Leto XIII. IT Oeljuj dne 25. avg*usta 1903.1 Štev. 66. fbontf !i!*L, V8a, L t0rek J n PCtek ' ~ D °P isi na i se Izvolijo pošiljat; uredništvu, In sicer franUraiio. — Rokopisi se ne J»e pfte j od vsake petit-vrate po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust z* pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu »Domovine" v Celju. Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate m plahti primeren popust — Naročnina za odo lato 8 km| Nekaj besed. (S posebnim ozirom na polemiko »Slov. Gospo darja" zoper »Domovino" v zadevi mladeniških shodov.) Po vseh koncih in krajih slovenskega dela naše dežele se pogreša sposobnih moči za na rodno delo. Neštevilni slučaji grozeče nevarnosti za slovensko posest se vsak dan pojavljajo. Na¬ rodnih delavcev z obrušenimi nazori in s krep kim pogumom je pa obupno malo. Takšnih pa, ki bi se ne morali boriti za svoj vsakdanji kruh, ki bi mogli in hoteli vse svoje sile posvetiti narodu, takšnih skoro sploh ni. Zato se pa kaj ukrene šele, ko je največja sila, ko voda tako- rekoč že v grlo teče, in še v tem slučaju se stori le toliko, kolikor kdo — utegne, potem pa zopet konec. Vse naše narodno delo je nekakšno — diletantstvo. Prav posebno velja vse to, kar smo tu po vedali, tudi o našem časopisju. Jako lepo bi bilo, ako bi imeli štajarski Slovenci znatno število žurnalistično izvežbanih neizprosno delavnih moči. Še lepše bi bilo, če bi iz našega časopisja odsevala jasna slika v vse podrobnosti natančno preračunanega narodnopolitičnega delovanja dobro organizovane narodne stranke. Spodnja Štajarska bi bila kmalu čista tujega plevela. Pa stvar ni taka. Časniških podjetij, ki bi imela po vseh krajih dežele za vse stroke nastavljene spretne sodelujoče moči, takih časniških podjetij nimamo. Tudi tu vlada diletantstvo. Piše se, kadar kdo utegne in kar kdo slučajno prilično razume. Da bi narodna stranka vzdrževala svoje glasilo in nastavila zadostno število uglednih in spo sobnih mož za sodelovanje pri istem, tega še dolgo ne bomo dočakali. Premalo je nas, pre¬ malo naročnikov, premalo tudi — razuma za vse to. Iz tega pa sledi, da n pr. tudi »Domo vina* priobčuje večkrat dopise posameznih do pisnikov. ako je v teh dopisih le količkaj zdra¬ vega jedra, akoravno uredništvo ne soglaša v vsem s tam izraženimi nazori. Ker se godi pri nas vse v obliki diletantstva, naj bi tudi pred¬ logi in nazori takih dopisov bili podani javnosti v pretres — kot darilo mislečemu občinstvu, da odobri, kar se mu zdi dobro, zavrže, kar mu ni prav. To se nam je zdelo potrebno povdariti, predno se bavimo z vprašanjem o mladeniških shodih, katero je vzd gnilo zadnji čas okolu »Slov. Gospodarja" obilo prahu vsled nekega našega dopisa iz Slovenskih goric. Ni še dolgo, kar sta »Slov. Gospodar" in »Naš Dom", oziroma, kar so možje, ki ta dva časopisa v Mariboru izdajajo, začeli živahno de lovati za združevanje mladine v mladeniških, oziroma ločeno v dekliških družbah in na po¬ sebnih mladeniških shodih. Samoobsebi se razume, da je zelo važno, ako se skuša za kakoršnokoli dobro stvar pridobiti zlasti mladino, kajti starejši svet za nova gibanja mnogokrat ni več vsprejemljiv. Zato je iz narodnega stališča le odobravati in pozdraviti, ako kdo zlasti našo mladino navaja k odločnemu narodnemu življe¬ nju. V kolikor so v tem oziru ugodno vplivali najnovejši mladeniški shodi in mladeniška dru štva, jim tudi mi priznavamo važnost in se uspehov veselimo. Ako se gori imenovana mari¬ borska lista ponašata, da sta z vzbujanjem mla¬ deniškega združevanja v narodnem oziru mnogo dosegla zlasti nasproti »Štajercu", ju mi zato prav nič ne zavidamo. Žalimo le, da bi ti uspehi bili res znatni in trajni in ne samo navidezni. Toda ti mladeniški shodi so čimdalje bolj dobili obliko, ki nekaterim ni ugajala. Ti so za čeli zahtevati, da se vrše ti shodi bolj v narod¬ nem duhu nego doslej. Oni, ki so to željo tudi v našem listu po nekem dopisniku iz svoje srede izrekli, pa niso biii »prvaki", kakor meni »Slov, Gospodar", ampak so isti pri tem kakor sploh pri dopisih v naš list precej nedolžni, ker za naš list sploh ne pomočijo prevečkrat peresa v črnilo/ Reakcija zoper duh mladeniškega združe¬ vanja se je začela v srcu Slovenskih goric, iz kroga mladih mož, ki so bili svoj čas vztrajni sotrudniki »Slov. Gospodarja" in »Našega Doma". Ti nas pa zagotavljajo, da so njihovega mnenja v dobrih treh četrtinkah tudi ostali mladi ljudje njihovega okraja. Ča »Slovenski Gospodar" tega ne veruje, ga ne moremo siliti, samo povemo mu, kar smo izvedeli. Ti mladi ljudje pa pravijo (glej uvodni članek »Domovine" Stav. 6.2), da so sami navdušeni privrženci mladinskega gibanja. Da, pravijo celo naravnost, da spoštujejo geslo »Moli in delaj!" Hočejo pa — tu citiramo — »značaj za narodno prosveto navdušenega mla deniškega zborovanja, ne pa značaja velikih ro¬ marskih shodov". Ne ugaja jim, da se oni tova¬ riši smatrajo za najboljše, ki se znajo najbolj pobožno držati in zmerjati one za nemškutarje, kine gredo k skupnim pobožnostim. Ne ugaja jim, da se cerkvene svečanosti združujejo z veseli¬ cami, kjer se poleg drugega govori tudi o narod¬ nosti in se slavi kot zavedne slovenske mlade¬ niče one, ki so se udeležili takih slavnosti. Z gori omenjenim uvodnim člankom so pozvali ti mladeniči iz Slovenskih goric prirejevalce mla¬ deniških shodov, naj se ozirajo na te želje, ker menijo, da bi celo gibanje utegnilo ohrometi, kar bi jim pa kot zavednim Slovencem ne bilo prav. Zdaj pa pridemo do tega, kar je pravza¬ prav povod, da danes prisiljeni te vrste pišemo. Gre se namreč za vprašanje, kako hvaležnost je »Slov. Gospodar" izkazal onim narodno navdu šenim mladim ljudem, ki se v našem listu pri tožujejo zoper nedostatke v organizaciji, katera ima sotrudnike »Slov. Gosp. in »Našega Doma" za svoje duševne očete. Vpraša se, kako se »Slov. Gospodar* odreže, če ima s kakim drugim časopisom recimo z »Domovino" opraviti v kaki zadevi, kjer se je dal prostor kaki ideji, s katero se »Slov. Gospodar" ne strinja. Odgovor je ta, da »Slov. Gospodar" sumniči »Domovino", da hoče hujskati zoper n a r o d n o (!) gibanje mladine; boji se vsled takega dopisa, da je stopila »Domovina" celo v tajno zvezo z liberalci in menda celo z ložo framasonov! Še več, »Domovina" je baje stopila celo s »Šta jercem" v prijateljsko razmerje in bode vsled tega pod splošnim geslom »ne čitajte slabih časopisov" treba še očitneje odsvetovati čitati jo, nego so to delali zaščitniki »dobrih" časo¬ pisov dosedaj. To samo omenimo. Kakor znano, se mi ; takih kosti, kakor nam jih je ponudil »Slov. Gosp.", ne oprijemamo. Temmanj se pa damo vsled takega odgovora odvrniti od tega, kar smatramo našemu narodu koristnim. Ako bomo videli kako opravičeno pritožbo v našem javnem življenju, ne bomo se ji izognili vsled strahu, da bi nas »Slov. Gosp." stavil v eno vrsto s »Šta¬ jercem". Ali je to zanj in za narodno stvar, v kolikor se za-njo bori, koristno, le to vprašanje mu svetujemo v natančen študij. Mnogo narod¬ nega dela nas Čaka; kolikor ga bomo zmagovali, toliko ga bomo opravljali. Da bi nam ga zmanj¬ kalo, tega ni pričakovati, in naravno je, da nas ie veseli, čim več moči se posveti nesebičnemu delu za naš narodni napredek. Če bi se pa ne dala beseda onim, katerim se ta ali druga pot do tega smotra ne zdi popol¬ noma prava, s tem bi se naši skupni stvari — slabo služilo. To naj vpoštevajo prirejevalci mla deniških shodov — v tem slučaju jim želimo največ uspeha. Sumničenja pa naj opustijo, kajti kakor povsod je poštenost temeljni pogoj uspehov tudi v prizadevanjih za blagor skupnosti, naroda. Poštenosti torej zahtevamo! Celjske in štajarske novice. (Za »Gospodarjem" »Slovenec*.) Komaj smo bili napisali naš današnji uvodni članek, da našim bralcem v zabavo povemo, kako hudo nas je »Slov. Gospodar." »zdelal" zaradi dopisa kmetskega mladeniča iz Slov. goric, že je prišel na nas nov — pričakovan voden udarec iz | Ljubljane. To je zmiraj tako bilo. Gosp Korošec ' namreč iz izkušme prav dobro ve, da mariborski škof ne pozna nič šale, če »Gospodar" vse preveč zabavlja čez »prvake". Zato je kakor ob priliki zanj žalostne časniške vojske zoper nas ob Veliki noči tega leta tudi tokrat zapovedal, da nekaj manj posrečenih sofizmov in bolj hinavskih zavijanj pošlje »Slovenec" na nas Razun tega se je sklenilo dotični dopis našega lista na vseh bodočih mladeniških shodih stavek za stavkom temeljito ovreči z emfatičnim vzklikom »neum¬ nost!" pri vsaki tretji besedi dopisa. Za nas ima vse to poleg »bridkih" ur, katere sta nam »Gosp." in »Slovenec" prizadjala, vendar tudi mnogo tolažilne vsebine. Sklepamo namreč, da bodo gospodje prireditelji mladeniških shodov zdaj gotovo prepričani, da so prav popolnoma zmagali na vsi črti, in ker smo pri vsem drugem vendar dobrosrčni ljudje, ki radi komu kaj do brega privoščimo, zato nas veseli in tolaži, če so »Gospodarjevci" in »Slovenčevci" na tak skrajno cenen način prišli do srečne zavesti vesoljne sijajne zmage — nad domišljenim sov¬ ražnikom, zaveznikom »Štajerca", »Deutsche Wacht“, Tavčarja, Schvvegla in morebiti po kaki še novejši verziji tudi Wolfa ali Viljema II. Mi kakor rečeno ne bomo vsakega posameznega stavka gori imenovanega našega dopisa posebej še enkrat preiskavah in »Slovenca" prepričevali o njega dobroti ali slabosti. Nasprotno želimo prirejevalcem mladeniških shodov, da zdaj po dobljeni zmagi nad »Domovino" priredijo še prav mnogo shodov in naši ukaželjn>, narodne navdušenosti prekipevajoči mladini če mogoče 38 i še kaj pametnejšega pripovedujejo kakor pišejo, če polemizujejo z »Domovino*. Da bi mi v naših narodnih zadevah dajali komu kake nauke, si gospodje „ Slovenčevi “ prepotentneži sicer kar najodločneje »prepovedujejo* in bi se nam baje hudo zgodilo, če bi se predrznih tudi mi v perečih narodnih vprašanjih kaj nasvetovati s čimer bi se oni ne strinjali. Toda mi vemo, da se niti pri teh gospodih župca ne je tako vroča kakor jo skuhajo. Zato v vsi potrebni ponižnosti dajemo nauk: Ne spravljajte vendar sveta in zlasti svojih ubogih bralcev v toliko zmotnjavo in v tolike dvome kakor z Vašo tokratno pole¬ miko zoper naš list. Dolžite nas zveze z »libe- ralci*. Ali se Vam ne zdi, da se Vam bode dr. Tavčar neusmiljeno v pest smejal, če izve, da ste Vi pregruntali za liberalce one, katere dr. Tavčar z ravno toliko ravnodušnostjo ime¬ nuje klerikalce! In če boste zopet kdaj na shodih svarili pred nesrečnim liberalizmom, ali si ne bodo Vaši poslušalci mislili, da liberalci vendar niso nič tako groznega, ako se spomnijo, da Vi tako lahkomišljeno nadevate celo nam priimek liberalcev? Ia kakšno nesrečno pohujšanje da¬ jete ubogemu našemu ljudstvu šele z natolce vanjem glede našega narodnega prepričanja! Naš narod dannadan vidi in čita, kak neizpro¬ sen boj za življenje in smrt bijemo z narodnim odpadništvom. Vi nas pa v svoji brezmejni brez stidnosti sumničite sporazumljenja s »Štajercem*, celo z »Deutsche Wacht“, s Schvveglom. Vi ljudje božji, kdo bode pa mogel v bodoče Vam slediti v boju zoper nemčurje, če se bode spomnil, da ste prištevali nekoč v svoji hudi jezi med na¬ rodne nasprotnike celo nas, ki žrtvujemo na narodni oltar svoj čas, svoj mir, celo varnost svojega življenja! — Študirajte to. Drugikrat streljajte z ožjimi možnarji, da v svoji zmede nosti sami v cev ne zlezete. Takšni streli kakor so bili Vaši zadnji, nas ne zadenejo — gredo srečno mimo! Torej pamet in — poštenosti In da se ohladite, pijte — limonado! (Za »Dijaški dom* v Celju) prepustila sta slavni okrajni zastop gornjegrajski in vranski svoje prispevke k ustanovnim stroškom južno- štajarske hranilnice vsak po 400 K dijaškemu domu v Celju. — Pri desetletnici slov. planin skega društva v Logarjevi dolini nabrala je gospa Adela dr. Dečkova 10 K, in pri koncertu slov. dijakov tamburašev v »Narodnem domu* da¬ roval je g. učitelj Franki iz Primorja 10 K za »Dijaški dom*. (Markhl, govori!) Ta mož, ki je v Celju c. kr. sodnik, se je oamelil zadnjič, ko je v last¬ nosti uradnega predstojnika bot priča stal pred razpelom, pred katerim je storil tudi službeno prisego, na ves glas povedati, da je to izzivanje, ako ga Slovenec v slovenskem jeziku kot c. kr. uradnika kaj vpraša. Ker je ob različnih prilikah dopisoval našemu listu ali sam ali po svojemu »Rechtsfreundu* dr. Jaborneggu — pišoč za naš list vodene popravke, stavimo tudi mi enkrat nanj prošnjo, naj nam odgovori jasno in odločno na neko vprašanje. Glasi se: Ali ste gospod Markhl še zmiraj tega mnenja, da je provokacija, če Vas kdo kot c, kr. uradnika v slovenskem jeziku kaj povpraša? Ali ste se mo¬ rebiti zadnjič samo zarekli? To vprašanje bode ostalo dotlej na dnevnem redu, dokler ne do bimo jasnega odgovora, bodisi od Markhla ali višjih oblastij. Naj Markhl še tako besno rohni o »peifidnosti Domovine*, kakor je to nekoč prav nič ne povprašan storil kot priča pred sodnijo, to nas ne pripravi niti za las v stran iz našega stališča. Naše narodne pravice so nam svete in tak German nam jih ne sme teptati, temmanj, ker je v c. kr. službi. Kdor je prisegel državi zvesto službo, naj spoštuje tudi narodne pravice in svetinje zvestih sinov iste države! (»Parkfest*) so imeli celjski Nemci 15. t. m. v mestnem parku, kamor se je moglo priti samo skozi velikanske frankfurtarske trobojnice kot vrata v velikonemška nebesa, kamor so po po¬ ročilih svojih listov privabili 4000 ljudi. Skupili pa so po lastnih svojih povedbah od svojih 4000 gostov- 6000 kron. Eden gost jim je torej povprek pustil ubogih 75 krajcarjev. Morali so tedaj gostje biti prav malo darežljivi ali prav malo imoviti ali pa jih — je bilo mnogo manj ko 4000! Pred dvema letoma so imeli podobno slavnost. Tedaj jo je poviševala tu i c. in kr. polkova godba. Take letos ni bilo m tudi nekateri cesarski častniki so letos P u3 1 1 — druge ljudi v parku. Sicer se pa po nemš i listih imenujejo med glavnimi prireditelji e demonstrativno velikonemške slavnosti zope c. kr. uradniki in njihove rodbine, posebno c. kr. gozdni nadkomisar Donner, c. kr. finančni kon- cipist dr. Stoschier in c. kr. poštni asistent Chaiwat. Kdo vzdržuje nemštvo v Celju? In ko so ob letošnjih binkoštih mariborski nemški učitelji Celje obiskali, kazale so celjske mestne šole in mestna hiša samo velikonemške trobojnice in mestne ter štajarske protislovenske zastave, cesarske zastave ni bilo nobene. To je očividno značilo, da nemški Celjani in učitelji njihovih otrok vzgajajo mladino, ki hodi v celjske mestne šole, v velikonemškem duhu, cesarsko zastavo pa obesijo na mestno hišo samo tedaj, kadar drugače ne morejo. Vsaj je vendar dolgo trpelo v Neckermannovi dobi, da si je mestni urad sploh cesarsko zastavo omislil. Bivša „Siid- steirische Post“ je svoj čas že nasvetovala na biranje denarja za črnorumeno zastavo, katera bi se naj podarila celjskemu mestnemu uradu, da jo obesi na mestno hišo ob avstrijskih slav¬ nostih. ,.D. W.“ naj se lepo skriva s svojo udanostjo cesarju. Vsaj je vendar leta 1883, ko je vladar v Celju bil, odločno pisala, naj celjski Nemci pozdravijo cesarja s svojimi (frankfurtar- skimi) barvami, ne s cesarskimi, da cesar izve in vidi, kako mislijo in čutijo! — Vedno pod¬ piranje italijanskih naklepov v avstrijskem Pri¬ morju proti Slovencem in Hrvatom po glasilih celjskih in drugih štajarskih Nemcev, je tudi znak — celjsko-nemške — lojalnosti. (Še nekaj za juriste.) Slavni kriminalist dr. pl. Ducar je na tožbo Slovenke, zmerjane od Nemke s psovko »bindiše babn“, razsodil tako: Vi se od obtožbe zaradi razžaljenja časti oprostite, kajti dokazano je sicer, da ste gorenje besede rabili, pa s tem tožiteljice niste žazžalili. „Bindiš“ je namreč toliko kakor ,,windisch“, „babn“ pa je stara ženska. — Zdaj bi bilo dobro poizvedeti, ali bi bil obsojen, kdor bi dr. Ducarjevi milostljivi gospe rekel, da je nemčurska baba. Če bode kdo riskiral, objavimo izid. (»Štajercev* urednik invaliden.) »Štajerc* ima za urednika moža jako živahne preteklosti Štorklja ga je prinesla v zibelko njegovim po štenim kmetskim staršem k Sv. Barbari v Ha¬ loze. Bil je potem dijak, bil je bogoslovec, bil je tudi pravoslovec. Bil je pa tudi vojak prosto voljec in je postal celo rezervni častnik. Toda nekega dne ga je gnal orožnik z nasajenim ba jonetom — »skoz čevelj palc mu gleda* — iz Haloz proti Ptuju. Zato so pa g. Drevenšeku pri vojakih »Šterne* porezali in mesto častnika je bil naenkrat infanterist — pešec pri 87. peš polku v Celju. Za bogoslovca ni bil primeren, za pravnika tudi ne, še manj pa za c. in kr. častnika, no, in vsled tega je ta dobri Haložan postal »Štajercman*, urednik nemčurskega čašo piša v Ptuju. Ostal je pa tudi pešec v rezervi c. in kr. 87. pešpolka. Prišel je pred tednom dni v Celje, da bi nosil za vajo telečnjak in se malo zbrihtal za težavni posel urednika nemčurskega časopisa. Pa kaj se je zgodilo. Niti za bogo¬ slovca, niti za jurista, niti za častnika ni bil naš Haložan sposoben, pa smelo bi se pričako vati, da bode vsaj za pešca pripraven. Pa ne! Stokal je tako dolgo, kako nujno je pri ured¬ ništvu »Štajerca* ptujskim nemčurjem potreben, da so ga slednjič kot invalida odpustili. Spoz' nano je bilo, da je Haložan zbetežal na splošni oslabelosti živcev. Torej nevarna bolezen, saj so živci posebno z možgani v tesni zvezi. Kaj bode zdaj s »Štajercem*. Ubogi urednik — invalid! (»Ringove* spodnještajerske razglednice) - Celje teži proti jugu. — Celje, dne 5 avgusta 1903. Sedel sem z nekim odvetnikom pri mizi kar se ne zgodi prav kmalu. Pripominjam, da se je kazal ultranemca in da se mi je dozdeval toliko pošten, kolikor mu je dopuščala njegova poslovna politika. Tako mi j e rekel tekom po- govora: »Celje ne teži proti Gradcu, Celje teži proti Trstu*. Bil sem razočaran. Taka beseda iz takih ust se mi je zdela nekako narodno izdaj¬ stvo, kakor »Proč od Gradca!« Začel sem pre mišljevati. Ali ne čutim tudi sam pri sebi kako v resnici manjka duševna zveza med nemškim Srednjim in Gornjim štajarjem? Ideje, ki tam gori vladajo med narodom, se izgube ob Muri in Dravi, in tuj svet leži onostran te meje. Tuli promet nas jako malo veže. Katere skup ne zadeve pa vodijo nemškega Štajarca v Celje? Kvečjemu kaka deželna slavnost. Tako so bili pri neki deželni gasilski slavnosti Gornji Šta- jarci prisotni. Nekdo izmed njih je pravil 0 dobljenih vtisih: »Ne vem, ali jaz nisem Nemec, ali pa Celjani niso. Njihov izgovor in njihovo obnašanje se mi vidi popolnoma tuje.* Enako se godi celjskemu Nemcu na Gornjem Štajarskem, Udeležil se je nekdo nekega lova na Gornjem Štajarskem. Ko je prišel domov, je pripovedoval: »Oni tam gori niso nikaki Nemci. Pri pojedini sem govoril, pripovedoval o naših bojih, pa me niso umeli.* Tako se godi Nemcem s Celjani i n Celjanom z Nemci. Zato ne zahajajo drug k drugemu. Medtem pa v Celju vse mrgoli Kranjcev, Na ulici vidiš često Hrvate, Istrane, Italijane. O čem govore ljudje v javnih lokalih ? O Ljubljani, Trstu, Zagrebu. Kam pošiljajo redno mesarji meso? V Reko, Opatijo, Trst. Kam se napravljajo izleti? V Ljubljano, ako ne pride ljubljansko gledišče v Celje. Kam se pošilja sadje? V Trst. Odkod prihaja pozimi zelenjava? Iz Egipta. Proti jugu so vrata odprta, široko odprta, proti severu so zaprta. Da, da, Celje teži proti jugu. — Tako pošten Nemec o Celju. Slovenci, komur je mogoče, naročajte »R ng*. da bodete spoznali, kaka raz¬ lika je med poštenim Nemcem in pa našimi odpadniki. »Ring* izhaja v Hartbergu in stane celo leto 6 K. (Nedeljski počitek.) Dr. Iv. Dečko, odvetnik v Celju, je vpeljal v svoji pisarni delni nedeljski počitek, tako da se uradniško osobje menja in je vsako drugo nedeljo prosto. (Še ena bomba!) Danes je vrgel „Slovenec* na , Domovino 1 ' še eno bombo zaradi mladeniških shodov. Toda ta je bila tako razklopotana, da smo komaj od daleč opazili, ko se je prezgodaj razpočila, nekaj slabotnih trešč.c. Na eni izmed njih se je čitalo kakor navadno sumničenje in sicer: Ni res, da je dotični dopis o mladeniških shodih prišel iz Slov. goric! — Na tem sumni¬ čenju je sezidano vse ostalo. Potem veste! (Požar.) Včeraj dopoldne je nastal ogenj v Podlogu pri Gotovljah. Pogorela je hiša in ko¬ zolec posestnika po domače Cetine. Na lice mesta prišedšim požarnim brambam se je po¬ srečilo ogenj ustaviti. (Mladeniški shod v Petrovčah) Na shodu v Petrovčah v nedeljo, dne 16. avgusta t. 1. je bilo nad 1100 udeležencev. Udeležilo se je veliko število mladega sveta, zlasti iz Št. Jurija ob juž. žel., od koder se je pripeljalo več z narodnimi zastavami odičenih vozov. Glavni govor je imel znani govornik dr. A. Medved iz Maribora. (Iz Šmarjete pri Celju) Ni še preteklo eno leto, odkar je naš mojster kovač tako mo¬ žato odstranil tisto pokvečeno tablico z nemškim napisom: »M. Ravnak, gepiiifter Huf u. Wagen- schmied«, ker ga je nekdo v »Domovini* pri¬ jazno opozoril in mu povedal, da je tak nemški napis v slovenski vasi prava mojstrska neum¬ nost, kateri se posmihajo vsi pametni ljudje — tudi Nemci sami. Naši prismojeni in zaslepljeni nemčurji bi seveda ganjeni in prešinjeni od tega nemškega napisa na tej spakedrani tablici naj¬ raje pred njo na kolena popadali in jo molili in častili kakor nekdaj sinovi Izraelovi zlato tele. Gospod mojster, kje ste imeli to nemško tablico celo leto? Ali ste jo poslali na svetovno razstavo v Celje ali v Vojnik ali morebiti celo v škofjovas? Katera nemčurska muha vam ne da miru, da ste sedaj, ko bo že skoraj leto okolu, spet nataknili tisto staro nemško tablico na svojo kovačnico? E naš Mihel je postal sam tako pameten, da je že vendar enkrat spoznal, da mora sedaj, ko si je postavil nov »marol* imeti tudi »nobel* tablo na svoji hiši, ki naj oznanjuje ljudem, da prebiva v tej hiši mož slo venskega rodu, ki se pa sramuje svojega mate¬ rinega slovenskega jezika. Žal da imamo pri nas še nekaj tako »vrlih*, vsega spoštovanja »vred¬ nih* možakov — Slovencev _ ali kakor jih imenujemo po pravici in v resnici — nemčurjev. (Polzela.) Močna burja, ki je v sredo večer razsajala, odnesla, ozir. odpeljala je ob 10. u r * 385 zvečer iz postaje Polzela-Braslovče železniški vagon, kjer je s premogom naložen stal. Grozna nesreča bi se bila lahko pripetila, ko bi se bilo to pred peto uro zgodilo in bi bil vagon, katerega je bil veter z vetrovo naglostjo skoz postaje Št. Peter, Žalec in Petrovče proti Celju gnal, v iz Celja prihajajoči vlak trčil. Okoljščine, da proga od Žalca proti Celju ne pada in vrhu tega velik ovinek dela, vsled česar je vagon z manjšo naglostjo v Cslje priletel, ter srečnemu slučaju sploh se je zahvaliti, da se ni med potjo ali na postaji v Celju velika nesreča pripetila] (Iz Šoštanja.) Na dan pred rojstnim dnem cesarja dne 17. t. m. hotelo je tudi v Šoštanju vojaštvo prirediti primeren večer. Iskali so pri¬ mernega lokala in bili precej obkoljeni od naših „Nemcev“. Pokazali so jim svoj lokal pri P., pa jim ni ugajal. Gospodje častniki so ga odklonili z opombo, da želijo tudi električno razsvetljavo, na kar so Nemci seveda debelo gledali in bili primorani slediti gospodom častnikom in drugemu občinstvu v hotel R, kjer so naročili Slovenci narodno godbo iz Celja Nemcev je prišlo k tej veselici celih 6 (beri šest) in so bili od začetka navidezno tudi zadovoljni. Ko pa je zaigrala godba znano pesem ..Slovenec sem“, so vsi na¬ enkrat vstali in zbežali, zginili so kakor kafra Občinstvo pa se je zabavalo do 4. ure zjutraj in mu je jako dobro ugajala narodna godba. Kar pa je „vahtarca ;l pisala o narodni godbi, da je morala oditi, je nesramna laž (Lovska sreča) Lovski čuvaj g. Kladnika, c. kr. poštarja na Vranskem, Skubr, je ustrelil prejšnjo nedeljo v Jeseničnikovih pečeh nad Merinco lepega gamza Po dolgih letih zopet — velika lovska sreča. (Obletnica) Jurkove koče na Lisci se bo praznovala dne 6. septembra t. 1. Natančnejše prihodnjič. (Popravek.) Obžalujemo, da so se nam vrinile v zadnji štev. ,.Domovine“ v dopisu „Od Save“ sledeče tiskovne pomote: namesto „Rain- hofer“ bi moralo stati ,,Rainhofen“, namesto „Knik“ bi moralo stati „Kink 1 '; dalje sta izpuščeni med igralci imeni gospica Terezina Vrstovšek in g. Ivan Matko ml. (Shod v Polskavi.) V nedeljo, dne 23 t. m je bil v Polskavi jako buren politični shod. Go¬ vorila sta poslanca Robič in Roškar in dr. Ku kovec iz Celja. Slednjega so podkupljeni nem- čurji z vso svojo divjostjo hoteli prisiliti, da bi pretrgali njegov govor, pa so klavrno pogoreli. Več prihodnjič. Shod je bil sijajna zmaga slo venske stvari na Polskavi. (Ptuj.) Uradovanje okrajnega šolskega sveta. Pred kratkim je bil neki kmet obsojen na 10 K kazni, ker ni redno pošiljal svojega sina v šolo. Ker pa je oče dal sina v službo ter ni on za¬ krivil, da ni fant redno obiskaval šole, temveč dotični gospodar, zategadel se je pritožil zoper to razsodbo v slovenskem jeziku, a pozabil je priložiti neko prilogo. Slavni okrajni šolski svet je vrnil pritožbo in vzrok zapisal v blaženi nemščini. Ali ni to predrznost, na slovensko vlogo nemško odgovarjati. Kaj Vi, gospodje odborniki okrajnega šolskega sveta, ki ste samo odlični Slovenci, nimate toliko vpliva, da bi se slovensko uradovalo? Žalostno pa resnično. (Ljutomer.) Krasno uspela sokolska slav¬ nost v Ljutomeru nemčurje hudo skrbi, ker vedo, da jim bodo odslej Slovenci bolj na njih dolge prste gledali. Da bi si napravili nekoliko korajže, lažejo po nemških časopisih o shodu, da se kar kadi. List celjske nemške barabščine trdi n. pr., da je eden govornikov pozval zborovalce, naj roko vzdigne, kdor še vkljub njegovemu govoru ni Slovenec, ker dobi potem cekin. V resnici je pa govornik pozval 3000 glav broječo množico, naj oni roko vzdigne, da dobi cekin, kdor je že kakega nemčurja kje videl, ki bi bil pošten človek. To je pa nekaj drugega! Da nihče ni mogel ponudenega cekina zaslužiti, je dokaz, da nemčurja poštenjaka na svetu sploh ni. To pa dokazujejo tudi lažnjiva poročila nemčurskih dopisovalcev nemških listov a la „Deutsche Wacbt“. (Okrajno glavarstvo v Ljutomeru) Ko so pred nekaj tedni prišli nemški divjaki v Ljuto mer tulit, politična oblast niti z mazincem ni mignila, da bi branila zasebno lastnino pred iz¬ gredi te tolpe. Šele sedaj se je začela zoper nekatera individua preiskava zaradi javne posil- nosti, ko so divjaki odtegnili pete v Gradec in drugam. Dne 15. t. m. so pa Slovenci mirno slavili lepo ustanovno slavnost ^Murskega So kola“. Kakor še sploh Slovenci nikdar niso po v zročili ob priliki svojih slavnosti nemirov, tako tudi ta dan noben Slovenec niti mislil ni na nemškutarje, ki so se skrili kakor kafra, ker so izprevideli, da bi se jim presneto slabo godilo, če bi ne bili prav lepo ponižni. Vendar je pa naša avstrijska vlada ljutomerska poslala celo kompanijo žandarjev s puškami, nasajenimi ba¬ joneti, piklhaubami in samokresi, da so s svojo prežo po nepotrebnem izzivali mirne Slovence, ki niti mislili niso na nemir. Ljudstvo je šele vsled prihoda te oborožene armade postalo se¬ veda silno razburjeno in stiskalo je pesti ter proklinjalo avstrijsko vlado, ki par nemčurjem na ljubo na tak način sramoti tisoče vrlih slo¬ venskih državljanov. Le tako naprej, c, kr. okrajni glavar v Ljutomeru! To nam je prav! Tudi slo¬ vensko ljudstvo boste nazadnje vendar vzbudili iz njega prevelike krotkosti. In na tak način bode Slovenec tudi kaj dosegel (Ljutomer.) V nedeljo, dne 30. t. m. ob 10. uri dopoldne se bode vršila v Vaupotičevi go¬ stilni v Ljutomeru volitev novega starešinstva četrte obrtnijske zadruge v Ljutomeru, Z ozirom na važnost te volitve pozivamo vse slovenske obrtnike te skupine, da pridejo omenjenega dne pravočasno in polnoštevilno na volišče in si iz volijo v starešinstvo iz svoje sredine može svo- I jega zaupanja, kateri pa naj bodo tudi odločno narodnega mišljenja. (Hrvatsko in slovensko sokolstvo.) Pre¬ teklo nedeljo je varaždinski „Sokol" priredil v Varaždinu javno telovadbo, ki je sijajno uspela. Udeležilo se je prireditve tudi več štajarskih Slovencev iz Središča in obližja. Prejšnji dan se je varaždinski „Sokol udeležil po odposlan¬ stvu ustanovne slavnosti „Murskega Sokola" v Ljutomeru. Druge slovenske novice, (Volitve v ljubljansko trgovsko bolniško blagajno), ki so bile predvčeranjem, so se izvršile s popolnim porazom nemške stranke, ki si je toliko prizadejala, da bi dobila to važno društvo v svoje roke. Vkljub temu, da so zbobnali nemške člane od vseh strani, so tako žalostno pogoreli, da jih mora biti naravnost sram. Ko so videli, da je ves njihov napor zastonj, se niti upali niso iz kazine, kjer so se utaborili. Izvo¬ ljeni so sledeči — slovenski odborniki: Lilleg 165, Šarabon 164 Mejač 163, Jebačin 131, Trček 125, \ Knez 124, Andeivvald 121 in Magdič 119. Izmed ! starih B nemških“ odbornikov je voljen samo Treun s 161 glasovi. Dosedanji predsednik Mayer je dobil samo 44 glasov. V3a čast vrlim sloven¬ skim trgovcem in njihovim uslužbencem, ki so pokazali, da si ne puste komandirati od par Nemcev, ki so mislili, da bodo s svojo zvijačo za hrbtom velikanske slovenske večine gospoda¬ rili s slovenskim denarjem. Ti gospodje so se pač prepričali, da jim je za vedno odklenkalo. (f Notar Vehovar.) Iz Cirknice na Notranj skem došel je tužni brzojav, da je tam umrl c. kr. notar g. Leopold Vehovar. Bi! je rojen na Pristavi pri Šmarjah na Štajarskem, gimnazijo je študiral v Mariboru, v Celju se je pripravljal za notarijat kot koncipijent in nastopil leta 1894 svoje mesto kakor c. kr. notar pri novoustanov¬ ljenem okrajnem sodišču v Cirknici. G. Vehovar je bil skoz in skoz blaga in plemenita duša, za¬ pustil je v Celju mnogo prijateljev in ti kakor tudi njegovi znanci podrugod bridko obžalujejo njegov konec življenja, ki je prišel popolnoma nepričakovan. Gosp. Vehovar je malo prekoračil 40 let. Brat njegov, gosp. Miloš Vehovar, je c. kr. avskultant v Ljubljani. (Ali je Zagorje še slovensko ?) vpraša sobotni „Slov. Narod" in poroča, da je na ta- mošnji šoli napisan samonemški napis. Res sra mota za nekdaj tako narodno Zagorje. Poroča tudi, da hoče tamošnja nemčursko-socijalistična zveza na vsak način odstraniti slovenskega zdravnika in ga nadomestiti z nekim dr. Jakli nom iz Celja. Ta gospodek je asistent v celjski bolnišnici in znan kot pristen hajlovček. Brez nemčurskega plevela (plavic) si ga sploh misliti ni mogoče. Lahko si je torej misliti, da si ga zagorski nemčurji žele dobiti v svojo sredo, ker bi bil B izvrstna moč" za njihove prusaške na¬ mene. Čudno se nam zdi, da se ravno g. Čobal, ki tako rad bruha svoje „buržoazijske osle in tepce" na „nacijonalne“ kroge, tako poteguje za tega uitranacijonalnega nemčurskega hajlovca. Dolžnost slovenskih zagorskih krogov je pač, da se zopet enkrat malo zdramijo in se uprejo takemu importiranju celjskih hajlovcev v slo¬ vensko Zagorje. (Deželna vrtnarska razstava) se odpre dne 5. p. m. v Celovcu. Seveda je popolnoma nemška in prepričani smo, da za Slovence ne bo imela nobene koristi, kajti bognedaj, da bi morda kak Slovenec pod svojim slovenskim napisom kaj razstavil. Zato tudi ne verjamemo, da bi se raz¬ stave Slovenci sploh udeležili. (V Vetrinju) je imel ,,šulferajn“ svojo vese¬ lico. Med onimi, ki so se najbolj „martrali“, za ..sijajen" uspeh veselice, čitamo tudi imeni dveh grofinj z velenemškimi imeni Morozzo in Festetič. No, pa zato Slovenci na Koroškem menda še ne bodo tako hitro pohrustani, kakor si žele ve¬ trinjski visoko in nizkorodni velenemci. (Zgradba bohinjske železnice) napreduje tudi na Goriškem. Tunel pod kostanjeviškim samostanom pri Gorici se že vrta in so na eni strani 17 m, na drugi pa 20 m prodrli v hrib. Na dan se izvita do 3 m. (Ustrelila se je), kakor se poroča iz Gra¬ diške, komtesa Manzano iz Bračana. Njen mož je pred kratkim pobegnil, zapustivši nad 200.000 kron dolgov. To je grofico tako užalostilo, da se je v svojem gradu ustrelila z revolverjem. (Vpisovanje na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici) bo dne 14. in 15. septembra m spre jemni izpit za prvi tečaj 17, sept. ob 8. uri. V višje tečaje se ne sprejme novih gojenk. (Skrivnosten slučaj.) Prošlo sredo je prišel strojevodja juž. železnice Jakob Vračko opoldne na svoj dom v Rojanu pri Trstu. Vrata je našel zaklenjena in jih je moral vlomiti. Ko je vstopil, je videl svojo ženo ustreljeno na postelji in zraven nje je ležal vojaški revolver, last v isti hiši stanujočega nadporočnika 97. polka Sigfrida Hellerja. Nadporočnik je šel ob 9. uri iz hiše in zaslišan ni vedel povedati, kako je prišel revol¬ ver v Vračkovo stanovanje. Ljudje v hiši so slišali en sam strel, a Vračko je izpovedal, da je on enkrat ustrelil za poskušajo, če je revolver nabit. Vračko je tudi rekel, da je živel s svojo 23 letno ženo v jako srečnem zakonu. Vračkota so zaprli, ker sumničijo, da je sam svojo ženo ustrelil (Družba sv. Cirila in Metoda za Istro) je imela v minolem poslovnem letu dohodkov 53 386 K 57 v in stroškov 50 940 K 17 v. Druž- bina imovina znaša 134.967 K. Podružnic je imela družba 54. Družba vzdržuje 10 ljudskih šol, kar je najboljši dokaz, kolikega pomena je za ubogo Istro, kjer slovensko in hrvatsko pre¬ bivalstvo nima drugega prijatelja, kakor edinole „Družbo“, kajti vlada in Italijani istrskih Slova¬ nov niti poznati nočejo. Politični pregled. (Čehi in ogrska kriza) Kakor zatrjujejo nekateri češki listi, ni javno mnenje na Češkem ravno preveč nasprotno madžarskim narodno¬ stnim zahtevam. Glavni vzrok temu je pač, da hočejo Čehi na vsak način delati ovire Korbar¬ jevi vladi, od katere ne morejo ničesar dobrega pričakovati. Sedanji neznosni položaj v Avstriji so zakrivili Nemci, ki so svoj čas z obstrukcijo preprečili nagodbo z Ogrsko. Cehi pa za krivice, ki jim jih dela nemška vlada, ne bodo tako ne¬ umni, da bi to vlado še podpirali. Kar se tiče nas Jugoslovanov, smo pač tudi lahko popolnoma enakega mnenja s Čehi, kajti oni dobe vsaj tu- patam kai od vlade, mi pa čisto nič Torej le v odločen boj proti taki vladi. (Podržavljena gimnazija.) Poljsko privatno gimnazijo v Tešnu v Š.eziji so podržavili. Za podržavljenje te gimnazije, se je bil dolgotrajen boj. (Dalmatinski Srbi za slogo s Hrvati.) Minoli teden je bil v Spletu v Dalmaciji shod 386 zaupnih mož srbske stranke v avstrijskem Pri¬ morju. Razpravljalo se je v prvi vrsti vprašanje o složnem postopanju s Hrvati. Sklenilo se je, da bo srbska narodna stranka gojila dobre od nošaje z drugimi avstrijskimi Slovani. Skupščina je pooblastila odbor, da se sme svobodno poga jati s Hcvati v zadevi sloge. Ta sklep je naredil na Hrvate najboljši vtis. Prvi korak k slogi je storjen. Bog daj, da bi se kmalu popolnoma zedinil hrvatski in srbski narod, katerih ni nihče drug nego vlada razdvojila, da bi lažje v kalnem lovila. (Na Hrvatskem) so se iznova pojavili ne¬ miri, ki so jih povzročili zopet oni nesrečni ma džarski zagrizenci, ki jedo hrvatski kruh po po stajah južne in državne železnice na hrvatski zemlji. Na grobu žrtev, ki so zopet padle v Za- prešiču, je govorilo več govornikov, med njimi neki sivolas 70-letni kmet, ki je rekel, da se rajši vsi kmetje nastavijo bajonetom kakor bi pustili, da plapola madžarska zastava na hr- vatskih tleh. Vse navzoče je pretresel prizor, ko se je zgrudila na grob enega izmed ustreljenih kmetov njegova žena s svojimi enajstimi otro¬ čiči. Kdo ne bi ob takem prizoru zaškrtal z zobmi in stisnil pesti proti onim lopovom, ki smejo nekaznovani izzivati narod, da ga potem j orožniki streljajo kakor divjo zver! Fej, taka j vlada, ki dopušča, da se gode taki zločini pod 1 njenim varstvom! (Položaj na Ogrskem) se še ni nič zboljšal. Cesar je v Budimpešti in pridno sprejema raz¬ lične veljake, da mu poročajo svoja mnenja o rešitvi zavoženega ogrskega državnega voza. j Kakor vse kaže, bo Khuen še morda več tednov ostal začasni vodja budimpeštanske vlade, kajti rešitve se kmalu še ni nadejati. Cesar je videti zelo utrujen in nekoliko nervozen. Vidi se, da ga navdajajo resne skrbi. Ni torej čudno, da se opaža pri njem nekaka slaba volja, ki vpliva tudi na njegovo okolico. Vzlic temu so pa vesti o kaki cesarjevi odpovedi popolnoma izmišljene. V zadevi madžarskih n&rodnih zahtev pa stoji cesar na stališču, da se sme opoziciji v malen kostih ali popolnoma nič popustiti. Zato tudi mislijo nekateri, da bo bodoči mož na Ogrskem sedanji fiaančni minister Lukacz, ki je popol¬ noma istega mnenja s cesarjem, da se namreč armada ne sme razbiti. Cesar je tudi sprejel ministra vnanjih zadev G)lucbtwtkega in sprejme tudi vojnega ministra Pietreicha Politični položaj je, kakor je razvideti, v resnici zelo resen. (Vstaja v Macedoniji) Sultan je sprejel vse zahteve, katere je stavila ruska vlada vsled I umorstva konzula Rostkovskega. Ruska bojna ladja se je že odpeljala mimo Carigrada v Solun po truplo umorjenega konzula. Pogreb se je iz¬ vršil v Monastiru na najslovesnejši način. Turške oblasti so prepovedale domačemu krščanskemu prebivalstvu udeležbo pri pogrebu, vsled česar se je ruski podkonzul Mandelstamm pritožil. •— Preiskava v Monastiru je dognala, da je bil Rostkovsky žrtev zarote, ki se je sklenila proti vsem inozemskim konzulom. Listi mnogo poro čajo o grozovitostih turških vojakov, ki plenijo in požigajo, kamor pridejo. V Zelenici so stopili z vlaka in udrli za delavci na polju ter jih poklali, kolikor so jih dohiteli. Železniški družbi se je zapovedalo, da odpusti vse uslužbence bolgarske narodnosti, ker so baje v zvezi z vstaši, ki z dinamitom rušijo železnice. Železniška uprava j h se boji odpustiti, ker bi se potem gotovo maščevali. V najkrajšem ča8U 3e začne baje vstaja po celi Macedo iji. (Umrl) je v Rimu Menotti Garibaldi, sin onega Garibaldija, o katerem znajo naši stari laški veterani toliko povedati. Tudi sedaj umrli Garibaldi je že poskušal s prostovoljci svojo srečo, ali mu ni bila tako mila, kakor očetu Njegova smrt bo jako razžalostila avstrijske lahončke, kateri so umrlega imeli v veliki časti. (Afera Humbert) je za sedaj končana. So¬ dišče je obsodilo vse štiri obtožence in sicer Te režo in Friderika Humbert vsakega na pet let ječe in 100 frankov globe. Brata Terezina Roman Daurignac in Emil Daurignac sta dobila prvi tri leta, drugi dve leti ječe. Smešno je res, kako in koliko se obsodi ljudi, ki so goljufali za več kot sto milijonov, medtem ko bi se reveža, ki bi ukradel sto kron kaznovalo nič manj, ali pa Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. še več. Ta afera je zopet pokazala, kako trpi justica pod vplivom politike, kajti v zadevo je zapletenih več odličnih francoskih politikov, med njimi sam justični minister. Loterijske številke. Trst. dne 22 avgusta 1903: 48, 67. 83, 64, 74. Line, ., ,-, , 62, 19 72, 47. 46. Listnica uredništva. Vse gg. dopisnike, katerih dopisov nismo Se mogli radi pomanjkanja prostora priobčiti, prosimo potrpljenja. Sčasoma pride vse na vrsto. Uredništvo- Vabilo. Ker izvenredni občni zbor, sklican na 23. avgusta 1.1., radi premale udeležbe ni bil sklepčen, se tem potom sklicuje drugi izvenredni občni zbor „Kmetijskega društva v Laškem leglsirovane zadruge z omejeno zavezo 11 ki se bode vršil v nedeljo, 13. septembra t. I., ob pol 4. uri pop. v salonu posojilnične gostilne v Laškem kateri bode sklepčen brez ozira na število udeležencev. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Sklepanje o razdružbi zadruge. 3. Eventuelna izvolitev likvidatorja. (359) 1 NAČELSTVO. Posestvo f v obsegu 70 johov po 1600 kvadratnih sežnjev, arondirano, v najboljšem stanju, z zadostujočimi poslopji, vsem gospodarskim orodjem in enim johom regeneriranega, zelo rodovitnega vinograda, ob deželni glavni cesti, v bližini železnične po¬ staje ne daleč od Zagreba na Hrvatskem «= se proda. — Bogati gozdi v okolici dajejo lepo priliko za izdatno in nepretrgano lesno spekulacijo vsake vrste, kakor tudi raztresenje za ljubitelje lova. Natančnejše podatke daje: 33rlek.ovio 3 Pešcenioa, luelcenik:, ZETrvratslto- |< sezoni! Trgovina z železnino „MERKUR“ Peter Majdič Celje, Stajarsko **+ Podružnica v Kranju, Gorenjsko priporoča svojo veliko za¬ logo različnih poljedelskih strojev, kakor: gepeljne, mlatil¬ nice, čistilnice, slamoreznice, mline in stiskal¬ nice za grozdje in sadje, vetr¬ nice, brane za njive in seno¬ žeti, pluge itd. po najnižjih cenah. (398) -g . .iiiiiiiiiiiihiiiii. 1 Prodaja. Zaradi prostornih razmer se bo opustila rudniška mlekarna v Trbovljah in živina, večinoma krave mlekarice molltalske pasme se bodo prostovoljno prodale. Kupci se prosijo, da se osebno oglase pri rudniškem ravnateljstva v Trbovljah, ker se pismena pojasnila ne bodo dajala TTm. POLOŽI DOMAL 4 ^ALr 4 ^, sov prid družbi sv. Cirila in Metoda vLJUBLJ ANI. ( 269 ) Cena vžigalic: 13-4 1. orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48 — franko Ljubljana, 2% popusta. VŽIGALICE družbe av Cirila in Metoda Zaloga pri Jv.Perdana vLjubljani g 1. orig. zaboj s 500 zavitki (Flaming) K 52 | franko Ljubljana, 2% popusta. S™t3MC3 ^jML3»^3lE3MC 3aiicaaKC33KC33« l C3iM I v >.*•£* . ...■«•••■. Trgovina z železnino „MERKUR“ v 0®ljxx, Graška cesta štev. 1J3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žele ne, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬ ske a orodja m sicer orala, brane, motike, kose, srpe, -r 3b | ie j n strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter o-v okna vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske“posode tehtnic, sesalke, meni m uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje) lončene cev., samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko že- lezne trgovine spadajoče predmete. m- Tomaževa žlindra, najboljše nmetno gnojilo. * Bogata izbor vsakovrstnih nagrobnih križev. * Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libeneky.