljskem in bratskem raz- položenju. Pevsko društvo je zapelo ne- ka"1" lepih narodnih pesmi. št Osebna vest. Iz St. Vida-Vižmarij je premeščen uradniški pripravnik g. Nikolaj Hvastja na našo železniško po- stajo. -^elimo mu obilo uspehov in da bi se med nami Sentpetrčani dobro počutil. Iv. iurii ob Taboru Ofvorifev Sokolskega doma Sv. Jurij ob T., 23. junija. V nedeljo 2. julija bo ena največjih sokolskih prireditev. Agilna Sokolska četa v _t. Juriju ob Taboru bo slovesno otvorila svoj krasni dom, ki je plod po- žrtvovalnega in neumornega dela nje- nih članov. Dom je ena izmed najlepših sokolskih stavb. Zgrajen je moderno in ustreza vsem telesno vzgojnim potre- bam. Maloštevilna, a klena četa si je pred leti stavila v program Petrove pet- letke gradnjo lastnega doma. Ta cilj bo 2. julija ovekovečen z otvo- ritvijo Sokolskega doma ter širnega in lepega telovadišča, za katerega bi nas lahko zavidalo marsikatero mestno dru- štvo. Slavnost je združena s sokolskim okrožnim zletom. Sodelovala bo najbrž tudi naša hrabra vojska, ki pri vseh siičnih naatopih vzbuja največje spošto- vanje in priZnanje ter patriotske mani- festacije. Da moralno in gmotno podpremo po- gumno ceto, je dolžnost vse nacionalne in sokolsko cuteče javnosti ter bratskih društev od bhzu in daleč, da se v naj- večjem številu udeležijo slavnosti in s svojo navzočnostjo manifestirajo za ide- jo sokolstva ter za narod in državo. Slovenigradec s Tragična smrt ključavničarskega vajenca,. V torek okrog 17. se je peljal 14-letni Alojz Brišnik, vajenec pri klju- čavničarskem mojstru Rinku v Slovenj- gradcu, na železniško postajo po blago. Ko se je odpeljal kmalu nato s postaje, je privozil proti postaji osebni avto me- hanika Tišlerja iz Slovenjgradca. Avto je šofiral gostilničar Jakob Kajfež. Vo- zil je pravllno po desni, Brišnik pa na- pačno po levi strani ceste. Kajfež se je kolesu v zadnjem hipu ognil in je za- vozil popolnoma do cestnega roba, vendar pa ni mogel več preprečiti ne- sreče. Sprednji del avtomobila je zadel Brišnika z vso silo v glavo ter mu zdro- bil lobanjo in spodnjo čeljust. Nesreč- než se je takoj zgrudil s kolesa in je na mestu izdihnil. Brišnik je bil tri dni pred nesrečo dopolnil 14. lcto in je bil šele dva dni pri svojem mojstru v uku. Laško Dveletna ekonomska bilanca sedaniih obänskih go* podarjev Laško, 23. junija. Da bo imelo občinstvo popoln vpo- gled v občinsko gospodarstvo sedanjih oblastnikov, je potrebno, da podamo točno računsko bilanco po podatkih iz proračunov za 1. 1938.-39. in1 1939.-40., ker si bo občinstvo le na ta način lahko ustvarilo jasno sliko o razliki med go- spodarjenjem ene in drüge politične skupine v Laškem: Stanarina 4 nameščencev 22.800 din, 3 občinski lokali (po 200 din) 14.400 din, vzdrževanje sreskega načelstva 33.221 din, najemnina ostalih drž. prostorov za 1. 1938.-39. 11.000 din, nesmiselni na- kup skalovitega »Divjega farovža« (v 1. 1937.) 15.000 din, županska plača 16.800 din, prezidave občinskih poslo- pij 60.000 din, prispevek države k sta- narini sreskega načelstva 3.600 din, podpora prosvetnemu društvu 4.200 din, subvencija Jegličevemu akademskemu domu v Ljubljani 1.250 din, subvencija Slomškovemu akademskemu domu v Ma- riboru 500 din, letna nagrada mestne- mu organistu (letos na novo, ko so cer- kvi vrnili zaklad 200 milijonov din) 2.400 din, plača šolskega uslužbenca K. (za račun postavke 8-1) 14.400 din, podpore brezposelnim 20.000 din, sku- paj 219.571 din. V tej vsoti pa niso vštete občinske doklade, vodarinske takse in trošarine onih tovarn, ki so jih naši kratkovidni gospodarji prepovedali zgraditi na na- šem teritoriju. Dalje niso v tej vsoti všteti prihranki, ki jih je zapustil prej- šnji občinski odbor. Tako bi dobili krasno vsoto nad 300.000 din, od katere se 219.571 din scdaj brezplodno troši. S to vsoto bi občinska uprava lahko izvr- šila s pomočjo subvencije banovine (event, brezobrestoega posojila) nakup graščine in izvedla vse nadzidave, ka- mor bi se vselili vsi laški uradi, ki bi nudili občini take dohodke, da bi bila graščina v kratki dobi popolnoma amor- tizirana. Pri vsem tern bi našli naši brezposelni daljšo zaposlitev, omilila bi se v našem kraju tezka stanovanjska kriza in pocenila bi se stanovanja. Za . :dno bi bile odstranjene nevarnosti odpovedi lokalov državnim uradom po zasebnih hišnih posestnikih, objekt sam pa bi predstavljal impozantno zgradbo, ki bi odgovarjala z adaptacijami vsem higienskim in estetskim pogojem. To krasno zamisel je imel bivši žu- pan g. dr. Roš, a mu je razvoj prilik preprečil izvedbo te koristne in donosne lokalne gospodarske potcze. Poleg tega je imel v načrtu gradnjo uradniške sta- novanjske hiše, v sporazumu z občino Sv. Krištof gradnjo moderne sirotišni- ce, v okviru osebne iniciative (kar je pogoj za uspešno prosperiteto) gradnjo prostozračnega bazena, od katerega bi imela — in to brez rizika — tudi občina ogromne dohodke, s katerimi bi se raz- voj Laškega le še bolj pospešil. Stremel je dalje po nujno potrebni prestavitvi živinjskega sejmišča iz središča meata iz higienskih in tujsko prometnih razlo- gov in po preureditvi tega prostora v otroško igrišče. Nadalje je zastopal tezCT regulacije Savinje od spodaj navzgor, kar je za neoviran odtok s tehničnega stališča tudi edino pravilno, s čimer bi bil laški odsek vključen že v I. etapo regulacijskih del Savinje. Nameraval je izvesti regulacijo in pokritje potoka Zi- kovce, zgraditev sportnega igrišča, po- globitev cestnih podvozov, zgraditev javnega stranišča in javne mcstne klav- nice, pri čemer bi bila omogočena pre- ciznejša kontrola živine in cen mesa, lstočasno pa bi naše mesto tudi v higi- enskem pogledu stopilo za velik korak naprej v svojem razvoju. Potegoval se je tudi za postavitev avtomatske tele- fonske centrale v Celju s priključkom našega mesta. Kakor smo čitali, je kre- dit za to centralo odobren, ali brez pri- ključka Laškega. Gospodje na občini nimajo smisla za tako velevažno in sodobno gospodarsko potezo, ker so menda le strokovnjaki za sekanje alej, j prepovedi zidanja tovarn, hotelov, briv- nic itd., za prirejanje taborov in efekt- nih loterij, otvarjanje konzumov in za svojevrstno izvažanje živine. za nastavi- tev čistokrvnih po raznih službicah, za preganjanje naprednega življa in trgo- vanje s hranilnimi knjižicami po izven- posvetni osebi, pri čemer se neki go- spod izraža: »Pri vsem tern si umijem roke, ker ima vso zadevo v rokah g. kaplan sam!« Takšna je bilanca občinskega gospo- darstva v poslednjih letih. Mi smo pre- pričani, da se bo moralo kolo časa da- nes ali jutri zasukati za 180 stopinj na- prej, ker takšnega stanja ni mogoče dol- go trpeti. Na čelu občinskega gospodar- stva nam je potreben mož z avtoriteto in energijo, ki bo dorasel vsem nalogam in imel kvalifikacije ter sposobnosti za tako odgovorno mesto. Niti najmanj ne dvomimo, da je g. dr. Roš mož takega kova, saj je v svoji dobi županovanja z deli, ki jih pri primerjavi naravnost občudujemo, dokazal, da je znal pri sleherni svoji in svojih sodelavcev zami- sli vedno najti tudi način in sredstva za realizacijo še tako velike stvari. Do- kazi so tu, da mu njegovi predhodniki, še manj pa njegovi nasledniki niso do- rasli. Edini smo si, da potrebujemo pravega moža na pravem mestu v pro- speh našega lepega mesta. Ogromna razlika v ob- iinikem goipodarifvu Laško, 23. junija. Ob priliki občinskih volitev 1. 1936. so dr. R. očitali v javnosti, časopisju, le- takih, shodih strahotne gospodarske na- pake pri nakupu graščine, gradnji vodo- voda, asfaltaciji cest in ulic, gradnji raznih poslopij, Sokolskega doma in vsega, kar je z njim v zvezi, o preganja- njih, o gasilski četi v zvezi z gradbenim lesom itd. Sedaj pa poglejmo dejaneko stvari v obraz: Ko bi ne bilo v Laškem nikdar 15 letnega delovanja občinskega odbora z dr, R. na čelu, bi ne imeli La- ščani v interesu higiene, estetike, tuj- skega prometa, industrije, obrtništva; uradništva in drugih gospodarskih čini- teljev ne 14 km dolgega vodovoda, ne asfaltacije ulic, ne impozantnega Sokol- skega doma, ne gospodarskega procvita nove pivovarne (iz katere črpa sedanji občinski odbor mastne trošarine in vo- dovodne pristojbine). Izvedel je teme- Ijito regulacijo Vrtne ulice, dal inicia- livo za zgraditev vremenske hišice, oskrbel obnovo mostu, dosegel zgradi- tev falske transformatorske postaje in opremo našega mesta z moderno elek- trično razsvetljavo, oskrbel kanalizacijo potočka mimo Hrasteljeve hiše (in mu odrezal velik kos kruha), zgradil moder- no Masarykovo nabrežjc, dal iniciativo za gradnjo neštetih modernih stavb v Laškem in izvedel sodobno razširitev ceste Laško—Rimske toplice. Njcgova glavna zasluga je ustanovitev sreskega načelstva v Laškem, od katerega imajo korist v prvi vrsti uradniki vseh ostalih uradov, kakor tudi obrtniki in hišni po- sestniki. Kolo časa se je po vseh teh ogromnih uspehih zasukalo za 180 stopinj in na krmilo občine so prišli ljudje vseh mo- gočih barv, brez ekonomskih pobud in stremljenj. Sedaj prehajajo že v tretje leto gospodarjenja, a niso realizirali do danes niti enega izmed javnih del, o katerih so se znali tako zelo široko- ustiti pri volitvah 1. 1936. Kritizirali so asfaltacijo ulic, a ne znajo niti izbrati pravega materiala za gramozenje cest in ulic. Kako bi le izgledal asfalt in sam način realizacije projekta asfaltacije v zvezi s sredstvi, ki so bila na razpolago! Kakor izgleda, gospodje nimajo časa, da bi odstranili bujno cvetočo travo z naših ulic. Z občinskimi objekti tako sijajno štedijo, da stoje na lesenem ko- ridorju mostu ob deževnih dnevih mla- kuže, ker rajši odpuste kakega starega Volavška iz službe, namesto da bi re- veža zaposlili pri očiščevalnih delih. V kratkem bomo laški davkoplačevalci lahko plačevali nove mostnice. Obljubljali so izvedbo regulacije Sa- vinje, toda davkoplačevalci bodo že 7»etič plačevali gramoz, ki je bil odplav- Ijen. Dve leti že mažejo cesto Smarjeta —Rimske toplice, a še niti v temelju ni gotova. Kje je onih 80.000 do 100.000 din, ki jih je po mnenju D. prihranil cestni odbor z ureditvijo odseka onkraj termalnega bazena v Rimskih toplicah? S tern denarjem bi dela lahko vsaj za nekaj mesecev nadaljevali, na žalost pa navedeni odsek še sam ni urejen. .. Trajnostna doba asfalta je končana. Ko- liko let ga še misli sedanji občinski od- bor krpati? Kritizirali so asfalt, a nji- hove krpe ne vzdrže več kot eno leto. Vprašamo jih javno, kje in na kak na- čin mislijo najti sredstva za popolno obnovo asfalta? Ali so z ozirom na dobre zveze z banovino dosegljive kakä- ne subvencije, kakor je to svojčas do- segla krajevna JNS? Ali morda name« ravajo kak manever z Okrajno hranil- nico v Laškem, kakor čujemo po laških ulicah? Docela so skritizirali tudi naš vo- dovod. Niso pa niti tolikšni strokovnja- kii, da bi znali odstranjevati malenkost- nc napake, ki se redno dogajajo pri takšnih projektih. Ce že tega ne morete kako bi vi sami novega gradili. Vodo- vodne postavke v občinskem poračunu se vsako leto večajo, napake pa ostajajo. Te postavke so letos kar za 8000 din večje od lanskih. Leta 1937. ste bill sil- no navdušeni za vodovodno revizijo; da- nes bi bila taka revizija zanimivejša. Zadnje case se otvarjajo po Laškem rao- derni angleški klozeti, prhe in kopalnice, tudi v bližini raznih trgovin in konzu- mov. Ze danes smo tudi radovedni, ko- liko pip in klozetov bo imel bodoči pro- svetni dom in kako je z vodarinskimi taksami v okolici župnišča in kaplanije? Pričakujemo v najkrajšem času vodo- vodne revizije po vseh laških hišah, oglejte si pa tudi vrtove, hleve, kleti in hotelske pralnice. Zakaj se vključi vodovodni števec novemu podjetju, ki zaposluje preko 30 delavcev, dočim lah- ko trošijo vodo po mili volji mesarski milijonarji in drugi? V občinskem proračunu je postavka 300 din za popravilo pokopališča (lani 200 din), a je severovzhodni vogal po- polnoma razrušen. G. kaplan menda ne najde več časa, da bi ga spravil v do- stojno stanje, pač pa ga vidimo v ho- telu ob tričetrt na 1 ponoči v družbi z D., kjer prebirata »Novo dobo«. Cudna je tudi zadeva okoli nakupa graščine. L. 1936. so jadikovali zaradi vsote 1,190.000 din, zadnja ponudba se je glasila na 600.000 din (brez nekate- rih gozdnih kompleksov) in še vedno po- trpežljivo prenašajo v občinskem prora- unu postavke: za sresko načelstvo 17.680 din (lani 15.541 din), za ostale urade 11.0000 din in za stanarino 4 na- meščencev 9.600 din, kar znese okroglo 40.000 din letno. Ze s to vsoto bi v nekaj letih odplačali graščino. Poleg tega bi občina premestila svoje urade vanjo, od starega poslopja pa prejemala sta- naiino. Z nadzidavami bi se posrečilo koncentrirati v graščini vse ostale ura- de (orožniško postajo, financno kontrolo, cestni odbor, pošto) in bi od vseh teh uadov prejemala občina tudi htanarino. Sijajno gospodarijo tudi pri občini sami. Dolga leta je plačeval g. Prinčič za lokal 300 din mesečno, a so ga ven- darle zamenjali s krojačem, ki plačuje 150 din mesečno. Drugi obrtnik plačuje 130 din mesečno. Tretji lokal je prazen že okoli 15 mesecev. Ce računamo za vse tri lokale po pravilni kalkulaciji 200 din mesečno, vidimo, da je občina.oškodo- vana samo v enem letu za 3.840 din. Maline so sladko, a trnjevo sadje. Brez'trnjaintezkoC uživate raalinov bonbon 505 s črto. ZAOKO-ČRTA ZAOKUS-AROMA Proizvaja UNION Zagreb Stran 6 »NOVA DOBA« 23. VI. 1939 Stev. 26. Vprašamo tudi, ali je res potrebna na- bava nove tehtnice? Letošnja postavka v proračunu znaša kar 6.500 din. V proračunu vidimo nadalje postavko 12.000 din za pokritje potoka Zikovce (vsa prejšnja leta je bilo v proračunu po 10.000 dm). Ali res ni mogoče s temi postavkami končno že izvesti preložitev in pokritje tega potoka in odstraniti smrad v središču mesta? -— V proraču- nu je postavka 1.2Ö0 din za ohranitev starh spomenikov, dočim zidovje zgodo- vinskega starega gradu s stolpom vred razpada. Brezposelni imajo v proračunu po- stavko 10.000 din. Ne vemo, kje so se izvršila kaka javna dela v zvezi s to postavko. Za asanacijo vasi je določe- nih 5.000 din, za ceste 25.000 din, za vzdrževanje mostov pa 2.500 din (letos so zgradili docela nov most na odcepu ceste v St. Lenart, kjer so bližnje Stopce z rojstnim krajem župana). Za osebne razglase pri cerkvah je določe- nih 650 din; ne vemo, katere osebe so deležne tega zneska. Postavka za čišče- nje vodnjakov in potokov znaša 500 din. Sedanji občinski odbor sc nikakor ne more ponašati z novim parkom, novim zidom pri gostilni Sket in kamenitim stopniščem pod Gorico, ker so to dela Olepševalnega društva. Tudi renovacija občinske ubožnicc je delo starejšega Tr. Pač pa je sedan'ja občinska uprava iz- dala za nove zapore in renovacijo bivše- ga marijagraškega občinskega poslopja že 60.000 din. Poleg tega je prejel žu- pan lani 8.400 din, letos pa ima v pro- računu zopet isto vsoto. Leta 1937. so kupili ničvredni skaloviti »Divji % fa- rovž« za ceno 15.000 din. Vse to da vsoto 91.800 din. Ker ste leta 1937. uganjali taka ju- I naštva po »Slov. domu«, smemo priča- j kovati, da se bo gromovnik »Slov. dorn« j po dveletnem mrtvilu vendarlc oglasil. j AVTO PEPEL LAŠKO popelje 28. t. m. na izlet na Sušak in Trsat. Odhod iz Laškega ob r/o6. zjutraj. Povratek s Sušaka 29. t. m. ob 16. Cena vožnje je din 140"-. Prijave do torka na : Pepel, Laško. Gornja tvrdka se priporoča raznim dru- Štvom, ki nameravajo prirediti avtobusne izlete v tuzemstvo in inozemstvo, da ji sta- vijo ponudbe. Priporoča se Srečko Pepel 1 Da bo še bolj zanimivo. Ponovno smo že poudarjali, da so ' polemike in kritike političnega, deloma pa tudi oseb- nega značaja naravnost potrebne za očuvanje človeških vrlin in dobrin. Po- litično udejstvovanje se često zlorablja za dosego določenih ciljev. Zlasti poli- tične zlorabe prihajajo najčešče do iz- raza v lokalnih aferah ter imajo pro- gramsko in delovno nasprotne skupine vcdno interes, da jih javno odkrivajo. V interesu prebivalstva in obče blaginje je, da se zadeve takega značaja pre- tvorijo iz prišepetavanja v konkretne oblike na podlagi vestno zbranih doka- zov in da se v taki obliki predočijo za- interesiranim osebam. Tako se nudi pri- zadetim na obeh straneh možno3t jav- nega zadoščenja. Politična stranka kot družabna formacija ali njihovi člani v tej službi imajo zlasti pri dejanjih na- sprotnikov, ki posredno ali neposredno izpostavljajo njihovo politicno skupino, nalogo, da jih spravijo v tok razčišče- nja in zaključkov, čeprav pri nevestno in površno zbranem dokaznem mate- rialu često tudi riskirajo osebno svobo- do in materialno oškodovanje. Vse to se pač dogaja z namenom, da se olajša poštenosti in pravici pot na dan. Ce se čutijo nekateri naši nasprotniki po vsem tern, kar smo objavili v poslednjih šte- vilkah »Nove dobe«, prizadeti in žele za- doščenja na najpristojnejšem mestu, povemo tern gospodom, da bomo tamkaj z zbranim gradivom in dokazili zahte- vali popolno razčiščenje vsega, kar želi dobršen del laškega in okoliškega pre- bivalstva. Ne dvomimo pa, da bo neka- tere gospode takrat še bolj bolela glava. 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 24. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 25. t. m. ob 16.30 in 20.30 film, pri katerem se boste nasmejali do solz: »Capriccio«. V glavnih vlogah Lilian Harvey, Pavel Kemp, Viktor Staal. Tednik. — Največji francoski umetniki Vera Korene, Jean Worms in Jean Galland so ustvarili re- mek delo o mednarodni špionaži »Rdeča plesalka«. Mata Hari? Ta velefilm, ki bo predvajan 28. t. m. ob 20.30 in 29. t. m. ob 16.30 in 20.30, mora vidc^i vsakdo. Hrastnik h Odkritja spomenika Viteškemu kra- lju Aleksandru I. Zedindtelju v Trbov- ljah se je udeležil 'hrastniki in dolski Sokol v zelo častnem številu. V nedeljo zjutraj je lepa povorka članstva in na- raščaja obeh društev krenila od Sokol- skega doma na postajo. Popoldnc pa je prispela v Trbovlje še druga močna sku- pina posetnikov. S tern so se Hrastniča- ni in Dolanci častno oddolžili spominu pokojnega vladarja. Pripominjamo pa, da so se v soboto zvečer med tukajšnjim prebivalstvom pojavili letaki z vsebino, ki indirektno skuša trboveljsko vsena- rodno svečanost omalovaževati in prika- zati kot povsem nekaj drugega nego je v resnici. Ti ljudje, ki jim tudi takš- na svečanost ni sveta, izpričujejo, da se ne zavedajo ogromnega pomena našega narodnega osvobojenja in svobode. Ce- prav opravljajo svoj posel propagande le v temi, smo jim že na sledu. Imeli bodo še priliko javno pokazati svoje »junaštvo«. h Trganje lepakov. Dalje časa že opa- zujemo, da so lepaki Sokolskega kina deležni posebne pozornosti izvestne sku- pine s »katoliškimi« načeli. Kolikor so mogli, so jih potrgali ali drugače odstra- nili. Te dni smo pa ujeli pri delu tičico, ki ji lepaki Sokolskega kina niso všeč. Je to vneta pripadnica in telovadka ne- kakih krožkov ali odsekov, kakor se že imenuje ona organizacija. Naša želja je, da bi v tej organizaciji gojili v smislu svojih katoliških in verskih načel več strpljivosti do bližnjega ne pa zlobnega sovraštva proti Sokolu. Vedo naj, da so tudi hrastniški Sokoli katoliki, ki oprav- ljajo svoje verske dolžnosti in imajo pravico do življenja, čeprav jih je tu- kajšnji g. vikar proglasil za brezverce. Trganje lepakov pa je tudi poškodovanje tuje lastnine in namenoma storjena ško- da svojemü bližnjemu. To dejanje ni samo po posvetnih, temveč tudi po cer- kvenih postavah greh. Toda nckatcri pripadniki omenjene organizacije ali krožka morda ne posvečajo grehu po- sebne pozornosti. Zidani most z Nesreča mladega kolesarja. Te dni se je vozil sinček železniškega uradnika S. na kolesu. Nesreča je hotela, da so se med vožnjo zlomile vilice na kolesu. Fant je padel s kolesa in se občutno po- škodoval. Sport - I/ločilna tekma mladin Celja in Maribora. Izločilna prvenstvena nogo- metna tekma med mladinama SK Celja in ISSK Maribora se bo pričela v nedo- ljo 25. t. m. ob 18. na Glaziji. V borbi za prvenstvo LNP bodo riastopili naj- boljši mladinski igralci obeh klubov. Zmagovalec bo nato igral proti mladini Ljubljane. Za srečanje vlada v Celju veliko zanimanje. * Teniški tiirnir v Celju, ki bi bil mo- ral biti v nedeljo v okviru olimpijskega dne, a je bil zaradi deževnega vremena preložen, bo v isti namen v nedeljo 25. t. m. s pričetkom ob 8. zjutraj na igri- ščih SK Celja v mestnem parku. Na tur- nirju bodo nastopili vsi celjski igralci. Za zmagovalca je določena diploma olimpijskega odbora. :: Olimpijski dan v Celju. V soboto 17. t. m. zvečer je bil v okviru olim- pijskega dne štafetni tek po mestu na 1250 m dolgi progi. Rezultat je nasled- nji: 1. SK Celje I 2.53.5; 2. Sokolsko društvo Celje-matica 2.57; 3. SK Celje II 3.03; 4. Olimp; 5. Jugoslavia; 6. Atle- tiki; 7. fantovski odsek. V nedeljo do- poldne je bil na Glaziji atletski miting v olimpijskem peteroboju za prehodni pokal tv. A. Mislej. Sodelovali so člani SK Celja in celjski člani ljubljanskega Primorja in sicer seniorji in omladinci. Rezultat je naslednji: 1. Urbančič (Pri- morje) 2362; 2. Jakec (Celje) 2157; 3. Martini (Primorje) 2103; 4. Stavbe (Ce- lje) 1838; 5. Katie (Celje) 1755; 6. boster (Celje) 1485. Teniški turnir je bil zaradi neugodnega vremena odpove- dan. Dopoldne je bil v okviru olimpij- skega dne v okoliški šoli table-teniški turnir, ki se ga je udeležilo 14 igralcev. Med moštvi je zmagal SK Celje (Lati- novič-Zorko), v doublu Milan in Schiffer (SK Celje), v singlu pa Alfred König Popoldne je priredil Klub slovenskih ko- lesarjev v Celju kolesarsko dirko na 36 km dolgi progi Celje—Gomilsko—Celje. Startalo je 8 dirkačev, na cilj jih je pri- spelo 7, dirkač Zupanc pa je zaradi de- fekta med vožnjo odstopil. Rezultati: 1. Jože Planinšek 1:2.30; 2. Oton Jer- nejc 1:2.30.5; 3. Janko Gregorič 1:2.31; 4. Jože Spajzer 1:2.32; 5. Mirko Fabjan 1:10.16. Prireditve v okviru olimpijske- ga dne je zaključil nogometni brzoturnir na Glaziji, ki mu je prisostvovalo okrog 400 gledalcev. Na tem turnirju je pre- pričevalno zmagala enajstorica SK Ce- lja. Prva tekma med Jugoslavijo in Atletiki je končala neodločeno 0:0. Kot zmagovalec je bila izžrebana Jugosla- vija. Nato je moštvo SK Celja prema- galo enajsLorico Olimpa s 3:0 (2:0). V tekmi premagancev je Olimp premagal Atletike z 2:0 (0:0), v tekmi zmago- valcev pa je enajstorica SK Celja pre- xnagala Jugoslavijo s 6:1 (2:0). * Teniška sekcija vabi vse, ki imajo veselje do igranja tenisa, da se prijavijo in vežbajo na igriščih v mestnem parku. Z ustalitvijo vremena so igrišča sedaj urejena in nudijo možncst rednega igra- nja. Vsem interesentom, predvsem za- četnikom sporočamo, da je stalno na razpolago učitelj. Mladino in odrasle va- bimo, da se prijavijo polnoštevilno, saj je prijavnina zelo nizka. :: Vsem, ki nameravajo igrati tenis, sporočamo, da ie teniška sekcija SK Ce- lja določila za letošnjo sezono nasled- nje cene: Dijaki in1 mladina do 14 let 50 din, nad 14 let 100 din, uradniki 150 din, ostali samostojni stanovi 200 din. * Atletska sekcija SK Celja poziva vse atlete, da se zanesljivo udeležijo treningov, ki bodo pod vodstvom tre- nerja g. Kleina v soboto popoldne in nedeljo dopoldne na Glaziji. Ker bo 2. julija tekmovanje za državno prvenstvo, je dolžnost vseh, da se temeljito pripra- vijo. —Načelnik. Ö E V E, J E ostanke raznih fazon, poceni prodaja Stermecki - Celje. BARVE LAKI FIRNEŽ COP I ČI S. HOLOBAR- CELJE SLIKARSTVO IN TRGOVINA BARV 3 deška kolesa za 5 — 14 If-tne, malo rabljena, po 350 — 450 din ugodno pr«oda mehanik R. PERDAN Celje, Mariborska c. 11, telefon 116. Trgovci - pozor! Transportna kolesa, izredno močna, najno- vejša izdelava, vsrsvetli deli kromirani, ce- na 1590 din, prodaja mehanik R. PERDAN Celje, Mariborska c. 11, telefon 116 Pletenine trpežne nogavioe kopaIne obleke vseh vrst po meri v pletilnici Pongračič, Celje, Slomškov trg 1 Gostilniiarii — pozor! Specialen polnomasten in okusen sir v hlehčkih ca. 1*50 kg dobite po nizki ceni pri tv. Karol loibner, Cef/e. Kralja Pe- tra cesla št. 77, telefon šf. 120. P r o s i m, poskusite ! VPRAŠANJE PREHRANE KOŽE sloni na notranjih in zunanjih kom- ponentah. Hranil- na moč aktivne- ga kolesterina - Solea - kreme je za prehrano ko- že važnejši či- n«tel)r kakor bi raogli slutifi. p*ieh>%orw koie Vino in sacf/evec prvovrstno sortirano od 60 litrov naprej razpošilja ; Posestvo „Grič" pri Mariboru. Sodarske pomočnike sprejme takoj ob dobyi plači, prosti hrani in stanoyanju za takojšen nastop Fran Re- pic, sodar, Ljubljana, Trnovo. Usaki osebi — družini nudi stalen zaslnžek »MÄBH«, pletilnica, Maribor, Orožnova 6 - Celje, Slomškov t^g 1 Lepa violina s škatlo SG poceni proda. Naslov v upravi lista. LOKAL primeren za trafiko, se odda. Kovač, Celje Razlagova 6. Soba in kuhinja za dve osebi, v mestu ali bližini mesta, se išče za 1. avgust. Naslov v upravi lista. 2 - sobno stanovanje s pritiklinami se odda na Ložnici 28. Na- jemnina 300 din mesečno. Vprašati pri g. Vidicu, jetniškern pazniku, Celje. HIŠA na Glavnem trgu št. 6 ugodno napro- daj. InformaciJG: Celje, Levstikova 4. I ali 2 dijaka sprejme v prihodnjem šolskem letu v prav dobro oskrbo in nadzorstvo Savelli, Celje, Cankarjeva 12. Nov radio aparat znamke „Orion", 5-cevni, se po ugodni ceni proda. Naslov v upravi lista. Oglašuite! $avini$ka posoiilnica u Zalcu REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje HMELJARJI! Nalagajte denar pri domačem zavodul Raöun Poštne hranilnloe St. 10-994 Brzojavi: „Posojilnioa" Telefon ši 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob delavnlkih od 8. do 12. in od 14. do 18., ob nodeljah do 9- do 11 Franjo Dolžan • Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalaciie strelovodne naprave Prevzema vsa * zgora] navedene stroke spadajoia dela in popravila — Cene zmerne — Postreiba totna in solidna Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe« odgovarja Kado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju