e
o. fr fr-
% V^i
^°A 4^r#’e ’ rt<'
Snovat
5»
Sobota, 29. junija 1985 bo gotovo zapisana z zlatimi črkami v zgodovini Iskre Avtoelektrike in v zgodovini mladega mesta Nove Gorice. Ta dan je namreč prišlo v mesto cvetja in mladosti — po uradnih podatkih 18.000 Iskrašev, njihovih svojcev in prijateljev, da skupno proslavimo veličastno manifestacijo, naš tradicionalni dan Iskre, dan borca. Hkrati pa moramo povedati, da se je tej veseli in srečni množici pridružilo še prek pet tisoč Novogoričanov in prebivalcev ok-zadovoljstvo vseh izredno lepo uspela, še najbolj zadovoljni pa so bili seveda, gostitelji, kolektiv šempe-terske Iskre Avtoelektrike, saj so naredili vse, da bi se udeleženci srečanja počutili kar najlepše in, da so iz Nove Gorice odnesli nepozabne spomine. To jim je res uspelo, kar so potrdili tudi Iskra ši iz trboveljskih Polprevodnikov, udeleženci spod-njeidrijške Iskre pa iz Iskrine beograjske filiale, iz Iskre Žužemberk, iz ERO Kranj itd. Tej ugotovitvi se je pridružil tudi predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič, ki je med drugim dejal: »V zadnjih 20 letih sem bil na 15 proslavah dneva Iskre, dneva borca, a tako kot je uspela današnja, tu, v Novi Gorici, ni še nobena. Čestitam kolektivu Avtoelektrike in vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspehu prireditve.«
Z njegovimi besedami, ki so najlepša ocena našega srečanja, tudi zaključujemo današnji uvodnik...
Marko Rakušček
Doslej
najmnožičnejša udeležba na dnevu Iskre, dnevu borca
V	soboto, 29. junija smo v obmejnem mestu v Novi Gorici nadvse slavnostno počastili in proslavili dan Iskre, dan borca, naše vsakoletno tradicionalno srečanje — letos v organizaciji novogoriške Iskre Avtoelektrike, ki je hkrati praznovala tudi srebrni jubilej. Srečanja se je udeležilo prek 18.000 Iskrašev, svojcev in prijateljev iz vse Slovenije, s prebivalci Nove Gorice in okoliških krajev pa se je ta številka povzpela kar na okrog 25 tisoč. To pa je daleč največ doslej. Slavnostni govornik je bil predsednik Izvršnega sveta SRS Dušan Šinigoj.
V	novogoriški Iskri so se pričeli Le slabega vremčna so se bali, saj pripravljati na pomembno manife- je še v četrtek, dva dni pred praz-stacijd že zelo zgodaj, da bo ja vse nikom deževalo, kot za stavo. Ven-nared. To se jim je obrestovalo, saj dar so tudi »zgoraj« uvideli, da je je srečanje povsem uspelo in se bilo v samo organizacijo vloženega odvijalo po začrtanem programu. veliko truda in že v petek, še bolj pa

9 9
ss-ss-
o. a *
S
S
s

'oA ^e-	<
C*9 nov» ^

Novogo
rm. ,
s m
Predsednik novogoriške Skupščine Danilo Bašin je izrazil prisrčno dobrodošlico
v soboto se je razkošno pridružilo našemu praznovanju tudi sonce.
Na prizorišče dogajanja, prostor za skupščino občine, so nekaj dni pred praznikom prvi stopili novogoriški komunalci, delavci SGP Gorica, goriški vodovodi, Elektro Gorica ter »udarna« četa iz Iskre Avtoelektrike, iz tovarne delovnih sredstev. Pripravili so dva odra, mize, klopi, vodo. razsvetljavo, kioske za hrano in pijačo, sanitarije itd. Tu so bili tudi strokovnjaki Iskre Marketing iz Ljubljane, brez katerih seveda ne mine nobena taka prireditev. Z njimi je bila tudi ekipa študentov z univerze v Gradcu s profesorjem Anatolom Ginne-lijem in študentje arhitekture z ljubljanske univerze s profesorjem Edom Ravnikarjem in doc. Marjanom Ocvirkom. Iskra je povabila tudi študente fakultete za inžine-rijo iz Trsta s profesorjem Markom Pozzetto, žal se zaradi izpitnih rokov niso mogli odzvati. Njihova naloga je bila postaviti slavnostno obeležje prireditve, akcija, ki se vključuje v vsakoletno medunive-rzitetno sodelovanje treh univerz ob meji pa se je imenovala VVorshop Iskra Nova Gorica. S posebnim natečajem, ki so ga raz-
Predstavljamo vam letošnje Iskri
Ludvik Simonič
Ludvik Simonič, Iskra — Industrija elementov za elektroniko član poslovodnega organa za proizvodnjo
Glavna nagrada Iskre za vrhunske dosežke trajnega pomena v razvoju, proizvodnji in izvozni usmerjenosti delovne organizacije IEZE.
Ludvik Simonič seje že leta 1947 vključil v takratni Inštitut za elektr-ozveze, kjer je z veliko zagnanostjo in osebnimi odrekanji osvajal predvsem novo tehnološko področje sestavnih delov za elektronske naprave. Svoje pionirsko delo je nadaljeval v Šentjerneju, kjer je ključno prispeval, da so tam zrasle tovarne uporov, hibridov in potenciometrov, ki so nosilke Izvoza elementov v Iskri. Za trajne dosežke na tem področju je prejel tudi Kraigherjevo nagrado. Zadnjih pet let se Simonič, kot član kolegijskega poslovodnega organa DO IEZE, zavzema za povečanje izvoza, proizvodnje in kvalitete v delovni organizaciji. V tem
času ni bila v izgubi niti ena od 11 temeljnih organizacij. Njegova sposobnost pravilnega ocenjevanja tehnoloških, proizvodnih in tržnih usmeritev je osnova za pravilne odločitve temeljnih organizacij DO IEZE, kar se odraža v poslovni uspešnosti delovne organizacije.
Ludvik Simonič je tudi sicer družbeno zelo angažiran in je za svoje delo poleg omenjene Kraigherjeve nagrade prejel številna priznanja: medaljo za red in hrabrost, red za vojaške zasluge s srebrnimi meči, red zasluge za narod lil. stopnje, red dela s srebrnim vencem, nagrado Borisa Kidriča za iznajdbe in izpopolnitve in številna druga.
Ludvik Simonič se je zavezal Iskri že v partizanih^ saj je, kot sam pripoveduje, opravil v Črmošnji-cah, partizanski zibelki Iskre, ra-diotelegrafski tečaj, odkoder je po uspešno opravljenem tečaju odšel za telegrafista v Glavni štab Slovenije in tam delal v radijski postaji za zunanje zveze.
Ko obujava spomina na njegovo življenjsko pot, pove, da se je rodil pred devetinpetdesetimi leti v kmečki družini v Podkebri pri Semiču. Torej pravi Belokranjec. Osnovno šolo je obiskoval v Semiču, meščansko pa v Črnomlju, leta 1943 pa ga je življenjska pot odpeljala v partizane.
Ko je po vojni 1947 leta srečal Rudija Jančarja, poznala pa sta se dobro že od prej. se je njegova življenjska pot dokončno odločila. Rudi Jančar je prav takrat ustanavljal Inštitut za elektrozveze in pregovoril našega nagrajenca, da se je zaposlil na Inštitutu. Tam je dobil nalogo, naj pričnezdelom na razvoju elementov in sicer uporov.
»Ko je bil razvoj uporov zaključen,« pripoveduje Ludvik Simonič »se je pokazala potreba po proizvodnji elementov. In kot razvijalca uporov so me poslali v Šentjernej, kjer naj bi začeli z njihovo proizvodnjo. Vendar takrat
Ludvik Simonič
v Šentjerneju še ni bilo nikakršnih pogojev za proizvodnjo in z njo smo začeli v adaptiranih farovških hlevih. Začeli smo z devetimi delavci, moja naloga pa je bila, vpeljati in začeti z industrijsko proizvodnjo. Takrat smo se tudi dogovorili, da se bom po uspešnem začetku proizvodnje spet vrnil nazaj v Ljubljano. Tedaj smo namreč računali, da bi v Šentjerneju ostal kako leto dni, vendar pa je življenje odločilo drugače in to leto dni se je spremenilo v polnih devetindvajset let.«
Seveda se je v teh letih, tudi in predvsem po Simoničev! zaslugi, v
vrtnica in Iskrina zvezda sta združili prek udeležencev srečanja ob dnevu Iskre, dnevu borca
pisali na univerzah, so izmed osmih predlogov izbrali delo študenta arhitekture ljubljanske univerze Matjaža Pangerca in študentke arhitekture univerze iz Gradca Sabine Christian. To je bil njen prvi projekt, ki ga je videlo v Novi Gorici tisoče in tisoče ljudi, zato je bilo njeno zadovoljstvo toliko večje.
Tako. Z njihovo pomočjo, še posebej pa pod skrbnim nadzorstvom ing. Marka Deva iz Iskre Marketing, je bil prostor v petek, v poznih popoldanskih urah nared. Bližalo se je sobotno jutro, ki je naznanjalo velik dan. In res je bil. Že zgodaj zjutraj sta godbi napihala iz Nove Gorice in Vogerskega prebudili bližnje Novogoričane, hkrati pa sta najlepše počastili prihod najzgodnejših obiskovalcev. Število udeležencev se je stopnjevalo iz minute v minuto. Pod arkadami skupščine, ki sojihtadan»spreme-nili« v pravo restavracijo, je slastno dišal golaž, ki so ga kar 20 tisoč porcij pripravili v ajdovski garniziji. Tu je bilo moč dobiti lične skodelice, kruh. vibo, žlico itd. In tudi v največjem navalu ni bilo pretiranega čakanja, saj je bilo na primer razdelitvenih mest za golaž kar 22.
Našega srečanja so se udeležili številni gostje
nagrajence
Šentjerneju marsikaj spremenilo.
Iz ene tovarne so nastale tri, začeli so s proizvodnjo potenciometrov in hibridnih vezij.
»Vsega tega bi zagotovo ne dosegli,« meni danes naš nagrajenec, »če se ne bi povezali z znanstvenimi inštituti in univerzo, ki so nam veliko pomagali pri razvoju in industrijski vpeljavi novih izdelkov. Pri tem pa smo se seveda hkrati tudi zavedali, že od vsega začetka, da gre za množično proizvodnjo. Zato smo ves čas pospeševali mehanizacijo in avtomatizacijo proizvodnje, hkrati pa smo se tudi zavedali, da bo naša . proizvodnja prevelika za domači trg. Zato nas je narava naše proizvodnje že zdavnaj silila v izvoz, tuji trg pa je bil vedno bistveno naprednejši od domačega trga. To je bila vsekakor velika vzpodbuda in tudi izziv, da smo si prizadevali za čim modernejšo, hkrati pa tudi čim kvalitetnejšo proizvodnjo, vse krize pa, ki smo jih doživljali med tem časom, so bile tudi po svoje koristne in vzpodbudne, saj so nas priganjale k novim spoznanjem, spremembam in razmišljanjem.«
Ko govori o svojem življenju in delu, skoraj nikoli ne uporablja zaimka »jaz«, temveč »mi« in množino. Po njegovem je bilo za uspeh Iskre v Šentjerneju in okolici pomembno tudi okolje, oz. tamkajšnje vzdušje. »Delovno okolje,« pravi naš sogovornik, »mora biti tu-
di činitelj, ki povratno vpliva na življenje in delo kolektiva in ga vzpodbuja. To pa so bili in so še vsekakor krajani Šentjerneja, kjer se je naš kolektiv zelo vrasel v skupno življenje in sožitje s krajem samim. Zato je bil naš uspeh tolikšen tudi prav po zaslugi okolja in vzdušja, ki je prevladovalo v njem. Z nami je potihem živel celo samostan Pleterje, saj smo vse tuje obiske vodili tudi tja, kjer so menihi vedno poskrbeli, da so bili naši gostje zadovoljni z obiskom ter so tako na svoj način prispevali tudi k našemu uspehu. Pohvaliti pa moram seveda tudi krajevno skupnost, ki je bila in je še z nami tesno povezana. Tako smo sodelovali pri vseh akcijah družbenih služb v kraju, naj je šlo za zdravstvo, šolstvo, komunalo, ceste in podobno. Na eni strani je naš kolektiv po materialni plati sodeloval s krajevno upravo, na drugi strani pa tudi s kadri, torej z našimi ljudmi, ki so bili aktivno vključeni v krajevno samoupravo. Predvsem pa moramo podčrtati, da so se člani našega kolektiva pogosto rajši odrekli debelejši kuverti zato, da smo laže razvijali svoj kraj, ker so se zavedali, da je to tudi del njihovega standarda, ki je bil včasih pomembnejši od tistega, kar so prejeli v svoji plačilni kuverti, saj je vedno šlo le za to, da so imeli urejene in dobre ceste, otroško varstvo, šolo, zdravstveno varstvo in podobno.
To sodelovanje je bilo vedno pristno in tako, kot se je razvijal naš kolektiv v Šentjerneju se je hkrati z njimi razvijal tudi kraj. In v tem smislu Iskra v Šentjerneju ni pomenila in ne pomeni samo tovarne, kamor hodijo ljudje na »šiht« in po osebni dohodek, temveč se je z njimi in prek njih in njihovega vpliva dograjevalo in se še dograjuje njihovo okolje, njihov kraj in okolica.«
O	ljudeh in kraju bi Ludvik Simonič govoril še in še, spominja se časov, ko se je iz Novega mesta s kolesom kot direktor vozil vsak dan v Šentjernej na »šiht«, toda hkrati tudi pove, da se že pripravlja na pokoj ter razmišlja, kako se bo po dolgih letih spet vrnil v svoj rodni kraj, v Belo krajino, kjer bo, po uspešno izpolnjenih in ustvarjalnosti polnih letih dela v Iskri, posvetil negovanju trt in zemlje. Vrnil se bo tja, odkoder je bil nekoč prišel v veliko mesto in v življenje, polno ustvarjalnosti, dela in uspehovv Iskri.
Dušan Željeznov
Jožica Mihev
Jožica Mihev, Iskra — Srednja šola elektrotehniške in kovinsko predelovalne usmeritve — profesor slovenskega jezika s književnostjo
Nagrada Iskre za izredne dosežke v dolgoletnem vzgojnoizobraže-valnem delu z mladino ter za samoupravno in družbenopolitično aktivnost.
Jožica Mihev opravlja pedagoško delo že 30 let, od tega kar 22 let poučuje slovenski jezik na Iskrini srednji šoli v Kranju. Pri svojem delu nenehno išče nove vzgojnoizob-raževalne prijeme in načine dela, ki najbolj ustrezajo učenčevim sposobnostim. Izredno je aktivna tudi pri interesnih dejavnostih učencev. Med drugim je mentor šolskega glasila Plus — minus, ki so ga leta 1980 proglasili za najboljše šolsko glasilo v Sloveniji. Ob tej priložnosti je za svoje delo prejela posebno republiško priznanje. Je organizator srečanj učencev s književniki, soorganiztor regijskega tekmovanja za Cankarjevo bralno značko in mentor v času pripravništva. Aktivno sodeluje tudi v družbenopolitičnih organizacijah na šoli in izven nje.
Jožica Mihev je v mnogočem prispevala, da je Iskrina Srednja šola iz nekdanje Industrijske vajenske šole prerasla v sodobno in kvalitetno vzgojnoizobraževalno organizacijo, z razvejanimi programi in smermi.
skra ! ra Is r. I ra
Pozdravno pismo predsedstvu SFRJ
Delavci Iskre, zbrani na vsakoletnem tradicionalnem srečanju ob dnevu borca, dnevu Iskre, tokrat v mestu cvetja In mladosti v Novi Gorici, vam pošiljamo prisrčne, delavske pozdrave in naj-lopte želje za nadaljnje uspešno delo.
Letos je srečanje še posebej pomembno, saj sodi v okvir praznovanj 40-obletnice osvoboditve. Prav zato se toliko bolj zavedamo pomena boja za uresničevanje dolgoročnega programa za utrditev našega gospodarstva, prizadevanj za povečanje proizvodnje za zahtevno svetovno tržišče in redno pokrivanje potreb domačega trga ter prizadevanj za učinkovitejše poslovanje v vseh dejavnostih naše družbe.
Še bolj si bomo prizadevali za vsestransko krepitev socialističnega samoupravljanja ter ohranjanja temeljnih vrednot naše socialistične revolucije.
Prepričani smo, da bomo s skupnim in zavzetim delom našli izhod iz zapletenih razmer, porok temu pa so tudi obljube tisočev in tisočev na srečanjih, kot je današnje.
Nova Gorica, 29. junija 1985
DELAVCI ISKRE
Irena Birsa je prebrala pozdravno pismo predsedstvu SFRJ
V


*•**
# # #

s
s
§
o. a >
% VN

&
Bil pa je dober — taka je bila splošna ocena!
Nekaj po 10. je bilo najhuje. Nasmejani obrazi, prešerna razigranost, krepak stisk delavskih rok, veseli klici prijatelju, znancu, vse to je bilo porok, da bo tisoče in tisoče udeležencev preživelo prijeten dan v mestu ob Soči. Prišli so z vseh koncev in krajev, s posebnimi vlaki, avtobusi in osebnimi avtomobili.
Tik pred pol enajsto, pred uradnim pričetkom programa, so prišli skozi množico tudi gostje, ki so najprej zavili k svojevrstni atrakciji — mortadeli velikanki, največji na svetu. Predstavniki mesne industrije Primorske, kjer so mortadelo naredili, šo namreč prosili predsednika izvršnega sveta Slovenije Dušana Šinigoja in predsednika KPO SOZD Iskra Borisa Lasiča, da bi jo načela, kar sta z velikim nožem tudi naredila in jo prva tudi poskusila. Fanfare so napovedale začetek uradnega dela, hip za tem pa so prinesle mladinke in mladinci iz novogoriške Iskre prehodno zastavo, ki sojo pred iztekom prireditve ponosno in slavnostno predali mladim iz kranjskih Iskrinih delovnih organizacij — priredite-
Iskra Iskra Iskra
Ijeni dneva Iskre prihodnje leto. Po internacionali je zbrano množico in goste pozdravil in jim izrekel prisrčno dobrodošlico predsednik skupščine občine Nova Gorica Danilo Bašin, za njim pa je spregovoril glavni direktor Iskre Avtoelekt-rike Peter Mivšek. (Njegov govor objavljamo v celoti). Delegacija borcev in mladine je odnesla venec k spomeniku padlim naTrnavo nad Novo Gorico, vsi zbrani pa smo s trenutkom tišine počastili spomin na padle in umrle borce ter revolucionarje.
Slavnostni govornik je bil predsednik izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj. Prav pred prihodom pred mikrofon so ga prestregli in presenetili pionirčka in pionirka, ga toplo pozdravili in mu izročili vrtnico, simbol mladega mesta. Tudi govor Dušana Šinigoja objavljamo v celoti.
Sledila je podelitev Iskrinih nagrad, ki jih je nagrajencem izročil in jim čestital predsednik DS SOZD Iskra Janez Kern, v imenu vseh pa se je zanje toplo zahvalil Ludvik Simonič.
Mlada delavka iz tovarne generatorjev in elektronike Irena Birsa je nato prebrala pozdravno pismo predsedstvu SFRJ, mladinski oder pa je izvedel protivojni song.
Celotno prireditev sta popestrila združena pevska zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine in Ciril Silič iz Vrtojbe ter recitatorji iz Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Proslavo pa je čudovito povezovala Ingrid Orel, novinarka radia Nova Gorica.
Komisija za nagrade in priznanja Iskre je vsekakor ravnala modro, ko je letos nagradila z Iskrinim najvišjim priznanjem prosvetnega delavca in s tem dala priznanje vsem ti,stimi pedagogom, učiteljem in profesorjem, ki so in seveda še vedno posredno prispevajo na zunaj ne preveč viden in merljiv delež k znanju naših delavcev, od tistih za tekočim trakom pa do vrhunskih strokovnjakov, v laboratorijih in razvojnih oddelkih.
Profesorica Jožica Mihev, slavistka in še danes zagnana pedagoška delavka, je vse svoje življenje, znanje in hotenja posvetila vzgoji in učenju mladih ljudi v Iskrini srednji šoli elektrotehniške in kovinsko-predelovalne usmeritve.
Prav pouk materinega jezika je zagotovo eden izmed tistih predmetov, ki usodno vpliva na formiranje mladega človeka v vseh njegovih razsežnostih, od oblikovanja osebnosti, do poklicnega stremljenja in izpopolnjevanja. Za takšen poklic, še posebej pa za predmet materinega jezika, moraš biti rojen. In to je nagrajenka pokazala v vsem svojem dolgoletnem pedagoškem delu. Poleg navdušenja za lepo in čudovito slovensko besedo je vedno znala vcepljati svojim učencem in dijakom ljubezen do lastnega jezika, do njegovih lepot, do pisane besede, ki ji pravimo književnost, do drugih lepih
umetnosti, tja do državljanske in narodnostne osveščenosti, ki jo terja celovita in zrela osebnost.
Ko sva pred kratkim ob nagradi obujala spomine na dneve skupnega študija, je iz vseh njenih besed in iz vse njene pripovedi dihala tista prisvojena skromnost, ki je navajena le razdajanja, skromnost, ki ne mara velikega hrupa in publicitete, torej tista pristna skromnost, ki za svoje nesebično delo ne terja nagrad in priznanj. Zato mi je bila povsem razumljiva njena nenarejena nelagodnost pred javnostjo, saj je bila doslej njena javnost le razred s kuštravimi glavami, polnimi pričakovanja znanja in napotkov za življenje in tu, ne pod reflektorji javnosti, je bil in je še vedno njen svet, tu je znala razdajati sebe in svoje znanje neštetim generacijam, danes že zrelih in delovnih Iskrašev, v katere je znala vsekakor vsaditi veliko humanizma, ljubezni do materinega jezika in vsega, kar je v življenju lepega in vrednega. Zato zagotovo namesto nje najbolje* pričajo lahko generacije, ki jih je vzgojila in lep spomin nanjo v njihovih srcih.
Ko sem odhajal od nje, sem imel občutek, da je prišla Iskrina nagrada v prave roke in od tod tudi začetna ugotovitev, da je komisija ravnala modro in prav, ko je nagradila prosvetnega delavca, za katerega imamo danes, kljub polnim ustom razglabljanj in fraz o znanosti in
znanju, še vse premalo posluha, zlasti pa priznanja, saj njihovo delo dozoreva dolgo in se kaže šele v dozorelih generacijah. Po njih pa tudi sodimo lahko njihove učitelje. Za nagrajenko velja, da je dobro opravila svoje delo.
D. Ž.
Gabrijel Pelikan
Gabrijel Pelikan, Iskra — Industrija avtoelektričnih izdelkov direktor TOZD —
Tovarna specialnih električnih rotacijskih strojev
Nagrada Iskre za dolgoletno uspešno delo v Iskri Avtoelektriki in še posebej za zasluge pri izvedbi razvojno-inve-sticijskega programa profesionalnih delov in agregatov za potrebe gospodarstva in JLA.
Gabrijel Pelikan
Jože Petkovšek
4. stran
Po odlično uspelem prvem — uradnem delu, seje začel zabavni program, za kar sta poskrbela 5n-. sambla Otavio Brajko iz Izole s humoristom in Laposom Hertzem iz Nove Gorice ter argentinski Slovenec Alberto Gregorič. Čeprav dva velika odra, namenjena za ples, sta bila premajhna. Zato so se nekateri vrteli kar na bližnji zelenici. Torej da že to slutiti, da je bilo zabave na pretek. In prav je tako. Nikakor pa ne bi bilo prav, da ne naštejemo vsaj glavnih, ki so kakorkoli pripomogli, da je prireditev uspela v zadovoljstvo vseh.
Za to so zaslužne posebne ekipe delavk in delavcev, ki so večji del s prostovoljnim delom pripomogli k uspehu. Ze v sredo je posebna eki-a delavk iz vseh TOZD in DSSS iz empetra temeljito oprala vseh 20 tisoč skodelic in žlic, v soboto pa so od jutra do mraka pomagali razdeljevati med udeležence prehrambene pakete, treba je bilo postaviti kioske za hrano in pijačo itd. Res zaslužijo vso pohvalo. Posebna zahvala velja strokovnim službam in skupnostim novogoriške občine, vojakom in njihovim predpostavljenim, saj so nahranili »pravo vojsko« pa delavcem goričkih vodovodov, Elektro Gorici, Mesni industriji Primorske, SGP Nova Gorica, Komunali Nova Gorica, KK (Vipavski kleti) Vipava itd. Organizatorji so nas prosili, naj se tudi po tej poti prisrčno zahvalimo. Seveda pa velja zahvala tudi vsem vam, ki ste nas v soboto obiskali in ripomogli k čudovitemu vzdušju, al, nekateri ste morali oditi že pozno 'popoldne. Naj vam povemo,
da je bilo ob polnoči še vedno veselo...
Popoldne smo se pomudili in za trenutek zmotili nekaj udeležencev, saj nas je zanimalo, kako se zabavajo, so doživeli mogoče kakšno nepravilnost, ali imajo kakšno pripombo itd. V senci košatih topolov je sedela velika družba. Prišli so zelo od daleč, smo izvedeli, iz filiale Iskre Commerce iz Beograda. Kar okrog40 sejih jezb-ralo, na pot pa so odšli že v četrtek. »Super je, izredno lepo. Bili smo
Glavni direktor Avtoelektrike Peter Mivšek med pozdravom
toplo sprejeti in pričakujemo, da bo tudi slovo tako.«
Nekoliko dlje od Beograjčanov so se veselili Iskraši iz Žužemberka.
»Kar za pet avtobusov se nas je zbralo. Kraj za take množične prireditve je idealen, tudi program je bil kvalitetno izveden, skratka, današnji dan je tudi za nas Iskraše iz Žužemberka lep in nepozaben. Upamo, da se bomo vsi veseli in srečni vrnili domov.«
Od sodelavcev iz Iskre Commerce Ljubljana Zunanja trgovina pa smo izvedeli: »Prišli smo s posebnim avtobusom in ni nam žal, da smo današnji dan namenili za udeležbo na tem srečanju, saj smo bili priča lepi proslavi in dobri organizaciji celotnega srečanja. Z zanimanjem smo si ogledali tudi največjo mortadelo na svetu in sploh doživeli veliko lepega.«
Tudi Trboveljčani iz Iskre Polprevodniki niso skrivali veselja. Povedali so, da so prišli s petimi avtobusi, da je organizacija prireditve odlična, da pa bi bilo še več udeležencev, če ne bi bila tako blizu meja z Italijo...
Iz poslovne enote TOZD Feriti v Ljubnem ob Savinji so prišli s posebnim avtobusom. Tudi oni so vsevprek hvalili, ni jim bilo žal, da so se namenili na našo proslavo, prijeten izlet pa so izkoristili tudi zato, da so za trenutek, dva skočili čez mejo.
Najmnožičnejša'udeležba na proslavi je bila gotovo iz Iskrinih delovnih organizacij v Kranju. S posebnimi vlaki so pripotovali, nekateri pa tudi z osebnimi avtomobili. Velika skupina, predvsem mladih, se je ob polno obloženi mizi nadvse
nagrajence
Gabrijel Pelikan je zaposlen v Iskri že 25 let. V tem času je uspešno opravljal vrsto odgovornih nalog na proizvodno-tehničnem in raz-vojno-investicijskem področju ter v poslovodstvu. Njegovo delo vseskozi odlikuje ustvarjalni pristop * in velika sposobnost pravilnega ocenjevanja dolgoročnih gibanj in interesov Iskre. Posebno viden je njegov delež pri pripravi in izvedbi razvojno investicijskega programa profesionalnih delov in agregatov za potrebe gospodarstva in JLA. Projekt, ki ga je vodil Pelikan je velikega pomena, tako za Iskro Avtoelektriko, kot tudi za SOZD Iskra v celoti, saj je Iskra z njim utrdila zaupanje in se pri JLA uveljavila kot uspešen poslovni sistem in zanesljiv partner. Uresničen program, ki že odpira velike možnosti za nadaijne sodelovanje z JLA, pomeni trdno osnovo za postopno prestrukturiranje proizvodnje v izdelke z visoko razvojno-tehnolo-ško zahtevnostjo.
Gabrijel Pelikan se tvorno vključuje tudi v samoupravno in družbenopolitično življenje v DO in SOZD Iskra.
Kolektiv Iskre Avtoelektrike Nova Gorica, gostiteljice letošnjega srečanja Iskrašev, je še posebej ponosno zrl med nagrajence Iskre, saj je bil med njimi tudi član tega • kolektiva, Gabrijel Pelikan. O svojem delu v Iskri nam je povedal:
»Svojo delovno pot v Iskri sem pričel pred 25 leti, ko sem se zaposlil v Iskri Kranj, kjer sem se usposabljal za prevzem določenih nalog v obratu v izgradnji v Novi Gorici. Naslednje leto sem se vrnil v Šempeter in kot vodja tehnološke priprave dela skrbel za prenos proizvodnje avtoelektričnih proizvodov iz matične tovarne v Novo Gorico. Do leta 1970, ko sem z nekaj vmesnimi prekinitvami delal kot vodja proizvodnje, sem sodeloval tudi v pripravah za osvajanje novih izdelkov in novih proizvodnih kapacitet. Po letu 1970 sem prevzel vodstvo v sedanji TOZD DBS, istočasno pa sem delal na področju priprav in realizacije investicijskih programov posameznih TOŽD v DO Avtoelektrika. Leta 1980 pa sem prevzel nalogo priprav razvoja, osvajanja in realizacije programov za potrebe JLA in programov specialnih rotacijskih strojev.«
Na vprašanje, kaj mu pomeni Iskrina nagrada, je odgovoril:
»Za svoj prispevek k razvoju Iskre sem že prejel nekaj pomembnih družbenih priznanj, vendar nagrada Iskre pomeni največje priznanje, saj vidim v njej potrditev pravilnosti svojega delovanja v času, ko je bilo to potrebno. Hkrati pa je to tudi nagrada mojim nekdanjim in sedanjim sodelavcem, pa tudi generaciji pionirjev Iskre Avtoelektrike, ki so storili vse, kar so
zmogli za njen hitri in nepretrgani razvoj. Zame je to tudi vzpodbuda in obveza, da svojo življenjsko pot, ki je že 25 let tesno povezana z Iskro, nadaljujem z aktivnim vključevanjem v nadaljnja razvojna dogajanja Iskre.«
O srečanju Iskrašev je tov. Pelikan menil, da je to mnogo več, kot manifestacija veličine Iskre, njene enotnosti in povezanosti v skupni usodi. Zdi se mi, da postaja to srečanje že potreba slehernega Iskraša, potreba, da se sreča s svojimi sodelavci" ter znanci iz celotne Iskre ter z njimi odkrito pokramlja o uspehih, pa tudi težavah ter o načrtih za prihodnost.
Ob koncu smo ga povprašali še, kaj meni o prihodnosti Iskre Avtoelektrike:
»Delavci Iskre Avtoelektrike smo svojo usodo imeli vedno v svojih rokah. Vsi uspehi pa tudi neuspehi so bili vedno rezultat naše ustvarjalne sposobnosti in dela naših rok. Zavedamo se, da je vse, kar imamo, plod našega dela in da bomo vse, kar načrtujemo tudi dosegli,'le če bomo za to.delo pripravljeni in usppsobljeni. Mislim, da se nam kljub svetovni in domači gospodarski krizi ni treba bati prihodnosti, saj nam tako številen in delovno usposobljen strokovni kader, kakršnega imamo danes, omogoča izvajanje prestrukturiranja proizvodnega programa na zahtevnejše komponente, na prog-
prijetno zabavala, kljub temu pa so za trenutek prekinili sproščeno razigranost in nam dejali: »Zelo nam je všeč tukaj, Novogoričani ste se izkazali in po vašem vzoru bomo tudi mi poskušali prihodnje leto organizirati dan Iskre, dan borca v Kranju. Sam prostor je posrečeno izbran, proslava je bila lepa, organizacija celotne prireditve odlična, skratka, potrudili ste se in nadvse prijetno zadovoljili tisoče in tisoče Iskrašev, naših svojcev in prijateljev.«
Med udeleženci proslave so bili tudi člani Kulturnega društva »Briški grič« iz Števerjana (Italija), ki še posebej tesno sodelujejo s sindikatom Široke potrošnje Škofja Loka. Silvano Pittoli: »Presenečen sem nad tako. številnim obiskom. Vem, da je v Iskri mnogo delavcev, nisem pa si mislil, da se jih lahko toliko zbere. Spoznali smo veliko novih prijateljev iz vse Slovenije, zadovoljni se vračamo domov, prihodnje leto pa spet nasvidenje v Kranju!«
Izredno vesel in zadovoljen nad veselim srečanjem je bil tudi predsednik.KPO SOZD Iskra Boris Lasič. Rad se je odzval naši prošnji in za naše glasilo povedal: »Doslej sem se udeležil petnajstih proslav dneva Iskre, dneva borca, današnja pa je bila ena izmed najbolj uspelih. Razlogov je več: za počutje udeležencev je bilo dejansko narejeno vse. Preseneča me tudi udeležba, saj tako številnega srečanja doslej še ni bilo. In če so se vsi počutili tako dobro kot mi, v kar pa ne dvomim, potem mi druge želje in ugotovitve ni treba več povedati. Čestitam in se zahva-
rame z zahtevnejšimi podsistemi in sistemi. Nadaljnjega razvoja namreč ne moremo graditi samo na standardnem programu avtoelektričnih izdelkov. Zunanji poslovni partnerji iščejo kvalitetne delovne organizacije v Jugoslaviji, tudi take, ki so v stanju ponuditi svoje znanje vgrajeno v konkreten proizvod, to pa mi znamo in hočemo.«
Marko Rakušček
Jože Petkovšek
Jože Petkovšek, Iskra-Cen-ter za elektrooptiko, vodja laboratorija za optične konstrukcije, prejme nagrado za pomembne dosežke na področju inovacij in razvoja organizacije z naslednjo utemeljitvijo:
Jože Petkovšek je zaposlen v Iskri — Centru za elektrooptiko v razvojnem sektorju že od leta 1970. Bil je pionir hotografije in holog-rafske interterometrije v Sloveniji. O svojih raziskovalnih in razvojnih uspehih, ki so pomembni v svetovnem merilu, je poročal na številnih znanstvenih konferencah doma in v tujini. Raziskave in razvoj optičnih spominov, ki bi se uporabljali v računalništvu, ga uvrščajo v sam svetovni vrh in predstavljajo nje-
Ijujem novogoriškim Iskrašem, ne le vo'dstvu, temveč vsem, ki so kakor koli pripomogli k uspehu proslave. Posebne čestitke zaslužijo tudi vojaki, ki so poskrbeli za lačne želodce in še mnogo drugih organizatorjev, ki so jih prosili v Avtoelektriki za pomoč. Končno, taka srečanja niso le veselica, čeprav je tudi to nekaj lepega, ampak so tista vez, ki nas v neposlovni sferi zbližuje in pomaga pri premagovanju poslovnih zaprek. Že danes pa želim Iskrašem iz kranjskih delovnih organizacij, da bi prihodnje leto tudi pri njih vsaj tako uspela naša skupna proslava, kot je današnja tu v Novi Gorici.
Pozdrav glavnega direktorja Avtoelektrike Petra Mivška:
Spoštovani gostje, dragi Iskraši!
Imam prijetno dolžnost, da vas lahko vse, ki ste se zbrali v tako lepem številu, v imenu gostiteljice ISKRE - AVTOELEKTRIKE toplo pozdravim.
■ Posebej pozdravljam današnjega slavnostnega govornika Dušana Šinigoja, predsednika Izvršnega sveta SRS;
posebno prisrčen pozdrav tudi predstavnikom družbeno političnega življenja, SFRJ, SRS Severno Primorske regije in Nove Gorice;
— Zamejskim Slovencem;
— predstavnikom JLA in Teritorialne obrambe;
— Koroškim partizanom;
— Partizanom iz bližnje Julijske Krajine;
— Partizanskim radiotelegrafistom ter poslovnim partnerjem. Dobrodošli na Goriškem Iskraši in prijatelji!
Danes bomo skupaj proslavili dan borca in obenem tudi dan ISKRE. Želimo, da bi se med nami dobro počutili in da bi vam vsem ostalo današnje srečanje v lepem spominu.
****zi*\
# ♦ ^
,8
O- fr fr
% V*«j Vxw
nov:
c».
Delegacija borcev in mladine je ponesla venec k spomeniku padlim na Trnavo nad Novo Gorico
Dovolite mi, da vam ob tej priliki na kratko predstavim naš kolektiv — ISKRO AVTOELEKTRIKO -našo zgodovino, naš današnji dan in našo vizijo razvoja.
Rodili smo se pred 25. leti. Takrat je zdravo drevo, kot je bil kolektiv ISKRE v Kranju potrebovalo širši prostor. Mladika je 1960. leta pognala na Goriškem. V25. letih [e zrasla v 2200 članski kolektiv v Šempetru pri Gorici, pognala nove korenine v Bovcu, Komnu, Ljubljani, Tolminu in se okrepila v 3300 člansko delovno organizacijo.
Danes v naši DO zmoremo izdelati na leto 600.000 zaganjalnikov za osebna vozila, traktorje in tovorna vozila, 400.000 alternatorjev za osebna in tovorna vozila, 300.000 magnetnih vžigalnikov za mopede in male kmetijske stroje, okrog 1.000,000 vžigalnih tuljav za bencinske rhotorje, 20 milijonov žarnic za vozila. Proizvajamo tudi svečke za zagon diesel motorjev, pa še vrsto drugih izdelkov, ki spadajo v kategorijo električne opreme za vozila.
V proizvodnem programu imamo preko 100 različnih vrst zaganjalnikov, približno 80 vrst različnih alternatorjev, preko 50 različnih vrst izdelkov za vžig diesel in beincinskih motorjev in preko 70 različnih vrst žarnic. Vsiti izdelki se danes vgrajujejo — verjeli ali ne — v več kot 2.000 različnih vozilih oziroma motorjih.
Letos bomo realizirali 15 milijard prodaje. Več kot ena tretjina naših izdelkov najde že danes kupce na zahtevnem zapadnem tržišču. Letos načrtujemo 20 milijonov dolarjev izvoza. Za vso proizvodnjo
gov največji dosežek pa tem področju. Poglobljeno znanje in bogate delovne izkušnje mu pomagajo uspešno in izvirno reševati specifične strokovne probleme. Med pomembnejše raziskovalne dosežke Jožeta Petkovška sodita med drugim tudi univerzalni testni instrument, ki omogoča hitro in zanesljivo končno kontrolo in detektor za lasersko sevanje. Ključnega pomena je tudi njegov prispevek pri izdela vi sistemov za pasivno nočno gledanje. Trenutno dela na novih razvojnih programih, ki so za Elektrooptiko najbolj bistveni. Jože Petkovšek tudi uspešno prenaša znanje na mlajše sodelavce in s svojim delom predstavlja vzornega raziskovalca, ki pomembno prispeva k uspehu Iskre Elektroop-tike.
»Težko si predstavljam, da bi delal kaj drugega, kot razvojno raziskovalno delo, ki mi daje polno osebno zadovoljstvo,« nam je na vprašanje, če lahko reče kaj vzpodbudnega mlajšim strokovnjakom, ki se usmerjajo v sicer nekoliko tvegan poklic razvojno raziskovalnega dela, odvrnil Jože Petkovšek. »Seveda je uspešno delo odvisno od vrste ostalih dejavnikov, saj v industriji zahtevajo od nas predvsem rezultate s komercialno perspektivo. Tu pa se soočiš z dejstvom, da si le člen v verigi in je vrednost tvojega dela odvisna
tudi od uspešnega dela svojih sodelavcev, tja do komercialnih služb. Zato je zelo pomembno, da delaš v takem okolju, kjer se kot razvojno-raziskovalni delavec lahko posvetiš reševanju svojega problema.«
Prejšnja leta si je večina obiskovalcev v vaši DO CEO z zanimanjem ogledovala holografske posnetke, ki nam posredujejo tridimenzionalno sliko predmeta. V reklamne namene že tudi izko--. riščajo to pridobitev. Seveda pa holografija odpira širše možnosti za uporabo. Vaše razvojno delo je bilo sprva usmerjeno prav na to področje?
»V začetku sedemdesetih let, je bil v strokovnih krogih razvitih dežel, prisoten izrazit optimizem, da bo moč izdelati optični pomnilnik za uporabo v računalništvu na osnovi holografske tehnike, ki bi omogočal bistveno gostejši in hitrejši zapis podatkov od magnetnega in so zato temu ustrezno usmerjali strokovne zmogljivosti, podprte s finančnimi sredstvi. Zato me je ob mojem prihodu v Iskro leta 1970, Dr. Zvonko Krevelj navdušil za razvoj optičnih pomnilnikov na osnovi holografske tehnike. Tako sem se spustil v osvajanje holog-rafskega zapisa, v raziskave materialov za obrnljiv holografski zapis, v raziskave modulatorjev in detektorjev laserskega žarka. Tu smo naredili dokaj obsežne raziskave,
katerih rezultat je bil osvojena tehnika holografskega zapisa informacij v mikroholograme na fotografske plošče ter v feroelektrične in foto kromske kristale. Hkrati smo razvili metodo hitrega ugotavljanja holografskih karakteristik kristalov in optimalnih pogojev holografskega zapisa v posamezne kristale.
Vendar je okrog leta 1975 postalo jasno, da takega pomnilnika ne bo moč uresničiti v kratkem obdobju in je zato povsod po svetu upadla intenzivnost dela na tem 'področju, čeprav vodilne elektronske firme in znanstvene institucije še naprej osvajajo te razvojne
Anton Rihar
projekte. Mi smo se tedaj usmerili v razvoj metod holografske interfe-rometrije, kjer smo razvili postopek za kvantitativno merjenje deformacij materiala.
Naslednje področje vašega razvojno raziskovalnega dela je bil razvoj univerzalne testne naprave za kontrolo laserskih daljinomerov?
Naša DO je proizvajalec laserskih daljinomerov, za katere smo bili našim kupcem dolžni dobaviti tudi ustrezno testno opremo. Z znanimi rešitvami tujih proizvajalcev si pritem nismo mogli pomagati, zaradi specifičnih tehničnih
Matija Seliger
bomo potrebovali cca 7 milijonov dolarjev uvoza.
Kot dobavitelj avtoelektrične opreme smo danes dobro poznani v Jugoslaviji.
Ni pretirana trditev, če povem, da danes ni v Evropi, pa deloma tudi izven nje proizvajalca vozil, ki ne bi slišal za ISKRO — AVTO-ELEKTRIKO.
Orgšnizirani smo kot ena izmed DO v velikem 33.000 članskem kolektivu SOZD ISKRA. Ponosni smo, da smo v ISKRI. Kot DO imamo osem proizvodnih TOZD z zaključenimi proizvodnimi programi, 3 TOZD, ki opravljajo naloge skupnega pomena in DSSS. Velika zahvala gre vsem delavcem proizvodnih TOZD, ki iz leta v leto z delom in znanjem večajo obseg proizvodnje, ne glede na velike probleme pri preskrbi z repromate-riali in vedno bolj iztrošeno opremo. Žal ugotavljamo, da je naša oprema amortizirana preko 80%. Ponosni smo na to, da so vsi izdelki sad lastnega razvoja in znanja, ponosni smo na to,' da sami izdelamo vsa za proizvodnjo potrebna orodja in da sami vzdržujemo zahtevno strojno opremo.
Skupaj z IC naša komercialna služba zavidljivo opravlja tržno funkcijo. Ne nazadnje si upam trditi, da strokovne službe v DSSS zadovoljivo opravljajo naloge, ki so jim zaupane s strani TOZD.
Omenjena dejstva so osnova za naše delo in razmišljanje vnaprej — tja do leta 2000.
Zaradi lastnih potreb po devizah za uvoz določenih repromate-rialov, zaradi nujnosti jugoslo-
vanskega gospodarstva po izvozu in dejstvo, da je za solidno poslovanje tudi naše DO nujen kontakt z razvitimi zapadnimi firmami, bo tudi v prihodnje ena od naših osnovnih nalog izvoz. Do leta 1990 moramo naš izvoz od sedanjih 20 milijonov dolarjev podvojiti vsaj na 40 milijonov dolarjev, pri čemer naj bi uvoz ostal na današnjem nivoju.
Za realizacijo zastavljenih ciljev v naslednjem obdobju bodo nujno potrebna vlaganja v proizvodnjo in inovacijsko dejavnost. Zaradi splošno znanih gospodarskih težav v preteklosti smo se tehnološko iztrošili. Deset milijard potrebnih investicij v prihodnosti se v prvem trenutku sliši kot velika številka, vendar si upam trditi, da je glede na obseg poslovanja našega 3300 članskega kolektiva nujna in tudi ekonomsko upravičena.
Zastavljeni cilji so drzni. Zavedamo pa se, da je v slogi moč. Tako kot smo zastavljene cilje uresničili-doslej, sem trdno prepričan, da bo naš kolektiv v sodelovanju z vsemi ISKRAŠI in drugimi institucijami v naši družbi zaupane naloge dobro izpolnil.
Hvala za pozornost!
Slavnostni govornik Dušan Šinigoj, predsednik IS SR Slovenije:
Tovarišice in tovariši!
Ko letos praznujemo 40-letnico osvoboditve in. zmage nad fašizmom se tudi delavci kolektiva
rali 4. julij —dan borca, približujete pomembni obletnici rojstva vaše delovne organizacije. Ta dan, ki je z leti postal Iskrin tradicionalni praznik je hkrati tudi priložnost za celo ISKRO za pregled doseženih rezultatov in oceno izpolnjevanja vloge Iskre pri razvoju naše širše družbene skupnosti.
Sadovi trdega dela v minulih štirih. desetletjih, ki so vidni na vsakem koraku, se odražajo tudi v delovnih rezultatih, ki ste jih dosegli v vašem kolektivu.
Iskra je danes največji slovenski kolektiv s preko 34.000 zaposlenimi. Njene delovne organizacije so locirane v skoraj polovici občin v SR Sloveniji. Na svoj način s proizvodi vpliva na skoraj sleherno OZD in širše do vsakega občana. Vrednost Iskrine proizvodnje predstavljajo nekaj manj kot 10% proizvodnje slovenske industrije in 30% proizvodnje jugoslovanske elektroindustrije. Iskra je tudi največji izvoznik v Sloveniji in njen izvoz že dvakratno presega uvoz.
Ti rezultati, ki jih je Iskradosegla in jih dosega v zaostrenih gospodarskih razmerah, dokazujejo pravilnost globalne usmeritve njenega razvoja, katere značilnosti so:
—	uveljavljanje v svetovnem prostoru, kar pomeni trajno rast izvoza tako po obsegu kot po strukturi predvsem v smeri izdelkov visoke kvalitete in visoke stopnje predelave;
—	opiranje na znanje kot najpomembnejšem proizvodnem dejavniku, kar dokazuje krepitev lastne in domače raziskovalno-razvojne dejavnosti in nadpovprečna vlaganja vanjo, in
nagrajence
karakteristik naših daljinomerov. Zato smo bili prisiljeni ta problem rešiti z lastno izvirno rešitvijo, kar mi je tudi uspelo.
Nadaljnja razvojna naloga v katero sem se vključil, je bil razvoj detektorja za lasersko sevanje. Tu-di ta naloga je zahtevala izvirno rešitev in glede na zunanje pogoje v dokaj kratkem času. Uspelo nam jo je pravočasno rešiti in s tem izpolniti obveznosti do naročnika.
Uspešno sem sodeloval še pri reševanju razvojnih problemov za naprave, namenjene namenskemu kupcu, kjer sva s sodelavcem prijavila inovacijo.
Zdaj delate na , novi razvojni nalogi?
Da, trenutno delamo na izvozno obetavnem projektu, ki bo zanimiv tudi za domače tržišče. Kaj več je še preuranjeno govoriti, rečem lahko le, da delamo izredno intenzivno, saj smo vezani na zelo kratek razvojni rok.
Boris Čerin
Anton Rihar
Anton Rihar, Iskra In vest servis
operativni vodja in'izvajalec selitev
Nagrada Iskre za dolgoletno požrtvoval-
no delo, predvsem na področju produktivnosti dela in izgrajevanja odnosa do dela.
Anton Rihar je zaposlen v Iskri 28 let. V tem obdobju je opravljal različna dela v izvajanju neposredne dejavnosti DO Iskra Invest servis. V zadnjih letih je zadolžen za operativno izvajanje selitvenih dejavnosti v DO Iskra, pri čemer se je posebno odlikoval pri selitvah v Poslovni center Iskra, center sistemov za avtomatizacijo v Stegnah in prizidek Poslovnega centra Iskra.
Anton Rihar je v celotnem obdobju svojega dela v Iskri izrazito izstopal pri odnosu do dela, zaradi česar si je pridobil velik ugled v kolektivu. Z osebnim zgledom, veliko mero človekoljubnosti in potrpežljivosti je svoje izkušnje prenašal na mlajše sodelavce. Vedno je pripravljen žrtvovati svoj prosti čas za izvajanje nalog, ki DO omogočajo doseči zastavljene cilje v člmkrajšem času in z čimmanjši-mi stroški.
Za svoje zasluge in požrtvovalno delo je prejel številna priznanja in odlikovanja. Med najvidnejšimi so vojaško odlikovanje za hrabrost 1. stopnje iz leta 1950, medalja za za-
sluge za narod iz leta 1950, red dela s srebrnim vencem lil. stopnje iz leta 1971 ter leta 1981 red zasluga narod s srebrnimi žarki.
* Toneta Riharja, vodjo storitvene dejavnosti in selitev v Invest servisu, skoraj vsi poznamo. Kdor se je kdaj selil — in selimo se pri nas vsi radi, že od časov Starih Slovanov — je zadel vanj, na čokatega dedca, močnih mišic, a ljubeznivega pogleda.
Dolgo časa smo porabili, da seje omehčal za nevezan pogovor, ki je potekal kar stoje, kajti Tone, letošnji nagrajenec Invest servisa v okviru praznika 4. julija, se slabo počuti brez dela.
Na svet je privekal v kmečki hiši pri Polhovem Gradcu. V družini je bilo 11 otrok. Preveč ust za skromen pridelek, zato je moral kot najstarejši otrok že zgodaj v svet. Za izpopolnitev izobrazbe ni bilo ne denarja, ne časa. Toda bister fante je hitro ločil pleve od zrnja in se že kmalu po italijanski okupaciji pridružil aktivistom OF. Ranjen in zajet od okupatorja je preživel najstrašnejši čas v raznih nemških koncentracijskih taboriščih. Mlad in vajen pomanjkanja ter trpljenja je vse prestal, njegov oče pa je končal v krematoriju koncentracijskega taborišča.
Po končani' vojni je prijel za vsako delo, dokler ni našel pravega, v ekonomatu bivšega IEV na
— lastna izgradnja z izvajanjem temeljnih infrastrukturnih tehnologij sodobne informacijske družbe, kot so mikroelektronika in računalništvo kot neogibnih pogojev za domačo in zlasti mednarodno konkurenčnost na' vseh področjih družbene reprodukcije.
S takšno usmeritvijo si je Iskra zgradila tudi pozicijo v svetovnem trženju, kjer je prisotna z vrsto tržno-tehnoloških postojank; naredila je temeljne korake v izgradnji tehnološke infrastrukture moderne informatike z lastno proizvodnjo mikroelektronskih vezij in računalniških sistemov, stalno pa tudi izvaja tehnološko modernizacijo telekomunikacijskih sistemov, sistemov za avtomatizacijo in inoviranje številnih proizvodov množične proizvodnje in široke rabe, s čemer uspešno konkurira tudi na zahtevnih razvitih tržiščih sveta. S sistemom dopolnilnega internega izobraževanja ob delu, pa skrbi za trajno rast funkcionalnega znanja, ki je kadrom pri delu za tako kompleksnem in dinamičnem področju nepogrešljivo.
Prav je, da pri oceni uspešnega uresničevanja take usmeritve posebej izpostavimo tudi današnjega gostitelja Iskrašev — delovno organizacijo Iskra Avtoelektrika, kije pred tednom slavila 25-letnico svojega delovanja. Nastanek te organizacije tu ob meji je samo eden od primerov pravilne slovenske politike skladnega policentričnega razvoja, v katerem je ta koncept, ki mu je Iskra sledila, našel še posebno plodna tla. Od prvotnih 45 delavcev je Avtoelektrika zrasla v 3400-članski kolektiv z 11 temelj-
Linhartovi cesti. »To so bili lepi časi«, se je razvnel. »Delali smo tudi ob sobotah, celo ob nedeljah, udarniško. Nismo imeli avtomobilov, še koles ne, vse je temeljilo na zdravih rokah, toda v malone idealnem sožitju s sodelavci«. Potem je prišla integracija, začetek velike Iskre in ustanovitev Prodaj-no-servnisne organizacije. Organiziral je ekonomat in ga vodil nad 20 let. Starejši se ga še vedno spominjamo z zajetnim šopom ključev, ki so pozvanjali po hodnikih Kotnikove ulice.
Toda čas beži. Umika se staro in nastaja novo. Prodajno servisno organizacijo je nasledila Iskra Commerce. Število lokacij seje namnožilo in z njimi vzporedno vedno nove selitve. Preprosto bi temu lahko rekli »kufre gor, kufre dol«. Najh uje je bilo takrat, ko je selil inventar v novozgrajeno stolpnico na Trgu revolucije. Delali so tako rekoč noč in dan, mesec dni. če ne bi bil »trpežne« narave, ne bi vzdržal. Pri tem pa je bilo treba obdržati organizacijski sistem selitev brez izgub, kajti staro pravilo je: »dvakrat se seliti, ali enkrat pogoreti«. Učinek je isti.
T one Rihar ima v Iskri za seboj že 28 let marljivega dela, ki je bilo sicer priznano in potrjeno s številnimi odlikovanji, vendar ne vedno ustrezno nagrajeno. Pritoževal, ali moledoval za osebne dohodke ni. nikoli. »Skromno je treba živeti«, je
: ca Iskra Iskra iskra Iskra
nimi organizacijami, ki danes uresničuje celovit in sodoben program avtoelektričnih agregatov in opreme ne samo za potrebe domače avtomobilske proizvodnje, ampak si je z velikimi napori delom in znanjem priborila vstop med najpomembnejše proizvajalce evropske avtomobilske industrije. Čvrsta usmeritev v izvoz, v visoko kakovost in na nenehno posodabljanje tehnologije so trdna podlaga in spodbuda tudi zahtevnim programom osvajanja avtoelektrd-nike in uvajanju mikroprocesorske podpore za ključne funkcije sodobnih motornih vozil. Takšna usmeritev, ki se že danes potrjuje v izvozu v vrednosti skoraj 20 mio dolarjev, je tudi edina trajna in dolgoročna perspektivna.
Zapletene gospodarske razmere zadnjega obdobja pa se kljub nekaterim nedvomnim uspehom Iskre odražajo v njenem poslovanju. Posledice zoženih investicijskih možnosti, ki so nekaj zadnjih let bile v mnogih organizacijah združenega dela samo na ravni amortizacije, kar ni zadoščalo niti za posodabljanje opreme, se zaradi hitrega tempa svetovnega tehnološkega razvoja danes že kažejo v občutnem zmanjšanju tehnološke konkurenčnosti in sodobnosti celotnega slovenskega gospodarstva zlasti v izvozu.
Poleg številnih objektivnih težav pa je treba poudariti tudi nekatere subjektivne, ki se kažejo- v premajhni učinkovitosti celotnega sistema Iskre. V zadnjih desetih letih na področju funkcionalne organiziranosti sistema praktično ni bilo kvalitativnih sprememb, čeprav so se domače in svetovne tehnološke in tržne razmere radikalno spreminjale in spremenile.
Del težav, s katerimi se Iskra danes otepa, izhaja zato tudi iz prevelike statičnosti, prepočasne odzivnosti in nezadostne gibčnosti sistema in njegovih posameznih delov. Temu v nemajhni meri botrujejo tudi številni lokalizmi in druge slabosti, ki jim radi podlegajo taki kompleksni in programsko ter prostorsko razvejani sistemi kot je Iskra.
Osnovna spoznanja, da je Iskro potrebno reorganizirati ter v kakšni smeri je reorganizacijo potrebno opraviti, ste že začrtali. Pri tem je potrebno upoštevati, da mora Iskra kot velik sistem smeleje pristopiti k tehnološkim in organizacijskim spremembam, ki ji bodo povečale tržno in tehnološko uspešnostma svetovnem trgu.
Odgovornost Iskre kot enega od pomembnih gospodarskih sistemov ne le v Sloveniji, temveč tudi v okviru jugoslovanskega gospodarstva je izjemna. Iskra mora biti sposobna premagovati trenutne ovire in težave in ne sme dovoliti, da se katerikoli del tega velikega kolektiva zamaje kot se je to zgodilo npr. pri Telematiki. Tudi pojav izgub naj bo izziv za radikalno ukrepanje in iskanje hitrih in ustreznih rešitev.
Za sedanje obdobje je značilno, da se vsa slovenska in jugoslovanska družba nahaja na nekakšni prelomnici, ko skupno ugotavljamo, da z ohranjanjem vrste značilnosti dosedanjega načina dela in miselnosti v celotni reprodukciji ne moremo več zagotoviti uspešnega razvoja naše skupnosti, ki mora biti odprta v svet in se aktivno vključiti v sodobne mednarodne gospodarske tokove. Naša orientacija je jasno zapisana v vseh dokumentih Zveze komunistov in v dolgoročnem programu gospo-
0. $
<$
o* *ire-c3, nov*
* t f| |
V !*'
Nepregledna množica Iskra-šev, znancev in prijateljev pred prihodom na prireditveni prostor
darske stabilizacije, v katerem smo se opredelili za večje uveljavljanje ekonomskih zakonitosti in selekcijo na kvalitativnih osnovah, za večjo samostojnost samoupravnega združenega deta, za prvenstveno usmeritev v ustvarjanje in šele posledično v delitev novous-tvarjene vrednosti, za realno vrednotenje produkcijskih faktorjev in v tej zvezi za bistveno večjo vlogo znanja v reprodukciji. Opredelili smo izvoz na konvertibilno tržišče kot enega temeljnih pogojev za razvoj, ki posledično nosi s seboj priznavanje in sprejemanje svetovnih kriterijev produktivnosti in gospodarnosti. Ugotavljamo, da se ta usmeritev ne uveljavlja dovolj hitro, da je jugoslovansko gospodarstvo predolgo pretežno živelo v nekakšnem zaščitnem ovoju, ki ga je spletla država, v relativno zaprtem domačem gospodarskem prostoru. Odtod tudi še vedno težnje nekaterih organizacij združenega dela po podaljšanju tovrstnega pokroviteljstva države, kar pa bi posledično pomenilo nezaupanje v sposobnost učinkovitejšega in odgovornega odločanja samoupravnih gospodarskih subjektov pa tudi potuho slabim poslovnim odločitvam.
1/es svet se danes nahaja pod pritiskom številnih perečih problemov. Vojnogospodarski kompleks velesil, ki vsiljuje svojo logiko delitve interesnih sfer, vsiljuje hkrati tudi neizprosno bitko vrhunskih tehnoloških dosežkov, ki neusmiljeno izčrpava nacionalna gospodarstva ne samo velikih sil, ampak še mnogo bolj gospodarstva srednjih in malih narodov. Ta bitka se vse bolj prenaša na gospodarsko področje, kjer razviti s svojo tehnologijo poglabljajo eko-
Predstavljamo vam letošnje Iskrine
njegovo življenjsko pravilo, »in porabiti le toliko, kot zmoreš-.
Narava dela terja od njega in njegovih delavcev, da delajo ne glede na redni čas. Ko je selitev končana, se lahko usedejo, odpočije-jo.Ob tistih redkih prostih sobotah in nedeljah tudi Tone rad rekreira. Na Krki, z ribami. Posebej strasten ribič je na sulce. Takrat se razvname in se pohvali s težo in dolgostjo plena. Vendar pravi, da so zadnja leta takšni uspehi precej redki. Ribičev pa tudi preveč na vsakega sulca.
Kljub priznanim dvojnim letom bi rad delal še toliko časa, da bi dosegel polno delovno dobo. Nedvomno mu bo to uspelo. Zdrav je, leta skriva, p[i nas pa tudi ni na pretek tako marljivih delavcev.
Marjan Kralj
Matija Seliger
Matija Seliger, Iskra — Industrija za avtomatiko — raziskovalni svetni v TOZD — Razvojni inštitut
Nagrada Iskre za dosežke v razvojno raz-
iskovalnem delu, predvsem na področju polprevodnikov, merilnih instrumentov, močnostne elektronike in različnih pretvornikov.
Profesor dr. Matija Seliger že 35 let uspešno deluje v naši elektronski industriji. Od leta 1978 je zaposlen v Razvojnem inštitutu Iskre Avtomatike. Področje njegovega dela je zelo obsežno in raznoliko. Bil je med pionirji razvoja polprevodnikov in specialnih merilnih instrumentov v Iskri. V zadnjih letih je težišče njegovega razvojno-raziskovainega dela predvsem na področju feromagnetike v močnostni elektroniki, ki daje izredno dobre rezultate. Na področju elektromagnetne kompatibilnosti 'sistemov, odpravljanju ra-diofrekvenčnih in drugih motenj je prof. dr. Seliger nedvomno eden izmed vodilnih jugoslovanskih strokovnjakov.
Poleg strokovnega in raziskovalnega dela se uspešno uveljavlja tudi kot pedagog in mentor. Predava! je na številnih seminarjih za
dopolnilno izobraževanje in napisal dva učbenika, ki ju odlikujejo jasne formulacije in vrsta konkretnih zgledov. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja med njimi red dela s srebrnim vencem in nagrado Sklada Borisa Kidriča za iznajdbe in izpopolnitve.
MATIJA SELIGER — raziskovalni svetnik v TOZD Razvojni inštitut — DO Avtomatika
V življenju skoraj vsakega posameznika so trenutki, dogodki, ki te nehote usmerijo. Kaj vas je pravzaprav privedlo v elektro in kasneje v elektronsko industrijo?
Ze kot 11 letni fantič sem se lotil izdelovanja detektorskega sprejemnika. Svoje znanje sem črpal iz knjižice ing. Pipana: »Kako smo delali radio«. Pri tem moramo razu- , meti, da je bilo za tisti čas to za i mene velik problem. Kako se lotiti posla, ko pa nisem poznal nikogar, ki bi ga lahko kaj vprašal. Spominjam se še, da sem dolgo iskal med kdmni primeren kristal, ki bi imel polprevodniške lastnosti. Zamisli- I te si presrečen trenutek, ko se je v sposojenih slušalkah pojavila glasba neke italijanske radijske postaje. Takrat sem tudi izumil, da
lahko namesto antene uporabim fazo izelektričnega omrežja. Hotel sem se prepričati, če je res tako. Krepko sem stisnil žici za ozemljitev in fazo. O posledicah ni potrebno govoriti, saj sem moral za več kot 14 dni novi raziskovalni uspeh prekiniti. Seveda pa s tem zanimanje za elektroniko ni prenehalo.
Kasneje sem se večkrat spraševal ali je bila elektrika ali glasba iz slušalk tisto, kar me je gnalo v nad-aljni razvoj te dejavnosti.
Prvo srečanje z Iskro je bilo?
Že kot študenta tretjega letnika Fakultete za elektrotehniko so me leta 1950 prišli snubit za delo v takratnem kemičnem laboratoriju Inštituta za elektrozveze. Ne spominjam se več, "kako so izvedeli, da sem se med drugim ukvarjal z nekakim razvojem nekaterih elektronskih elementov. Težišče dela v inštitutu je bilo najprej na študiju merilnih metod in merilnih pripomočkov za razvoj različnih elektronskih elementov. Seveda imam na tiste čase veliko lepih spominov. Takrat še ni bilo osnovno vodilo pri delu dinar, temveč uspeh. Tovarištvo med razvijalci je bilo izredno dobro, kar je verjetno eden od zelo pomembnih faktorjev za dosego relativno
8. stran
nomski prepad do manj razvitih ter jih preko nje in upniškega kapitala spravljajo v vse večjo odvisnost. V luči tega dejstva je za nas življenjsko pomembno, da spodbudimo in sprostimo najširšo, pogosto še vse preveč blokirano ustvarjalnost in na tej podlagi maksimalno izkoristimo najpomembnejši in najvrednejši resurs reprodukcije — lastno tehnološko, organizacijsko in poslovno znanje in se predvsem z njim pojavimo v svetovni konkurenci.
Taka usmeritev v zaostrenih domačih in svetovnih razmerah je zelo zahtevna. Ugotavljamo pomanjkanje materialnih in kadrovskih virov, zaostrenim, pogojem neustrezno strukturo gospodarstva in družbenih dejavnosti ter nezadostno učinkovitost. Pot do nove strukture družbene reprodukcije, bolj sposobne za konkurenčni boj in pridobivanje dohodka na zunanjih trgih zato ne bo lahka, je pa imperativ sedanjega časa.
I/ letošnjem letu sprejemamo ključne razvojne odločitve, srednjeročne in dolgoročne planske dokumente, v katerih prevzemajo konkretne naloge osnovni nosilci reprodukcije — delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih. Posebej pa je treba poudariti, da moramo pri načrtovanju izhajati iz realnih okvirov in možnosti, kakršne si zagotavljamo predvsem z lastnim delom. Pri tem pa ni dvoma, da predstavljajo nove, infrastrukturne tehnologije, ki so osnova nastopajočega informacijskega obdobja, za katerega je značilno uveljavljanje znanja kot dominantnega faktorja družbene reprodukcije v svetovnem merilu nujnost tudi za naš družbeno
ekonomski razvoj. Gospodarjenje s proizvodnim znanjem, potrjenim s kriteriji mednarodne vrednostne realizacije je tisto, kar bo dalo polno materialno človeško vsebino samoupravnim družbenoekonomskim odnosom na osnovi katerih bomo lahko uspešno premoščali tudi neugodne socialne posledice zvišane produktivnosti, ki jih potencialno nosijo s seboj nove tehnologije. Odtod sledi tudi imperativ, da je izobraževanje na najširši fronti naloga, ki je neločljiva od materialnih vlaganj v nove tehnološke zmogljivosti -in ki mu moramo posvetiti kar največjo družbeno pozornost. Zato je za
Predsednik IS SR Slovenije Dušan Šinigoj, slavnostni govornik
nagrajence
Iskro odločilnega pomena, da se intenzivno povezuje z univerzama in raziskovalnimi organizacijami, da sooblikuje njihove programe, jih pomaga opremljati s potrebno infrastrukturo in jih spodbuja k sodelovanju v razvojnih projektih na osnovi jasnih razmerij odgovornosti za inoviranje proizvodnih programov in tehnologij. Le po tej poti bo Iskra kot ena od nosilk novih tehnologij lahko pridobivala zadosti kvalitetne inovacijsko usposobljene kadre, ki jih za svoj in splošni družbeni razvoj nujno potrebuje.
Vloga Iskre, ki je s svojimi kadrovskimi in tehnološkimi potenciali gotovo eden od najodgovornejših dejavnikov pri oblikovanju razvoja, še posebej na področju informacijskih tehnologij, je zato zelo odgovorna. Pri tem, ko zahteva družbeno spodbudo in podporo predvsem zaradi infrastrukturnega značaja novih tehnologij, pa družba upravičeno pričakuje od celotnega sistema Iskre, ki povezuje ta kolektiv, da se uspešno vključuje v uresničevanje zastavljenih ciljev kot so visoka rast izvoza, izboljšanje njegove strukture za osvajanje novih tržišč in še zlasti intenzivne aktivnosti pri usposabljanju za uporabo sodobnih sistemov informatizacije, avtomatizacije in robotizacije. Treba je pri tem poudariti, da bo Iskra kos tem nalogam le, če bo notranje čvrsta in stabilna, če bo uspešno izrabila možnost združevanja materialnih in kadrovskih potencialov v sistemu, hkrati pa bo gibčna, učinkovita, odzivna in hitro prilagodljiva na številne spremembe, ki jih prinašajo svetovna ekonomija in tehnološki napredek, pa tudi naše, nemalokrat boječe prilagajanje
normalnim ekonomskim zakonitostim. Pri tem je še posebej pomembno, da Iskra postane nosilec in soustvarjalec strategije tehnološkega razvoja v SFRJ tako, da z ostalimi zainteresiranimi organizacijami združenega dela v Jugoslaviji inicira in organizira skupne razvojne projekte na področju mikroelektronike, računalništva, teiematike itd.
Na kreativen prispevek Iskrinega kolektiva računamo tudi, ko na ravni federacije pripravljamo spremembe nekaterih sistemskih zakonov kot so npr. zakon o temeljih sistema družbenega planiranja ter zakonov na področju ekonomskih odnosov s tujino. Delavci Iskre lahko na podlagi svojih bogatih izkušenj bistveno prispevajo k takim rešitvam, ki bodo zagotavljale uresničevanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov in odločanje delavcev o pogojih in rezultatih svojega dela ter ustvarile pogoje za večjo in boljšo proizvodnjo ter večji izvoz. V vsem dosedanjem razvoju so bili v prvih vrstah/
Dragi »Iskraši«,
ob vašem prazniku vam čestitam v trdnem prepričanju, da boste kos vsem tem nalogam in da bo celotni kolektiv Iskre tudi vnaprej ostal pomemben in trden člen v družbenih prizadevanjih za hitrejše uresničevanje ciljev in nalog gospodarske stabilizacije, za stabilen razvoj in napredek naše socialistične samoupravne in neuvrščene skupnosti.
S proslave v Novi Gorici je poročal Marko Rakušček
dobrih in hitrih uspehov pri razvoju elektronskih sestavnih delov. Tu so se praktično rodili zametki za več tovarn elektronskih elementov.
35 let že uspešno delujete v jugoslovanski elektronski industriji. Rastll ste z njo in ona je rastla z vami. Razmere torej dobro poznate. Bi lahko podali kratko primerjavo s stanjem v Iskri?
Dosežke razvoja elektronske industrije v Jugoslaviji ne smemo podcenjevati, saj je na tem področju narejen zelo velik napredek. Večkrat pa se le vprašujem, za kakšno ceno so bili doseženi ti rezultati. Pri vsem tem se moram strinjati z mnenjem znanca iz RIZ. ki je dejal, da se velikokrat pod krinko izdelave domačih aparatur in elementov pravzaprav skriva prodaja tuje robe. Pri tem je mislil na nekatere sodobne izdelke, ki jih izdeluje več jugoslovanskih proizvajalcev. Skrajni čas je, da bi prišli tudi v Jugoslaviji do spoznanja, da bi morali prodajati lastno znanje, kar pa seveda ne velja le za elektronsko industrijo. Glede delitve programov je težko govoriti, saj ne najdemo skupnega jezika niti v Iskri, kaj šele v jugoslovanskem prostoru. Drži, da so bili že pred časom narejeni poizkusi na osnovi
priporočila zveznih organov o smiselni delitvi programov. Žal so se že na samem začetku porajale razne špekulacije. Istočasno se je tudi pokazalo, da isti zakoni v isti državi niso za vse enaki.
Sam ste se že kot študent kmalu seznanili z razmerami v industriji. Pogoji dela, medsebojni odnosi, razmere so bile drugačne kot so danes. Pa vendar, kaj bi svetovan mlademu inženirju, razvojniku, ki zapušča fakulteto?
Ta problematika je pri nas izredno pereča. Poznam veliko dobrih razvijalcev, ki so bili zelo razočarani, ko so se zaposlili v industriji. Kje so glavni vzroki, ni težko ugotoviti, posebno ob mislih, da naši strokovnjaki zelo dobro uspevajo v tujini. Običajno je vzrok otopelosti mladih v neurejenih delovnih pogojih kot so prostori, merilna oprema in material. Glede materiala in pomožne opreme se velikokrat spomnim na besede prijatelja, ki dela v razvoju v Švici. Tu-di tam ne teče vse po' maslu. Pa vendar: ob koncu delovnega časa napišeš na listič zahtevo po določenem materialu ali pomožni opremi. Naslednji dan te ta material že čaka na delovni mizi. Zgodi se, da morajo čakati tudi po tri dni, ven-
dar le v primeru, ko ga morajo uvoziti iz tujine. Kako pajeto pri nas? Glede na birokracijo kot nujno zlo, dobiš material po tako dolgem času, da že ne veš, zakaj si ga naročil. Tu mislim predvsem na področje razvojno-raziskovalne dejavnosti, kjer gre običajno le za nekaj kosov materiala. Pri tem moraš praktično ubirati isto pot, če naročiš neko integralno vezje ali pa električno lokomotivo.
Mladim razvojnikom bi svetoval predvsem to, da se morajo lotiti zastavljenih nalog sistematično, s primerno količino logike. V glavnem pa morajo imeti veliko dobre volje in vstrajnosti pri delu in ne smejo omagati pri prvem neuspehu. Naloga mentorjev pa je, da mladega razvijalca spodbujajo pri delu in ne kot je pri nas znani običaj, da smo izredno srečni, če je sosedu crknila koza. Pri tem je velikokrat kriva mojstrska miselnost, ki je še marsikje v Iskri močno zakoreninjena.
Pri mladih razvijalcih velikokrat pogrešamo premajhno zasledovanje domače in tuje literature in premajhno zanimanje za realne tehnološke lastnosti posameznih elektronskih elementov ali podsklopov. Te pomanjkljivosti so sev praksi že
velikokrat maščevale. Navidezno nepomembni, stranski problemi, ki so v zvezi z realizacijo elementov ali naprav, postajajo skoraj praviloma največji problem pri serijski proizvodni elementov.
Poleg razvojnega in pedagoškega dela vam preostaja bolj malo prostega časa?
Pojem prostega časa je pri meni zelo relativen. Glede na to, da poskušam reševati različne probleme tudi v drugih enotah Iskre in zunanjih institucijah, ter se nekoliko ukvarjam tudi s pedagoškim delom, mi pravega prostega časa ne preostane prav veliko. Običajno gre namreč za reševanje problematike, kjer se ne zahtevajo le teoretične rešitve, temveč tudi praktične. Zato je zabave s takim delom kar veliko. Priznati pa moram, da mi je tako delo, ki zahteva veliko intuicije, v veselje. To pa človek spozna šele tedaj, ko so šle mimo njega tiste faze razvojnega dela, ko si se moral ukvarjati z ljudmi in ne s stroko.
Kako pa je pri meni s pravim prostim časom? To je običajno takrat, ko moram vzeti v roke macolo ali kelo in se ukvarjati z raznimi zidarskimi in inštalaterskimi posli ali pa skočim za nekaj dni v naše gore.
Elementi
Tovarna opreme in orodij	^88/ rGZUltSti SO
Tovarni orodij in opreme ne bi mogli natančno določiti datuma njenega nastanka. Rasla je skupaj z ostalimi temeljnimi organizacijami, kot pomemben funkcionalni del industrije elementov za elektroniko, pač glede na potrebe, ki so se porajale, vedno v skladu z napredkom Elementov.
Za pogovor smo zaprosili direktorja, Janeza Blaža, da bi nam podrobneje predstavil delovanje te temeljne organizacije, ki je vsekakor posebnega pomena za poslovanje vseh ostalih proizvodnih subjektov v delovni organizaciji.
Kako bi opredelili namembnost vaše proizvodnje?
»V naš proizvodni program sodi izdelovanje orodij, opreme, rezervnih in sestavnih delov in to pretežno za potrebe naše DO. Le manjši del občasno prostih zmogljivosti pa je namenjenih ostalim Iskrinim organizacijam in zunanjim naročnikom.«
Bi nam hoteli pojasniti zakaj imajo nekatere naše temeljne organizacije še posebne orodjarne?
»Gre predvsem za naslednje: »naše ljubljanske temeljne organizacije potrebujejo 'lastne vzdrževalne enote, ki so nujen pogoj za nemoteno obratovanje. Ne moremo si namreč privoščiti, da bi nastopali kot servis, saj narava našega dela zahteva stalno prisotnost vseh naših visokokvalificiranih delavcev. Za hiter servis pa je pomembno, da so v tovarnah ob vsakem času na voljo ljudje, ki takoj odpravijo zastoje.«
V dolenjskih TOZD je že precej razvito izdelovanje opreme. Postavlja se nam vprašanje, ali je to smiselno, saj se že nekaj časa govori o združevanju kadrovskih in ostalih potencialov?
»Vsekakor se moramo zavedati, da ima tovrstna organizacija dela določene prednosti. Vsakdo najbolje pozna specifične probleme, ki se pojavljajo v lastni proizvodnji in jih po večini zna tudi najbolje reševati. Pri opremi nastopa namreč neka bistvena značilnost. V razvitem svetu že dolgo velja pravilo: konkurenčen si lahko le, če poseduješ specifično tehnološko opremo, ki je drugi nimajo. Le tako si lahko korak naprej, v tem je konkurenčna prednost. Če opremo kupuješ, pomeni, da si nek poprečen izdelovalec elementov" in imaš tudi poprečno trdnost na tržišču, namesto da dominiraš v nekem proizvodu in si tudi
tehnološko naprednejši. Vendar pa bi bilo v proizvodnji elementov možno izmenjati veliko aplikacij na področju opreme. Naše moči in znanje so preveč razdrobljeni. Orodjarna je sicer že večkrat predlagala združitev, neko obliko skupnega razvoja. Znanja, ki jih imajo posamezniki v temeljnih organizacijah bi morali nekako osredotočiti in vse nove zamisli hitreje prenašati nazaj v proizvodnjo. Če bi se stvari lotili teamsko, bi to, po moji oceni, pomenilo bistven kakovostni
premik. Seveda je očitno, da se rešitve porajajo predvsem tam, kjer problem nastane. Vendar, ko se nekdo zanaša le na lastne sile, je zaprt sam vase, to vendarle ni isto, kot če bi poznal razvojne smeri ostalih temeljnih organizacij. Z združenim pristopom bi se tudi izognili podvajanju nekaterih razvojnih naporov, ko gre za isti, ali podoben problem.«
Ali so določene oblike povezovanja že stekle?
»Precej dobro in veliko sodelujemo z Magneti, Keramiko in
Avtomatska stiskalnica za stiskanje prašnih materialov
Janez Blaž
Feriti. V zadnjem času se dogovarjamo s TOZD Magneti, da bi nam pripravljali surovce za karbidne trdine, ki jih uporabljamo za izdelavo orodij. Orodja iz karbidnih trdin imajo veliko prednost pred jeklenimi, saj so desetkrat bolj vzdržljiva. Zato sta jim trenutno namenjeni kar dve tretjini naše celotne proizvodnje. Pretežno izdelujemo orodja za stiskanje prašnih materialov, ki so naša posebnost. Morajo pa biti izredno odporna, ker so prašni materiali zelo abrazivni. Karbidne trdine obdelujemo z elektroerozijo in brusimozdiamantnimi orodji. S prejšnjo, klasično tehnologijo, Orodjarna tega ne bi zmogla. Trudimo se iti v korak s časom, vendar sorazmerno počasi, glede na silno drago tehnološko opremo in predvsem zaradi šibkih možnosti lastnega potenciala.«
Imate v mislih kadrovski, ali finančni potencial?
Stroje za obdelavo karbidnih trdin je potrebno uvažati in so zelo dragi, sami nimamo dovolj deviz na razpolago, podpora ostalih naših TOZD pa je zelo šibka. Dogovorjeno združevanje sredstev se v glavnem omejuje le na tekoče vzdrževanje — predvsem na rezervne dele in tisti del specialnih materialov, ki jih doma ni moč kupiti.«
Se morda ubadate še s kakšnimi težavami?
»V letošnjem letu nam je uspelo rešiti prostorsko stisko, ki nas je prej močno omejevala. Veliko pozornosti pa bo treba posvetiti še pridobitvi zahtevne tehnološke opreme in kadrov, ki nam jih močno primanjkuje. Učenci sezelo neradi odločajo za kovinarske poklice, ne moremo oddati niti vseh štipendij, ki jih razpišemo. Ne vidim pravih razlogov za to nezanimanje, saj pri nas delavec dela vzelo dobrih pog-
10. stran
odražajo skozi uspeh drugih
Stroj za brušenje
izdelke. Tu so razlogi, da za namensko opremo potrebujemo bistveno več časa, kot nekdo na Zahodu. V Jugoslaviji tržišče očitno še ni dovolj razvito, ni povpraševanja, ki bi narekovalo dovolj razvejano specializacijo.
Če gledam cenovno, -smo primerljivi z ostalimi jugoslovanskimi orodjarnami in seveda konkurenčni tujim. Vedno pa se trudimo biti sposobni prilagajati se naj novejšim zahtevam proizvodnje temeljnih organizacij v IEZE. Naši rezultati se odražajo skozi uspehe drugih. Napredek proizvodnje elementov je v veliki meri odvisen od opreme in orodij. Posebno očiten tovrsten primer je v zadnjem času proizvodnja feritov.«
Veliko večino zaposlenih v vaši TOZD sestavljajo visokokvalificirani kadri, ki so zares specialisti na svojem področju. Kako pa sledijo razvoju tehnologije v svetu?
»V orodjarstvu ježe stara praksa, da pošiljamo ljudi na usposabljanje k tujim proizvajalcem opreme, kjer si na krajših seminarjih pridobijo potrebna znanja o str-ojjh, ki smo jih seveda pri njih kupili.
ojih, visokokvalificirani pa se po osebnem dohodku lahko primerja z visokoizobraženimi strokovnjaki. V kolektivu se trudimo, da bi mladini približali te poklice. Večkrat organiziramo glede naše proizvodnje, vsako leto pa se pri nas učenci tudi praktično izobražujejo. Pripomnil pa bi, da jih šola še premalo pripravi na praktično delo, zato si šele v dobi pripravništva delavec pridobi tista znanja, ki bi jih po mojem mnenju, moral osvojiti že v času šolanja."
Kako pa skrbite za kakovost, ste morda organizirali krožke za pospeševanje kakovosti?
»Ne, ker je pri nas kakovost specifična kategorija, glede na
delo. ki ga opravljamo. Pogojujeta jo dve stvari — zahtevana izdelava in pa izbor materialov, pri nobeni ne sme biti odstopanj, sicer izdelek ni uporaben in ga naročnik ne sprejme.-
Kaj pa inovacije?
»Pri nas so prisotne permanentno. Vsakodnevno poskušamo z novimi tehnološkimi rešitvami stvari peljati naprej. Inovacije so nuja — če ne izboljšuješ tehnološkega pristopa, postaneš nekonkurenčen.«
Kako pa imate urejeno nagrajevanje, stimulacijo?
»Nismo vpeljali kakšnih posebnih oblik, za nas je značilna posa-
Postopek etektroerozije
mičng proizvodnja, po naročilu, ki ni primerljiva s tistimi, kjer delajo en stalen proizvod. Naše delo je normirano, nagrajujemo pa tudi glede na poslovni uspeh.«
Kaj'pa primerjava s proizvajalci ooreme v svetu. Kako sledite napredku, v čem in kakšne so razlike?
»Za hitrejši napredek na področju izdelave opreme so pogoji na jugoslovanskem tržišču zelo slabi.
Celotno opremo moramo izdelati sami, česar tujim konkurentom ni treba. V tujini obstajajo številni specializirani proizvajalci raznih podsklopov, ki jih proizvajalci orodij in opreme vgrajujejo v svoje
Ob koncu pa še nekaj besed o odnosih v kolektivu?
»Mislim, da je vzdušje pri nas dokaj zdravo, manjši problemi se sicer občasno pojavljajo, kar pa je normalno in človeško.
Z osebnimi dohodki smo kar zadovoljni, nikoli preveč ne pretiravamo, po razvrstitvi smo nekje v sredini v DO. Vsi se zavedamo pomena tehnološkega napredka, zato, če dosežemo malo boljši rezultat, rajši vlagamo v opremo in si tako popravimo osnovo za naprej.«
I.	S.
Sodobna oprema je pogoj za napredek tudi v orodjarstvu
stran 11
Elementi
S seje delavskega sveta IEZE
Še več strokovnega dela za pospešitev izvoza
Osrednja tema 9. seje delavskega sveta DO IEZE je bila posvečena poslovanju v prvih štirih mesecih. Poročevalci so se osredotočili na najpomembnejše postavke gospodarjenja, ki so delegatom služile za izhodišče za razpravo o nekaterih slabostih in o možnih načinih za njihovo premagovanje.
Iz poročila, ki ga je podal Ivan Gerič, je -razvidno, da je delovna organizacija v celoti poslovala dokaj uspešno. V letošnjih prvih štirih mesecih v proizvodnji ni bilo zaslediti večjih zastojev. Potekala je skoraj nemoteno, enako je priča: kovati tudi v naslednjih mesecih, vse pa je odvisno od redne preskrbe z repromateriali, pri čemer pa ne bi smelo priti do večjih težav. Vrednost celotne proizvodnje v tem obdobju je znašala 1.507.852 din, kar je35% planirane za leto 1985 in 28% več od lanske v enakem obdobju.
Celotnega prihodka smo ustvarili za 5.120.789 din, kar je 38% planiranega v tem letu in 96% več, kot v prvih štirih mesecih lanskega leta. Obseg prodaje na domačem trgu zadovoljivo narašča. Ugodni rezultati so tudi odraz višjih cen, ki pa komaj dohitevajo rast cen surovin in ostalega dela porabljenih sredstev.
Manj razveseljujejo podatki o izvozu. V štirih mesecih smo ure-
sničili le 27% planiranega za leto 1985. Vzroki za nedoseganje izvoznih ciljev so v precejšnji meri odraz širših družbenih pogojev gospodarjenja. Zaskrbljuje pa nizko doseganje izvoznih načrtov v nekaterih temeljnih organizacijah, zato se vlagajo veliki napori odgovornih služb za povečanje izvoza in doseganje plana.
Delovna organizacija se spopada z velikimi težavami pri preskrbi deviz za uvoz repromateriala in opreme. Delež uvoženega materiala v izdelkih je višji kot delež deviznih sredstev, ki od prilivov ostanejo na razpolago za uvoz. Pri odlivih je treba predvsem upoštevati vračila inozemskih kreditov, ki imajo prednost. Manjkajoča devizna sredstva bo treba dokupiti, kar pa bo nekaterim temeljnim organizacijam povzročilo resne težave.
Vedno večje breme pa predstavljajo zaloge, ki se financirajo s krediti. Že pred dvemi leti je bila opravljena obsežna analiza stanja zalog, sledili so ukrepi, ki so dali
vzpodbudne rezultate. Konec leta 1984 so strokovne službe pripravile ponoven pregled zalog izdelkov in materialov in hkrati sprožile akcijo za zniževanje zalog v temeljnih organizacijah.
V zaključku so delegati zaokrožili razpravo z ugotovitvijo, da bo treba še več strokovnega dela posvetiti izvoznim prizadevanjem. Glede na poročilo službe za kakovost, ki vsebuje ugotovitve o tem, da se stanje na področju kakovosti v 1. trimesečju ni bistveno izboljšalo, so sklenili, da bo v tej smeri treba še marsikaj postoriti. Prav tako pomembna dejavnika, ki vplivata na uspešnost poslovanja, sta kakovost servisa in upoštevanje dogovorjenih rokov, na kar so večkrat opozorili udeleženci sestanka.
cijskih projektov je prisotne seznanil Zlatko Kumše. V zaključni fazi izvajanja so trenutno naslednje investicije: TOZD HIPOT, razši-
ritev in modernizacija proizvodnje hibridnih vezij, TOZD Upori: razširitev in modernizacija in prestrukturiranje proizvodnje plastnih uporov, TOŽD Keramika: razširitev in modernizacija proizvodnje tehnične keramike in TOZD Polprevodniki: razširitev in modernizacija proizvodnje polprevodnikov.
O predlogu reševanja ekološke problematike je podrobneje spregovoril Brane Orlič, ko je v imenu službe za varstvo pri delu ugotavljal, . da smo zaradi neurejenih ekoloških razmer postali ena izmed tistih DO, ki so neposredno vplivale, da so se DPOSOZD Iskra, inšpekcijske službe in širša družbena skupnost še intenzivneje angažirale pri zaščiti človekovega okolja. Strnjeno je podal pregled dosedanjih prizadevanj in v nadaljevanju predstavil okvirni načrt dodatnih nalog, ki naj bi jih izvajala služba za varstvo pri delu, v sodelovanju s strokovnimi službami v posameznih temeljnih organizacijah.
Ob upoštevanju naštetih ukrepov bi se bilo v največji možni meri mogoče izogniti ekološkim nesrečem v prihodnosti.
I. S.
Tozd Fenti Otvoritev spominske sobe NOB
V Solčavi so 17. t. m. na skromni slovesnosti in ob prisotnosti predstavnikov TOZD Feriti, KS Solčava in ZZB odprli preurejeno spominsko sobo NOB.
TOZD Feriti ima svoji poslovni enoti v Ljubnem in Solčavi s skupno 130 zaposlenimi.
Področje Solčave, Logarske in Savinjske doline je imelo posebno mesto v osvobodilnem boju na Slovenskem Koroškem, saj je prek njega tekla povezava z osvobodilnim bojem v osrednji Sloveniji. Bilo je trdno oporišče koroških partizanskih enot in varno zavetje partizanskih bolnišnic.
Čeprav skromno opremljena, je bila spominska soba že doslej obiskana točka, ob kateri so se ustavljali mnogi turisti in popotniki. Predvsem pa sd se v njej radi zadrževali mladi na šolskih izletih. Vsi ti so se po ogledu zavedeli, da med vojno ni bilo časa za občudovanje tukajšnjih naravnih lepot', ker
je tedaj potekal boj za obstanek naroda in so umirali mnogi zavedni ljudje.
Ko so delavci tovarne feritnih materialov sprejemali pobudo sol-čanske organizacije ZZB za prevzem pokroviteljstva nad spominsko sobo, so se zavedali velike odgovornosti, ki jo bodo nosili, ne le pred ljudmi, ki so bili neposredni udeleženci NOB in, ki jim je ta spba posvečena, temveč tudi pred obiskovalci, ki naj jim bo za opomin.
Za obl ikovno izvedbo prostora in postavitev izbranih eksponatov, fotografij in dokumentov sta poskrbela oblikovalca Iskre Marketinga, arhitekta Deu in Prijatelj. Z moderno arhitektonsko zasnovo . sta uspešno preuredila tudi pomožne prostore, ki skupaj s spominsko sobo tvorijo funkcionalno celoto.
Posebno pohvalo zaslužijo tudi predstavniki ZZB iz KS Solčava, ki so skupaj s strokovnjaki Muzeja NOB v Celju sooblikovali vsebinsko predstavitev dogajanj.
Vsi skupaj so uspeli izoblikovati prostor, ki bo nekaj pomenil, tako neposrednim udeležencem NOB, kot tudi mladim rodovom, s katerimi naj bi revolucionarno izročilo živelo naprej, v sedanjih in bodočih rodovih.
V tem naj bilo zgodovinsko poslanstvo estetsko izredno uspelo urejene spominske sobe.
I. S.
12. stran
Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iški
Upravljanje tehnoloških inovacij
Od 26. do 28. junija je bil v Ljubljani mednarodni seminar o upravljanju tehnoloških inovacij. Udeležilo se ga je skoraj 200 strokovnjakov iz Furlanije — Julijske krajine, avstrijskih Koroške in Štajerske in Slovenije.
Na pobudo Iskre, Gospodarske zbornice Slovenije in Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo je bil minuli teden v Ljubljani drugi mednarodni seminar z naslovom »Upravljanje tehnoloških inovacij ob omejenih kadrovskih in materialnih možnostih.« Udeležili so se ga strokovnjaki iz Furlanije — Julijske krajine, avstrijske Koroške in Štajerske in Slovenije.
Predavanje na seminarju so obravnavali predvsem različne koncepte in smeri razvoja tehnoloških inovacij ter različne pristope in praktične izkušnje na tem področju. Okrogla miza ob zaključku seminarja je bila namenjena ugotavljanju nadaljnjih možnosti na področju upravljanja tehnoloških inovacij v Evropi.
Prvi seminar s to tematiko je bil lani v Vidmu v Italiji, naslednji bo prihodnje leto v Gradcu v Avstriji, kot vse kaže pa bo dokončno prerasel v trajno obliko sodelovanja v skupnosti Alpe—Jadran.
Seminar v Cankarjevem domu v Ljubljani je odprl podpredsednik slovenskega Izvršnega sveta dr. Boris Frlec, čigar govor objavljamo v celoti.	LD
Otvoritveni govor Dr. Borisa Frleca
1/ prjetno dolžnosti mi je, da vas v imenu Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije prisrčno pozdravim ter zaželim poleg uspešnega dela na seminarju, tudi prijetno bivanje v Ljubljani. Veseli me, da lahko pozdravim tudi vse naše goste iz tujine, predavatelje pa tudi ostale udeležence.
Najbrž ni potrebno posebej dokazovati aktualnosti problematike, s katero se boste na seminarju ukvarjali. Znanja o upravljanju s tehnološkimi inovacijami ni nikoli dovolj. Organizatorjem pa gre priznanje za idejo, da je ta seminar posebej namenjen predstavitvi in obravnavi problemov upravljanja tehnoloških inovacij v omejenih kadrovskih in materialnih možnostih. To so realne okoliščine, s katerimi se sooča pri nastopanju na mednarodnih tržiščih večina podjetij iz dežel skupnosti Alpe—Jadran, katerim je ta seminar — drugi po vrsti — predvsem namenjen. Seveda pomanjkanje inovacijskih izvorov še zdaleč ni enako pereče v vseh teh deželah. Žal pa lahko ugotovimo, da je Jugoslavija v tem pogledu prav gotovo v najbolj neugodnem položaju. Zato mi dovolite, da nekaj več besed posvetim prav našim razmeram.
Začeti je seveda treba z vzroki, ki so nas pripeljali v gospodarsko tako neugoden položaj. Predolgo je prevladovala ekstenzivna razvojna strategija, ob hkratni sorazmerno lahki poti do dohodka na nenasitnem domačem trgu. Toda pri tem so bili domači ponudniki čezmerno zaščiteni pred tujo, na inovaciji zasnovano konkurenco. I/ takšnih pogojih znanje in inovacija nista bila, niti pomembna, niti relevantna.za gospodarski uspeh. Dodatno k temu smo posvečali
premalo pozornosti zavestni kadrovski politiki, ki bi skrbela za kvalitetne in zadostne kadre v vodstvenih in raziskovalno-razvoj-nih strukturah in seveda za nenehno dvigovanje usposobljenosti delavcev v združenem delu. delu.
Predolgo vzdrževanje takšnih okoliščin gospodarjenja na račun zadolževanja nas je privedlo v današnje težave, pri katerih je največja in najbolj boleča rana prav izredno nizka inovacijska sposobnost našega gospodarstva. Glavni problem zatorej ni čezmerna zadolženost, (o kateri sicer nenehno govorimo) marveč v tem, da zaradi šibkih inovacijskih izvorov ne moremo bolj hitro razviti izdelkov, ki bi bili mednarodno bolj konkurenčni in zato devizno bolj donosni.
Nove planske usmeritve, ki so v Sloveniji v pripravi za naslednje srednjeročno obdobje, pravilno nakazujejo pota za premagovanje nakopičenih težav. Kot vam je seveda znano, planski dokumenti izrecno med drugim poudarjajo:
—	uveljavljanje tržnih zakonitosti. vključno s sproščanjem posledic njihovega delovanja na gospodarske subjekte,
—	produkcijo inovacijsko usposobljenih kadrov, ki bodo v organizacijah združenega dela razvijali in uveljavljali nove izdelke in nove tehnologije,
—	opustitvene programe, ki ne zagotavljajo zadostnega ekonomskega učinka,
—	skrbnejšo presojo naložb z narodnogospodarskih vidikov, toda upoštevajoč realne, mednarodno merljive in primerljive kriterije in cene proizvodnih in-putov ter končno, čeprav ne navsezadnje, večji razmak fleksibilnega, tehnološko zahtevnega drobnega gospodarstva.
Ob teh obetavnih usmeritvah pa tudi ne gre prikrivati dejstva, da bo njihovo uresničevanje naletelo na razne težave. Še vedno je prisotna naložbena vztrajnost pri t. im. objektih kontinuitete:	splošna
ekonomska kriza v svetu: še premajhna sprememba v miselnosti, češ da, če je šlo doslej lahko, bo tudi vnaprej nekako šlo, itd.
Problem za sebe je izobraževanje. Posledic nekaterih pomanjkljivosti v sistemu usmerjenega izobraževanja žal ne bo mogoče zlahka in hitro odpraviti. Izobraževalni sistem, usmerjen na poprečja, daje veliko premalo poudarka vzpodbujanju boljših in kreativne-jših ljudi in zato ne daje dobrih podlag za ustrezno invoacijsko naravnanost. Temu je treba dodati še materialni vidik: za izobraževanje nasploh na prvi pogled namenjamo premalo denarja, zato bo nujno kar najhitreje poseči po nekaterih popravkih in racionalizaciji sistema.
Tudi. raziskovalna dejavnost je obremenjena z dediščino dolgoletnega zastoja pri obnovi raziskovalne opreme pa s težavami zaradi čezmernega krčenja strokovne literature in tudi z mnogo preskromnimi sredstvi, ki so še dodatno razvodenela zaradi financiranja številnih razdrobljenih in neselekcionamih programov. Vsem že nakopičenim, pa tudi raznim predvidenim in tudi nepredvidenim težavam navkljub pa bo Izvršni svet Skupščine SRS vztrajal pri usmerjanju in uveljavljanju naslednjih akcij:
1.	Nameniti več denarja za in v skrbno izbrane raziskovaino-1 razvojne programe, oz. projekte, ki bodo sedanjim PoRS dali novo obliko in vsebino. Pri tem seveda računamo na pravi, resnični interes OZD, ki se bo neposredno izkazal v obliki vepjih vlaganj v raziskave in razvoj pa tudi ustrezno večje odgovornosti,
2.	Zagotoviti nemoteno pridobivanje raziskovalne opreme, informacij in literature iz tujine, kakor tudi omogočiti znanstvenikom in raziskovalcem intenzivne stike s tujino in v tujini,
3.	Zavestno vzgajati več kadrov, najboljše med njimi pa usmerjati za znanstveno-raziskovalno dejavnost in za vodenje organizacij združenega dela,
4.	Prilagoditi, oz. sprožiti pobude za ustrezne popravke v republiški, oz. zvezni zakonodaji na področju izobraževanja, raziskovanja, industrijske lastnine itd, in
5.	Opredeliti in izbrati področja, ki so prednostna in najbolj relevantna zaradi svojega infrastrukturne-
ga značaja: mikroelektronika, računalništvo, telematika, robotika itd.
Navedene usmeritve bodo prvenstveno vplivale na pospešeno generiranje ustreznih inovacijskih izvorov v naši družbi in upamo, da bomo v doslednem času vsaj ublažili, če že ne povsem premostili eno izmed največjih vrzeli v sedanji tehnološki strukturi.
Pri tem pa seveda ne gre podcenjevati pomena metod in
Boris Frlec
tehnik upravljanja, torej učinkovitega in racionalnega izkoriščanja razpoložljivih družbenih inovacijskih resursov, neposredno v organizacijah združenega dela. Spoznavanje takšnih metod in tehnik je zato nujno potrebno in s tega zornega kota se ta seminar izvrstno vključuje v napore za to, da načrtovana inovacijska »infuzija« uspe. Potrebno je poudariti, da je mik in draž tega seminarja zlasti v dejstvu, da bomo lahko slišali priznane tuje strokovnjake s področja upravljanja tehnoloških inovacij, ki prihajajo iz ZDA, Irske. Italije in Avstrije. Upam, da bo »know-how«, ki nam ga bodo naši cenjeni predavatelji posredovali, koristno in kar najširše uporabljen in izkoriščen s strani vseh udeležencev. Redke so namreč priložnosti, da bo takšnega dragocenega znanja pridemo brez omejitev in plačila licenčnine.
Spoštovani gostje, tovarišice in tovariši! Dovolite mi, da vam na koncu še enkrat zaželim veliko uspehov pri vašem delu, našim gostom iz tujine pa še enkrat izrekam dobrodošlico, z željo, da se bodo pri nas prijetno počutili. Ob tem pa tudi upam, da se naslednje leto spet polnoštevilno snidemo v Grazu, kjer naj bi bilo naše naslednje srečanje na takšnem seminarju, ki bi s tem dokončno prerasel v trajno obliko sodelovanje v skupnosti Alpe-Jadran.

a Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Široka potrošnja
TOZD TGA, Reteče po ukinitvi družbenega varstva:
Programska sanacija še ni zaključena
Po preteku enoletnega ukrepa družbenega varstva v reteški Tovarni gospodinjskih aparatov so se v petek, 28. junija, zbrali na skupnem zasedanju predstavniki DPO te temeljne organizacije, DO Iskra Široka potrošnja in občine Škofja Loka, predstavniki začasnega KPO TOZD TGA, glavni direktor Široke potrošnje, predstavnik KPO SOZD Iskra in direktor TOZD Elektromotorji, Železniki. Tema razgovora: delovanje Tovarne gospodinjskih aparatov po ukinitvi ukrepa družbenega varstva.
programov in hudo prostorsko in vanje bančnih institucij, ki bodo kadrovsko pomanjkanje, imajo lahko odločilno pripomogle k us-dopolnilo tega v Retečah — pesni programski sanaciji Tovarne delovno silo, prostor, neustrezen gospodinjskih aparatov.
Razgovor je potekal v smeri, ki jo je bilo moč predvidevati. Kljub ukinitvi družbenega varstva, ostaja dejstvo, da TOZD TGA programsko še ni sanirana, da temeljna organizacija sicer posluje brez izgube, da pa se poslovanje lahko kmalu spreobrne v rdeče »območje« (ki ga zastoj prodaje že napoveduje). Vseskozi — ne glede na nesporazume, ki so lahko edinole začasnega značaja — ostajajo v veljavi spoznanja, ki so temeljila na osnovnih sanacijskih opredelitvah začasnega kolegijskega poslovodnega organa TOZD TGA. Ta pa je podrobno razčlenjeval elaborat o družbenoekonomski upravičenosti priključitve TOZD TGA k TOZD Elektromotorji iz Železnikov. V kratkem: ne glede na izid referenduma, ki je bil v Železnikih negativen in glasovanja o pripojitvi Tovarne gospodinjskih aparatov k Iskri v Železnikih nimajo namena ponavljati, ostajajo obojestranski interesi za sodelovanje. Medtem, ko imajo v Železnikih višek kakovostnih proizvodnih
proizvodni program. Prihodnost, programska sanacija, ki je v tem trenutku še najbolj obvezujoča, je zato po splošni oceni — Iskrini in tisti, ki jo zagovarjajo v družbenopolitični skupnosti — možna le ob trdnejšem sodelovanju obeh temeljnih organizacij.
S kakšnimi metodami, s kakšnim sodelovanjem — ne glede na organizacijsko »obleko« te povezave — to spoznanje uresničiti? To bo morala ugotoviti delovna skupina, ki jo bodo sestavljali predstavniki TOZD TGA, TOZD Elektromotorji in DO Široka potrošnja. Ta skupina bo morala sestaviti program sodelovanja reteške z Iskro v Železnikih do konca letošnjega leta, na osnovi tega programa opredeliti medsebojne od noše in nato začrtati tudi sodelovanje v letu 1986. Seveda bo moralo biti opredeljeno tudi mesto in neizogibno sodelo-
O različnih »inačicah« reševanja problematike in usode Iskre v Retečah torej ni več dvoma. Organizacijska oblika v bodoče je predvsem vrašanje drugotnega pomena, najprej je treba določiti okvire vsebinske sanacije.
Kako pa bo reteška Iskra znova zaživela, kot temeljna organizacija z neokrnjenimi samoupravnimi
pravicami in dolžnostmi zaposlenih? Pred postopkom samoupravnega potrjevanja je nova organizacijska shema temeljne organizacije, po kateri je predviden petčlanski kolektivni poslovodni organ in vrsta notranjih sprememb, vključno s tistimi, ki so nastale zaradi odcepitve obrata v Azanji. Referendum, na katerem bodo delavci glasovali o novi notranji organiziranosti, bo 18. julija, razpisi za vodilne kadre pa bodo sledili po referendumu.
V naslednjih treh mesecih bo vodil temeljno organizacijo kot v.d. direktorja predsednik nekdanjega začasnega kolektivnega poslovodnega organa Branko Mesec.
O bodočem povezovanju obeh temeljnih organizacij bomo tekoče poročali.
Stane Fleischman
TOZD Elektroakustika, Sežana
Spodbudni proizvodni dosežki
Velikih izpadov, ki so jih v proizvodnji povzročili prekinjeni materialno-blagovni tokovi v prvih mesecih letošnjega leta, v obdobju nekaj mesecev seveda ni mogoče nadomestiti. Rezultati, ki sojih v sežanski Elektroakustiki dosegli v seštevku prvih šestih mesecev letošnjega leta. pa vendar omogočajo optimizem.
V primerjavi s prvim polletjem lanskega leta so letošnji indeksi naravnost osupljivi. Proizvodnjo so po stalnih planskih cenah dosegli z indeksom 144, glede na zmanjšano število zaposlenih pa je dosežek še pomembnejši — proizvodnja na zaposlenega je bila v prvih šestih mesecih , v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večja kar za 64%! Proizvodnjo za domači trg so v tem obdobju podvojili, realizacija na zaposlenega pa je višja še za 24% (indeks 224). Boljši so tudi izvozni dosežki, v prvih dveh letošnjih trimesečjih so izvozili za 36% več kot v enakem lanskem času, izvoz na zaposlenega pa je zdaj večji celo za 55%. Odločitev, da je treba dobro delo tudi dobro nagrajevati, potrjuje podatek, da se jev tem obdobju OD na zaposlenega povečal kar za 103% in dosegel poprečje 31.500,-dinarjev. Žal pa so v istem času narasli tudi izdatki za plačevanje obresti od najetih posojil — teh so plačali kar za 151% več, kot v prvem lanskem polletju. Poslovanje z bornim deležem lastnih sredstev je povzročilo, da vsak zaposleni tetos odrine za obresti 251.000 dinarjev, zahteva po beneficirani obrestni meri, ki jo vsebuje sanacijski program TOZD, je zato razumljiva.
Čeprav prodajnih in finančnih rezultatov v Sežani še ne poznajo pa je vsekakor utemeljeno upanje, da bo letošnji polletni rezultat boljši od rezultata prvega letošnjega trimesečja, ko so pridelali 42 milijonov di-: narjev izgube.
Stane Fleischman
Priznanje za nesebično delo
Politično delo moramo podružbiti
Tako je stališče sodelavca iz Tovarne TV sprejemnikov na Pržanu Andreja Cimermana, ki je prepričan zagovornik usmeritev, ki nalagajo slehernemu delovnemu človeku, da se aktivno udejstvuje pri izgradnji samoupravnih socialističnih družbenih odnosov. »Kjerkoli je to le mogoče, bi morali najodgovornejše funkcije v družbenopolitičnih skupnostih in v združenem delu zaupati prostovoljcem, ki bi zadolžitve opravljali poleg svojega dela. Ta način bi zanesljivo omogočil doslednejše podružbljanje političnega dela!«
Ni razloga, da našemu sogovorniku ne bi verjeli, saj trditev dokazuje sam. Že drugi mandat je predsednik zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Šiška, poleg odgovornega dela, ki ga opravlja v svoji temeljni organizaciji pa je tudi 'sekretar OO ZK in predsednik akcijske_ konference
Andrej Cimerman
komunistov DO Iskra Široka potrošnja. pred tem pa je že opravljal številne odgovorne samoupravne in družbenopolitične funkcije v svojem kolektivu.
Vest, da je ob dnevu samoupra-vljalcev na pobudo občine Ljublja-na-Šiška prejel pomembno priznanje za svoje delo, Plaketo Josipa Broza Tita z listino ob 35-letnici samoupravljanja, nas zato sploh ni presenetila. Tudi obrazložitev, da je priznanje prejel zaradi izjemnih dosežkov pri razvoju samoupravnih odnosov, je vsakomur, ki Andreja pozna, razumljiva. Dobrega delovnega tovariša, ki mu nikoli ni žal časa za prostovoljno dolžnost, ki družbene interese vedno postavlja pred svoje lastne, cenijo tudi njegovi najožji sodelavci v orodjarni tovarne TV sprejemnikov na Pržanu, ki jo z uspehom vodi.
Skromen kakor je, nam je v razgovoru zaupal, da mu priznanje daje poleg pohvale tudi nove zadolžitve in prepričanje, da je doslej stopal po pravi poti.
Stane Fleischman
KS ZSMS Široka potrošnja
Mladi o položaju sežanske Elektroakustlke
Mladi Široke potrošnje so se na letni programski konferenci dogovorili, da bodo v bodoče sestanki koordinacijskega sveta ZSMS te delovne organizacije v delovnih sredinah, kjer bo problematika najizrazitejša. Prvi tak sestanek je bil v četrtek, 27. junija v Sežani, na pobudo tamkajšnje mladine.
Gospodarske razmere v tem kolektivu po splošni oceni danes najmanj obetajo, čeprav tudi položaj drugih temeljnih organizacij Široke potrošnje, z izjemo spodnj-eidrijske Montaže ni posebno vzpodbuden. Kakšne težave pestijo sežanske Iskraše?
V temeljni organizaciji Elektroa-kustika združuje delo 390 ljudi, kar je precej manj od števila, ki so ga zabeležili leta 1967 in velja za rekordno (550 zaposlenih). Po oceni direktorja te temeljne organizacije Gvida Colje, ki je mlade seznanil s položajem Elektroakus-tike, je osip zaposlenih predvsem posledica neperspektivnih proizvodnih programov, ki niso dajali zadostne akumulacije. To je povzročilo pešanje razvoja, kar pa je seveda negativno vplivalo na vzdušje v kolektivu in povzročilo naraščanje fluktuacije. Hkrati je opazno vplival tudi razvoj družbenega okolja, saj so se možnosti zaposlitve v drugih organizacijah povečevale, ob ustanovitvi je bila sežanska Iskra domala edina gospodarska organizacija na sežanskem področju.
Poslovanje Elektroakustike (»Sprejemnikov« kakor so se imenovali še do nedavnega) na robu rdečih številk (pa precejkrat tudi pod tem robom) je imelo dolgoročne posledice: pomanjkanje sredstev za izobraževanje, štipendiranje — to je usodno vplivalo na kadrovsko strukturo temeljne organizacije, ki danes skorajda nima več možnosti za oblikovanje lastne kadrovske politike. Uspešnejšega poseganja v lasten razvoj pa ne omogočajo tudi nizki osebni dohodki, ki so šele po zadnjem povišanju dosegli popre-
čje 31.500,- dinarjev, to pa je seveda občutno manj od poprečja DO Široka potrošnja, SOZD Iskra in tudi družbenopolitične skupnosti. Res je, da to poprečje prav zaradi odločitve, da je treba dobro delo stimulirati z dobrimi osebnimi prejemki, ni več na zadnjem mestu v občini Sežana, temveč se je povzpelo za trinajst mest navzgor, res pa je tudi, da samo trdo delo v kolektivu ne bo več zadoščalo za
TOZD TV, Pržan
rešitev iz sedanjih zagat. Potrebna bo pomoč tako delovne, kot sestavljene organizacije, sicer prihodnosti za TOZD ne bo.
Lani sprejeti sanacijski program Elektroakustike uresničujejo le delno, saj prenos funkcij na raven DO ni stekel. V temeljni organizaciji so z režijo »počistili«, uredili so tudi nagrajevanje, vendar rezultatov prav zaradi neuresničevanja sanacijskega programa ni dovolj.
Prekinjeni materialno-blagovni tokovi v začetku letošnjega leta so povzročili za 42 milijonov dinarjev izgube ob zaključku . prvega trimesečja. Rezultat bo ob polletju predvidoma boljši, saj je proizvodnja tekla bistveno hitreje kot januarja in februarja.
Sirokopotrošni program, ki je označeval dolga leta deia sežanske Iskre, je iz današnjega proizvodnega programa domala črtan. Zadnji radijski sprejemnik so v Elektroa-kustiki izdelali maja letos, septembra bodo izdelali zadnji gramofon, proizvodnjo stabilizatorjev pa so opustili že lani. Današnja proizvodnja Elektroakustike tako teče po dveh »tirnicah program transformatorjev, na katerem gradijo prihodnost (in sanacijo) ter program elektroakustičnih naprav, ki predstavlja pomemben delež jugoslovanskih tovrstnih proizvodnih zmogljivosti. Proizvoonja obeh programov je že nekaj časa v znamenju velikih naponov, rednega dela v podaljšanem delovnem času, dela režijcev v proizvodnji in vsemu temu navkljub — izplačila osebnih dohodkov s tedenskimi in še večjimi zamudami. Vendar vse kaže, da tudi v bližnji bodočnosti manj Kot 184 ur mesečno ne bo delal noben sežanski Iskraš — izhoda brez skrajnega prizadevanja vseh zaposlenih nll
Mladi so se seveda seznanili tudi s težavami, ki jih imajo njihovi vrstniki v Sežani. Pomembno je, npr., spoznanje, da v Sežani ni resnejših možnosti in vzpodbud za nadaljevanja študija, ali za izobraževanje ob delu, da morajo mladi v Elektr-oakustiki prebiti v tovarni več ur mesečno, kot marsikje drugje. Vendar pa je prevladalo spoznanje, da je rešitev resmčno le v trdem delu, ki pa mora biti potrjeno tudi z uspešnejšim sodelovanjem v okviru delovne in sestavljene organizacije.
Sestanka v Sežani se je udeležil tudi predsednik občinske konference ZSMS občine Sežana, ki je mladim spregovoril o značilnostih in usmeritvah dela tamkajšnje mladine, predsednik sindikalne konference Široke potrošnje pa je prisotne seznanil s predvidenimi posegi v samoupravno organiziranost DO Široka potrošnja v okviru reorganizacije SOZD Iskra.
Stane Fleischman
Darilo za boljše zdravje
Skrb za boljši družbeni standard svojih delavcev sc	ni TV
sprejemnikov na Pržanu v teh dneh še podčrtali: tovarniški zooni ambulanti so namenili koristno darilo, dve najsodobnejši napravi.
HELIOMAT je naprava, ki bo po besedah zobozdravnika obratne ambulante na Pržanu Mirana Čibeja pomembno pripomogla h kvalitetnejši skrbi za zobe. Naprava, ki seva lasersko svetlobo, je uporabna pri ortodont-skih delih: diagnozi in profilaksi. s tem pripomočkom bo mogoče uporabljati nove zobozdravstvene materiale, ki omogočajo večjo kakovost, trajnost in mnogo lepši estetski učinek, kot klasični. SONYFLEX je naziv drugega pripomočka, ki s pomočjo mikrovibracij služi za odstranjevanje zobnega kamna brez škodljivih posledic in z veliko zanesljivostjo. S to napravo pa bo mogoča tudi učinkovitejša borba proti paradontozi. neprijetni in zelo razširjeni bolezni zobovja.
Zobna ambulanta na tovarniškem dvorišču je bila po besedah Mirana Čibeja dobro obiskana vseskozi, saj Iskrašem ni treba čakati več kot pet minut. Z novimi pripomočki pa bo strah pred opravili na zobovju gotovo še manjši, saj bodo novi materiali, tudi po estetski plati večkratno upravičili zaupanje ljudi. Nove plombe bodo namreč barvno prilagojene barvi zobovja, z leti pa se barvni odtenek ne bo menjal. To pa je podatek, ki bo prepričal tudi omahljivce, mar ne?
Elektrozveze
Pozitiven izid referenduma
Delavci DO Elektrozveze so se na referendumu 26. 6.1985 odločali o sprejemu:
—	sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in delitev sredstev za osebno in skupno porabo ter nadomestil, ki pripadajo delavcu,
—	sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih združevanja in uporabe sredstev za stanovanjsko izgradnjo,
—	samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za
delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela.
Delavci temeljnih organizacij, razen delavcev iz skupnih služb pa so se odločili še o sprejetju samoupravnega sporazuma o sprememoz. o združitvi temeljnih organizacij v enovito delovno, organizacijo.	ciio
Pozitiven izid referenduma je pokazal, da delavci DO Eiektroz-' veze podpirajo dane pobude, ki naj bi vodile do boljših poslovnih rezultatov ter bo s tem pogojena socialna varnost vseh zaposlenih.
B. Č.
Telematika
Vloga sistema Iskra 2000
Trenutno potekajo obsežne komercialne aktivnosti za predstavitev in plasma Sistema Iskra 2000 na domača in tuja tržišča. Predstavitve so bile že v Turčiji, Zimbabveju in doma, pripravljamo pa jih še na nekaterih tujih trgih.
Te aktivnosti v celoti podpirajo tudi spoznanja, ki so nastala ob pripravi sanacijskega načrta Telematike. Ugotovljeno je bilo namreč, da je Sistem Iskra 2000 eden izmed ključnih programov, ki lahko pripomore k uspešni sanaciji.
Hkrati se soočamo z nekaterimi vprašanji članov kolektiva iz različnih okolij, ki kažejo na to, da pomen in vloga Sistema iskra 2000 marsikomu še nista jasna. Zato smo se odločili, da prek našega glasila vsem delavcem posredujemo ključne podatke.
Razlogi za razvoj sistema Iskra 2000
V nekdanji Iskri Elektromehaniki in pozneje v Telematiki je bilo za proizvodnjo telekomunikacijskih sistemov značilno stremljenje k pokrivanju vseh tržnih segmentov. Ti tržni segmenti so: področje zasebnih central, področje posebnih omrežij, celotno področje javnih telekomunikacijskih sistemov (tako nivojsko, kot tudi po zmogljivostih in področje terminalov.
Preteklo je precej let, preden smo uspeli zagotoviti proizvodnjo za Vse navedene tržne segmente. Kot ocenjujemo smo proizvodni program v sedanjem obsegu uspeli skompletirati leta 1967, ko smo vključili tudi crossbar tranzitno javno centralo Iskra 58 v Kragujevcu. S tem smo se prebili v skupino proizvajalcev komutacijske opreme, ki pokriva vse tržne segmente. Tega programsko tržnega pristopa po. letu 1967 nismo več menjali, spreminjala se je samo tehnološka osnova komutacijskih sistemov. Od takrat do danes je bil na področju programsko tržne politike sprejet samo še en pomemben sklep. Leta 1971 je tedanji direktor Jože Hujs oblikoval naslednje izhodišče:
»Še naprej si bomo prizadevali pokrivati vse tržne segmente komutacijske opreme in sicer tako, da bomo na področju velikih javnih sistemov licenčno sodelovali z renomiranim svetovnim proizvajalcem, na področju ostalih tržnih segmentov (manjše centrale) pa izvajali samostojno in neodvisno razvojno in tržno politiko.«
To izhodišče velja še danes in njegova logična posledica je tudi Sistem Iskra 2000.
Ko smo leta 1973 začeli proizvajati sistem Metaconta 10 C (po licenci BTM), smo postopno zasnovali tudi samostojne projekte za pokrivanje ostalih tržnih.segmentov. Tako smo postopno'vpeljevali v proizvodnjo centrale EPABX 300, EPABX 16, EPABX 32/128, DPABX 300 R in Iskra 500 A
Leta 1979 nam je že postalo jasno, da bo analogni sistem Metaconta 10 C v prihodnosti treba nadomestiti z novim, digitalnim sistemom, pri čemer je zaradi izredno visokih stroškov razvoja prišel v poštev samo nakup licence. Prav tako je že takrat prevladalo tudi spoznanje, da moramo poiskati nadomestilo za prej omenjene samostojno razvite centrale, sev.e-
da tudi tokrat na osnovi lastnega znanja. Tako je prišio do odločitve o razvoju Sistema Iskra 2000.
Cilj razvoja sistema Iskra 2000
Leta 1983 smo podpisali pogodbo o nakupu licence za javni sistem. Iz tega sledi, da bomo v Telematiki v projekciji proizvajali samo dva komutacijska sistema — Sistem Iskra 2000 in Sistem 12. vsakega za svoj tržni segment.
V procesu razvoja Sistema Iskra 2000 se je oblikovalo osnovno izhodišče, da bomo s tem sistemom pokrivali tri tržne segmente in sicer: področje zasebnih central (naročniške elektronske ATC) pod-
ročje posebnih omrežij in na kasnejši stopnji razvoja tudi spodnje področje javnih omrežij. Do tega izhodišča je prišlo iz naslednjih razlogov:
1. Jugoslovansko tržišče ni veliko, poleg tega pa na njem nismo edini proizvajalec. Iz tega izhaja, da posamezni tržni segment ne omogoča ekonomsko optimalne in sodobne proizvodnje (robotizacija). Potreba je torej standardizacija enega sistema za vse tri tržne segmente. Seštetje količin teh segmentov namreč že omogoča organizacijo akumulativne in sodobne proizvodnje.
Za proizvodnjo prej navedenih, doma razvitih sistemov (brez Me-taconte 10 C in Sistema 12) moramo danes proizvajati 320 različnih kod vtičnih enot. Z optimizacijo Sistema Iskra 2000 bomo to
število zmanjšali na 40 kod, kar bo dobra osnova za povečanje proizvodnih serij, produktivnosti in kakovosti ter robotizacijo proizvodnje. Vzporedno se bo znižal razpon potrebnih materialov (olajšanje za nabavo), poleg tega pa tudi obseg vezave obratnih sredstev (hitrejše obračanje zaradi velikose-rijske proizvodnje). Glede na visoko ceno vezanih sredstev (obresti) bo to bistven prispevek k povečanju ekonomičnosti proizvodnje.
'2. V skladu z novejšimi tržnimi pristopi osvajamo tuje trge prek prodaje licenc. Tudi tu se izkazuje velik pomen standardiziranega sistema, saj s seštevanjem tržnih segmentov hitreje dosežemo količine, ki omogočajo akumulativno proizvodnjo. Standardiziran sistem omogoča nam in partnerjem lažji prodor na trg, zlasti v državah v razvoju. Danes že v dveh državah (Turčija, Zimbabve) poteka proizvodnja verzije EPABX iz Sistema Iskra 2000 po naši licenci, hkrati pa so v teku akcije za prodor na ostale segmente teh dveh trgov in tudi osvajanje novih trgov.
3.	Naš pristop bo omogočil tudi rešitev določenih problemov servisiranja. Znano je. da telefonskih central sedanje generacije ne popravljamo več na terenu. Vzdrževalec, ali serviser odstrani okvarjeno vtično enoto in jo zamenja z novo, ki jo vzame iz skladišča rezervnih enot. Okvarjeno enoto
19
Zasebna telefonska centrala Sl 2000/014
16. stran
programu Te tematike
pošlje v center za popravilo. V sedanjih sistemih imamo 320 vrst vti-čnih enot (brez Metaconte 10 C) in prav toliko jih je treba tudi vskla-diščiti pri kupcih, ali v servisih. Lahko si predstavljamo pozitiven učinek na kakovost servisiranja (manjši tehnični razpon) in zmanjševanje stroškov (manjša vezava stroškov), ki ga bo povzročilo skrčenje števila enot. Tudi to bo 1 olajšalo osvajanje, ali zadrževanje trgov in to tako nam samim, kot tudi našim partnerjem.
4.	Dosledna standardizacija sistema in zmanjšanje obsega različne opreme bosta omogočila, da se bomo lahko še bolj posvetili problemu kakovosti. Tako bomo laže dosegli tolikšno zanesljivost sistema, da ga bomo lahko tržili tudi na trgih, kjer nimamo močnih lokalnih partnerjev, saj bo podpora sistemu zaradi standardizacije in visoke kakovosti bistveno olajšana.
5.	Kot že omenjeno, naš izvoz v vse večji meri poteka prek prodaje
tem, ki omogoča gradnjo zasebnih central od 32 do 3840 naročnikov, posebnih omrežij do 3840 naro-čnikov, ali do 960 prenosnikov in javnih central spodnjega nivoja, do , 6000 naročnikov, ali do 960 prenosnikov (vozliščne, kombinirane in končne centrale).
Sistem lahko uporabljamo v analognem, digitalnem, ali mešanem okolju. Odprt je v prihodnost, tako glede uvajanja novih funkcij (dodajanje novih modulov), kot glede uvajanja novih tehnologij (posodabljanje obstoječih modulov), ne da bi bilo potrebno spreminjati zasnovo in arhitekturo sistema. Vse to je možno zato, ker smo uspeli zelo kakovostno rešiti distribucijo upravljanja in programske opreme sistema.
Veliki svetovni proizvajalci so se lotili razvoja velikega digitalnega komutacijskega sistema z vsemi problemi, ki jih razvoj takega sistema prinaša in jih tudi uspešno reši-
Proizvodnja Sistema Iskra 2000 je stekla tudi v Zimbabveju. Na sliki je posredovalno mesto sistema, kot so ga predstavili v katalogu firme WRS
li. Medtem smo v Telematiki iskali ekonomske in tehnične rešitve v drugi smeri: funkcije velikih komu-tacijskih sistemov smo optimizirali v manjšem komutacijskem sistemu. Ocenjujemo, da smo z našim konceptom povsem uspeli, saj je v strokovni literaturi možno zaslediti malo komutacijskih sistemov s tako visoko stopnjo modularizacije. S tem je pridobljena kvaliteta, iz katere moramo potegniti rento. Uspeh je rezultat velike mere inovativnosti, ustvarjalnosti in strokovnosti pri reševanju problemov razvoja digitalnega sistema z distribuiranim upravljanjem.
Opisani pristop smo si lahko privoščili neobremenjeni, saj smo bili informirani, da bomo probleme velikega komutacijskega sistema reševali z licenco. Uspeli smo razviti sistem, ki je ekonomsko optimalen v obsegu od 50 do 4000, oz. 6000 naročnikov in od 30 do 960 prenosnikov. Izredno je fleksibilen in odprt v prihodnost (tudi v devetdeseta leta).
E>
licenc. S standardizacijo in skrči-tvijo nabave materialne opreme bo problem prenosa tehnologije bistveno olajšan. Hkrati se bomo lahko bolj posvetili dokumentaciji, ki je pri prenosu tehnologije ključna.
Zdaj, ko smo našteli osnovne razloge za standardizirano pokrivanje treh tržnih segmentov s Sistemom Iskra 2000, lahko povemo tudi to, da smo cilj že dosegli, saj imargo danes že tri izpeljanke, sistema — zasebno centralo, posebno omrežje in javno centralo, ki so že uspešno vključene v promet doma in v tujini.
Rezultat
ustvarjalnega dela
Sistem Iskra 2000 je modularno grajen digitalni komutacijski sis-
stran 17
Tele ma tika
Sistem Iskra 2000 je plod lastnega znanja
Razvojne in tržne usmeritve
Vsekakor bomo doslej začrtane usmeritve poglabljali. To pomeni, da fizičnih zmogljivosti sistema ne bomo več večali, ampak bomo vanj rajši uvajali nove funkcije in ga sproti tehnološko posodabljali.
Do konca leta 1985 bomo kumulativno izvozili že za 25 milijonov klirinških in 5 milijonov konvertibilnih dolarjev izdelfcov sistema Iskra 2000. Znatno količino central bomo dobavili domačim kupcem. Še letos bosta vključeni v obratovanje tudi javni vozliščni centrali v Turčiji in na domačem trgu.
Aktivna tržna politika, obilica aplikativnih nalog in tudi podpora že dobavljenim sistemom — vse to je zahtevalo določeno reorganizi-ranje delavcev in nalog. Odgovornost za aplikativni razvoj smo koncentrirali v tehnični službi TOZD ZTS, odgovornost za razvoj novih funkcij (podatkovna komutacija, signalizacija N° 7, funkcije ISND itd) pa v TOZD RR. V prihodnje bomo s tržno sprejemljivim faznim zamikom v Sistem Iskra 2000 vnašali vse funkcije, ki jih bo prinesel tehnološki razvoj.
S tržnega stališča je zlasti ugodna projekcija sistema na področju zasebnih (EPABX) central in posebnih omrežij. Za te potrebe v Telematiki namreč ne bomo imeli drugega sistema, poleg tega pa je sistem Iskra 2000 optimalno prilagojen potrebam teh dveh tržnih segmentov.
Pogosto se soočamo z vprašanjem, zakaj razvijamo in tržimo Sistem Iskra 2000 tudi za javna omrežja, ko pa bomo vendar začeli proizvajati Sistem 12. Tudi na to vprašanje velja odgovoriti.
Razumljivo je, da na področje velikih komutacijskih sistemov, kakršen je Sistem 12, s Sistemom Iskra 2000 ne moremo poseči, ker nimamo dovolj, kadrovskih in materialnih virov, ki bi jih zahteval tak razvoj. Poleg tega nam za kaj takega manjka tudi izkušenj.
Vendar pa je brez dvoma možen pristop, kakršnega lahko opazujemo, n. pr. pri firmi IBM in drugih proizvajalcih računalniške opreme, ob močni firmi se je razvila vrsta manjših proizvajalcev, ki proizvajajo določeno periferno opremo. Ta oprema, ki je kompatibilna (združljiva) z opremo IBM, ponuja ekonomične in ugodnejše učinke. Na enak način bomo tudi mi za spodnje nivoje javnih omrežij nudili ekonomsko zanimive rešitve, ki bodo kompatibilne s Sistemom 12, sistemom AXE in drugimi.
Treba je vedeti, da je v nerazvitih državah (in tudi v Jugoslaviji) možno s Sistemom Iskra 2000 graditi zelo optimalna ruralna (podeželska) digitalna omrežja. ,
Poleg tega sistem omogoča podjetjem PTT, da takoj, začnejo graditi vsaj spodnji nivo digitalnih omrežij, čeprav zgornji (sistem 12, AXE)še ni zgrajen in to tudi v analognem okolju. Omogočeno je takojšnje investiranje v digitalna omrežja, ki jih je možno graditi od spodaj navzgor.
Povejmo še, da se bo v letu 1986 celotna proizvodnja Sistema Iskra 2000 preselila v novi objekt A4, kjer bomo organizirali tehnološko moderno organiziran proizvodni pro-
ces. Proizvodnjo central Iskra 500 A za Turčijo bomo ob selitvi prenesli v TOZD ATC in tako bodo tehnološki procesi optimalno razporejeni. Vsi procesi, ki temeljijo na tehnologiji Metaconte 10 CN bodo potekali v TOZD ATC (hala A3), proizvodnja Sistema Iskra 2000 na osnovi modernih in občutljivih elementov pa v TOZD ZTS (hala A4). S tem bo v hali A3 sproščen prostor za širjenje proizvodnje tiskanega vezja in za proizvodnjo Sistema 12.
Celotni program malih central je izredno propulziven. V ZTS že tretje leto zapored uspevamo za 100% dvigati izvoz na konvertibilni in klirinški trg. Tako bomo v letu 1985 izvozili za 14 milijonov konvertibilnih in 17 milijonov klirinških dolarjev. Naš cilj pa je, da z novim Sistemom Iskra 2000 realiziramo 20 milijonov dolarjev konvertibilnega in 20 milijonov dolarjev klirinškega izvoza letno. Tako bo Sistem Iskra 2000 lahko nosil večinski del bremen uvajanja Sistema 12.
•
Glavne ovire, ki se zastavljajo pred naše cilje
Opisanim ciljem, ki jih želimo 'doseči s Sistemom Iskra 2000, sto-iiio na poti nekatere ovire. Razdelili jih bomo na notranje in zunanje.
Številne notranje probleme urejamo: trenutno zaključujemo investicijo v tehnološko in razvojno opremo. Prav tako bo tudi sanacija, ki je v teku, prispevala k dvigu kakovosti izvajanja poslovnih funkcij v delovni organizaciji. Tako ve-
lja omeniti eno samo pomembno notranjo oviro —- pomanjkanje strokovnih kadrov. Zato je treba izvajati še bolj inventivno in kreativno kadrovsko politiko na področju pridobivanja novih strokovnih kadrov. Res je, da za tak kader trenutno nismo privlačni, vendar je preprosto treba nekaj storiti. Pomembno motivacijo strokovnjakom bodo pomenile tudi ustrezne računalniške zmogljivosti za razvoj in proizvodnjo programske opreme. ki še niso v celoti zagotovljene.
Kot največjo zunanjo oviro moramo omeniti razvojno in tržno nepovezanost telekomunikacijskih delovnih organizacij v okviru Iskre. V dobi integriranih telekomunikacij so možnosti Telematike za večji uspeh s Sistemom Iskra 2000 (in kasneje Sistemom 12) bistveno ogrožene, če v Iskri ne bomo razpolagali tudi s kabelskimi in radijskimi POM prenosnimi sistemi (Elek-trozveze). POM prenosnimi sistemi po optičnem kablu (Elektrooptika) in funkcijami za obdelavo podatkov (Delta).
Ce ne bomo uspevali ponujati kompletnih rešitev, bodo omejene tudi možnosti omenjenih delovnih organizacij.
Sistem Iskra 2000 naj bi do osvojitve Sistema 12, potem pa skupaj z njim, imel vlogo povezovalnega integracijskega člena v celotni verigi telekomunikacijskih programov Iskre.
Zato bi morali (ne čakajoč na realizacijo »poreških sklepov«) takoj sestaviti delovno skupino. V njej bi vsako izmed omenjenih delovnih organizacij zastopala direktor za program in razvoj in komercialni direktpr. Ta delovna skupina bi pod vodstvom SOZD
morala takoj začeti z delom in čimprej pripraviti predloge za vs-klajeno razvojno in tržno delovanje.
Hitri koraki v opisani smeri bodo nedvomno pozitivno vplivali na ambiciozno in razgledano populacijo strokovnjakov, ki delajo na Sistemu Iskra 2000. Motivacija teh naših strokovnih sodelavcev pa je prav v sedanjem kriznem obdobju nedvomno izjemno pomembna.
Zaključek
Sistem Iskra 2000 kot projekt v svojih ciljih in tudi dosežkih visoko izstopa iz slovenskega in tudi jugoslovanskega povprečja. Zal celo v okviru Telematike šele v zadnjem času dobiva podporo, kakršno zasluži. V okviru Iskre in Slovenije mu bo potrebno pozornost še dodeliti, saj je po kriterijih uradne usmeritve slovenskega gospodarstva v sami konici (znanje, informatika, malo surovin, ekološko čist izdelek, izvozna naravnanost,...). Tudi strokovni kadri, ki so uresničili projekt, še niso dobili ustreznih priznanj za dosežene rezultate.
Upamo, da smo v tem zapisu do določene mere le uspeli osvetliti problematiko v zvezi s Sistemom Iskra 2000, njegov pomen za Tele-matiko, Iskro in Slovenijo, razen tega pa tudi njegovo ranljivost!
Pri vsem je najbolj kritična komponenta čas. S posameznimi aplikacijami moramo prihajati pravočasno na trg, saj bomo v nasprotnem primeru izgubili vse možnosti za plasma sistema. Zato mora projekt dobiti večjo podporo, tako v okviru Iskre, kot v širši družbeni skupnosti.
Vitomir Osojnik, Georg VVirth
PHfljflB
e6m|HHL
■BS d I d Ta T • i *-< ** r
I '4§§ i ®“	:
A/aš sobesednik ing. Milan Železnik
Vse smo
«r se e	e mr
zaceli iz nic
»V kranjsko tovarno,« je nadaljeval svojo pripoved naš sobesednik, »sem tistega dne, to je 3. septembra 1945 prišel ’ skupaj z inženirjem Špilerjem. Oba sva bila takrat še študenta elektrotehnike. Istega dne sem v tovarni srečal svojega starejšega kolego ing. Silo, ki je bil prišel v Kranj 1. septembra.
Vse skupaj so nas takrat poslali v risalnico v orodjarni in začeti smo morali risati, kaj, se zdaj natančno ne spominjam več. Vsa zadeva je bila takrat šele nasvojem začetku in jasno je, da. takrat še ni bilo kakega proizvodnega procesa. V tovarni je bila namreč takrat tudi naša armada, ki je v njej popravljala svoje tovornjake, tanke, topove in drugo svojo opremo. Uporabljala je tudi stroje in material, ki je bil v skladišču. Reči moram, da je takrat v tovarni prišlo do nekega čudnega položaja — v njej je potekala na eni strani nekakšna obrtni--ška proizvodnja za potrebe armade, hkrati pa je bila povsod izrazito prisotna potreba, da bi začeli z resnično tovarniško proizvodnjo, kakršnokoli, samo da bi zaposlili delavski kolektiv, ki je čakal, da dobi resno delo.
Zaradi vseh omenjenih dejstev je takrat prišlo v Kranju do precejšnje krize. Predstavljajmo si namreč takrat tovarno, ki je imela zaposlenih, recimo, 800 delavcev. In od teh] osem sto'delavcev se jih je sicer kaJ kih 200 ukvarjalo z obrtniško proizvodnjo, v glavnem je bila to orodjarna, kjer so izdelovali različne sestavne dele za avtomobile, tankej in podobno. In to je bilo tudi vse,l kar je bilo zaposleno. Vsi ostali,] večina, pa je čakala na kako pametno zaposlitev.
VLADA
rCDOATlVNK NAftOONC REPUBLIK* JUGOSLAVIJI	'
MINISTARSTVO INDUSTRIJE
BEOGRAD
Od.l.-i.: IlepcOHaaHO Oh.l- AflMHHHcTpaTHBHH T.LI.-:	81-296
Telegram : M I N D U ST
Adrete: Milota Velilcog 14	^
Poli. pretinac 209
Vel z«eh	Vele plimo	Nei mek	Nel bro|	BEOGRAD,
HJl/Bfl fj
PREDMET,
Ha ocHOBy qji. 47 SaKOHa o flpzaBHHM CJiyx8euHUHMa,qa. 2 Ocaosue ype;r6e o cTpyuH naa-HnpaH,a,qji. 3,15,28 ochobhs ypefltie o npHHanJnezHO-ciHua caBeaHHK ApwaaHHx cJiy«6eHiiKa Kao h oajrae-heaa Uhhhctpa BHAycTpaje »HPJ 6p.2262/46
i1 B m A B A M
7a ce EBZSSHltK khx.M1L1AH nocraBH aa flapeKTopa naaHa raaBHe flupcKUBje caBeane ejieKipoHHAyoTpH-je y asafl-e naanep e ko homhct , cTpy ko njiaHHpaaa oa -6pyio Mece^aoM n^aiou og 5. 500. -(nei x Hi asa nei-CTOTHHa) flBH. H JIHHHHM flO^aTKOM Ofl 1.000. -(xH*ajiy-) JtHH.
Ciipi
cjioCofla Hapoxy. r > . IIoMOhHHK
HH^rcTpHje *HPJ

HA^CT
<L.
MHJieHEO )
VLADA
FEDERATIVNE NARODNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE
MIHISTSRSTVO TFŠKE INDUSTRIJE
BEOGRAD
Otleljenje: II6P00 HQ JIHD Otsek:	KaAPOBC KH
Telefon:
Telegram: TES1ND Adresa: Kneza MlloSa 24 Pošt. pretinac 209
i/i

Val znak	Vite pismo	Nat znak
PREDMET:
Ha ocHoay qjz. 47 o ras 1 b qa,64 SaKOHa o APKaBHHM cJiyxdeHHmiMa,qs. 23 Oohobho ypea6e o npa-HaAaeiHOcTHua čase3hbx apkelbhhk cay*6eHBKa h ca-rjibchocth npeiceflHHKa sjiase $HPJ nepc.6p. 1985oa 19 jyHa 1948 rofl.flOHOcHM cJtejehe
"m
8 JyjB 194B
P E d B R, E	g,
fia oe KEJE3HHK bh*.UHJ1AH,^npeKiop IljiaHoior ceKiopa PnaBHe ^apeKi?Bje caBeane ejieKipoHHflycTpBje,y 3BaH,y naanep eKOHOiiHci,ca ochobhom mbcesHOM naaiou ox
BHHapa 5.500.-(ne TXHjkaaaneTeTOTHHa) h aatiHHu ue -
cesHHM AoaaTKOM oa aanapa 1. 000. -.npeiiecra y npe-ay3ehe "Hcxpan y Kpan>y h nooiasa aa raaBHOr Baae-»epa Hoior npeay3eha,y 3Baay HHaycTpnckh HHxe»ep,ca aooaaafto« ochobhom MeoetmoM njiaioM.Kao h aa uy ce aoaeaa 4jyHKnHOHaaHB aoaataK y B3Hooy o a aanapa 1. 000. -(xas,aay) ,a Oea a_HqH»r aoaatKa.
OMpi $anift«My >• OAočoaa Kapo ayl '»
/	mhhhotap
J/®	^IteBKe HHayofpHje $HPJ
b •-We . Ste s-v
bko BHayofpHje *HPJ
Stali smo torej pred glavnim ■ vprašanjem — kako razrešiti položaj. To vprašanje je bilo osnovno vprašanje pred takratno novo upravo tovarne, bili smo novo moštvo, ki je prišlo od zunaj, na njegovem čelu pa je stal takratni vodja, imenovan delegat ing. Vladimir Klavs, ki je bil prav tako, kot številni izmed nas, še študent in partizan. In v takšnem položaju je takrat prišla prav sleherna ideja, ki bi ustrezala dvema kriterijama. Prvi kriterij je bila potreba, da naj bi izdelek, ki bi ga začeli izdelovati, šel v prodajo, drugi kriterij pa je bil pametna zaposlitev obstoječih zmogljivosti. V takratnem položaju je bila tako vsa zadeva obrnjena na glavo. Če bi stvari tekle normalno, bi iz potreb po izdelkih nastajale potrebe po ustreznih strojih, napravah, inštrumentih itd. in s tem zmogljivost tovarne. V našem primeru pa je bilo to prav obratno, nekakšen narobe svet. Imeli smo namreč tovarno z vsemi njenimi zmogljivostmi in delavci ter organizacijo in v obstoječe je bilo potrebno vložiti pravi artikel. To je bila torej nenavadna kriza, ki je po mojem mnenju trajala dve leti, morda celo tri leta, preden smo lahko sploh dobili pravi proizvodni program in ga očistili vsega nepotrebnega in odvečnega. Tako so šele nastali tisti izdelki, ki so ustrezali tehniki tovarne, potrebam tržišča in so v tem smislu tvorili pametno programsko rešitev. In prav iz tega se je razvilo vse tisto, kar Iskra danes trenutno ima — različne panoge, ki so se potem vsaka zase razvijale naprej — tako avtoelektrika. instrumenti, telefonija, ročna orodja in drugo.
V tistem prvem navalu potreb, ki so deževale z vseh strani, so bili i predvsem najrazličnejši izdelki ko-| vinske industrije. Nekateri izmed njih so bili za čim hitrejšo zaposlitev tovarne l<ar dobrodošli, posebno če niso preveč zaposlovali takrat prezaposlene oddelke, kot je bila orodjarna, priprava dela in podobno. Iz tega obdobja izvira proizvodnja ventilov za kolesa in avtomobile, mehanski ročni vrtalni stroji, brusilni stroji, nožna stiskalnica, namizna (knaker) stiskalnica, pa tudi znameniti obroči za bike, ki sicer izglodajo enostavni pa so zadali precej tehnoloških preglavic. Iz tega obdobja izvira tudi proizvodnja nihajnih ur za ŽTP, ki sicer ni enostaven izdelek, nudil pa je glede na obdelavo sestavnih delov dobro zaposlitev določenega dela obdelovalnih strojev. Z isto željo za čimprejšnjo zaposlitev tovarne so bili sprejeti v tedanji proizvodni program tudi izdelki elektroindust-rijske tehnike. Prof. Matanovič iz ljubljanske elektrofakultete je predlagal proizvodnjo vtikačev, natikačev, stenskih stikal in podoben material, in prva dva od navedenih je tovarna res izdelovala do leta 1949. Prof. Bedjanič je organiziral izdelavo instalacijskih cevi in doz, za kar je nekje dobil stroje in naprave.
stran 19
Pogovor z Erikom Vrenkom,
predsednikom Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo
Bomo nekoč inovacijska
Mariborski dnevnik »Večer« je v soboto, 15. junija letos objavil zelo zanimiv razgovor s predsednikom republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo Erikom Vrenkom. Ker je razgovor izredno aktualen in zanimiv tudi za naše bralce, ga z dovoljenjem uredništva Večera objavljamo tudi mi.
Tako imenovana elektronska vojna, ki se je pričela med Japonsko in ZDA, je samo na videz omejena na tekmo, kdo bo hitreje naredil čipe in super računalnike prihodnosti. V resnici gre za veliko več, gre za pričetek tehnološke revolucije, ki ni omejena samo na elektroniko, marveč posega v številne druge proizvodne dejavnosti, kot so sodobna laserska tehnologija, biotehnologija in še veliko tega. Ves ta nagel napredek tehnologije in znanosti pa ne pogojuje samo svetovnih razmerij v trženju in delitvi dela, marveč sprošča tudi velike politične, socialne in družbene premike.
Kakšna je v vseh teh okoliščinah vloga naše države, za katero vemo, da po razvitosti životari na obrobju Evrope? Ali nam bo uspelo dohiteti tiste, ki so razviti? Ali bomo nekoč inovacijska družba? Kako bi lahko to uresničili? Ta vprašanja smo zastavili Eriku Vrenku, predsedniku Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo.
— Vemo, da je inovacija vpeljevanje česa novega, torej novatorst-vo. Vemo, kdo so nova tor ji, bolj meglena pa je predstava glede tega, kaj je inovacijska družba. Kako bi pojasnili ta pojem?
»Družba, ki živi in deluje, troši zaloge virov svojega obstoja — energetske, surovinske in vse druge. Če ta družba ne odkrije pravočasno novih virov in načinov predelave teh virov v dobrine, ki so ji potrebne za življenje, potem taka družba ni inovativna. Se preden bi zašla v materialno krizo, mora inovacijska družba najti nove oblike proizvodnje, kar je tudi- podlaga za reševanje mnogih družbenih problemov.
Ko si torej družba skuša zagotoviti svojo prilagodljivost, se poslužuje nenehno novih načinov in metod. Zdaj je osnovno orodje, ki rabi temu, informatika, in to na podlagi elektronike. Treba je dobro poznati področje, naglo razviti vse možne variante in biti sposoben preverjanja. Za vse to je potrebna najsodobnejša informacijska tehnologija. S tem se srečujejo vse družbe na svetu, ne glede na politični sistem.-
Kakšno je sedanje stanje na tem področju v Jugoslaviji oziroma tudi naši ožji domovini?
»Ta hip ne bi mogli biti zadovoljni z našo inovacijsko sposobnostjo. TO se zrcali tudi v grenkih resnicah, ki jih doživljamo na svetovnih tržiščih; vedno je več takšnih naših izdelkov, ki jih ta trg ne-priznava in jih nihče ne potrebuje, pa če jih še tako poceni ponujamo. Vse to se dogaja," ker prepočasi sledimo, svefpvherriu tehnološkemu razv-ojB^Mi^fi^Hibrefnb tiiti-avfarkičffS dnlžEja1,'"1 ittarveč;smo vključeni- v1 svetovno"delitev dela in moramo biti vključeni tudi v svetovno tehnološko strukturo.
Po nekaterih podatkih samo na tržiščih EGS vsako leto izgubljamo 3 do 4 odstotke naše možne trgovinske udeležbe. Na eni strani izgubljamo, ob tem pa ne znamo izdelkov nadomeščati s tehnološko sodobnejšimi, energetsko in materialno varčnejšimi, s takimi, ki so okolju manj škodljivi, in podobno.«
Desetkrat več ijudi v administraciji
— Kaj bi bilo potrebno, da bi zaobrnili te negativne smeri?
»Vsaka organizacija združenega dela bi morala organizirati razvojno funkcijo — izdelčno in tehnološko, da bi si lahko zagotovila proizvodnjo izdelka, ki ga bo tržišče prevzelo. Pregled naših delovnih organizacij kaže. da so uspešne na zunanjem trgu tiste s skupinami ljudi, kisepoznanstvenih metodah ukvarjajo z razvojem novih izdelkov,«
Koliko je v naših organizacijah razvita razvojna funkcija?
»Posneli smo stanje v tehnični delitvi dela v naših podjetjih in ugotovili, da je desetkrat večja zasedenost oziroma zaposlenost na administrativno-kontrolnih funkcijah kot v razvojni funkciji. V tehnološko inovativnejših družbah je obratna podoba. V Sloveniji, kjer pomen in problematiko razvojne funkcije kar dobro poznamo, je vendarle komaj 10 do 15 odstotkov , organizacij združenega dela, ki dajejo v .svoji, notrapji delitvi dela
-2 KSKSStiSS*#-
fr, da ižumimo kakšno ndvost ali thetodo, pa tč inovacijske možnos- ' ti ne znamo ali spričo tehnične j neustreznosti ne moremo izkoristili. Tako menda cela veriga dejav- -
Erik Vrenko: »Naše grenke resnice se zrcalijo na svetovnem trgu«
nikov zavira našo inovativnost. Katere so po vašem najhujše zavore?
»Pri nas je pridobivanje dohodka še zmeraj posledica delovanja cele vrste instrumentov, pretežno administrativnih (od cenovne politike do solidarnega pokrivanja izgub). Dokler bodo veljali ti instrumenti, ki so legalni način odtujevanja, ne bomo bolj zaznali ekonomske nujnosti, da bi reševali gospodarske probleme z inoviranjem proizvodnje. Tako menim, da je prav naš ekonomski sistem ključna ovira inovativnosti. Posledica je, da nismo razvili ekip, ki bi lahko našo tehnologijo spremljale in prilagajale, da bi mogli postati del razvitega sveta. Zdaj je zadnji čas za vzgojo inovacijskega kadra.«
— Pogoji torej niso dobri, gotovo pa bi lahko kljub vsemu opozorili tudi na nekaj pozitivnih primerov.
»Da, dobrim poslovodnim kadrom — »prosvetljenim direktorjem« bi temu rekel, je kljub okoliščinam uspelo kolektive prepričati, da je treba vlagati v razvoj. Taki kolektivi nikoli niso zašli vzelo resne krize in sd dolgoročno veliko trdnejši. Naj oirienim samo tekstilce, za katere sSuSW§nHl£da so odpisani, zdaj pa so eetoželoluspešni. No, prav teks-ni ,mu>li!>i8iq i^šinlsnijo-
tilci so zdaj pred novim problemom, robotizacijo proizvodnje.
Omenim naj tudi mariborski Tam, tipičen primer organizacije, ki je razvojno funkcijo že zdavnaj razvila in se tako lahko zelo naglo in z izredno inovativno sposobnostjo prilagaja tako rekoč sleherni zahtevi domačega in zunanjega tržišča. To jim omogoča razvit sistem računalniško integrirane proizvodnje, ki lahko sproti sledi specifičnim potrebam kupcev. Podobno imajo tudi nekateri deli Iskre velik poudarek na razvojni funkciji, in se to pozna tudi v kadrovski strukturi, saj lahko tudi polovico delavcev uvrščamo med raziskovalce. Tu moram opozoriti na Iskrin napredni računalnik Triglav ali pa Iskrin center za elektro-optiko in podobno.
Takih primerov je v jugoslovanskem merilu še več in odpira se vprašanje sodelovanja. Ne gre samo za sodelovanje v jugoslovanskem okviru, marveč vsaj v evropskem, kajti na ta način si Evropa skuša ohraniti vsaj delno tehnološko suverenost. Vsi ti pogovori zadevajo razvojne funkcije in tehnološko inoviranje. V te procese se zdaj skušamo vključiti na več področjih: avtomobilske proizvodnje, telekomunikacij, računalništva. vendar so veliki problemi predvsem zaradi že omenjenih slabosti v ekonomskem sistemu. Kljub temu skušamo na primer v robotizaciji priti do jugoslovanskega projekta. Ta projekt ima naziv »Jurob« in skuša aktivirati naše proizvodne organizacije, da bi skupaj vlagali v razvoj. Kakih 60 jugoslovanskih organizacij se vključuje v ta projekt. Podobno želimo naredititudi v računalništvu in telekomunikacijah, vendar je to še v povojih, poleg tega pa procese ovirajo v nekaterih primerih povezave z velikimi nadnacionalnimi družbami. Tak primer je El iz Niša, ki nima v razvoju prostih roki saj je vezan na družbo Honey-well.« ?■
— Kakorkoli že, zadeve se vendarle pričenjajo premikati na bolje in v Sloveniji je Republiški komite za raziskovalno dejavnost tudi močno vpet v te procese. Kakšni so končni cilji teh aktivnosti, ki jih zdaj sprožate?
»Že novembra 1983. leta smo v republiški skupščini nakazali usmeritve in strategijo pospešenega razvoja raziskovalne dejavnosti, in to na podlagi analize stanja z inovacijskega vidika. Uveljavili smo tudi že nekaj konkretnih ukrepov.
Cilj je ustvariti inovacijski kadrovski potencial, da bodo v združenem delu lahko realizirali tehnično delitev dela v smeri, ki povečuje inovacijsko sposobnost. Družbena inovacijska sposobnost se poveča, ko je družba sposobna na organiziran način pravočasno zagotoviti pogoje, da se to zgodi.
Ta inovacijska sposobnost je namreč pogoj za razvoj podjetniške inovacijske sposobnosti.
20. stran
družba?
Podjetniško inovativnost si namreč lahko brez širše družbene inovacijske sposobnosti zagotovi podjetje samo na račun kadrov, ki jih pridobi iz drugih podjetij in v njihovo škodo. Tako v širšem družbenem smislu ničesar nismo dosegli. Zato bo družba v celoti lahko obvladala ta problem, če bo pravočasno in v zadostni meri vzgajala nove kadre. Naš komite si tako prizadeva v raziskovalni skupnosti načrtovati vzgojo inovacijskega kadra glede na celotne potrebe gospodarstva. Cilj je pravzaprav precej skromen — do leta 2000 vzgojiti kakih 8000 strokovnjakov za neposredno delo v gospodarstvu. Ocenjujemo, da mora vsaj 10 odstotkov vseh šolanih kadrov, ki se zaposlujejo v združenem delu v razvojnih funkcijah, predhodno skozi znanstvenoraziskovalno delo. Tako bomo dosegli, da se tudi ves preostali kader aktivira kot inovacijski in ne kot birokracija. Samo na ta način se realizira proizvodna funkcija znanosti. Želimo doseči premik iz statične grupacije znanstvenikov, ki na raznih področjih, v različnih zaprtih inštitucijah pogosto vegetirajo odvisno od proračunskega denarja. Oblikovati moramo široko podlago raziskujočih ljudi (vsaj dve tretjini mladih), ki bodo prešli v gospodarstvo.«
— Seveda bo lak projekt financiralo združeno delo, a prav tu obstaja skepsa in bojazen, da bodo znanstveniki-strokovnjaki kaj neradi »zašli« neposredno v združeno delo.
»Ta bojazen bo upravičena, če ničesar ne bomo spremenili v splošnih ekonomskih pogojih. V razvitem svetu so ekonomsko izpeljali motiviranost znanstvenikov in strokovnjakov za delo v neposredni praksi, kjer jim je omogočeno svojo inovacijo realizirati. Pri nas je za zdaj prav nasprotno, strokovni znanstveni delavci so v mezdnem odnosu, prek honorarjev in ustreznih pogodb združenemu delu posredujejo svoje inovacije. Ob takem načinu dela to več niso inovacije, poleg tega pa za njihovo realizacijo in učinke nihče ne odgovarja. Tudi v podjetju ni odgovornosti za končni rezultat. Takšno stanje je zelo slabo in preseči ga moramo. V vsaki delovni organizaciji je treba organizirati raziskovalno enoto in definirati odgovornost za tehnološki, programski razvoj. Vse to se da izpeljati brez dodatnih sredstev, ob isti porabi družbenega proizvoda, če dosežemo prerazporeditev sredstev.
To strategijo skušamo uveljaviti že v srednjeročnem načrtu, tudi s prerazporeditvijo družbenega proizvoda. Uvozili smo že tudi precej raziskovalne opreme. Že letos želimo vključiti v konkretne programe okoli 70 novih raziskovalcev, prihodnje leto jih bo že kakih 400, kar naj bi bilo poslej povprečno vsako leto za združeno delo.«
ZLATKO ZEI
Iskra
na 16. fizikalni olimpiadi
Teden mladosti in znanja v Portorožu
»Brez zares izdatne pomoči in sodelovanja Iskre bi sploh ne bilo mogoče organizirati 16. mednarodne fizikalne olimpiade v Portorožu, zlasti ne izvedbe eksperimentalnih nalog tekmovanja,« nam je v pogovoru dejal ob koncu olimpiade predsednik organizacijskega odbora prof. dr. Anton Moljk.
Iskrine delovne organizacije Delta, Avtomatika, Kibernetika, CEO in Tovarna elektronskih elementov Horjul so namreč pripravile in dale na voljo za ekspe-rimetalni del tekmovanja opreme v vrednosti več kot 100 milijonov dinarjev, da o praktičnih Iskrinih nagradah za vse udeležence sploh ne govorimo, saj je bila njihova vrednost nad 300.000 dinarjev.
Minuli teden, od 24. junija pa do sobote 29. junija, Portorož ni bil samo poln običajnega poletnega turističnega vrveža, temveč je tudi gostil 94 mladih fizikov iz 19 držav sveta, med katerimi sta bila prvič prisotna kot opazovalca tudi predstavnika ZDA in Kitajske, ki se doslej olimpiade nista udeleževali, videti pa je, da se bo to zgodilo že na prihodnji, 17. olimpiadi, ki bo prihodnje leto v Veliki Britaniji.
Seveda ne smemo pri tem pozabiti tudi še na vrsto drugih prireditev in tekmovanj jugoslovanskih udeležencev, ki so potekala v Portorožu in Kopru med olim-piado, kot tekmovanjejugoslovan-skih dijakov na zastavljenih olimpijskih nalogah, razstava del s fizikalnih natečajev, okrogla miza o sodobnih trendih pouka fizike v svetu, računalniški praktikum in
razstava Iskrine eksperimentalne opreme za šole.
Ko so v soboto pozno popoldne na slovesnem zaključku olimpiade v portoroškem Avditoriju nagrajevali najboljše, je bil to zares praznik mladosti in znanja. Folklorna skupina »Karol Pahor« iz Pirana in Mala godba iz Pirana sta popestrili program s slovenskimi ljudskimi plesi in staro istrsko muziko, prof. dr. Moljk pa je v imenu organizatorjev podelil diplome in priznanja. Tako so podelili pet prvih nagrad, med njimi tudi češkoslovaškemu udeležencu Patriku Špa-nelu, ki je dosegel obsolutno najvišjo oceno, saj je izmed petdesetih možnih ,točk nabral kar 42,5 točke za uspešno rešitev treh teoretičnih in dveh eksperimentalnih nalog iz fizike, ki seveda niso bile niti malo lahke, saj sojih za vse udeležence uspešno sestavili delavci VTOZD Fizika ljubljanske univerze in njihovi kolegi s fizikalne fakultete v Zagrebu.
Poleg petih prvih nagrad, petih drugih nagrad in 17 tretjih nagrad, ki jih je prispevala Iskra (nagrajenci so poleg diplome prejeli še najrazličnejše Iskrine merilne instrumente), je Iskra najboljšemu mlademu fiziku olimpiade, članu češkoslovaške ekipe Patriku Špa-nelu podelila še praktično darilo, šolski laser, darilo CEO, ki gajena-grajencu izročil predstavnik Iskre Kibernetike Tomaž Škulj.
Kot ekipa je bila najboljša ekipa Sovjetske zveze, ki je osvojila tri prve nagrade, eno drugo in eno tretjo nagrado, njihov udeleženec Viktor Barzikin (1. nagrada) je prejel posebno, drugo nagrado za najizvirnejšo rešitev fizikalnih nalog, medtem ko je bil najmlajši udeleženec olimpiade Taras Iva-nenko tudi iz vrst Sovjetske zveze, ki je prejel prav tako prvo nagrado.
Med petčlansko jugoslovansko
S seje Odbora za varstvo pri delu in humanizacijo dela
Pred strokovno konferenco
V okviru priprav na 4. strokovno konferenco s področja varstva pri delu so se v petek v poslovni stolpnici Iskre v Ljubljani sestali člani odbora za varstvo pri delu v SOZD Iskra.
Razprava je tekla predvsem o strokovnih vprašanjih, ki se nanašajo na bližajočo se strokovno konferenco na temo: ekološka problematika. Poleg tega so dogovorili tudi o vrsti organizacijskih vprašanj, ki jih tako srečanje pač zahteva rešene.
O tem, da tako konferenco v SOZD Iskra res potrebujemo, ni bilo dvoma, saj smo imeli v zadnjem obdobju kar dve nesreči, ki se nanašata na tovrstno problematiko. Seveda pa bi na taki konferenci lahko slišali tudi marsikaj o tem, kaj Iskrine organizacije na tem področju vendarle tudi so naredile. In četudi tega ni malo pa t>o v bodoče verjetno potrebnega na tem področju še več vloženega dela In prizadevanj, da se nesreče, ki v bodočnosti lahko ogrozijo naše zdravo okolje, ne bi ponavljale.
Zato so še dogovorili, da bo konferenca v septembru, referati pa bi se nanašali na pet problemskih področij: krajino, vodo, zrak, strupe in odpadne snovi. Referate bi bilo potrebno podkrepiti s primeri iz prakse. Na seji so se dogovorili še, da bodo okvirni program pripravili člani pripravljalnega odbora potem, ko so smeri referatov bile dogovorjene na seji.
Vsekakor resnost, s katero se lotevajo zadeve člani odbora ustreza resnosti problematike, ki je za naš jutrišnji dar) še kako pomembna.
mak
ekipo sta prejela tretji nagradi Jane Kondev iz Beograda in Igor Djoko-vič iz Brčkega.
Za konec lahko mirno zapišemo, da je 16. fizikalna olimpiada v celoti uspela, tako po organizacijski, kot vsebinski plati, pri čemer je seveda teža celotne organizacije in priprav ležala na Zvezi društev matematikov, fizikov in astronomov Jugoslavije, Društvu matematikov, fizikov in astronomov SR Slovenije Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, da ne govorimo še o številnih sponzorjih, naših delovnih organizacijah, ki so bodisi gmotno, bodisi čisto praktično omogočile, da so mladi udeleženci iz devetnajstih držav odnesli iz Porotorža kar najlepše vtise in številna doživetja, tako z znanstvenega področja kot tudi snidenja v prijateljskem in tovariškem smislu.
D. Ž.
V preddverju portoroškega Avditorija je Iskra razstavila svojo opremo za eksperimentalno liziko (Foto: D. Ž.)
Objave
Iskra Commerce TOZD ZUNANJI TRG Ljubljana
vabi k sodelovanju sodelavca za mandatno dobo štirih let
—	predstavnik v predstavništvu Iskra Istanbul Turčija
Pogoji:
—	ekonomska fakulteta II. stopnje, ali Fakulteta za elektrotehniko II. stopnje
—	3 leta delovnih izkušenj
—	zunanjetrgovinska registracija
—	aktivno znanje angleškega jezika
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Iskra Commerce, Ljubljana, Kadrovski sektor, Topniška 58.
v slovo Francu Bambiču
Presenetila in pretresla nas je nenadna vest, da smo ostali brez dragega sodelavca. Nikakor nismo mogli doumeti krute resnice, saj smo še tisti teden skupaj reševali probleme in načrtovali prihodnje naloge.
Smrt te je zaustavila sredi dela, ki si se mu predajal tako vztrajno, da prostega časa sploh nisi poznal.
Našo tovarno si pomagal graditi skoraj od vsega začetka, skozi težke čase razvoja in vzpona. Tvoje delo se odraža v številnih strojih, narejenih v strojni delavnici, ki si jo ves čas uspešno vodil. Kljub odgovornim nalogam na delovnem mestu pa si še vedno našel čas za aktivno delo izven tovarniških prostorov. Tvoja zasluga je, da sta tovarna in krajevna skupnost postali nerazdružljivi in, da je razvoju tovarne sledil napredek krajevne skupnosti.
Zavedamo se, da je s tvojim odhodom nastala težko nadomestljiva praznina, trudili pa se bomo tvoje delo dostojno nadaljevati.
Sodelavci iz TOZD UPORI Šentjernej
Zahvali/
Ob izgubi našega očeta
Jožeta Martinuča
se zahval ujeva njegovim bivšim sodelavcem iz DO IEZE ter sodelavcem iz DO Avtomatika Rl in DO Invest servis za izraženo sožalje in podarjeno cvetje.
Meta Majnik in Jože Martinuč
Iskra Invest servis p. o.
Trg revolucije 3 61000 Ljubljana
Komisija za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:
v Storitvah
1.	tehnološka priprava dela tiskarskih storitev
1 delavec pogoji:
grafični tehnik in 3 leta delovnih izkušenj na različnih operativnih in pripravljalnih delih v tiskarni, poskusno delo 3 mesece,
v Vzdrževanju
2.	opravljanje zahtevnejših del na elektro strojnih napravah
— 2 delavca pogoji:
KV električar in 2 leti delovnih izkušenj pri vzdrževanju elektro naprav, poskusno delo 2 meseca,
3.	čiščenje objektov — več delavk
pogoji:
končana osnovna šola in 3 mesece delovnih izkušenj pri delu s čistilnimi napravami, poskusno delo 2 meseca.
Kandidate vabimo, da pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi, ali se oglasijo osebno na pogovor v kadrovsko službo Iskra Invest servis, Ljubljana, Trg revolucije 3.
Porezen — bolnica Franja
Planinska sekcija DO Iskra v Kranju bo priredila v soboto 13. julija 1985 izlet na Porezen (1630 m) in v bolnico Franjo.
Zbrali se bomo ob 6. zjutraj pred hotelom Creina in se z avtobusom odpeljali na Petrovo brdo. Od tu nas bosta vodnika popeljala na Porezen, kjer se bomo v planinski koči oddahnili. Nadaljevali bomo s spustom v dolino v naselje Poljane pri Cerknem, kjer je v bližni grapi skrita partizanska bolnica Franja. Po obisku se bomo ustavili še v Cerknem, ki je tudi vredno ogleda. Okrog 18. bomo predvidoma v Kranju. Tura poteka po delu Slovenske planinske transverzale, skupaj bo zmerne hoje okrog 6 ur.
V primeru majhnega števila prijav, se bomo poslužili rednih avtobusnih zvez in temu prilagodili program.
Vodnika E. Erzetič in F. Ješe priporočata običajno planinsko opremo in uporabo smučarskih palic.
Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk iz tajništva DO ERO, tel.: 2822 do srede 10. julija.
Pisma bralcev
Ob izgubi dragega moža in očeta
Jožefa Fistra
se zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem TOZD Vzdrževanje za podarjena venca in denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti
žena Pavla in sin Jože Fister
Ob izgubi dragega očeta
Antona Tabarja
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz orodjarne za izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem iz TPP Orodjarne za podarjeno cvetje
■ ■ ■ !	sin Marjan z ženo
Že dlje se pripravljam, danes pa sem se odločila, da napišem predlog za vaš časopis.
Nisem delavka Iskre, toda časopis preberem, ker ga dobiva sin kot vaš štipendist, učenec II. letnika elektronike v ŠC Iskra.
Zadnje čase opažam, da je časopis čisto drugačen, vsebinsko zelo kvaliteten in zanimiv. Moti pa me, kerše nisemzasledilačlan-ka. fotografije o učencih — vaših bodočih delavcih. Kot mati sem seznanjena z nekaterimi problemi šole in vem, da bi lahko o njih veliko napisali. Za zaključek šolskega leta bi mogoče za vzpodbudo poslikali in intervjuvali odlične in prav dobre učence. Bila bi dobra vzpodbuda zanje.
Menim, da bi bilo dobro motivirati učence, da bi pisali o proizvodnem delu, delovni praksi, šoli v naravi, o uspehih in problemih v šoli. Sina sem nagovarjala (v osnovni šoli je večkrat pisal) naj kritično napiše kaj o letošnji delovni praksi, toda noče se izpostavljati pred sošolci, mojstri in učitelji. Če bi učence vzpodbudili, bi bilo drugače.
Prisrčen pozdrav!	<- p
Iskra Iskr Kotiček za Iskraše a Iskra Iskra Iskra
Garsonjera —
prijetno
bivališče
Garsonjera je prijetno bivališče, če je v njej zadoščeno .vsem potrebam.
V	našem primeru jo opremljamo enostavno, zračno, zato je v njej veliko svetlih, barvnih površin. Tlaki so v parketu, stene so bele, oprema je v svetlem lesu. Vse omare so iz sistema ABA (Slovenijales), ležišče, ki je' potezno, lahko ku-' pimo v katerikoli trgovini na Stritarjevi cesti. Imenuje se TAM. Je mehkih oblik, prijetno za sedenje in spanje, hkrati pa še zaradi živih barv v tkanini pravi barvni poudarek v^prostoru.
V	nadaljnjem barvnem komponiranju se mu moramo podrejati v ostalih dodatkih. Zato je lahko rdeča svetilka nad kvadratno jedilno mizo in obrobe na belih zavesah. Vse ostalo v prostoru je v nevtralnih tonih, prava poživitev pa je stara kredenca, ki stoji ob steni med vhodnimi vrati in kuhinjo.
Predsoba je dokaj velika. Namesto, da dela pralni stroj dren v kopalnici, smo ga postavili kar v prednji prostor. Tako pokriva kopalnica s tušem v tlaku zares prijeten in udoben prostor z mnogimi Kuharjevimi dodatki (kljuke, obešalniki, držalo za milo, WC papir, WC ščetko, polico z ogledalom, luči), ki prostor funkcionalno dopolnjujejo.
maja
Zajtrk »pri mačku!«
Potrebujemo:
2 velika, mesnata paradižnika poper, sol,
8 dag sardin iz konzervej
2 manjši
rdeči čebuli
2 trdo kuhani jajci
1	jedilno žlico kaper
1 žličko limoninega soka, malo
praženega peteršilja
Paradižnika operi in osuši. Prereži na polovico in izdolbi ter pusti, da se odcedita. Znotraj osoli in popopraj. Sardine (kosti odstrani), zmečkaj, nareži čebulo, sesekljaj jajci. Pomešaj sardine,jajca, kapre in limonin sok. Poizkusi jed (po potrebi še dosoli, ali popopraj) in napolni paradižnikove polovice. Sesekljaj peteršilj in potresi povrhu. Serviraj s črnim kruhom.
Naš kruh
Kruh je naše vsakdanje živilo. Človeštvo ga uživa že tisočletja in kjer ga je dovolj, je to znamenje blaginje, kjer ga ni, sta doma revščina in glad. Kruh je v zahodni kulturi vedno pomenil življenksko moč in ljubezen. Zato je postal simbol pristno človeškega: kruh veselja in žalosti in trpljenja patudi življenja in ljubezni.
Kruh kot vsakdanje živilo ni stvar posameznikov, ampak vsega človeštva. Ni moj, marveč naš. Zato ga je treba deliti lačnim, zakaj vsak ima pravico do vsakdanjega kosa kruha.
Sedmina vse orne zemlje na svetu je posejana s pšenico. Toliko kot z rižem in koruzo skupaj. Poznamo najmanj 15.000 vrst pšenice, ki raste od polarnih krajev do ekvatorja, od nizkih ravnin ob morju pa do gorskih pobočij Himalaje v višini do 3.300 metrov. Po svetu žanjejo pšenico vsak dan.
Če bi bili kdaj primorani živeti od ene same rastline, bi se gotovo odločili za pšenico. Približno četrtina proteina v naši hrani in okoli 40% vitamina B, pride v telo s pšeničnimi proizvodi. V najhujši sili lahko človek živi samo od kruha in vode.
Kruh — črn in bel — je hrana. Da bi ga le nikoli ne pogrešali, kot ga še vedno pogrešajo milijoni in milijoni ljudi v nerazvitih deželah!
Rananti
Češnjeve rezine iz piškotnega testa
18 dkg sladkorja 6 rumenjakov
od 1/2 limone soka, ali lupinic
6 beljakov
15 dkg moke
maščoba za pekač
češnje
sladkor v prahu
Sladkor mešamo z rumenjaki, pridenemo limonin sok in naribano lupinico, sneg in nazadnje moko. Testo damo na pomaščen in pomokan pekač, ga na gosto obložimo s češnjami in spečemo v ne prevroči pečici (ca 180° C) in zrežemo na lepe rezine.
Češnjev narastek
50 dkg temnih češenj 4 žlice moke 8 žlic sladkorja ščepec soli
3 jajca
2	skodelici mleka Za pekač: surovo maslo Za posipanje: sladkor v prahu
Češnje operemo, potrgamo peclje in pustimo, da se dobro odtečejo. V skledi zmešamo moko, sladkor in sol. Eno jajce ubijemo in iz beljaka stepemo trd sneg. Ostala jajca in rumenjak primešamo moki in sladkorju. Postopno prilivamo mleko. Testo pokrijemo in ga nekaj minut pustimo počivati. Pečico razgrejemo na 200° C. Nepregor-no posodo namažemo s surovim maslom in damo vanjo češnje. Nanje damo sneg in na sneg testo.
Narastek pečemo v pečici na drugi višini od spodaj kakih 45 minut. Češnjev narastek postrežemo po okusi vročega ali mrzlega, še prej pa ga na debelo posujemo s sladkorjem v prahu.
Odvisno od letnega časa lahko ta narastek pripravimo tudi z marelicami, breskvami, ribezom in ! jabolki.
Kako pomagati neplavalcem, da bodo brezskrbno uživali v vodi?
Med vsemi špor.tnimi veščinami je najbolj pomembno znanje plavanja. Gre za varnost, da ne bo nesreč pri poletnem kopanju pa tudi zato, da bo vsakdo deležen priljubljene in osvežilne rekreacije v rekah, plavalnih bazenih, jezerih in morju.
Ob takem gledanju so plavalni tečaji in vse tisto, kar je združeno na primer s pred poletno šolo v naravi velikega pomena, ne samo za rekreacijo in dobro počutje, temveč tudi za življenjsko varnost in obrambno sposobnost. Pomagajmo neplavalcem, zlasti otrokom!
Plavalni vaditelji bodo imeli lažje delo in otroci bodo hitreje napredovali, če jih bomo že doma pripravili na vadbo v vodi. Povedano velja tudi za odrasle neplavalce. Nekatere pripravljalne vaje lahko delajo kar v večjem umivalniku, ali kopalni kadi. Take vaje so: potapljanjeglave, gledanjepod vodo, zadrževanje sape, izdihavanja pod vodo in ležanje v vodi brez opore, tako imenovano lebdenje.
Vse te pripravljalne vaje so ključnega pomena za učenje plavanja. Tako pripravljen plavalni začetnik bo na vodo navajen in ne bo težav, ko bo treba glavo potopiti. Pri sproščenem ležanju in lebdenju v kopalni kadi se bo otrok seznanil z občutkom, da ga voda nosi. Res je, voda nekako drži človekovo telo, saj je pod vodo, ko je potopljeno, skoraj brez teže. Za držo glave nad površino vode so potrebni samo še lahkotni plavalni gibi. Ne gre za mišično moč, temveč za veščino, za občutek.
K pripravam na poletno kopalno sezono sodi tudi premislek o varnosti. Vaditelji plavanja izberejo varno kopališče in dovolijo neplavalcem udejstvovanje v vodi samo pod nadzorstvom. Učenci in učenke morajo razumeti, da je disciplina potrebna predvsem zaradi preprečevanja nesreče. Otroke poučimo, da bodo varni v vodi šele takrat, ko bodo obvladali plavanje tudi v težjih razmerah: v deroči vodi, med valovi, proti toku in seveda tudi na večje razdalje.
Vredno se je potruditi, da bodo naši neplavalci, otroci patudi odrasli pri pripravah na kopalno sezono kar najbolj napredovali in se dobro naučili plavanja. Gre za panogo rekreacije, ki ustreza za vsa obdobja življenja in je pogoj za prijetno udejstvovanje v vseh drugih športih. Kdor ni dober plavalec, ne sme v čoln, na splav, ali jadrnico in si tudi ne more privoščiti mikavnosti potapljanja, podvodnega ribolova in jadranja na deski.
prof. Drago Ulaga
u ’V tr t
Dogovora o stabilnosti cen se ne držimo! Le kako, če pa cene nenehno rastejo?!
cr
y>
a C!
;skra Iskra Iskra
j ,H; V*							%0			PRIPOVED-	TRSMJS	.00**	™wk	MITOLOŠKI ČLOVEŠKO	
							PLETENJE								
							ČASOPISNI								
EuaaroiSFf						‘‘W|	SAR-SK.						VESOLJEC		
.'gfctžTfg		“j	t- *	A ir*.	. ■•'v-šrs':;.'! .-.. i									KRAP,RA	OČE KOSTNICA			
ISKRA	:y;r	-		POTOMEC	Ur-					Wr					
m															
P-							V POOZEM. MUSLIMAN								
F		*						OO-AJ.	1F						
KOS, SKR			SNOJ							335				LriF	POO
Er					PREVOD					SEo.					
»SIRIJI					VULKANI KAUCUK							EF			
Sajsrial					SESTAVIL:	JURIŠ0									
— Naši starši so Imeli srečo, nl bilo še televizije! Koso bili v naših letih, so se lahko Igrali ves dan,
— Koliko bi dobil za .to j | ogrlico?
| — Z dobrim advokatom, I I pet let.
o
V Ih
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovlnske Industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za Informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.