ŠMARSKA MLADINA PRED NOVIMI NALOGAMI Organizacijska, gospodarska in družbena vloga mladine na vasi je bila osnova občinske konference. Med gosti so bili Jožica Dimic, čla­ nica CKLMS, Franček Knafelc, predsednik OK LMS ter podpred­ sednik občinskega ljudskega odbora Lojze Krivec, ki je mladini še po­ sebej objasnil gospodarske prilike v občini in ji tudi nakazal smernice za sodelovanje. Skoraj težko je pisati o konferen­ ci s tistim kronološkim načinom, kot to običajno delamo, če smo pri­ sostvovali zborovanju mladine, ki je v mladostnem ognju iznesla vrsto vprašanj. Vsega napisati je nemo­ goče. Skratka lahko trdimo, da je mladinsko zborovanje v Šmarju pri Jelšah bilo živahno in je odločno začrtalo pot, po kateri naj hodi mla­ dina v tekočem letu. Lani je bilo precej težav, ker ob­ činski komite ni bil organizacijsko utrjen, toda letos bo boljše, ko sta novoizvoljeni predsednik Emil Ster- nad in sekretar Joško Preskar, ki se bo poklicno ukvarjal samo z mla­ dinsko organizacijo, na sedežu ob­ čine. Kljub temu je razvidno, da t 'e v jubilejnem letu ZKS in SKOJ lila šmarska mladina vsaj v neka­ terih krajih še posebno delavna. So­ delovala je pri 72 proslavah v po­ častitev 40-letnice ZKJ, v članstvo ZKS pa je bilo sprejetih 85 mladih ljudi. »V mladini je potrebno raz­ viti močan občutek odgovornosti v celotnem življenju naše družbe, kajti od družbene zavesti, od občutka od­ govornosti vsakega posameznega člana je odvisen tudi napredek, ki ga hočemo dosegati,« je poudaril predsednik v poročilu. »Šolska re­ forma, nagrajevanje po učinku, or­ gani družbenega upravljanja omo­ gočajo slehernemu državljanu, da se osebno vključi v delo in upravlja­ nje v družbenem življenju, da se uveljavlja s svojimi sposobnostmi in prizadevnostjo. V vrstah organov družbenega upravljanja, ljudske oblasti in vodstvih družbenih orga­ nizacij in družbe je že mnogo mla­ dih ljudi in še več bi jih moralo biti, da se bi mladi rod lahko za­ vestno vraščal v hiter tempo našega razvoja in bil sposoben prevzemati dediščino starejših. Mladinska orga­ nizacija pa naj o tistih njenih čla­ nih, ki so vključeni v organe uprav­ ljanja, vodi račun, da bodo svojo vlogo dejansko vršili kot aktivni člani.«" Mladinski večeri so oblike dela, ki so za vaško mladino zelo primerne. Ni mladine brez vese'.ja, zato se po­ leg resnega duševnega in fizičnega dela mora skrbeti za razvedrilo. Po­ vezava med organizacijami je bila dokaj šibka, vendar je prav tu ključ za vsestransko dejavnost mladine, ki se naj vključuje v delo pri pro­ svetnih, telovadnih in ostalih dru­ štvih in sploh v organizacijah. Na zborovanju so ugotovili, da bo po­ trebno posebno izobraževalnemu in zabavnemu življenju posvetiti naj­ več pozornosti v organizacijah LMS. Objektivna težava pa je s prostori. [Delegat iz Rog. Slatine je pove­ dal, da že dva meseca išče vsaj skromen prostor, kjer bi lahko pri­ rejali plesne vaje, pa ga ne more dobiti. Ce upoštevamo, da tu živi okrog 500 članov mladinske organi­ zacije, je to resnično žalcjstno dej­ stvo. V Polju ob Sotli, v Lesičnem, v Pristavi in ponekod bodo vpraša­ nje prostorov kmalu rešili, ker so prav letos zgradili nekaj zadružnih objektov, kjer je mladina aktivno pomagala. Pri delih v krajevnem obsegu pri gradnjah domov, igrišč in cest je mladina opravila 21.165 delQvnih ur prostovoljnega dela. Le­ tos pa bodo, kot so sklenili, krajev­ ne akcije še pospešili, a skupno z OK LMS Celje organizirali celo delo za cesto Virštanj—Drensko rebro, kjer manjka samo nekaj 1000 m do spojitve zveze, ki bi zbližala Vir- štanjsko za 16 km proti Celju in obenem povezala Kozjansko po naj­ bližji poti z železniško postajo v Imenem. Zborovanje je bilo uspešno; ne­ nehno se je prepletala kritika s pri­ znanji, preko vsega pa je vela ognje­ vita mladinska odkritosrčnost. Tudi šmarska mladina se zaveda, da pri­ hodnost pripada mladini, da mora pa za vedno lepše prispevati tudi svoje sile, k^, naj bodo v novem letu neusahljive. V zadnjem tednu po domovini Petek, 29. januarja NA PLENUMU Ceiìjralnega sTeta Zveze s'.ndikatov Jugoslavije v Beogradu so po poročilu podnredsednika Ivana Božiče- viča razpravljali o nekaterih Droblemih odnosov v dolevmih kolektivih in ko­ munah. NA SEJI OBEH ZBOROV Okrajnega ljudskega odbora v Ljubljani so za no­ vega predsednika izvolili tov. Franca Popita. Na predlog sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pa so sprejeli tudi ure­ ditveni načrt Barja, ki ga bodo izvajali postopoma in za kar bodo potrošili nad šest milijard dinarjev. Sobota, 30. januarja JUGOSLOVANSKA INVESTICIJSKA BANKA je odobrila velenjskemu rud­ niku lignita prodaio deviznih sredstev v vrednosti 384 tisoč dolarjev za uvoz jeklenih stropnikov in jeklenih lokov. Nedelja, 31. januarja. POTROŠNJA CIGARET nazaduje vsako leto. Medtem, ko izdelajo tobačne to­ varne v Jugoslaviji okoli 19.000 ton ci­ garet, pa znaša potrošnja le približno 16.500 ton. Spričo tega skušajo tobačne tovarne proizvodnjo omejiti. Poiil.edeIjek, 1. februarja NA REPUBLIŠKEM PLENUMU Zdru­ ženja projektanskih organizacij za Slo­ venijo so predvsem govorili o nalogah in problemih, ki čakajo projektante z vedno večjimi storitvami, ki jih pred nje postavljajo družbeni načrti. UMRL JE pisatelj, nesnik, kritik in esejist dr. Ivan Pregelj. Torek, 2. februarja NA SEJI Zvezr,j?ga zavoda za urbani­ zem in komunalne zadeve so obravna­ vali spremembo zvezne uredbe o poseb­ nih pogojih za gradnjo stanovanjskih in upravnih poslopij ter o družbenem nadzorstvu nad temi gradnjami. Sreda, 3. februarja DELAVSKI SVET rudnika lignita Kre­ ka je sprejel proizvodni načrt za letoš­ nje leto, ki prdvideva ZA milijona ton lignita, kar je za 15.4% več kot lani. Po poteh 14. divizije... Pred šestnajstimi leti se je v teh dneh skozi snežne zamete in neštete zasede ter obroče prebijala po našem okraju slavna XIV. proletarska divizija. Pohod Tomšičevcev, Bračičevcev in Sercerjevcev pomeni v zgodovini NOB epo­ pejo, ki ji je le malo podobnih. Okoli 1200 borcev se je v de­ cembru 1943 podalo na pot čez Hrvatsko, Kozjansko in po hribih severno od celjske kotline. Na Štajersko je divizija prinesla plamen splošnega upora in pri tem prispevala k razvoju osvobodilnega gibanja svoj levji delež ob velikih naporih in številnih žrtvah. Prve dni v februarju leta 1944 se je divizija prebijala v strmine Paškega Kozjaka. Nanjo je pritiskala vsa razpo­ ložljiva nemška soldateska na spodnjem Štajerskem. V bojih, mrazu in pomanjkanju oslabljene divizije je imela najmanj desetkrat močnejšega sovražnika pred sabo. Toda zmagal je duh, zmagali sta volja in zavest borcev... Na sliki vidimo raztresene hiše v pobočju nad Dobrno, kjer se začenjajo strmine Paškega Kozjaka. Letošnji 8. marec bo posvečen vlogi žena v družbenem upravljanju Glede na bližnji praznik osmega marca je predsedstvo zveznega od­ bora SZDL Jugoslavije poslalo pis­ mo vsem okrajnim in obč nskim od­ borom SZDL, v katerem usmerja priprave na letošnje praznovanje mednarodnega praznika žena — os­ mega marca. Letošnje praznovanje osmega marca bo jubilejno, saj po­ teka 50 let od prve proslave dneva žena v mednarodnem naprednem ženskem in delavskem gibanju. Zaradi razvoja in pomena družbe­ nega upravljanja, bo letošnji dan žena proslavljen predvsem v zna­ menju čedalje večjega in boljšega sodelovanja žena v organih delav­ skega in družbenega upravljanja. V konjiški občini vedno več članov SZDL Večina občnih zborov osnovnih or­ ganizacij SZDL v konjiški občini bo v prvi polovici tega meseca. Na ob­ činskem odboru kar dobro ocenjuje­ jo delo odborov v času priprav. To se opaža zlasti pri vključevanju no­ vih članov. Pri tem so se posebej izkazali v 2ičah, pri Jerneju in še drugod. V pripravah na občne zbore se je tudi pokazalo, da veüke organizaci­ je s preobsežnim terenom n'so naj­ bolj primerne. To se je posebno vi­ delo 'na področju okoli Zreč. Tu so se člani v Stran'cah že odločili za svojo organizacijo, bržkone pa'bo- do enako storili še v pohorskih pre­ delih. Za občinsko konferenco bodo na občnih zborih osnovnih organizacij izvolili okoli sto delegatov, na zvez­ nem kongresu pa bodo imeli Konji- čani enega zastopnika. V. L. POGLED PO SVET41 Pretekli teden so bili domači in tuji listi polni Afrike. Kako tudi ne! Cela vrsta pomembnih dogodkov kaže, da ta kontinent odločno trga verigo kolonializma, hkrati pa se zanj zanima skoraj ves svet, pred­ vsem pa velesile, ki bi rade obvla­ dale na kontinentu položaj. Zato je na II. vseafriškem kongresu, ki se te dni še ni zaključil, tuniški pre­ mier Habib Burgiba pozval zastopni­ ke afriških dežel k enotnosti, k skup­ nemu dslu za gospodarski in social­ ni napredek Afričanov. Obstoji ne­ varnost »balkanizacije«, kajti Afri­ ka je bila razdeljena in je upravno gospodarsko, kulturno in duhovno še vedno razdeljena. Nič lažjega kot tu v kalnem ribariti. Burgiba je za­ hteval od Francije takojšnjo izpraz­ nitev Bizerte in podprl Alžir ce ter jih kazal za vzgled, kako se je tre­ ba boriti za svobodo. Protestiral je zoper atomski poskus v Sahari in pozval k masovnim demonstracijam pred francosko ambasado. Kongres je bil prekinjen, da so se demonstra­ cije lahko udeležili odposlanci na­ vzočih afriških dežel. V Bruslju je bilo Kongu obljub­ ljeno, da bo 30. junija letos svobo­ den, ne pa šele 1964. Najbogatejša afriška kolonija bo vzela svojo uso­ do v svoje roke. Lumumbo je prišel na konferenco v Bruselj naravnost iz ječe, voditelj Spodnjega Konga Kasavubu pa ni hotel na konferenco dokler se Belgijci niso odrekli na­ čelu »postopne« neodvisnosti. Mac­ millan je v Njasi in o Johannesbur- gu doživel demonstracije, ki so mu prikazale, da bo treba spremeniti od­ nose med Anglijo in deželami, ki smo jih še pred dvemi desetletji šte­ li za zmerom kot angleško last. Boj­ kot južnoafriškega blaga, ki so ga podprli tudi angleški laburisti, kaže, da belci ne bodo mogli obvladati po­ ložaja z dosedanjimi metodami. Burgiba je pribil: Pomoč nerazvitim državam ne sme biti miloščina ali izraz tujega vpliva, pač pa mora bi­ ti izraz splošne potrebe današnjega sveta. V Alžiru je ta trenutek položaj že jasen. Ultrakolonialiste, ki so se uprli de Gaullu. češ da je načelo sa­ moodločbe za Francoze o Alžiru ne­ sprejemljivo, je armada, ki je poka­ zala privrženost de Gaullu. spravila v red. Uporniki so vedeli že vnaprej da brez podpore armade njihova ak­ cija ne bo uspela. Njihove demon­ stracije na Forumu v Alžiru nas spominjajo na podobne dogodke v antični zgodovini. Utegnile bi posta­ ti nevarne, če Debré in de Gaulle ne bi obvladala generalnega štaba in armade. Prav je, če je socialistični »Populaire« zapisal te dni: Alžirski, fašisti morajo plačati za zločine, ki so jih storili. — Mi smo prepričani, da v Franciji ne more zmagati fa­ šizem. A piav zato je važno, da ga zatre v Alžiru. In da se zatre po vsem svetu, a najbolj tam, kjer spet kaže svoje po- niglavo lice. Večkrat smo že zapi- , sali, da zahodno nemška politika \ pod krščansko-demokratskimi pra­ pori hodi po nacističnih sledeh, da bi tako dosegla svoj cilj: združitev Nemčije, kakor si jo sama zamišlja. Zadnje čase je svet pozoren zaradi neonacističnih provokacij. »Die Welt« odgovarja, da je razburjenja vse preveč, 73 pod 20 let starih mla­ dičev smo zaprli, ali je vredno go­ voriti? Svet pa se vprašuje, odkod nacistična vzgoja, odkod ta duh, ki bi ga demokratična Nemčija mora­ la izgnati iz sebe, da bi oprala s se­ be zločine, kakršnih ne pomni zgo­ dovina. »Ni takega kraja, kjer bi bi­ la večja človeška tragedija,« je de­ jal v Osvieczimu predsednik poljske vlade Cyrankiewicz pred kratkim. Sicer pa je stvar popolnoma jasna. Adenauer je v Rimu imenoval ko- eksistenco konfuzijo in se pred pa­ pežem oklical za čuvarja evropske­ ga reda. Ali ni to nacistični slovar? »Manchester Guardian« je ob tem zapisal, da Evropa ne rabi nobenega samozvanega čuvarja. Adenauer se je skliceval na boga, češ da mu je on to vlogo določil. Tudi Hitler je skoraj v slehernem svojem kanibal- skem govoru omenil božjo previd­ nost, ki da ga je poklicala na bari­ kade zoper plutokracijo in komuni­ zem. Tudi on je bil vedno friedens­ liebend, aber kampfentschlossen. Prav tako izjavlja danes Adenauer. Ce svetuje Oberländerju, naj odsto­ pi, ga istočasno zagovarja, češ. vse to je spletka »weltkomunizma«. Pot na zaželeni vrh je res težka Ta trenutek nas lahko skrbi, če bo­ mo doživeli sproščujoče občutke vi­ šinske evforije tam nekje konec po­ mladi letošnjega leta. Monsumi ne­ zaupanja so v pripravi. Sovjetska zveza je pri japonski vladi protesti­ rala zaradi revidirane varnostne po­ godbe med Japonsko in ZDA. S Z ne bo izročila otokov Habomaj in Siko- tan, ker se po Japonski razmeščajo tuje vojaške sile in ker nova pogod­ ba terja široko remilitarizacijo tega 100-milijonskega naroda, tudi z ra­ ketnim orožjem in s širjenjem tujih vojaških oporišč. ZDA so pristale na sporazum o delni prepovedi atomskih poskusov vendar s pripombo, da je treba na­ preci vse sile za ugotavljanje in od­ krivanje podzemskih eksplozij. Ka­ ko velike oči ima strah, kakšno ne­ zaupanje! Prav ima Nehru, ki pravi da je predlog o splošni razorožitvi potreben vsemu svetu in vsem lju­ dem. T. O. Občni zbori organizacij ZB Zanimiva je ugotovitev, da so zunanje organizacije Zveze borcev, in to predvsem v Dobrni, Vojn'ku, Smartnem, Štorah, Polulah ih Strmcu, bolje priprav'le občne zbore kot organizacije v mestu. Zelo slaba je bila udeležba na zboru L in IV. četrti. Lepo sodelovanje v pripravah in v izvedbi je bila v štorah, na Bregu, v Liscah, Ga- berju, Hudinji in Strmcu. Tu je prišlo do veljave tesno sodelovanje vseh političnih organizacij. Nekatere organizacije so pripravile tudi lepe kulturne sporede, ki so v mnogočem poudarili slovesnost občnih zborov. Največ so razpravljali o organi­ zacijskih vprašanjih. Posebno orga­ nizacije v centru. Tako bodo v bo­ doče v strogem centru le dve orga­ nizaciji, ki sta imenovani po padlih prvoborcih Dušanu Kraigherju in Tončki Cečevi. Področje Otoka in Sp. Lise ima svojo novo organiza­ cijo. Članstvo s področij Jožefov hrib, Zavodna, Cret in Zvodno bo v bodoče delovalo v organizaciji >Franja Vrunča«. Breg, Polule, Za- grad, Pečovnik, Košnica, Tremerje in Zg. Lisce pa v organizaciji »To­ neta Grčarja« Člani v Medlogu pa vprašanja nove organizacije za po­ dročje Babno, Modlog in del Ložni- ce še niso rešili ker so še nekatere nejasnosti. Z ozirom na majhno šte­ vilo članov predlagajo, da se tudi članstvo ten območij priključi k or­ ganizaciji »Otok«. Možna pa je tudi priključitev k organizaciji Ostrožno- Lopata. Skupno je sedaj osemnajst osnovnih organizacij Zveze borcev na področju celjske občine. Nadalje so mnogo razpravljali e krajevnih problemih, o borcih, ki so potrebni pomoči in zdravljenja, o otrocih padlih borcev in žrtvah fa­ šističnega terorja, o ureditvi gro­ bišč, o pomoči šolam pri obujanja tradicij iz NOB, o splošnem sode­ lovanju v družbenem in delavskem upravljanju, o borcih kmetih ter nji­ hovih problemih in podobno Poseb­ no so razpravljali še o nujni potrebi razgovorov s člani v odročnih kra­ jih, kjer bi člane seznanili o vseh novitetah družbenega in organizacij­ skega dogajanja. Na skupščini Občinskega odbora Zveze borcev NOV bo sodelovale okoli 130 delegatov, izvoljenih na občnih zborih osnovnih organizacij. V NEDELJO OB 7. URI SLOVENSKO PRVENSTVO V ŠPORTNEM PLESU V nedeljo zvečer bodo v Narod­ nem domu. tekmovali športni plesal­ ci iz vse Slovenije za najvišji repub­ liški naslov. Sodelovalo bo 16 pa­ rov, prireditev pa so pripravili tako, da bo napovedovalec obveščal gle­ dalce o značilnostih športnega plesa. Takšnih prireditev si še želimo Preteklo soboto je Olepševalno turistično društvo priredilo prvo družabno prireditev — mladinski ples. Težko pričakovani sen mladi­ ne se je uresničil. V kulturnem pro­ gramu je sodeloval basist Ljub­ ljanske opere Ladko Korošec, pri klavirju pa ga je spremljala Helena Trostova. Zbrani mladini, ki je bila navdušena, je zapel dve operni ariji in dve popevki, med plesom pa je bilo tudi nagradno tekmovanje pa­ rov, ki so bili izžrebani. Tekmovanje in ples je prijetno vodil ing. Pestot- nik, igral pa je plesni ansambel Vendija Vidica. Po res uspeli pri­ reditvi je mladina odhajala domov zadovoljna in marsikdo se je še vprašal kdaj bo še podobna prire­ ditev, saj je bilo tu združeno pri­ jetno s koristnim. Bolje je, da orga­ niziramo v Celju več takih, prire­ ditev kot pa da mladina pleše v vsa­ ki gostilni. Na takih prireditvah se mladina uči, in to je tudi prav. Sindilot KREPI VEZ TOVARIŠTVA Po dolgem času so se pred dnevi zbrali člani sindikata upravnih uslužbencev v šmarski občini. Pred­ sednik Tine Plevčak je poudaril, da se preko sindikata krepi vez tovari­ štva med uslužbenci, ki sicer oprav­ ljajo različno delo. Taki sestanki pa bi morali biti vsaj trikrat v letu, saj so se nekateri tovariši ob tej pri­ ložnosti prvič spoznali. Tokrat so se poslovili od tovari­ šev Svetelška, Novaka in Pogeljška, ki po dolgoletnem zvestem službo­ vanju odhajajo v pokoj. Sto novili članov Ljudsi(e mladine Pretekli teden so v mehanični tkalnici »Metka« na slovesen način sprejeli v mladinsko organizacijo okoli sto mladincev in mladink. Po uvodnem nagovoru predsednice mla­ dinskega aktiva v tovarni »Metka« so pozdravili mladince in jim zaže­ leli pri delu mno¿o uspehov še vsi gostje. Od političnih in družbenih organizacij so bili navzoči samo predstavniki mladinske organizacije. Za uspešno delo in razvoj mladin­ ske organizacije je bil sprejem ve­ likega pomena, mladi ljudje v tovar­ ni »Metka« pa so spet dokazali svo­ je uspešno delo. Predsednica Krista Artviga med govorom USPELO PREDAVANJE O POTOVANJU PO GRČIJI Olepševalno in turistično dru­ štvo v Celju je pripravilo v sredo zvečer v vrtni dvorani hotela Evrope predavanje, na kateerm je pomočnik generalnega direk­ torja turističnega in avtobusnega podjetja Kompas v Ljubljani tov. Janko Potočnik govoril o poto­ vanju po Grčiji. V tej zvezi je hvaležne poslušalce seznanil tudi z nekaterim kraji in injihovimi znamenitosti v Makedoniji in črnogorskem Primorju. Predava­ nje je bila uspešna reklama za nešteta potovanja in izlete, ki jih ima to podjetje v načrtu tudi v letošnjem letu. V 2ALCU SEMINAR 7A VODSTVA OSNOVNIH ORGANIZACIJ LMS Občinski komite Ljudske mladine v Zalcu je priredil za vodstva osnov­ nih organizacij LMS na Vranskem tridnevni seminar. Na seminarju so se udeleženci seznanili z raznimi aktualnimi temami, predvsem pa so imeli predavanja o organizaciji in delu v Ljudski mladini KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ pri podjetju PLINARNA — VODOVOD, CELJE razpisuje naslednja delovna mesta: 1. tehničnega vodjo investicijskih del 2. strojnega tehnika v pripravi dela 3. fakturista 4. skladiščnika — železninarja 5. blagajnika 6. referenta za osnovna sredstva 7. več instalaterjev za vedo in plin 8. več ključavničarjev 9. več nekvalificiranih delavcev Pismene vloge pošljite na upravo podjetja do 22. II. I960. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Trgovskega podjetja s tekstilom »VOLNA«, Celje razpisuje mesto BLAGOVNEGA KNЛGOVODJB Pogoji: srednja šolska izobrazba, po možnosti iESS ter praksa v blagovnem knjigovodstvu Osebni dohodki po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj ali pa najpozneje 1. marca. Ponudbe pošljite na upravo podjetja.