št. 10.
'-.?'».
¦ V' Gorici, v soboto dne 3. februvarija 1906.
Iihaja dvekrat ua teden, in sicor v sredo in soboto
gb 11. uri predpolduo ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novoni letu vred po poŠti pre-arnaaii ali v Gorioi na dom poSiljana:
vsa leto    .......13 K 20 h, ali gld. 600
pol leta........O  » 60  »   »    »   3-30
četrt leta.......3   » 40  »
Posamična Številke s^nrejo 10 vin.,. Naročnino sprejema upravništvo v te v. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Ha naroČila brez doposlaae na ročnim? se ne oziramo.
Oglasi jn. poslanice se računijo jjo_ petit-vrstah če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat'7 kr., 3-krat 6 kT vsata vrsta. Večkrat po dogodbi. ~ Večje črko po prostore
—  Reklame in  spisi v uredniškem  delu  15 kr. vrsta
—  Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od • govornost.
1-70
ulici Gabr §ček
Tečaj XXKVI.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavric.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nai>tr Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od fl. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadstr. na lev* v tiskarni.
HaroCnino in oglase je pladati loco Gorica.
D-^isi naj se pošiljajo le uredništvo. •       Naročnina,  reklamacije in druge reči, katere ne spadajo  v  delokrog  uredništva,   naj  se  pošiljajo   le upravniStvu.
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od .Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h aii gld. 100.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakami Schwarz v Šolski \ilici, Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22-~- v Trstu v tobakami LavrenSid na trgu delia Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it. »3. —
»Gor, Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Moljavec) tiska in zal.
Kazenski oddelek
na c. kr. okrajni sodniji v Gorici.
Odkar pašuje v kazenskem oddelku na c. kr. okrajni sodniji v Gorici sodni tajnik K. Covačig, čujemo pritožbe o tem oddelku zlasti v jezikovnem oziru. V >Soči« smo pisali o tem že nebroj-nokrat, potom interpelacij se je opozarjalo pravosodno ministerstvo, kako ostentativno se prezira pri imenovanem oddelku ravnopravnost slovenščine, od slovenske strani se čujejo dan na dan pritožbe — ali vse zaman.
Nič se ni izpremenilo. Nič ne veljajo pritožbe strank, pravnih zastopnikov, interpelacije, dvorni svetnik in predstojnik sodnij v Gorici je onemogel proti sodnemu tajniku, pravosodno ministerstvo je pod oblastjo tajnika — sploh zadnja instanca v vseh takih pritožbah je tajnik Covačig. Nemoteno prezira naprej slovenščino, narekuje laike zapisnike, izdaja laške razsodbe ter peha, kjer le more, slovenščino proč iz svoje dvoranice.
Rodom je Covačig Slovenec, od sv. Lucije je doma, največ posla je, umevno, s Slovenci — uraduje pa laško.
Po dolgih in hudih borbah smo si priborili Slovenci vendarle nekaj pravic našemu jeziku na sodnijah v Gorici. Spremenilo se je marsikaj, le v slavnem kazenskem oddelku okrajne sodnije je ostalo vse pri starem. Dandanašnji uradujejo laški sodni uradniki slovensko, pišejo slovenske zapisnike, izdajajo slovenske razsodbe — le Slo-' venec Covačig od Sv. Lucije je ostal ! trd, neizprosen v laščini.
Kdaj vendar to neha ? V drugi instanci imajo velike sitnosti radi tega. Kar pride od Covačiga gori, je vse laško, stranka pa slovenska. Pripeti se celo slučaj, da napišejo laško razsodbo xa notranje poslovanje, slovonsko izdajo stranki. Dvojno delo radi — kazenskega  oddelka  na  okrajni  oodniji.
Če ostane tam vse laško, se je pa zopet godila Slovencu krivica v jezikovnem oziru.
Takim razmeram mora biti vendar enkrat konec! Čas je že slednji, da se spoštuje in uvažuje naš jezik v vseh oddelkih na sodnijah v Gorici jednako!
Nekatere stranke se branijo podpisati slovenske zapisnike, druge jih podpisujejo. Slovenski odvetniki so se sicer že borili proti preziranju slovenskega jezika na Covačigevem oddelku, ali v zadnjem času je v tem pogledu vse nekam prerahlo, preobzirno — manjka odločnosti dr. Staniča. Potem bi bilo najbrže že malce drugače!
Gospod dvorni svetnik sicer vz-dihne včasih, da mora biti vendar le drugače na kazenskem oddelku okrajne sodnije, toda ostaja pa le vse pri starem. Menda se bojijo, da bi se dal Covačig penzijoni-rati, češ, kdo naj potem prevzame ta oddelek z ogromnim delom, kjer je treba velike spretnosti in dobre prakse, da se zmaguje sproti vse delo? Dandanašnji je nadomestljivo vse m tudi sodnega tajnika Covačiga se prav lahko nadomesti, težko menda le v preziranju slovenskega jezika!
Alternativa je ta: ali naj se priuči gospod tajnik jezikovne jednakoprav-nosti ali pa naj gre v pokoj, čeprav z naslovom: sodni svetnik.
Tako, kakor je, pa ne sme več ostati. Naveličani so Slovenci laščine v kazenskem oddelku na okrajni sodniji — iu te večne pritožbe morajo prenehati. Te pritc.be se zadevajo tudi pri-stranosti in nepristranosti, češ: kaj imam pričakovati od onega, ki zaničuje že moj jezik?
Gospod dvorni svetnik in višja sodnija v Trstu naj ukrenejo nemudoma vse potrebno.
V kratkem pogledamo malce tudi v trgovski oddelek okrožne sodnije, kjer se tudi še vedno preveč šopiri laščina.
Vpliv dogodkov na Ruskem
na izvoz lesa iz Avstrije v Rusijo.
(I. Rollett.)
Ako se vzame dandanašnji v roke kak časopis, je prvi pogled čitatelja obrnjen na poročila iz Moskve ali Petrograda. Prvi išče senzacije, drugi pa čita s skrbjo poročila, ki mu morejo v financijelnem dohodku škodovati. Tretji gleda v skrbeh ta poročila, ker se trese za dobrobit ljubega družinskega člana. Četrti uživa iz poročil škodoželjnost. Skratka: vse zre napeto dogodkom na Ruskem nasproti.
Nočem pa se spuščati v politična raz-motrivanja, ki stojijo daleč od mene, marveč hočem pokazati le v par besedah, k Iro more dandanašnji v dobi železnic, brzojava, tako-zvanega napredka itd. uplivati dobro in slabo stanje jedne države na delavnost druge države, čeprav je ta oddaljena za tisoče kilometrov. Seveda moram obupne razmere v Rusiji le najglobokeje obžalovati ter želeti kot človekoljub, da se vrnejo kmalu redni odnošaji. Reakcijo teh razmer pa morem presojati le z zelo omejenega obzorja, namreč le s stališča lesnega trgovca.
Nemiri na Ruskem so, čeprav se morda zdi komu neverjetno, uplivali, in ne le malenkost up,"na lesuo trgovino naše lepe domovine. V rokah imam izvozne tabele avstroogr-ske monarhije od 1. jan. do 30. okt. 1905. glede lesne trgovine.
Izvoz lesa Avstro-Ogrske je kazal doslej rastočo tendenco v svoji celoti. Skupna lesna zunanja trgovina je iznašala od januvarija do konca oktobra 1904. precejšnjo svoto me 87,079.095 v vrednosti 218,451.115 K; v istem času lani pa m<* 35,685.089 v vrednosti 211,041.732 K. Torej manj za okroglo 13.940 me lesnega eksporta.
Če se ta minus natančneje analizira, dobimo presenečujoče rezultate. Izvoz se je pomnožil pri surovem lesu za 1209 vagonov, pri dogah za 700 vagonov, pri različnih za <51 vagonov, znižal pa se za 15.970 vagonov, odtod gorenji minus. Razdeliti ta od-manjkljaj 15.970 vagonov, je glavna naloga.
Predaleč bi me vedlo, če bi delil to število na vse lesne izdelke. Hočem torej navesti le važnejše, v katerih ie zaznamovati največji odmanjkljaj.
Največ je odpadlo pri drvih z 2777 vagoni in pri mehki krojiini z 9441 vag. Ker nas zadeva največ krojnimi, si hočemo ogledati natančneje ta odpadek. Vidim, da izvira ta primanjkjaj iz eksporta v Rusijo in Nemčijo. V izvozni listi od jan. do konca teptem-bra 1903. se nahaja izvoz mehke krojnine v Rusijo zabeležen s 5949 vagoni, dočim je znašal tak izvoz v isti dobi leta 1903. okroglo 8024 vagonov; torej je odpadlo 2075 vagonov do zadnjega dne meseca septembra 1905,, katero odpadanje se do konca septembra 1905. v primeri z letom 1904. smnira na okroglo 4100 vagonov v relaciji z Rusijo glede mehke krojnine. Najbolj je prizadet pri tem izvoz zabojev. Tega odmanjkljaja okroglo 4000 vag. pa ni pripisati morda rusko-jappnski vojni, marveč v največji meri ruskim anarhističnim razmeram. Ti odnošaji so vzročili, da je Ba-tum, ruski centrum petrolejske industrije, fckoro v dveh tretjinah razdrt. V tem industrijskem središču pa dela sedaj komaj četrtina od prej.. Od takrat je tudi popolnoma ustavljen avstrijski izvoz z zaboji v Batuni. Pa da t Žid je ubit, ali Tartar in drugi so uničili Ba-tum. Iz tega je razvidno, kako anarhistične razmere v jedni državi uplivajo na obrt in trgovino druge neprizadete drŽave.
Ker pa znaša ves minus pri mehki krojnim 9441 vag., odmanjkljaj na izvozu tega lesa v Rusijo pa znaša okolu 4000 vag., mi preostaja še 5400 vag. v dokazovanje. Morda se povrnem na to, ko dobim eksportne liste za celo leto 1905.
Kdor pa bi rekel: kaj pa stori to, če je odpadlo par tisoč vag. izvoza pri številu 356.850 vag., Češ, to je komaj l°/0 vsega izvoznega prometa, bi mu odvrnil, da oni, ki izgubi svojega rednega odjemalca, ne misli takoj ustaviti svoje podjetje, marveč si išče odjemalstvo drugodi. Cena pritiska, kar se mora uvaževati toliko bolj, ker gre tudi za določen izvoz, za zaboje, in so ti zaboji le petrolejski. Vzemimo, da je od teh 4000 vag. le polovica petrolejskih zabojev, mora biti one-
Grof Monte Oristo.
napisal fllexandre Dumas.
(Dalje.)                                              j
»čujte, Hermina, mislim, da sem prav tako pogumen kakor fcak drug mož; ko pa potegnem iz žepa oni mali, obema tako dragi ključ, katerega ste dali vi pritrditi na zlat obroček, ko[ odprem vrata na stopnice, grem po stopnicah in opazim ob oknih medel sij svetlobe, tu se moram prijeti za zid in bi skoro kriknil... Mislil sem, da zblaznim.
„ Ko učno se zopet zavem, prestopim stopnico za stopnico, in jedino, česar nisem mogel premagati, je bilo močno trepetanje kolen. Toda ker sem moral hiteti, poskusim premagati tudi to slabost.
»Pridom do vrat, vodečih na vrt; poleg vrat je bila na zid naslonjena lopata. Pograbim jo in hitim naprej. Medla svetloba mi je razsvetljevala mojo nočno pot.
»November se je bližal svojemu koncu, vse listje na vrtu je izginilo, drevesa so bila samo še suha okostja z dolgimi rokami, in suho listje je šumelo pod mojimi nogami.
»Popolnoma se ine je polastil strah. Zdelo se mi je, da povsodi vidim Korza, in zato potegnem iz žepa svojo malo, nabasano pištolo.
»Posvetim s svetilko naokrog ; prostor je bil prazen.
»Svetilko pritrdim na viličasto vejo, katero sem opazil >;e leto poprej.
»Trava je bila tu okoli povsodi zelo gosta; jeseni se ni nihče brigal za to. Samo jedno golo mesto vzbudi mojo pozornost, da, tamkaj sem prekopal zemljo. Napravim se na delo..
..Končno je vendar prišla ta ura, katere sem Čakal tako! dolgo!
»Toda kakorkoli sem upal, kakorkoli sem kopal, kakorkoli' sem preiskal vse natanko, kakorkoli sem želel, da bi zadela lopata končno na odpor, vse je bilo zastonj. In vendar sem izkopal večjo jamo kakor prvič. Mislil sem, da sem se zmotil glede prostora, toda ne, spoznal sem drevesa, vse se je strinjalo tako natanko. Mrzel, oster veter je pihal med vejami suhih dreves, in vendar je pokrival moje čelo žareč pot strahu. Spomnim se, da me je bodalo zadelo v trenotku, ko sem hotel zemljo znova poteptati; pri tem sem se naslonil na staro ebeno-vinasto drevo, za menoj je bila majhna, umetna skala in pod njo klop, ki je služila šetalcem za počivališče. Čisto natanko sem vedel to, ker se je moja roka pri padanju dotaknila mrzlega kamna. Vse je bilo prav; skoro bi se zgrudil na tla, vendar zberem vse vsoje moči in prienem delo znova. Zopet nič, kovčega ni bilo tu."
»Kovčega ni bilo tu?" zamrmra Hermina, omamljena in preplašena.
,,Ne mislite, da sem se zmotil," nadaljuje Villeibrt: »ne. Preiskal sem ves prostor, misleč, da je morilec videl kovčeg, mislil, da je v njem zaklad in ga, opazivši svojo zmoto, zakopal na drugem mestu. Končno mi pride na misel, da morda ni bil niti toliko previden in je vrgel kovčeg v kak kot. Da se prepričam o tem, sem moral počakati dneva; vrnil sem se torej v hišo."
„0 moj Bog!"
»Zdani se, in znova preiščem prostor, kajti v temi bi se bil lahko varal. Več ko dvajset čevljev v kvadratu in več ko dva čevlja globoko prekopljem ;;emljo. Cel dan bi ,bil komaj zadostoval plačanemu človeku, da bi storil to, kar sem storil jaz v eni uri. A nič ne najdem, čisto nič.
»Zdaj preiščem močno vtripajočega srca ves vrt, široko odpirajo svoje oči. Tudi ta trud je bil tako brezuspešen kakor prvi, in vrnem se na. loko, noseč v prsih vse polno skrbij in dvomov. Ničesar več se nisem upal nadejati."
,,0," vsklikne gospa Danglars, »človek bi postal blazen!"
,,Upal sem Še trenotek," nadaljuje Villefort, a nisem bil tako srečen. Vendar sem zbral vse svoje moči ter osredotočil svoje misli na vprašanje, iz katerega vzroka je ta mož otrokovo truplo odnesel."
»A baj ste rekli sami," odvrne gospa Danglars, »da zato, da bi imel dokaz."
»Ej, ne, milostiya, to ne more biti teko; nihče ne hrani mrtvega trupla jedno leto, ampak gre k sodniji in celo zadevo naznani. Toda to se ni zgodilo."
„ Torej?..." vpraša Hermina vsa bleda.
»Torej za celo stvarjo tiči nekaj mnogo strašnejšega, mnogo usodnejšega; otrok morda živi, in morilec ga je rešil."
(»ospa Danglars strašno krikne in zgrabi Villefortove roke.
»Da bi bil moj otrok živ!" pravi. »Da bi bili mojega otroka pokopali živega, gospod! Midva nisva vedela gotovo, če je otrok mrtev, in vi ste ga pokopali! Ah!..."
Gospa Danglars se dvigne, grozeče pogleda kraljevega pro-kuratorja in s svojimi nežnimi rokami močno stisne njegovo roko.
»Kaj vem? To vam pravim, kakor bi vam povedal kaj drugega," odvrne Villefort s steklenim pogledom, ki je kazal, da je ta mož blizu tega, da zblazni.
„Ab, moje dete, moje ubogo dete!" vsklikne baronica, omahne v stol in zaduši svoj plač v robcu.
Prokurator se zopet zave ter spozna,, če hoče odvrniti od sebe to materinsko nevihto, ki se zbira nad njim, da mora seznaniti gospo najprej z grozo, katero čuti saiii.
mu, ki jih izdeluje, malo britko pri srcu. V 10 ton. vag. se naloži okoli 250O petrolejskih zabojev, torej odpad 2000 vag X 2500 zabojev znaša 5,000.000 zabojev. Vprašam, ali ne mora tak odmaujkljaj izvoza učinkovati le pri-tiskujoče na notranji konsum?
DOPISI.
S Krasa. — Pred par tedni sem si zopet ogledal ta zapuščeni skalnati svet, ali prevaril sem se, ko sem rekel, ta zapuščeni skalnati svet, ker časi se spreminjajo. Ko sem pred nekaterimi leti potoval po Krasu, ogledal sem si nekatere vasi, spadajoče pod komensko občino, seveda da nisem pozabil obiskati tudi Volčjigrajsko vas; ali joj, to je bilo groza, da bi se človek prijel za lase. Predno sem dospel do Tasi,senrse do celega utrudil, cesta^ pa kateri sem moral iti peš, je bila razsuta, da za vsako stopinjo, ko sem jo naredil, mi je bil opomin, da v tej vasi mora biti načelnik kakšne nazadnjaške klerikalne gospode slabega spomina. Ne samo ceste in poti so bile zapuščene, ampak tudi drugo, kakor n. pr., občinski vodnjaki, kakor je navadno, da vsako poletje pritiska suša ta skaloviti svet, in ako ne pade osem dnij dež, že so vodnjaki brez vode, in občinstvo se je moralo posluževati zasmrajene vode, katera-se steka po kanalih iz cele občine. Ali zakaj ? Zato ker vodnjaki niso držali vode, ker niso bili preskrbljeni s cevmi, da bi se lahko voda nalovila, zato ker ni bilo vstraj-nega in pogumnega moža na čelu občine, katerega dolžnost je, da skrbi za red in pravo v blagor celi občini. Ali občinstvo je kmalu spoznalo svojo napako, ter obrnilo je hrbet nesposobnemu načelništvu občine, in si izvolilo za svoje načelnike sposobne in pogumne možake modernega nazora, v katere občinstvo lahko zaupa za boljšo bodočnost v svoji občini, kjer lahko spoznajo njih sposobnost v tem kratkem času njihovega delovanja. Zdaj je občina preskrbljena s snažno pitno vodo, ceste so razširjene in popravljene, tudi vse druge stvari so v pravem redu, katere so v splošno korist občine. Seveda, da zahvala gre neutrud-\jivemu podžupanstvu y občini, katero ni pozabilo storiti svojo dolžnost.
Zvedel sem tudi, da se imajo vršiti v kratkejm času občinske volitve. Ob tej priliki hočem opozoriti volilce, da se ne dajo prevaliti od klerikalnih hujskačev, kateri imajo navado, da rogovilijo iz kraja v kraj ob takih priložnostih, ter da »i izvolijo v županstvo take može, kakor jih imajo zdaj, in kateri so vsega spoštovanja vredni. — Opazovalec.
Izpod ČHlia. — Dne 31. pr. m. se je ločil od nas vsespoštovani gospod Vinko Vodo-pivec, kaplan v Kamnjah. — Njegovo delovanje ostane vsem v dobrem spominu. V teku treh let, koje je prebil med nami, si je pridobil srca vseh občanov. In kaj bi ne — prej razburjeno klerikalno hujskanje je z njegovim prihodom zgubilo svojo ost. Geslo njegovega delovanja je bilo »koristiti domačim". — Nje-«ov oče je bil v Kamnjah rojen.
V Vrtovlnu na cesti se je novo starešinstvo zbralo ter mu stisnilo roko v slovo. S tem je dalo navzočemu župniku Koscu lekcijo — kako postopanje odobrava naše mirno ljudstvo. — Bog ga živi!          Podčavenci.
Domače in razne nouice.
Gg. naročnikom. — Potekel je prvi mesec 1906. leta. Naročniki, ki še niso plačali naročnine, z:j blagovolijo to storiti v kratkem. Zaostale naročnike prosimo kar najhitrejše poravnave. — Kdor ne plača lista pravočasno, mu ga ustavimo.
Kolesarsko društvo »Gorica* priredi drevi v
Trgovskem domu ples. To bo tretji predpustni ples v Trgovskem Domu od slovenske strani. Društvo se je potrudilo, da uspe ples kar najlepše, obeta se dobra, domača boljša za-hava; udeležba je obljubljena toli od strani kolesarjev, kolikor od"strani drugega občinstva.
Premeščen jO namestništveni konceptni praktiksnt g. Leon Klodič vit. Sabladoski iz Gorice v Koper.
Premeščen je predstojnik okrajne sodnije na Voloskem, deželnosodni svetovalec g. dr. Anton Perišič, k deželni sodniji v Trst.
Zidarski mojstri, pozor S   - Pri nas se tako
rado toži, da karkoli je boljšega, kjerkoli je kak izdatnejši zaslužek, povsodi tam seje in zanje tujec. Toži se, ali pravočasno se navadno ne pobrigamo, da bi ne odnesel domačim kos boljšega kruha tujec. Zadnjič smo povedali, da bi bil v Novemmestu na Kranjskem dober prostor za naselitev- spretnega z zadostnim kapitalom podprtega stavbinskega pod-uzetnika slovenske narodnosti. Odkar teče dolenjska železnica, rastejo hiše v Novemmestu in okolici, kakor gobe po gorskem jesenskem dežju. Letos bodo zidali v Novemmestu žensko bolnišnico, mestno klavnico in več privatnih hiš. V Kandiji tik Novega mesta bedo zidali poslopje hranilnice in posojilnice, 8 vile, šolsko poslopje na Straži in v Birčnivasi, le dobre % ure od Novegamesta. Zidalo pa se bo še več. In tam in po celem Dolenjskem ni niti enega stavbenega zidarskega mojstra Slovenca, ampak le Lahi so tam. Pred kakimi 12 leti se je naselil v Novemmestu Deki Giu-seppe Olivo iz Osopa na Furlanskem. Mož si je napravil na Dolenjskem že veliko premoženje do 70.000 gld. Ko je prišel tje, ni imel gotovine niti 1000 gold.
Kako prav bi bilo, če bi mislil kak dober slovenski zidarski mojster na to, da bi se potrudil za delo na Dolenjskem!
Možkl in ženski zbor pevskega in glasbenega
društva I Gorici priredi pevski večer v restavraciji pri »zlatem jelenu" dne 10. februvarja. Večer se priredi v spomin skladatelju J o s. Koejančiču ter se bodo pele le njegove pesmi in domaČih skladateljev: Avgust Leban, M. Zega iz Kanala, Hrabroslav Volarič iz Kobarida, Hrab. Vogrič iz Tolmina in Danilo Fajgel iz Gorice.
Občni Zbor „fior. Sokola". — Dne 1. svečana 1906. se je vršil v prostorih hotela flPri zlatem jelenu" občni zbor »Sokola". — Ob 9. zvečer
konštatuje podstarosta sklepčnost zbora ob navzočnosti 8? članov, ter se preide na dnevni red: 1. pozdrav; 2. poročilo tajnikovo; & poročilo blagajnika; 4. poročilo načelnika; .0. poročilo pregledovakev računov; C. volilvo staroste, podstaroste in odbornikov; 7. volitev načelnika; 8. raznoterosti. — Brat tajnik poroča o delovanju in vspehih v preteklem letu. Brat blagajnik poroča o blagostanju društva; Čisto imetje znaša K 3.311 «59.
Za pregledovalce računov so izvoljeni: And. Kopač; M. Poveraj; I. Dekle v a. Za starosto je voljen': br. dr. Dragotin Treo; za podstarosto je voljen: br. dr. Josip Lev-pušček; za odbornike so voljeni: I. Me-Ijavec, Kranjc, A. Bisail, M. Koršič, Šolar; za načelnika je voljen: I. Zadel; za razsodnike so voljeni: A. G a b r š C e k, dr. K. Podgornik, Fr. Ferfila.
Občni zbor »Narodne Prosvete" se bo vršil v
četrtek dne 8. svečana 1.1. v hotelu pri Jelenu ob 5V, pop. Dnevni red: poročilo predsednika; poročilo tajnika; poročilo blagajnika; poročilo preglednikov; volitev treh odbornikov in treh preglednikov; sprememba pravil; slučajnosti.
Opomba: V slučaju, če bi ob napovedanem času občni zbor ne bil sklepčen, bo zboroval uro pozneje drug občni zbor ne glede na število navzočih.
Iz Oevina smo dobili na dopis tamkajšnjega dekana v »Gorici" hudo opopran odgovor, katerega v celoti niti ne priobčimo prav z ozi-rom na Devin, ker želimo, da bi krenil dekan na druga pota. Pravijo, da je moral radi njega župan postopati s tožbo, da je naredil bratomorni boj s tistim zagrizenim Lahonom ter da ga ne morejo ne v cerkvenem ne v narodnem oziru hvaliti. Preveč verjame Miniussiju, zato se hujska ljudstvo in dela nemir v Devinu od njegove strani. Dober Slovenec je, ko vleče v žep pridelke žuljavih slovenskih rok, drugače pa jim pokaže figo. —
Laška šola na Brjafi pri 6orJanskem?<! — s
Krasa nam poročajo, da župan in starašinstvo na Brjah vstrajajo pri tem, da postavi »Lega" svojo šolo v tej občini. Za ljudsko šolo se borijo že 16. let. Okrajni šolski svet jo dovolil šolo — ali deželni šolski svet jo je odbil. Od sedanje šole je oddaljena vas le 12 m manj nego 4 km. Radi tega je dež. šolski svet odbil prošnjo. Pač smešno! Občinarji pravijo: ali slovensko ljudsko šolo, kakor so prosili, ali pa sprejmejo laško. Ljudstvo je torej ukaželjno — pa se mu brani pot do ljudske šole. Slovenski zastopniki v dež. šolskem svetu se menda pač premalo brigajo za take reči! Ali storijo sedaj svojo dolžnost?! Stvar se mora pač rešiti ugodno za Brejce — samo g. župan in občinarji naj se ne prenaglijo v nobeni reči. Strašen škandal bi bil — laška šola na Brjah!
Hrvatsko tamburaško društvo v narodni noši, katero koncertuje sedaj v Trstu, pride v kratkem v Gorico, kjer priredi 2 ali '6 koncerte. To društvo je igralo v Gorici pred 3 leti.
Telovadno  društvo  »Solkanski  Sokol"   bode
imelo svoj redni občni zber dne 17. t. m. ob 7. uri zvečer v prostorih g. A.
Samomor. — V hiši št. 9. v ulici stare pošto v Gorici se je zastrupila v sredo dop. 26-lctnu Marija FJorjnnčič z Grahovega. Prišla je v družino Kikoljevo, kjer se je segla.s svojim Ijubčkom Lahom iz kraljestva J. Vi-siolijem, markerjem. S tem sta živela skupaj. Ker sta se nekaj spričkala, jo šla Florjanči-čeva na stranišče. Ker je ni bilo dolgo nazaj, so jo šli iskat. Našli so jo zastrupljeno, ko se je zvijala v zadnjih trenotkih. Kmalu na to je umrla.
Vabila za veliki ples goriške mladine so že razposlana. Vsak, ki pomotoma ni prejel vabila, je naprošen, naj nemudoma reklamira. Drage volje mu ustreže odbor gor. slov. mladine, kavarna »Central".
»Koajpovec". — Druga številka »Knajpovea" je izšla v četrtek. Prinaša razno mnogovrstno zanimivo berilo.
Družba sv. Cirila in Metoda je poslala 1.1004.
in 1. 1905. vsem svojim podružnicam okrožnico, v koji pojasnjuje, da se v njenih »Vest-nikib" izkazujejo vsakokrat le oni dohodki, ki jih je prejemala za preteklo upravno leto. — V poročilu za veliko skupščino v Št. Juriju ob juž. žel. H. septembra 1905. so znamovani torej dohodki zasolnčno leto 1 9 0 4. Zato ne more tiskan biti med prispevki za 1904. leto n. pr. oni, ki se nam je izročil še le 8, januvarja 1905. leta. Priobči se samoumevno še le v „Vestniku" za prihodnje leto. -••¦¦- Velik nered bi učinili v svojih knjigah, ko bi delali tu izjeme. — Naj se nam ob podobnih slučajih ne očita »nepaznost" in naj podružnice ne pišejo z izrazi, kakor n. pr. ] »zahtevamo popravo" i. dr. Ko bi vodstvo, —• oprto na zgoraj znamovane svoje izjave — rabilo tuprilično take besede, bilo bi to um-ljivo. Nam napram niso na pravem mestu. A ni na tem, da bi dokazovali, kako napak uči-njajo drugi in naše pismo tudi nikdar ne gre na robatost izrazov. Pač pa stojimo vsakokrat za domovinsko darežljivo ljubav, na kojo Vas vabimo to že v tretje pojasnujoč  tudi danes.
—  Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda,
Ubogi bravci „Sorlce". — Noben list nima svojih čitateljev tako za norca kakor »Gorica".
-    V dolgih klobasah »Bojkot in mi", kakor da so potekli iz peresa Antonia Klobase iz »goriške okolice", razlagajo, kako sta delila goriške Slovence med liberalce in klerikalce Gabršček in dr. T. Kar delilo se je, in ljudje so padali na levo in desno. To je uzrok razkola in političnih bojev na Goriškem!! Ali je še kje kak bedak, ki si pusti mirno natvezati take prismodarije ?
Dijaški koncert se bo vršil v prostorih »Slov. Čitalnice" dne 9. t. m. Začetek ob 8 !/t zvečer.
Bralno in pevsko društvo Št. Andrež priredi v
nedeljo 14. t. m. že naznanjeno veselico, na katero zopet opozarjamo.   Vspored prihodnjič.
Bralno društvo »Čitalnica" na Ponikvah vabi na
plesno veselico s srečkanjem in šaljivo pošto, katero priredi dne 11. sveč. t. 1. v prostorih g. Petra Mraka.
(Dalje u prilogi.)
»Torej razumete," pravi in se tudi dvigne, »Če je stvar tako," in približa se baronici ter govori vedno zamolklejše, »da sva izgubljena; otrok živi, in nekdo ve za to, nekdo pozna najino skrivnost, in ker je govoril včeraj Monte Cristo o najdenem otročjem truplu in tega trupla ni bilo več tam, je pač on tisti, M pozna najino skrivnost."
»Bog,  pravični Bog,  Bog maščevalec!"   zajeclja  gospa
Villefort odgovori samo z neke vrste izdihom.
»Toda ta otrok, ta otrok, gospod?" ponovi trmasta mati. . „0, kako sem ga iskal," odvrne Villefort, vijoč svoje roke, „o, kako sem ga sklical v svojih dolgih nočeh, ko nisem mogel spati! O, kako mnogokrat sem si želel kraljevsko premoženje, s katerim bi odkupil milijonom ljudy njihove skrivnosti, da bi našel med njimi svojo! Nekega dne sem vzel stotopot v roke lopato, se vprašal stotopot, kaj naj bi bil Korz napravil na begu s tem morda živim otrokom, in si mislil, da ga je kot stvar, ki ga je ovirala, vrgel morda v reko."
„0, nemogoče!" vsklikne gospa Danglars. „Človek umori moža, ker se hoče maščevati, nikakor pa čisto hladne krvi nedolžnega otroka."
»Morda pa gaje nesel v najdenišnico," nadaljuje Villefort.
i,O, da, da, tam je moj otrok, gospod."
»Ko mi je prišlo to na misel, sem hitel v najdenišnico in vprašal, če ni v noči 20. septembra prinesel tja nekdo otroka, ki je bil zavit v polovico fine, Čez polovico pretrgane otirače, I mož v katere oglu je bila všita polovica baronske krone in črka H.'
»Ab, tako je. Da, vse moje perilo je bilo zaznamovano tako, gospod Nargonne je bil baron, in jaz se imenujem Her-mina. Hvala, moj Bog, moje dete ni bilo mrtvo!*
»Ne; dete ni bilo mrtvo!"
»In vi mi to poveste, ne da bi se bali, da umrjem veselja, gospod? Kje je, kje je moje dete l"
Villefort zmigne z rameni.
»Ali vem to jaz? In ali mislite, če bi to vedel, da bi vas bil mučil z vsem tem vedno strašuejšim pripovedovanjem kakor dramatik ali romanopisec? Ne žalibog ne vem. Po šestih mesecih je prišla ženska z drugo polovico otirače, in ker je zadostila vsem zahtevam postave, so ji izročili otroka."
»Toda po tej ženski bi bili morali poizvedovati in jo skušati najti."
»In s čim menite, da sem se pečal, milostiva? Dal sem poizvedovati sodnijskim potom, in mojim agentom se je posrečilo, da so našli sled te ženske do Chalonsa, toda tam so jo izgubili."
»Izgubili."
»Da izgubili; izgubili za vedno."
Poslušaje to povest, je gospa Danglars zduj ihtela, zdaj vzdihovala, klicala in trepetala.
»In to je vse?" pravi. »Omejili ste se samo na to?"
„0, ne," pravi Villefort, »nikdar nisem nehal iskati in poizvedovati. Zadnji dve ali tri leta sem stvar nekoliko zanemaril, toda danes pričnem vnovič poizvedovati z večjim ogn;< :n kakor kdaj prej, kajti zdaj me ne žene k temu samo vest, m ampak strah."                                                                    I
„Toda," odvrne gospa Danglars, »grof Monte Cristo ne ve ničesar, kajti če bi kaj vedel, bi se ne vedel napram nama tako, kakor se vede."
„0, človeška zlobnost je velika," pravi Villefort, »kajti večja je nego božja dobrotljivost. Ali ste  opazovali  oči  tega
ko je govoril z nama?"
»Ne."
»Toda ali ste ga včasih opozcvali nekoliko pozornejše?"
»Gotovo. Nekoliko čuden je, toda to je tudi vse. Kar me je presenetilo, je bilo samo to, da od izbranih sladčic, katere nam je dal pripraviti, ni pokusil sam prav ničesar."
»Da, da," pravi Villefort, »to sem opazil tudi jaz, in če bi bil vedel to, bi ne bii jedel ničesar, kajti bil bi se bal, da nas zastrupi."
»In kakor vidite, bi se bili motili."
»Da, gotovo. Toda ali verjamete, da ima ta človek druge namene ? In zato sem želel z varni govoriti, zato sem vas hotel zlasti svariti pred njim. Povejte mi," nadaljuje Villefort iti vpre svoje oči še ostrejše v baronico nego doslej, »če niste pač z nikomur govorili o najini zvezi."
»Nikdar z nikomur."
»Saj veste," pravi Villefort ljubeznivo, »če pravim z nikomur, da mislim z nikomur na celem svetu."
»Da, da, da, to vem zelo dobj-V odvrne baronica in zaradi; »prisegam vam, da z nikomur na celem s"<-.a."
»In ali nimate morda navade, da pišete dnevnik?"
»Ne, kajti svoje preteklo življenje bi raje pozabila."
»In v sanjah ne govorite ter spite dobro?"
»Spira kakor otrok; ali se ne spominjate ?"
Baronici leže na lica rudečica, grof postane bled.
»Res je," pravi tako tiho, da ga je komaj slišati.
»Torej ?" vpraša baronica.
»Zdaj vidim, kaj mi je storiti," odvrne Villefort. »Še oredno mine osem dnij, bodem vedel, kdo je grof Monte Cristo, od kod prihaja, kam gre in zakaj govori z nami o majhnih otrocih, pokopanih v njegovem vrtu."
Villefort govori te besede z glasom, katerega bi se bil grof prestrašil, -•.» (*a je slišal.
Nato vz&t;.K* baronici roko, katero mu poskuša ta odtegniti, ter jo spromi spoštljivo do vrat.
Gospa Danglars si vzame drugega izvoščeka, in ko pride od druge strani k svojemu vozu, mora najprej zbuditi svojega kočijaža, ki je tekom čakanja zaspal.
XI. Poletni bal.
Isti dan in isto uro, ko je bila gospa Danglars v kabinetu kraljevega prokuratorja, se pripelje v ulico Helder popotni voz ter obstace pred hišo Štev. 27.
imoga Jm" ti 0 / dre 3. fthmvarija l 6
Društvo »Naprej" v Uornbergu si nabavi društveno zastavo, katera se razkrije mogoče že maja meseca. Tako srno sporočili zadnjič. Danes dodajemo, da se je nabralo tudi že uekaj denarja v ta namen.
Ples Slov. bralnega In podpornega društva včeraj
v Trgovskem Domu se je obnesel povoljuo, kakor  druga leta.  Zabava je  bila  prijetna.
Preplačila se hvaležno sprejemajo. Kdor še ni dobil vabila, naj blagovoli naznaniti svoj naslov. Kakor prejšnja leta, upamo, da bo tudi letošnja slovenijanska prireditev nudila obilo umetniškega užitka in zabave.
Lloy>Vl kurjači v Trstu so stopili z včerajšnjim dnem v štrajk.
39500 vreč kave je; pripeljal v sredo iz Društvo "bo menda'' tudi Vgmolnera ^»,1fcB«4^«ilBeMAiBawkB...v Tjgj^Llovdov parnik „Mel-
dovoljno z vspehom plesa.
izpred SOdnije. — Izidor Marinčjč iz Gorice, star 31 let, je bil obsojen na 8 mesecev ječe, ker je pretil dr. Baderju, da ga umori. Dr. Bader je podedoval premoženje $o znanem bogatašu Štreklju, Marinčič pa je tudi hotel imeti delež, češ, da je nezakonski sin Štrek-ljev. — H. Martinelli, ki je bil okradel cerkev sv. Ivana v Gorici, je obsojen na lb mesecev ječe.
je priredila včeraj izlet k Brojnicam. V nedeljo, dnč 18. februvarja 1906. priredi izlet na Tabor (celodnevni izlet). V nedeljo, dnš 4. marca 19G6., priredi izlet v Sv. Lenart (po-poludanski izlet). — Opomba: V slučaju neugodnega vremena odpade sleherni izlet istega dne in se vrši v pozuejem času, ki se pravočasno naznani vsem Članom.
Odprti lekarni. — Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kiirner.
Ponočna služna v lekarnah. — v času od 4.
do 11. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Kiirner.
tična smer. Imajo namreč 27 javnih trgovskih Šol, nižjih in srednjih. Tudi so ustanovili že leta 1885. trgovsko visoko šolo, ki je baje ena najboljših na svetu. Zanimivo je, da pošilja država vse one, ki so dokončali trgovske visoke šole, na državne troške po svetu, da si tako pridobe vsestransko izobrazbo.
Razgled po suetu.
Državni Zbor. -- Rekrutni zakon so rešili v prvem čitanju ter izročili brambnemu odseku. Potem je začelo razpravljanje o pokojninskem zakonu za privatne uradnike. Klofač je interpeliral glede* spora s Srbijo. Istotako Vukovič. Trg. minister grof Auersperg je očital srbsko-bolgarski carinski zvezi sebičnost, da se le gospodarski momenti, ki so dovedli Avstrijo do spora, da mora srbska vlada storiti korake, če hoče sporazumljenja z Avstrijo. — Malik je zahteval dveletno vojaško službo in razne olajšave. - Lahi so interpeliraU glede odvzetja agend prenesenega delokroga v Trstu. — Debata o zakonskem načrtu zavarovanja priv. uradnikov je zaključena; izbrana sta glavna govornika. Prih. seja v ponedeljek.
Pri Stritarjevi slavnostl na Dunaju, ki jo priredi
slov. akad. društvo »Slovenija" (Vili. Breiten-felderg. 20.) dne 8. februvarja 1900. v dvorani „KursaIon", I. Stadtpark, sodelujejo iz posebne prijaznosti: Slovansko pevsko društvo pod vodstvom gosp. A. Archangelskega, narodni pevski kvartet (ga. Vida Je-rajeva, gdč. Ruža Zahradničkova, gg. Valent. Accetto in Al. Hočevar), komorni kvartet „Jeraj" pod vodstvom g. K. Jeraja in g. Fr. Nabeiek na klavirju. Slavnostni govor je prevzel starešina ,,Siovenije", g. dr. lvau Prijatelj. Pri plesu svira godba c in kr. pešpolka št. 6, kapelnik: g. dr. .los. Cerin. Začetek ob «. uri zvečer. Soiree toilette. Vstopnina: S K za osebo, 0 K za družino 8 oseb.
pomene"
Umrl pri delil. — V tovarni za izstiskava-nje olja pri Sv. Andreju v Trstu se je približal 20 letni A. Grebene preveč jermenu, ki ga je zgrabil, dvignil kvišku kake 4 m, na to je pal na tla skoro mrtev. Umrl le takoj na to v bolnišnici.
Nova veletatvina v Trstu. — v noči na sredo
so okradii „tihi sredrovci" bolnišnično upravo v Trstu. Uprava se nahaja v bolnišnici. Prevrtali so blagajno kakor običajno ter vzeli iz nje 3702 K 41 vin. Do glavnega oddelka v blagajni, kjer je bilo 28000, niso mogli. Uprava je zavarovana proti ulomu za 40.000 K, torej ne trpi nikake škode.
,,ZV6Zda" na Dunaju priredi r. nedeljo 4. t. m. zabaven večer v dvorani „Zum Senator" I. Reichsratstrasse 19. Zabavni večer je združen s plesom.                                                    j
Brez dela je na Dunaju letos okoli 70.000 j ljudij, mnogo več nego lani.
Razoroievanje 6i'Ške. — Na Grškem namerava nova vlada znižati vojaško službo in stalno armado reducirati na polovico sedanje njen moči.
Na Francoskem. — Na Francoskem popisujejo cerkveno premoženje. Pri tem prihaja do hudih spopadov V Lillu so se sprejeli klerikalci in socijalisti. Orožniki so aretirali več napadalcev, tudi mnogo duhovnikov.
Nadaljevalne šole na Češkem. — Za nadaljevalne šolo se zadbji čas kaj posebno zanimajo Čehi. Nameravajo uvesti deželni zakon, ki bo ukazoval snovati y določenih slučaji nadaljevalne šole. Kjer bi se teh poleg ljudskih šol ne osnovalo, uvesti bi se morali vsaj nadaljevalni tečaji. Nadaljevalne šole naj bi se snovale z ozirom na dejanske potrebo v posameznih krajih. Tu bi so učenci šolali bolj za trgovino, tam za obrt. V tem kraju bi se pečali bolj s čevljarstvom, tam z mizarstvom itd. V vseh slučajih pa naj bi se gledalo^ da bi se fantje naučili veliko praktičnih stvari in da bi se snov kolikor možno delila po strokah. Čehi menijo ustanoviti poleg deželnega Šolskega sveta lastni deželni svet za nadaljevalno šolstvo.
Srbija in Avstro-Ogrska. — Carinska vojna med Srbijo in Avstrijo se poostruje.
V Belemgradu se vršijo neprestano demonstracije proti Avstriji, na Dunaju pa upajo, da se Srbija uda ter spor poravna.
Trgovske šole na Japonskem. — Ni ga kmalu
naroda, ki bi znal dobre stvari v tujini tako dobro in tako naglo posnemati, kot Japonci. Vbak zavod, ki ga vidijo drugod, presade ga naglo primerno izpremenjenega, na domača tla. Zato imajo Japonci boljše Šole, kot marsikaka evropejska država. Na šolskem polju pa pred-njačijo       trgovske  Šole,   torej najbolj  prak-
L odprto p<smo*)
na c. kr. okraj, glavarja g. Bog. Prinziga v Tolminu.
Iz Vašega popravka v cenj. „Soči" od 31, januvarja t. 1. štev. 9. razvidim, da ste po okraju agitirali za volitve osmih zastopnikov v pomnoženi okraj. šol. svet. Zanikujete sicer na dveh mestih, da niste nastopili proti meni. A hitro na to pa sami trdite v popravku dobesedno: „Resje, da sem —- izrecno opomnjujoč, dane glede na osebo, bi bilo svetovati, naj občinski zastopniki ne volijo začasno upokojenega učitelja, ker učiteljstvo ima v okrajnem š. s. vže dva zastopnika, v osebah zvedene ev v šolstvu,"
Dotičnikom, katerim ste to svetovali, ni bilo težko uganiti, kdo je ta začasno upokojeni učitelj.
Jaz sem bil zadnja leta in sem sedaj izvoljen od čč. gg. županov in podžupanov v pomnoženi okraj. šol. svet.
Kot trd delavec in plačevalec ogromnih davkov bodem znal iz življenja in lastne skušnje v tem važnem zastopstvu varovati koristi davkoplačevalcev, združujoč ob jednem v neko harmonično celoto koristi šolstva iu učiteljstva.
Da imam poleg omenjenih skušenj tudi znanja o šolskih postavah, pedagogiki in didaktiki, ne more škodovati ne meni ne stvari v okraj. šol. svetu. Za vsako važno stvar: čim več zvedencev, tim bolje, Vi, gosp. glavar, ste nasprotnega nazora — svobodno.
Kako ste me podpirali pri delovanju v občni blagor kmetijstva, bi znal povedati gosp. Hirsch kot Vaša priča zaradi zborovanja in pouka »Sadjarskega društva" v Šolskih prostorih. Od tedaj ima »Sadjarsko društvo" svoje shode v občinski dvorani.
Na druga Vaša nelogična izvajanja v popravku ne odgovarjam, ker se pobijajo in obsojajo sama na sebi dovolj.
Tolmin, 1. februvarja 1906.
Andrej Vrtovec.
*) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva' tiskovni zakon.
Zobotrebec.
V prvem trenotku se zdi sicer malenkostno, govoriti o takem predmetu, toda p< d vplivom vsakdanje prakse je dobro, ako se izgubi par pojasnjevalnih besed o tem predmetu, o kojem mislijo vsi, da je brezpomemben.
Pravilno negovanje ust, katero naj bi imelo največ koristi, treba izvrševan na dve ztrani. Ono mora obstati: prvič iz terapevtičnih ozirov od stran  zdravnika ali
zobozdravnika, in drugič iz profilaktičnih ozirov od strani posameznika.
» ' Nemožno je, in tega se ne more dovolj pogostoma poudarjati lajikom, nesnago. razkuževati, ali, da govorimo praktično, meniti, da zadostuje uporaba lepodi-šeče ustne vode za usta, v kojih je vse polno gnilih korenin in zob.
In da se izognemo takim uničujočim dogodljajem v naši ustni duplini, se poslužujemo profilaktičnih sredstev, med koja spada tudi zobotrebec.
Motrimo najprej pazljivo one slučaje, v.kojih se poškoduje naš organizem vsled neprevidne uporabe zobotrebca. Pred vsem nahajamo še prevečkrat nepravo uporabo zobotrebca v otroški dobi, v koji se ne smatra celo pri bolje situiranih krogih prikladnega zobozdravniškega zdravljenja potrebnim, vsled česar se uniči toliko in toliko otroških zob, kateri so pač manj odporni kot pa zobje odraslih oseb. Naši mali bezgajo po votlih zobeh neprenehoma, provzročajo si bolečine, ranijo zobno meso in ker se otroci ne poslužujejo prav čistih predmetov, se dogajajo lahko vsakovrstne infekcije, katere so lahko, kakor kaže praksa večkrat zelo hude narave.
Tupatam lahko nastane celo zastrup-Ijenje krvi, ako se rani meso z nečednim predmetom. Moški imajo specijelno navado, da vtaknejo zobotrebec, kateri so si vzeli nevede v kaki krčmi, v telovnik, — in žep v telovniku gotovo ne smemo smatrati kot bogve kako čedno shrambo za tak« deli-katne predmete, — in bezgajo pri prvi priliki ž njim po ustih, večkrat iz dolgega časa. Večkrat se je že zgodilo, da so tako shranjeni zobotrebci ranili zobno meso, in drugi dan so močno otekle čeljusti. I         Med obedom se nastanijo med zobmi
I različni jedilni deli, kateri začno gniti in s i tem povspeševati takozvano karies. Te dele moramo odstraniti in sicer po vsakem obedu z zobotrebcem, ki ne služi nobeni drugi stvari in ki se mora uporabljati samo enkrat. Tudi tu velja rek: »Preveč je nezdra-vo«.   Da   odgovarja   zobotrebec  svojemu ' smotru, se moramo pečati tudi z materi-jalom,  iz   kojega  se  izdeluje zobotrebce. , Zobotrebce iz lesa ali kovin moramo od-' ločno zavrniti, ker se nam je bati, da je • prvi zlomijo,  in da ostanejo delčki  med , zobmi, vsled česar lahko nastane unetje, z drugimi si pa lahko ranimo zobno meso in oddrgnemo zobno steklenino   Lastnosti, katere zahteva prikladen, higijeničen zobo-*rebec, so: tankost, prožnost, neprelomljivost in izključba možnosti, da bi se ž njim ranilo Kake ustne organe. Vse te lastnosti združuje košček gosjega peresa. Ta košček treba v mali   škatljici  s  seboj   nositi. Ako že ne moremo zahtevati zobotrebcev v taki obliki po naših javnih lokalih, moremo vendar v interesu ljudske  higijene nato paziti, da se nudijo zobotrebci tako, da se jih ne prime na kuncu,  ampak v sredi,   ker s tem  se prepreči  onesnaženje  s prsti   in   mogoče tudi infekcijo potom špičastega konca.
Opiraje se na svojega sina, izstopi iz voza gospa Morcerf. j
Spremivši svojo mater v njeno sobo, zahteva Albert ko- j pelj in svoje konje. Ko pride ves svež izpod rok svojega ko-mornika, se odpelje na Elizejska polja h grofu Monte  Cristu. j
Grof za sprejme s svojim običajnim smehljajem. Bilo je \ čudno, da se je prišlo s tem možem vedno le do neke točke, i Oni, ki so si hoteli priboriti večjo naklonjenost, so zadeli ob | zid. —
Morcerf a, ki mu pribiti naproti z odprtimi rokami, oinah- j nejo pri njegovem pogledu roka kljub njegovemu smehljaju, in j komaj se mn upa podati roko.
Monte Cristo mu poda svojo kakor navadno in ne da bi Morcerfovo stisnil.
„Zdaj sem torej tukaj, ljubi grof."
,,Bodite mi dobrodošli!"
„Prišel sem pred jedno uro."
nIz Dieppea?"
„Iz Treporta."
„Ak, res je.u
Jn moja prva pot je bila k vam."
„To je ljubeznivo od vas," pravi Monte Cristo, kakor da sliši kaj drugega,
„ Torej povejte, kaj je novega S"
,, Novega? To vprašate mene, tujca?"
„Če vprašam po novicah, mislim s tem, če ste kaj storili za me."
„Ali ste me po. Mili s kakim naročilom ?" vpraša Monte Cristo in se kaže vznemirjenega.
„Pojdite, pojdite,H pravi Albert, „ne delajte se nevednega, kajti so simpatična poročila, katerim ni prevelika odda-( ljenost. In v Treportu me je zadel tak etektričen udarec, in vem, če niste ničesar storili za me, da ste vsaj mislili na me."!
„To je mogoče," pravi grof. „Res sem mislil na vas;i toda priznam vam, da je d&iovol magnetični tok, katerega pro- j vzročiteU sem bil, neodvisno od moje volje."                         I
„Ues? Prosim vas, razložite mi to.4'
„To je zelo lahko; gospod Danglars je pri meni obe-, do val."
„To vem, kajti da bi ubežala njemu, sva moja mati in jaz odpotovala."                                                                 j
„Toda on je obedoval tukaj z gospodom Andreo Ca val-; cantijem."
„Z vašim italijanskim princem'.'"                                  j
„Ne pretiravajte! Gospod Andreasi prideva samo naslov] grof."                                                                               j
nVi pravite, da si ga prideva?"                                   j
„Jaz pravim, da si ga prideva."                                   |
»Torej ni res grof?''
„Kako naj bi jaz to vedel ? On si daje ta naslov, in jaz mu ga dajem, in vsi mu ga dajajo; ali ni tako, kakor da ga ima?"
»Vi ste res čuden človek! Torej?"
»Kaj?«
»Gospod Danglars je torej obedoval pri vas?"
»Da."
»Z vašim grofom Andreo Cavalcantijem?"
„Z grofom Andreo Cavalcantijem, z njegovim očetom, z gospo Danglars, gospodom in gospo Villefort* gospodom Debravem, Maksimilijanom Morrelom in s kom še?... Ah, da, z gospodom Chateau-Renaudom."
»Ali se je govorilo o meni?"
»Niti besedice."
„Tem slabše."
»Zakaj? Zdi se mi, če se je vas pozabilo, da vam more biti to le po volji."
»Moj ljubi grof, ves obupan sem, kajti če se ni o meni govorilo, je gotovo, da so je na me tem več mislilo."
* rtAh, kaj to? Saj gospica Danglars ni bila v številu onih, ki bi v moji hiši mislili na vas; a seveda je lahko doma mislila na vas."
„0, to pač ne, tega sem si svest. A če bi bila mislila na me, je mislila pač v istem smislu kakor jaz na njo."
sGinljiva simpatija!" pravi grof. „Vidva se torej mrzita?"
»Čujte, gospod grof, da M bik gospica Danglars izvrstna ljubica, toda kot žena, vraga..."
»Torej," pravi Monte Cristo smehljaje, „na ta način mislite na svojo bodočo ?"
„Ab, moj Bog, da,- sicer nekoliko brutalno, toda čisto prav. Ker ni mogoče izpremeniti sanj v resnico, mora gospica Danglars vsekakor postati moja žena, to se pravi, da bode živela z menoj, poleg mene mislila in pela, deset korakov od mens igrala godbo in pisala stihe in to tekom celega mojega življenja; o, jaz sem ves potrt: ljubica, moj ljubi grof, to mine, toda žena je kaj drugega. Ta ostane človeku za vedno, in vedno gledati pri sebi gospico Danglars, to je strašno."
„Z vami je težko, grof."
„Da, kajti pogosto mislim na neko nemožnost."
»In na kakšno ?"
»Da bi našel ženo, kakoršno je našel moj očo."
Monte Cristo se ozre v Alberta in prebledi, igraje se pri tem z dvema dragocenima pištolama, katerih peteline napne.
»Torej je bil vaš oče zelo srečen?" pravi.
»Moje mnenje o moji materi poznate, gospod grof; ona je nebeški ahgelj, poleg tega lepa, duhovita in dobra. Svojo mster sem spremil v Treport; za tisoč drugih sinov bi bila to izvanredna požrtvovalnost, da, tlaka; jaz pa prištevam te štiri dni, ko sva bila z njo sama, k najzabavnejšim. Bili so poetičnejši in zadovoljili some bolj, kakor če bi bil Bpremljal kraljico Mab ali Titanijo."
,,To je popolnost, vsled katere mora človek obupati in ki v vseh, ki to slišijo, vzbudi željo, da bi ostali neoženjeni."
»In baš ker vem, da živi na svetu popolna žena, se upiram ženitvi z gospico Danglars.
(Dalje pride.)
f
J
?
Profin reumalične bolezni   ¦
jedino Ig z
Manovim mazilom.
Steklenica 2 kroni, več poštnina.
Se dobiva v vseli lekarnah.
oštna razpcšiijatev: lekarna Zoltan Budimpešta.
S
Obleka in zabaue.
Kaj naj učim posameznik, da si ohrani svoje dihalne organe zdrave. Bolezni teh organov napravijo hude poškodbe in med najhujše uničevalce človeškega rodu spada jetika, katero se imenuje tudi »dunajsko« ali pa »proletarijatsko« bolezen. Seveda se mnogo deluje proti tej bolezni - ne manjka obče koristnih naredb in tudi v to poklicane oblasti store svojo dolžnost Toda potom naredb, potom groženj s faznimi se ne bo vresničilo nikdar reform, iu treba ljudstvo poučiti, dobro voljo lajika treba vzbuditi, lajik mora postati delujoč pomočnik zdravnika.
Splošno se lahko reče: vsaka obleka je dobra, katera ne ovira telesnega gibanja in katera lahko dovoljuje modifikacije po različni temperaturi; neprikladno je nositi na prostem in v koncertni dvorani isto obleko. Potrebno je pa tudi, da vpošteva človek pri obleki tudi svoje bližnje, česar pa ne store one dame, ki vkljub vsern svarilom in opominom še vedno ne nehajo po ulicah prah vzdigovati s svojimi vleč-kami. Vlečke naj nosijo doma v svoji sprejemni sobi, kjer ne morejo škodovati nobenemu!
Vsako težko obremenenje telesa, združeno mogoče še s stiskanjem vratu, je neprikladno, kar treba vpoštevati posebno pri izberi zimskih oblek. Spodnji prsni prostor se mora neovirano razširjevati potom prostega razširjenja rebrnih oblokov in potom pristiskanja prepone.
S tem je združeno vprašanje o pri-trjenju spodnje obleke in o uporabi moderca. Za moške je stvar priprostejša. Široke, ne pretisnjene naramnice zadostujejo popolnoma.
Ženske si pa navadno zvežejo spodnja krila nad kolki pretesno. To se opazi po rujavkasti brazdi, katera se nahaja skoraj pri vseh ženskah čez spodnje truplo pod rebrnim oblokom. Taka brazda je izraz motene krvne cirkulacije v koži. torej pritiska, kateri je velike važnosti za organe v spodnjem truplu in kateri ovira prosto gibanje prepone.
Moderc je kratkomalo in brezpogojno odstraniti.
Tleče vprašanje ženske reform-obleke, katero je sedaj postala /.e aktuelno, naj bi rešila trojica: zdravnik, umetnik in krojač, toda* zdravnik v prvi vrsti, kajti tu gre za zdravje, umetniku je prepuščen okus in krojaču pa tehnična izvršitev.
Zabave in igre, katere se gode na prostem, v čistem zraku, zaslužijo prednost. Vsakdo, naj spada h katercmu-koli poklicu, naj bi imel zraven poklica še kak, njegovim specijelnim razmeram primeren šport, način tega športa pa naj bi se od časa do časa izpreminjal, da se Človek ne revije vsled vedno enake telesne vaje preveč enostranski.
Med takimi športi so najbolj priljubljeni: veslanje, jahanje in hribolastvo. ježa specijelno je ena najboljših telesnih vaj, ker ona ne vkrepi samo mišičevja spodnjih končin, ampak vpliva radi dejstva, da mora biti telo ravno, na splošno prsno, i ramno,-i rebrno mišičevje okrepajoče. Ako je jezdec občutljiv, naj ne jaha proti hudemu severnemu ali severno - vzhodnemu vetru. Posebno one osebe naj si to zapomnijo, katere rabijo svoje glasovne organe v svojem poklicu, torej igralci in pevci.
Večkratna je korist hribolastva. Težo telesa treba vzdigniti na gotovo višino. Pri tem delovanju se uporablja vsled pomnoženega mišičnega delovanja več kisika in se izdeluje več ogljikove kisline. Da se zadostuje tej pomnoženi uporabi kisika mora biti dihanje globokeje^ Z energično, pljučno ventilacijo se dovede sveži zrak tudi v one oddelke, kateri malo sodelujejo pri dihanju in to so pljučne konice. Toda tudi srce ima mnogo več dela, in tega naj se nikdar ne prebirava. Kakor je treba v tem oziru pozdraviti tako priljubljene nedeljske izlete kot dobro ventilacijo, tako se na drugi strani zopet žalibog preveč pretirava to dobroto. Biezdvomno so mnoge nesreče v hribih v tesni zvezi z utrujenostjo in onemoglostjo. Prikladno je torej počasno hribolastvo. Ogibati se je tudi ne-
zmernega govorjenja med hojo. Ni treba pri tem še posebej poudarjati varnosti prikladne obleke, prostega vratu in nepreveli-kega bremena na hrbtu, kajti malo breme vleče hrbet nazaj m prša lahko prosto dihajo, med tem ko je "treba pri večjem bremenu hoditi radi ravnotežja sključeno, kar ovira prosto dihanje.
Kar se tiče kolesarenja, treba omeniti, da združuje prednosti i slabe posledice. Kolo je izborno in skoraj neobhodno potrebno prometno sredstvo, ne samo v nekaterih poklicih, ampak tudi v toliko, ker dovoljuje mnogim osebam, da pridejo lahko iz mesta na čisti, sveži zrak in da nudijo s tem ravnotežje slabim stanovanjem, dolgo časa trajajoči službi v uradih i. t. d. Toda kot šport veljaj kolesarenje le pogojno. Dirke so zelo škodljive. Proti mirnemu kolesarjenju s pravilno telesno lego, torej neoviranim delovanjem dihalnega mišičevja, na dobrih cestah in ne predolgo, nima nobeden ugovarjati. Toda dolgih voženj, proti vetru, na prašni cesti ni nikakor svetovati. Tudi izdatni obedi v odmorih pri taki vožnji niso prikladni, ker flahko ovira polen želodec prosto gibanje prepone pri vdihavanju. Križanje rok na prsih (navadno iz baharije) je isto tako nezmiselno, ker se pri tem ne morejo proste razširiti ogrodi.
P'ivanje je na sploh in v kolikor se dogaja brez nepotrebnih pristavkov, ako n. pr. stoji kdo ure in ure neoblečen itd., je gotovo dobra telesna vaja, katera pa ne poveča samo dihanja, ampak je tudi združena s krepkejšim naporom srca, vsled česar treb . tudi plavanje gojiti v pravi meri.
Drsanje po ledu, celo pri hudem mrazu, toda mirnem vremenu, spada, dokler se ga ne pretirava, le najprikladnejšim zabavam.
Ples je sicer najmanj prikladno telesno gibanje. Ples od 8. do 12. ure v prostorni, čisti, dobro prezračeni, ne prevroči dvorani (16—18 stopinj R.) s primernimi odmori in v prikladni obleki ne škoduje. Toda navadno se dogaja ravno nasprotje: zaduhla, vroča, prašna dvorana, in v tej se pleše neprenehoma celo noč do ranega jutra!
In uboga,  mlada dekleta,  vtisnjena z
moderci! Mnogo večje važnosti kot ples bi
bila zasluga, ako bi se rešilo dekleta  tega
neumnega, nezdravega, modnega predmeta!
»Knajpovee.-
l I Goliti o?Ud poštnine   in   ednine   prosto   na clom. — Bogato izbirko uaoreov na zahtevo. --
Tovarna svile Heaneberg v Curilin.   4
Stavbišče
o Gorici ali bližnjej okolici
se kupi.
Ponudbe pod šifro „sfaubiše 906" na upraoo „5oče".
Opravilna številka E 149« 'n
Dražbeni oklic.
Vsled sklepa z dne 20. jan. 1906. opravilna številka E 1496:3 se proclado dne 20. februvarja 1906. predpoldne ob 10. uri v Dornbergu na javni dražbi premičnine.
G. kr. okrajna sodnija v Gorioi
oddelek VIII. dne 30. januvarija 1906.
Pelizon.
Kdor trpi na božjasti, krčih in dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v priv. Schwannen • Apoteke, Frankfnrt a. H. Ceniki zahtevano brezplačno.
Kdor ljubi k«k»oln čokolado, temu bodi priporočen:
^       Ivano  Hoffa
ki ima najmanj tolšč* v sebi, jo torej naji»ž» pra-!>n»ea, S« provzroča nikoli zaprtosti in je ob najbolj-lasa okusu izredna poceni. Priiton samo z imonom /SC*\           Ivan Hoff
fogjjJi^A in • levjo varstveno znamk".
J ZavojipoVtkgOOvinarj^v \ L% *      » '/• » 60 "     Dobim se pov»<?d.
5 kron in še več zaslužka na du.
Družba za domača dela in strojev n pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko* in hitro delo skozi  celo  leto.   Ni  treba nobenih   znanostij.  Se   ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba za domača dela in strojev za pletenje Tomaž H. Whitiick & C.o — Praga trg sv. Petra 7. 1.434. — Trst, ui. Campa-nile 13-434.
J. Primožič
naznanja, da je otvoril svojo delavnico
Gorica -ulica Muri vst 3.
Naprodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči.
Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolage z najboljšim blagom.
Prava radost
za vsako gospodinjo so testenine Žnideršič & Valenčič-a ako pozna različne načine izdelovanja za juho, prikuho in močnalo jed. Zastopstvo  za  Goriško  pri Josip Rovanu, Gorica.
Razpis službe.
Razpisuje se mesto okrožnega zdravnika pri Sv. Barbari v Hal. Stalna plača 1468 K.
Prošnje je pošiljati sanit. okrož. odboru pri Sv. Barbari v Hal. do 1. sušea t. 1.
Odlikouatia pekarija in sladčičarna.
pekovski   mojster  in sladčičar v Gorici na Kornu v (lastni hiši.)
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače m birmance, torte itd.
Priporoča so blavnemu, občinstvu za mno gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po j ako zmernih cenah.
Prodaja tudi različne moke.
Gorica # Gorica
Hotel
jri zlatem jelenu"
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe sa prenočišča po zmernih cenah. — Veiik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. - Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo.
Andrej Fajt
pekovski mojster
v Gorici Gorso Franc. Gius, št. 2. filiJAlkA  V   isti   ulici  št.  20.
Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove mašo in godove, kolače za birmance, poroko itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah.
pt ¦•«•*,   i»   1  ••<•    trt.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi Rtišteljn 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovtiUe nlmbjrškega In drobnega blaga ter tkanin, preja Id nitij.
POTREBŠČINE
za pisarniee, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za Šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojaču in čevljarje.
gvetinjlce, — Rožni venci. — Mnšne knjižice.
fišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjava, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.   %    35 -8
Se dobiva v vseh lekarnah
Najboljše zdravilo proti
Se dobiva v vseh lekarnah.
-------                        nujDoijse zdravilo proti                       se dobivava
- REVMATIZMU in PROTINII
in   lifcni*   Cfiiiina   zdelan v Trstu v lekarnah Rafael Godimo, lekarna „Alla Madonna della Salute" prf Sv. Jakobu; Jotfp Godina. J6   111161    UUUIIIa   lekarna „AII< Igea", Via del FarneCo 4.                                                                                                                    '
=======v * Ceim* 8t6lHenicefc'lC^4(t«f»-4rF8la «e«ne *mpošilja«jftaMJ nego 4 steklenice proti povzetju ali naprej poslanim-zneskom K T— prosto poštnine.       ¦
RAZGLAS.
Podpisana si usojats, -naznanjati, da soieta od 1. avgusta tekočega leta dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila ;
električne luči tifc Ofc €b
M L* in gonilnih naprau,
kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko.
Z ozirora na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko.
Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila
spoštovanjem udana
Ivan Potočnik S A. Hiiyel
Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne luči.
V Gorici, za vojašnico štev. 13.
Dsaka dama
dobi pri meni dober zaslužek z izdelo vanjem ročnih del; delo se razpošilja na vse kraje. Prospekte z gotovimi uzorci razpošilja za 30 vin. (v markah)
Regina Beek,
— Dunaj XX. BrigittenauerKinde 28. —
Oklic prostovoljne dražim 7f.ni.iQn
v Gorici, Via Duomo št. 3,
Zastopstvo dveh tovaren.
zrn • vi
Divne novosti
za pustne veselice
čipke, cvetlice, bordure, modne tale, svile, šepe, rokavice in nogavice, moderce, ovratnice, perilo za gospode, toaletna mila in dišave v največji izberi
samo   pri   ::::::::::::
GORICA
Gosposka uiiea št v. 10.
»••J
Namizna orodje in posodje vseh vrst.
Priznano težko posrebrnjene
najlepše forme.
Kompletne kaseto namiznega orodja, posodja za omako, karo, čaj, namizni podstavki, umetni izdelki.
| Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo-
¦••srar-        dilljStVO   itd.         --------
C. kr. dvorni založniki
Christofle & C.ie - Dunaj
I. Opernrlng 5 (Heinrichshof).     I
— Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelk gornjo tovarniško znamko in ime Chris tofle
-v-----•
Dne 8. in 9. februarja t. 1. ob 9. uri dopoldne se bode vršila v Rihembergu na licu mesta sodnijska prostovoljna dražba obsežnih zemljišč, ki spadajo v zapuščino pok. A dele pl. PregJ, e. kr. poštarice v Rihembergu in so sedaj lastnina slaboumnega Emila pl. P r e g 1. Prodajali se bodo vinogradi, gozdi in senožeti pod davčne občine Rihemberg in B r j e ter hiša št. 51. v Rihembergu z gospodarskimi poslopij in vrtom (vlož. št. 518. d. o. Rihemberg, 1., 2., 4., 8., 10., 12., 13. in 14, telo ter vlož. št. 324. d. o. Brje 1. in 2. telo) po posameznih parcelah in odmerjenih parcelnih delih. Te posamezne parcele in parcelni deli so razvrščeni v štiri gospodarske skupine, ki se kupijo lahko tudi skupno. Vsklicna cena znaša:
za parcele in parcelne dele, zapopadene v prvi skupini
skupno.................K   3725-40
za one v drugi skupini...........»   568875
«      «   « tretji       »        ...........»   7000'—
«      «    c četrti      «        ...........c 10399-92
Vsklicne cene in mere posameznih parcelnih delov so razvidne iz dražbe ni.h pogojev. Dražbene pogoje daje na vpogled sodni odpo3lanec g. Artur Lokar, c. kr. notar v Ajdovščini, ali oskrbnik premoženja g. dr. Dragotin Treo, odvetnik v Gorici, pri katerih se dobi na zahtevo tudi brezplačno izpisek posameznih parcel in parcelnih delov z mero in vsklicno ceno. Na dan dražbe se bodo dražbeni pogoji še posebej pojasnili v Rihembergu. Pripomni se, da morajo ponudniki pred dražbo položiti 10% vsklicne cene za vsako parcelo ali parcelni del kot varščino. Dr. Oiaptin Treo, odvetnik v Gorici,                         Artur Lokar, c. kr. notar v Ajdovščini,
kot skrbnik,                                             kot sodni odposlanec.
naznanilo.
Podpisanec si usoja sporočati slavnemu občinstvu, da je otvoril------------—-------------
v suterenu „Trgovskega Doma"
ki je preskrbljena z vsem komfortom.
Toči   so izvrstna domača bela in črna vina ter pivo .Puntigam gorkimi^dili d°maČa k"WnJa P°S,reže  z ™ tovrstnimi  mrzlimi in*
Postrežba strogo točna.
hauskeller? Tr^Tl P°   UZOmi  dunaiskih restavracij v »Rath-
svetHen ?Tn jZ?°    ^f*'  na  Korntner^  i*   bo električno  razsvetljeni m greti s centralno kurjavo
ob«.^ XZr P-iiateliem V '»«* in "« **•» « » "bile,,
udani
Peter  Birsa,
lastnik in gostilničar.
„Goriška ljudska posojilnica"   j
vpisana zadruga h omejenim Jamstvom.
Nacelstvo in nadzorsftvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov.     i 1902. tako:
Hranilno vloge se obrestujejo po 4%%.  Stalne vloge od 10.000 kron dalje z  odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentiii davek plačuje pos. sama. Posojila:  na  vknjižbe po 57,%,  na varščino   ali  zastavo in na menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 5 V* % -
Stanj® 3i. dec. 1904. (v kronah): Članov 1781 z delažiK = 113.382. — Hranilne vloge 1,554.989 13.— Posojila 1,570.810-39 — Vrednost hiš 110.675*— (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 75.10101.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsa&ograr. Tele/on št. 79.
Izvrstna prilika potovanja
AmerikoJeteste HAMBURG
z najnovejšimi parobrodi, s katerim je sigurnost vožnje najpopolneja, ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še ved povejo šte-nike, obsežnosti novih par-— vilkov katera se imenujeta: prui:   „flmerika" 690 čeuljeudolg ^Tširok 53 globok nosi 22.250 ton
drugi: „Kaiserin flugusta Diktoria"      T5.000T
toraj vsaki še enkrat večji kakor danes veliki parniki ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. — Vožnja preko oceana samo cca 7 dni. Potniki odhajajo -------_ ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane.-------—
-----------„L)LL.-----------,
Na željo pošilja natanjčni poduk brezplačno zastopnik
1^L&%?1* Fr. Seunlg Ljubljana
Vsakdo naj ohrani podobo ter prepiše ime
uOttoiricin^ papir m cigarete
ker s ponarejanji napeljujejo kadilce.
=? in cevke,
GORICA
Gosposka ulica št v. 10.
Razglas.
Podpisano podjetje ima na postaji Sv. Peter pri Gorici več tisoč malih - že rabljenih švelerjev, katere proda -h=» kakor les za kurjavo po jako nizki ceni. «= Gradbeno podjetje
modlie & drug. — Cdouec.
Gradbeno vodstvo v Rihembergu.
M°&MSM*M<MSA&&> ****************
Anton Milost,
v Solkanu hiš. št 318»
blizu državnega kolodvora,
naznanja, da je otvoril
= nouo gostilno,
Postavno zavarovano.
Vsako ponarejanje in ponatis je kaznjiv.
Jedino   pristen je THSERRY- ev
balzam z  znamko  zelena  nuna.
.  *.  j        x    ••*,!„ k«i« :« *«.«* • Najstareje in neprekosljivo  sredstvo  proti  motenju kjer toei domača in istrska bela in črna   v*Uye* žci0lic„iin krčem, koliki, katarju, prsnim
Vina in Oivo kakor tudi Žganja Več vrst.     boleznim, influenci itd. itd. Cena:M2 malih ali (i dvoj-vma in pivu iv*«.ui    u      s    j                                steklenic ali 1 velika posebna steklenica s pa-
Dobra kuhinja postreže v vsakem dnevnem času z gorkimi in mrzlimi jedili
Prenočišča za plujce.
Obširno dvorišče za krogi jane.
Rojakom iz mesta in dežele se za
obilen obisk toplo priporoča, zagotav-
ljaje solidno postrežbo in zmerne cene.
Mizarska zadruga
v Gorici - Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojevnim obratom na parno in rodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
useh slogou
.;-¦" • .....-------ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.           ,,.  ----:
Podružnica v Trstu Via di Piazza vecrala 1. Podružnica v Spljotu* Zastopstvo v Orljaniu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
Semenska trgovina.
Edina na Kranjskem strokovno urejena in odlikovana zaloga naj' boljših poljskih, zelenadnlh in cvetličnih semen, nad 460 vrst katera se oddajo na drobno in debelo. Blago je zanesljivo in dobro, vse preskušano za katero kokovosti jamčim. Izdelujejo se tudi sveži in suhi venci in šopki s trakovi in napisi, mnogovrstne cvetlice, kakor tudi vse druge predmete prav po nizkih cenah. Cenik za leto 1906. je brezplačno na nazpolago. — Z odličnim spoštovanjam se priporočam     -^-
Aloizij K o rs i ka v Ljubljani.
KerMani & (1
,. r ,;. -' v Gorici
Stolni trg št. 0 (Piazza Dudiro)
priporočata svojo
zalogo šivalnih strojev
raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje)
Zaloga dvokofes.
Mehanična  delavnica  konec
Raštelja št. -4 sprejema vsako
popravo šivalnih strojev, dvo-
koles, pušk in samokresov.
Šivalno stroju in  poprove-jamčiva od 5-10 let
POTNIKI V AMERIKO
Pozor!
Pozor!
Kdor hoče dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi čez Havro v Ameriko,  naj piše pred odhodom od doma za pojasnila na našo
zzzzzzzzzizzzizziizr^z: najstarejšo firmo                                        ~
Zwilchenbart, Basel (Švica) Ceittralbahnplatz 9.
Za dobro in hitro ekspedieijo se garantira.
i
i
uoieznini. iniiuciii-i nu. mi. v«;««t. ^ ¦¦.«...•. .v... natih steklenic ali 1 velika posebna steklenica i tcntov. zamaškom K 5 poštnine prosto.
THIERRY-jevo Centifolijno mazilo
znane kot neprekosljivo sredstvo proti zastarelim ranam, vnetjem, poškodbam, oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3-60 poštnine prosto se razpošilja proti povzetju ali predplačilu zneska. Lekarnar A. THIERRY v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Brošura s tisočerimi originalnimi zahvalami je na razpolago zastonj in poštnine prosto. Dobiva se skoraj v vseh .vcCjih lekarnah in mirodilnicah.
*   Zdravlje je največje bogastvo! s   <jj
Kapljice su. marka.
Te glasovite m nenadkriljive kapljice
sv. Marka se uporabljajo za notranje
in zunanje bolezni.
tf Osoblto odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krte, pospešujujejo in zboljšujejo % prebavo, čistijo kri in čreva, Prežend velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. <j Deluje izborno proti hripaVOSti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in Slezeh ter d koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. A Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi > smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: v Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom:                       v
mestna lekarna, Zagreb, ITlarkou trg 51. 5 poleg cerkue su. fflarka.    S
Pošilja se po povzetju ali naprej poštenim zneskom. Manj kot eiia dvanajstoriea  X
se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: l ducat   y
02stekl.)4K, 2 duc. (24 stcki.) 8 K,3dne. (36 stekl.) 11 K,4 duc. (48stekl.) 1450 K, Sduc. (60 stekl.) 17K.   fl
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo  dj
imena nekaterih gg., ki so t posebnim uspehom rabili kapljiec sv. Marka ter popolnoma   V
ozdravili: Ivan Bnrcntiiieič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar;  Stjepan lorčie, župnik;  v
Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.                              dj
^stanwljenaJcU 1360.™  HlCStlia lčkcinifl, Zagfčb,    Ustanovljena leta136oT V Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.                    ^    J
Lekarna   Cristofoietti v Boriti na travniku.
" Trskino (štokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splišni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-mene barve po & HO, bele barve K. 2. Trskino želejnato jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in  dečkom,  ki  so  nervozni in nežno narave.
Trskino jetrno olje se železnim jodecem.  S tem oljem  se ozdravijo  v kratkem oa.su ¦/. gotovostjo vso kostno bolezni,   žiezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd.
=                     Cena ene steklenice je l krono 40 vinarjev.-----------:¦
Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v niojom kem.
laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim eč. odjemalcem
glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje.
4H   Cristofcletiijeva pijači iz kine in železa   Ht>
najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskinim oljem.
Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.                    -------
i i
s cesarskimi brzoparniki „KAISER VVILHELM II.", „KRONPRINZ VVILHELM" in »KAISER VVILHELM der GROSSE".
Prekomo ska vdžn]a traja samo 5-6 dni.        ^3
Natančen, zanesljiv  poduk in veljavne vozne listke za parnike  gori navedenega    JT""*
parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških  železnic dobile    C**M
v LjubijaiU edino le pri                                               ~S
EDTARBO TAVGARJU, Kolotaste din it. 35  =
?        nasproti občeznani gostiHni „pri Starem Tišlerju".                   oa
Odhod Iz Liubljauo je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se   Lri
| tičejo poti   jmja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna,   p*
Potoiikoin,     . uonjenim v zapndno države kakor:  Colorado, Mexiko,  Californijo,    j«..;
Arfc      , Utah,  Wioming,   Navada,   Oregon  in  Waahington   nudi  naše  društvo    tmf^
posebno   ugodno   in   izredno   c§no   čvcz   Galvestott.    Odhod   na   tej   progi    *»*-
iz Bremna onkrat mesečno.                                                     \"Z1 Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal Umora in na vse ostale dele sveta, kakor:
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki „Severonemškega Llovda". i