ito XXXII. Številka 17
movitelji: občinske konference SZDL snice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Kranj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Žalar
KRVAVEC - Smučišča rekreacijskega turističnega centra na Krvavcu so v ponedeljek in torek gostila naše njaboljše alpske smučarje. Starejši mladinci ter mladinke ter njihovi mlajši vrstniki so se na odlično pripravljenih progah potegovali za državne naslove v slalomu in veleslalomu. V obeh dneh je nastopilo nad stopetdeset tekmovalcev in tekmovalk iz enaintridesetih jugoslovanskih smučarskih kolektivov. Sicer pa so krvavška smučišča izredno prestala ta krst. Na dobro urejenih smučiščih, ki so vsak dan brez grbin, se lahko dnevno smuča nad pet tisoč smučarjev. S starta se je v slalomu za državni naslov pognala Jeseničanka Barbara Benedičič. (-dh) -Foto: F. Perdan
Kranj, petek, 2. 3. 1979 Cena: 4 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Celovito k preobrazbi vzgojno-izobraževalnega sistema
Ljubljana — Predlog za izdajo zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok in zakona o osnovni šoli ter osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju, o katerih so v torek razpravljali delegati vseh treh zborov republiške skupščine, tvorijo celovito zasnovo družbene preobrazbe vzgojnoizobraževalnega sistema in družbenoekonomskih odnosov na celotnem področju vzgoje in izobraževanja.
Osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju je torej ugledal beli dan. Po tehtnem delegatskem ocenjevanju besedila novega šolskega zakona je bil osnutek dan v javno razpravo. Ta bo trajala do začetka rnaja in bo v marsičem lahko vplivala na končno podobo preobrazbe Šolstva v Sloveniji.
Pomen novega zakona je velik, saj bo urejal celotno srednje, višje in visokošolsko izobraževanje. Njegova značilnost je v usmerjanju Učencev, ki se prične po končani osemletki, v izobraževanje za delo in *»e le za nadaljnji študij. Poudarja vedno večjo vlogo izobraževanja ob *Mu in iz dela, predvsem pa postavlja osnovo vsemu vzgojnoizo-braževalnemu delu, temelječo n& načelih svobodne menjave dela. Skratka, zakon ne bo veljal samo za šole, ampak za celotno združeno delo, za vso družbo.
Čeprav so delegati osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju sprejeli, so v posameznih razpravah pokazali tudi na nekatere občutljive točke. Tako so na primer menili, da bi bilo potrebno razpravo o osnutku podaljšati, saj je treba v njej še nadalje razčleniti vzgojnoizobraževalne cilje, ki smo jih opredelili tudi na minulih ^•rtijskih kongresih. Razprava je še pokazala, da bi morali tudi v okviru usmerjenega izobraževanja razmisliti o vlogi dijaških in Studentskih domov ter na nekatere druge, zlasti sistemske pomanjkljivosti
H.J.
MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA
USTANOVLJENA
i i
predsednika medobčinske gospodarske zbor-X?K-Zia GorenJsko> ki je hkrati tudi predsednik ršilnega odbora, je bil izvoljen Franc Podjed, za sekretarja zbornice pa Stane Boštjančič
V Kranju je bila vče-» 1. marca, ustanovna skupšči-medobčinske gospodarske k*rnce za Gorenjsko, organizi-v skladu z zakonom o zdru-delu in zakonom o združenju organizacij združenega v splošna združenja in go-j^jarske zbornice. Ustanovne N^>*čine, na katero so se začeli feravljati že oktobra lani, so ^azen delegatov gorenjskega snega dela udeležili tudi >«tavniki republiške Gospo->^*ke zbornice, predsedniki iz-svetov gorenjskih občin-skupščin, sekretar medob-^V^kega sveta ZKS za Gorenj-w*^Zdravko Krvina, predsednik ^Vj*©bcinskega sveta SZDL Ja-t^\u Vari in predsednica med-^V^B8B:ega sveta Zveze sindika-K. \ *s Gorenjsko Ivanka Šulgaj. 1?%^ skupščini so ocenili delo ^^občinskega odbora Gospo-i^^ke zbornice Slovenije za Go-^•VLako od ustanovitve sredi leta dalje in razpravljali o pro-loUiU dela medobčinske gosposke zbornice za Gorenjsko.
Na ustanovni skupščini so izvolili 21-članski izvršilni odbor in predsednike drugih odborov in komisij medobčinske zbornice. Za predsednika zbornice, ki je hkrati tudi predsednik izvršilnega odbora, je bil izvoljen Franc Podjed, dosedanji predsednik izvršnega sveta skupščine občine Radovljica, za sekretarja pa Stane Boštjančič iz Kranja. Podpredsednika medobčinske zbornice sta Milica Mitič iz Skorje Loke in Maks Erzin z Jesenic.
jk
Štafeta mladosti 27. marca na
Gorenjskem
Letos bo zvezna štafeta mladosti, akcija jugoslovanske mladine ter vseh delovnih ljudi in občanov, začela sojo pot v Sloveniji. V soboto, 24. marca, bo ob 12. uri izpred elektropeči v Železarni na Ravnah krenila štafetna palica na svojo dolgo pot po vsej Jugoslaviji.
Na Gorenjskem bomo štafeto pričakali 27. marca, najprej v Kranju, zatem v Tržiču, v Radovljici in na Jesenicah, od koder bo krenila ' i« Primorsko. Noč pred začetkom poti po večjem delu naše pokrajine bo štafeta prenočila v Kamniku, ki je bil eden od kandidatov za začetek poti.
Pri vseh občinskih konferencah ZSMS na Gorenjskem že delajo posebne skupine, ki bodo pripravile sprejeme štafete v posameznih krajih in občinah, je bilo rečeno na seji sekretariata medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko. Ker bo štafeta na Gorenjskem v dopoldanskem času, nameravajo v njeno pot vključiti tudi prenašanje štafetne palice skozi nekatere večje delovne organizacije. V Tržiču želijo pot štafete organizirati po tovarniških dvoriščih Bombažne predilnice in tkalnice ter Peka, podobne načrte pa snujejo delovne skupine tudi v drugih občinah. Ob tem bodo v vseh občinah sprejeli tudi lokalne štafete, s katerimi želijo izraziti vse najboljše predsedniku Titu ob njegovem 87. rojstnem dnevu.
Osrednje slovesnosti ob pričetku poti zvezne štafete na Ravnah se bo z Gorenjske predvidoma udeležilo 1600 mladih. V vseh osnovnih organizacijah ZSMS so stekli postopki evidentiranja mladih, ki bi jim bilo sodelovanje na svečanosti tudi nagrada za delo ter spodbuda za še večjo aktivnost v mladinski organizaciji.
Čeprav bo štafetna palica na Gorenjskem razmeroma kratek čas, pa bo na stotine predaj skozi roke delavske, kmečke in šolske mladine skupaj s pozdravi delovnih ljudi in občanov v vaseh, mestih, delovnih organizacijah in drugod izraz hvaležnosti človeku, ki ga imamo radi, tovarišu Titu.
-mv
Proračun presežkov
Zbor združenega dela je na seji v sredo sprejel sklep, da se presežki oziroma primanjkljaji samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v škofjeloški občini poračunajo tako, da se prispevne stopnje od 1. aprila dalje ustrezno znižajo ozi-
roma zvišajo. Hkrati pa so na seji priporočili, naj ne bi zaradi manjših obveznosti zviševali osebnih dohodkov, temveč naj se denar porabi za krepitev gmotne osnove temeljnih organizacij združenega dela.
L. B.
Letalo, ki je poneslo naše alpiniste proti Himalaji — Foto: F. Perdan
Srečno na strehi sveta
Letališče Ljubljana — Jugoslovanska alpinistična - h*>r«aiajska odprava je v torek poletela z brniškega letališča svojemu velikemu cilju naproti. Ce bo šlo vse po sreči, bi morali naši alpinisti sredi maja stopiti na najvišjo goro sveta Mount Everest, visok 8848 metrov. 31-članska odprava, v kateri je 25 alpinistov, ima težko nalogo, vendar ne pretežko. Še nobena dosedanja alpinistična odprava v Himalajo ni bila tako dobro pripravljena in opremljena kot je zdajšnja. To nam daje velike upe, da bomo tudi Jugoslovani stopili na streho sveta in s tem ponovno potrdili, da smo resnično alpinistična velesila, sposobna doseči največ, kar se v gorništvu sploh doseči da. Želimo, da bi se uresničil veliki cilj, vendar ne za vsako ceno, za ceno življenj. Ta so najdragocenejša in vrednejša kot podvig na gori vseh gora. Ponosni smo na naše himalajce. Odprava je posledica velikega razmaha planinstva in alpinizma pri nas. pri nas.
Naša alpinistična odprava je z brniškega letališča poletela proti Beogradu in odtod do Rima. Iz Rima bodo fantje leteli do indijskega glavnega mesta New Delhija, odtod pa do Katmanduja v Nepalu. Sledila bo naporna in utrujajoča hoja do baznega taborišča, nato pa bo odločilni spopad z goro. Našim alpinistom bo pomagalo pri nošnji skoraj 19 ton opreme 700 nosačev, na gori pa bo sodelovalo 20 šerp. Če bo šlo vse po sreči, bomo imeli tu v domovini po zaslugi radioamaterjev stalno zvezo z odpravo, člani odprave pa bodo skrbeli tudi za občasna filmska poročila.
Junija je načrtovan povratek odprave. Želimo, da bi se vrnili vsi srečni in zdraVi in da se bomo okrog 80 ljudem, kolikor jih je doslej stopilo na Mount Everest, pridružili tudi Jugoslovani. Zahodni greben, po katerem bomo skušali na vrh, doslej še ni bil preplezan. Mnoge odprave se ga zaradi težavnosti izogibajo, vendar naši upajo na zmago. Da vzpon ni nemogoč, je pokazala lanska ogledna odprava, ki se je v tem času mudila v vznožju Everesta. Se enkrat srečno! J. Košnjek
t------. 10. STRAN: POD
HRIBCEM |N OBI/OZNICk ZK SELŠKO DOLINO ^---_J
tnarca
ZABAVNO (}tASBl:!SA
do 23» rejeli več kot 55.000 načrtov.
Turistični izkupiček
Jugoslavija je lani ustvarila s turistično dejavnostjo milijardo in 50 milijonov dolarjev deviznega priliva, kar je za HO milijonov manj, kot je bilo /)redvideno.
Bolje organizirati kmetovalce
Cep rav so lani na Koso vem ustanovi/i 2H organiza cij združenih kmetovalcev, niso ustrezno ukrepali, da bi se gmotno in kadrovsko okrepile. Zato je predsedstvo po krajinskega komiteja ZK Kosovo opozorilo na potrebo po nadaljnji krepitvi zavesti, daje samoupravna organizi ranost kmetovalcev in napre dek kmetijske proizvodnje, od katere živi polovica prebi-valstva Kosova, enoten pro ces, ki terja širšo družbena akcijo in kvalitetne progra me z jasno izoblikovanimi ukrepi.
Prenos izkušenj
Vrednost poslov, ki so jih naši kombinati in druge agroin dustrijske orga n i zaci -je sklenile v državah v razvoju, znaša približno 300 mili jonov dinarjev. Naši strokovnjaki načrtujejo in vodijo izgradnjo agroindustrijskih kombinatov, dre za organi zavije, ki bodo uporabljale naše izkušnje, tehnologijo in tehniko.
KRANJ
V torek, 6. marca, bo v prostorih Gorenjske turistične uveze v Kranju seja izvršnega odbora Gorenjske turistične zveze, na kateri bodo obravnavali poročila o delu društev in sprejeli stališča o nadaljnjem delu turistične organizacije ter obravnavali programe komisij za letošnje leto. Obenem bodo razpravljali tudi o samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev.
D. S.
V torek, 27. februarja, je bila v Kranju 42. seja izvršnega sveta skupščine občine Kranj. Na seji so obravnavali osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za nadaljnjo zazidavo Planine, razpravljali o osnutku odloka o razvrščanju objektov, ki so že v uporabi, a so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja, in obravnavali sistematizacijo in zaposlovanje delavcev v upravnih organih skupščine občine.
jk
RADOVLJICA
V soboto, 3. marca, bo v dvorani Golf hotela na Bledu posvetovanje članov komisij za turistični podmladek pri Turističnih društvih ter članov organizacij v vseh osnovnih šolah na Gorenjskem. Na posvetovanju se bodo pogovorili o svojem dosedanjem delu in o novih nalogah.
D. S.
TRŽIČ
Tržič — Pred dnevi so se sestali člani sekretariata predsedstva občinske konference ZSMS Tržič. Beseda je tekla o spomladanskih akcijah. Tako so si ob analizi stanja oziroma delovanja osnovnih organizacij zadali nalogo, da oživijo osnovne organizacije v nekaterih krajevnih skupnostih, zlasti v Križah, Jelendolu, Bistrici in delno tudi v Pristavi. Podobno nalogo bo treba opraviti tudi v nekaterih osnovnih organizacijah v združenem delu, predvsem pa v konferenci mladih delavcev. j. Kepic
Pomembna politična akcija
Sergej Kraigher je evidentiran kandidat za člana predsedstva SFRJ, Viktor Avbelj za predsednika predsedstva S RS, Stane Mar kič za člana predsedstva SRS, Tilka Blaha in Peter Toš pa sta evidentirana možna kandidata za delegata družbenopolitičnega zbora skupščine SRS
Kranj — Letos maja poteče petletni mandat članom predsedstva SFRJ. V skladu z ustavo morajo biti volitve članov predsedstva opravljene trideset dni pred iztekom mandata. Zvezna konferenca SZDL je že dala pobudo za izvedbo pred-kandidacijskih in kandidacijskih postopkov, ki morajo biti zaključeni do aprila 1979. Kandidacijski postopki bodo potekali skladno z zakonskimi določbami in volilnim pravilnikom za lanske skupščinske volitve. Občinska konferenca SZDL Kranj in občinski svet Zveze sindikatov Kranj priporočata organizacijo kandidacijskih konferenc, na katerih naj bi razpravljali o možnih kandidatih, shode pa bi lahko izkoristili tudi za temeljito obravnavo zaključnih računov. Zapisnik s kandidacijskih konferenc mora biti napisan v dveh izvodih. Enega je treba takoj posredovati občinskemu svetu Zveze sindikatov Kranj, Trg revolucije 3.
Predsedstvo občinske konference SZDL jn predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj sta na skupni seji 21. februarja potrdila rokovnik za izvedbo kandidacijskih postopkov. Sledili bodo zbori delavcev in zbori občanov. Le-ti bomo imeli nalogo temeljnih kandidacijskih konferenc. Zbori morajo biti končani do 10. marca. Kandidacijske konference izvolijo tudi delegate za občinsko kandidacijsko konferenco. Občinska kandidacijska konferenca se bo sešla 14. marca ob 13. uri. Občinska kandidacijska konferenca ima tudi nalogo izvoliti delegate za republiško kandidacijsko konferenco. Skupščina občine pa bo na seji
vseh zborov med 15. aprilom in majem volila predsednika in člana predsedstva SRS.
Sergej Kraigher jt evidentirani možni kandidat za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije. Sergej Kraigher je predsednik predsedstva SRS. Rojen je bil leta 1914 v Postojni. Član ZK je od leta 1934 in je nosilec partizanske spomenice. Med vojno je opravljal pomembne partijske dolžnosti, po vojni pa ga srečamo na odgovornih dolžnostih v slovenski in jugoslovanski vladi.
Viktor Avbelj je evidentirani možni kandidat za predsednika predsedstva SRS. Rojen je bil leta 1914 v Prevojah. Član Komunistične partije je postal leta 1937. Sedaj je Član predsedstva SRS, nosilec partizanske spomenice in reda narodnega heroja. Viktor Avbelj je sedaj član predsedstva republiške konference SZDL, član predsedstva centralnega komiteja ZKS in predsednik republiškega sveta za varstvo ustavne ureditve.
Stane Markič je evidentirani možni kandidat za člana predsedstva SRS. Je član centralnega komiteja ZKS in predsedstva republiške konference SZDL. Opravlja pa še druge pomembne družbenopolitične dolžnosti.
Tilka Blaha in Peter Toš pa sta evidentirana možna kandidata za delegata družbenopolitičnega zbora skupščine SRS.
J. Košnjek
Pohod patrulj
Zabnica — V Zabnici, Bitnjah, Joštu in pri Sv. Duhu se že pripravljajo na praznovanje krajevnega praznika 27. marca. Krajani teh krajevnih skupnosti praznujejo v spomin na slavno bitko Selške čete s sovražnikom v Rovtu nad Crngrobom. V tej bitki je padel narodni heroj Stane Žagar.
Organizacijski odbor pripravlja v počastitev praznika več akcij in prireditev. Vrhunec bo pohod pa trulj do partizanskega Rovta, načrtovan 25. marca. Pohod postaja že tradicionalen in se ga vsako leto udeležuje vedno več mladine, športnikov, vojakov, tabornikov, planincev in članov drugih organizacij.
D. Papler
ENTRAL
Kranj
TOZD GOSTINSTVO
razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta zdne 21. 2. 1979
licitacijo
razprodajo rabljenega gostinskega inventarja, zaradi ukinitve lokala bife Turist in kioska Zlato polje.
Licitacija — ra/prodaja bo v ponedeljek, 5. malt*« lf»7!», oh 11. lin v bife j u Turist Kranj, Cesta JLA 2.
Svet v tem tednu
Spopadi še trajajo
Kitajska ponuja Vietnamu pogovore o rešitvi spora — Naš veleposlanik pri ralnem sekretarju OZN — Spopadi med zanijo in Ugando še trajajo, poročajo pa o uporu zoper ugandskega predsei Amina — Izrael zavrača vrhunski sesi v Camp Davidu
PEKING, HANOI - Podpredsednik kitajske vlade Deng Xi je ameriškim novinarjem, ki spremljajo na Kitajskem amer finančnega ministra Blumenthala, povedal, da je cilj njegove _ razbitje mita o Vietnamu, ki se baha, da je tretja vojaška velesila i svetu. Vietnam mora spoznati, da ne more početi vsega, kar se mu: bi. Obenem pa iz Pekinga poročajo, da je Kitajska ponudila Vk pogajanja. Spora med Kitajsko in Vietnamom ni mogoče rešiti z vt pravijo v Pekingu, ampak so pogajanja edina pot za spravo dveh skih sosedov. Eden od kitajskih časnikov piše, da se bodo Kitajci ul nili šele, ko bodo vietnamski napadalci odbiti. V Pekingu upajo, dfi Hanoi sprejel ponudbo za pogajanja in mir. Za zdaj še ni jasnoj bo odgovor Vietnama. Brez dvoma pa bi volja za pogajanja ] umik kitajskih čet z vietnamskega ozemlja. Posredovanje v ponudil tudi generalni sekretar Organizacije združenih narodov Kurt VValdheim.
Z bojišča poročajo o nadaljevanju srditih spopadov. Vesti«' vedno protislovne, vendar kaže, da bojev še ne bo tako hitro ko« strani krepita svoje čete, kar pa lahko položaj v Indokini Še U, ostri. Da je položaj resen in da se lahko spopadi še razširijo, pričal, seja varnostnega sveta Organizacije združenih narodov, v katere* 15 članic, med njimi tudi Kitajska in Sovjetska zveza. Generalni: tar Organizacije združenih narodov dr. Kurt VValdheim je v tedna sprejel tudi našega veleposlanika v OZN Milijo Kt_ Osrednja tema pogovora je bil položaj v Indokini, generalni sekretrj naš veleposlanik pa sta se pogovarjala tudi o položaju v NarnibijiT no je, da je generalni sekretar Organizacije združenih narodov pa gal Južni Afriki in namibijskemu osvobodilnemu gibanju SWAP0| kinitev sovražnosti. Ustavitev sovražnosti naj bi začela veljati lil ca, ko naj bi organi Združenih narodov prevzeli nadzorstvo nad] jem v tej afriški deželi. Okrog devet tisoč vojakov naj bi bilo v mirovnih sil OZN v Namibiji.
Spopadi med Tanzanijo in Ugando še vedno trajajo, čeprav: živi k ustavitvi sovražnosti vse pogostejši. Ugandskega in taium ga predsednika Amina in Nijerereja je pozval k miru tunizijski sednik Habib Burgiba. Državi se medsebojno obtožujeta. U| voditelj Amin je med drugim dejal, da skuša Tanzanija strn njegovo vlado in pripeljati na prestol nekdanjega predsednika ^ O neredih poročajo iz Ugande. Menda so se nekatere elitne enote i predsedniku Aminu. Oblast v državi je prevzela j\minu zvesta «(, Oskrba prebivalstva je zašepala, iz Kampale pa poročajo o noč ni J padih in streljanju. Opazovalci sodijo, da je Uganda sredi krize v zadnjih osmih letih, odkar je na oblasti Idi Amin. V n_ nje položaja se je vključila tudi organizacija afriške enotnosti . je njeno poslanstvo težko, saj Tanzanija terja obsodbo LTganifr1 agresorja. Šele po tem se je voljna pogovarjati o mirni rešitvi i
Po nekajletnem zatišju so ponovno izbruhnili spopadi med! nim in Južnim Jemenom. Državi se medsebojno obtožujeta in krivdo druga na drugo. Vendar je vedno bolj jasno, da gre v med Jemenoma za tekmovanje velesil na pomembnem delu A._ polotoka. Ta del je namreč izredno bogat in zanimiv zaradi nafte i del sveta je še posebej zainteresirana Amenka, saj je zgubila v F pomembnega zaveznika. V primerih Jemena pa gre tudi za blokovske razdelitve Arabskega polotoka.
Ameriški predsednik Carter skuša ponovno organizirati voditeljev Izraela in Egipta v Camp Davidu. Vendar je njegova predvsem v Izraelu naletela na gluha ušesa. Izraelska vlada je u sklenila, da se premier Begin ne bo udeležil trojnega sestanki, tako se ni voljan pogovarjati z egiptovskim premierom Haliloo-i pravljen pa se je sam pogovarjati z ameriškim predsednikom Cart« in sicer o reševanju krize na Bližnjem Vzhodu in o sodelovanj*1 Združenimi državami Amerike in Izraelom. Kaže, da bo Bližnji tudi letos v središču mednarodne politike. j. Košn*
ALPINA
tovarna obutve Žiri Stara vas 23, n. sol.o. TOZD Prodaja Žiri, Stara vas 23, n. ^ g
objavlja prosto delovno opravilo
1. VODENJE TOZD PRODAJA (za določen čas 6 mesecev)
Poleg z zakonom predpisanih pogojev morajo kandidati njevati še naslednje pogoje.
— visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
— aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika
— 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali nih delovnih nalogah v prodaji, od tega najmanj 2 k« slednje pogoje.
viaoka ali viAiH Ki adbrn«1. pravne al. upravne »men
2K v:r;:'":::;r teras.'
I lomplan
K.ndid.ti bodo pi.rm.no obvezni v 10 dneh po opravljeni UMri.
t^ I
i
v
*u
Izdelan program arksističnega izobraževanja
občinski konferenci ZSMS Kranj so za leto 1979 sestavili okviren marksističnega izobraževanja in idejnopolitičnega usposab-članstva ZSMS, ki ga že uresničujejo s seminarji in posveto-l«Xji. V programu so začrtana načela in metode izobraževanja članov vodstev mladinske organizacije in njegova vsebina. Kot končna usposabljanja mladinskih kadrov pa je predvidena politična šola, " )vana za marec.
t*otreba po organizacijski, akcijski kadrovski krepitvi ZSMS kot sub-t_a samoupravnega dogajanja se ločljivo povezuje z vprašanjem sističnega izobraževanja in j nepolitičnega usposabljanja dih. Iz dosedanjih izkušenj na **i področju je razvidno, da se tdi kadri niso izobraževali dovolj 'tematično in celovito ter da ni 'o dovolj plodno in povezano s solistično prakso. Smernice marksističnega izobra-vanja, ki jih je OK ZSMS Kranj 1 varila v skladu s pred tremi leti *Vjetimi načeli dogovora SZDL o *^sničevanju družbenopolitičnega ^braževanja v Sloveniji, nakazujeta ovo metodo in principe dograje-L**ja znanja mladih. V poučevanju izobraževanju mladine naj bi ^dvsem upoštevali načela nazor-^^ti, postopnosti in sistematičnosti,
znanstvenosti in ekonomičnosti, vzgojnosti, povezanosti teorije s prakso s poudarkom na motiviranosti in aktivnosti slušateljev.
Sprašujemo se, kakšna naj bo metoda dela z mladino, da bomo dosegli motiviranost za ustvarjalno spremljanje. Predvsem je treba prekiniti s klasičnim šolskim odnosom fron-talnega pouka in sprejeti demokra-tičnejšo metodo. Program vsebuje več alternativnih metod, za katere naj se predavatelji ali vodje diskusij odločajo glede na velikost skupine, njeno homogenost, interes za temo in predznanje slušateljev. Poudarek je dan skupinskemu delu, teža dejavnosti in ustvarjalnosti pa prenesena s predavatelja na posameznika v skupini, ki z individualnimi prispevki dopolnjujejo ugotovitve o določeni problematiki. Seveda klasičnega predavanja ne moremo kar
Polovičen uspeh
Ocena uresničevanja zakona o združenem delu v občini Tržič
— Ponedeljkova skupna v^ predsedstva občinskega sveta ^Zje sindikatov, komiteja občinske diference ZK in članov komisije za '^ničevanje zakona o združenem Hi, ki deluje pri skupščini občine -iČ. je bila v prvi vrsti namenjena -gledu uresničevanja zakona o i^Liienem delu v tržiški občini.
oročilo, ki ga je podala komisija, »bilo sicer ocenjeno kot premalo '•tfcčeno in razumljivo, pa vendar iz njega in iz politične ocene ^ije. ki jo je pripravil občinski svet sindikatov Tržič, da razbrati **sikaj nerazveseljivega pa tudi udnega. Tako je bilo med Uim rečeno, da akcija za sprejem ioupravnih splošnih aktov ni bila ^Mod zadovoljivo organizirana. ^oČila o uresničevanju zakona o \iženem delu je do tega dne lalo le 29 osnovnih organizcij %e sindikatov. Ni jih bilo iz eljne organizacije Peka in Zlita iz Tria, SGP Gradbinec, iz ^rnpasove gostinske organizacije Ljubelju, iz Zdravstvenega doma, ^oda za kulturo in izobraževanje. ,Asn«vne šole v Križah, Mercatorja fc*reskrbe in iz Kmetijske zadruge
razpravah o novih samouprav
•splošnih aktih je bilo še ved-opaziti preveč forumskega dela. item ko so bili zbori delav-v v večini primerov slabo obi-
skani, delavci se skorajda niso spuščali v razprave, saj je bilo za plodno obravnavo praviloma premalo časa.
Kljub temu pa ne smemo prezreti, da so se izvršni odbori osnovnih organizacij zveze sindikatov skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami vendarle začeli poglabljati v naloge, ki so življenjskega pomena za vse delavce, da torej prehajajo k pravi vsebini dela. Seveda nekje bolj. drugje manj uspešno.
Od sprejetih zaključkov na seji omenimo le najpomembnejše; komisija za pregled samoupravnih splošnih aktov naj bi ostala kot stalna oblika dela zlasti za pomoč organizacijam združenega dela, ki imajo s prilaga jenjem samoupravnih splošnih aktov novemu zakonu posebne težave.
Podobno so se zavzeli za stalno krepitev vloge in metod delovanja sindikalnih skupin, za čimprejšnje razprave o osnutku zakona o svobodni menjavi dela, treba pa bo tudi pregledati pogoje za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela povsod tam. kjer bi bila ustanovitev mogoča. Za konec naj omenimo Se pobudo /a ustanovitev mesta samostojnega pravobranilca samoupravljanja v tržiški občini.
H.J.
Štipendiranje. Usmerjeno izobraževanje in še kaj
Tržič — Jutri, v soboto, bo ob 9. uri dopoldan v sejni dvorani baviljona NOB v Tržiču živahno. Občinska konferenca ZSMS namreč bjipravlja razgovor z vsemi učenci iti študenti v občini o predlogu družbenega dogovora o štipendijski politiki, o predlogu samoupravnega Hporazuma o merilih in kriterijih za dodeljevanje štipendij; o dveh dokumentih torej, ki sta v stopnji osnutka močno vzvalovila šolajočo *nladino v vsej Sloveniji in prav zato je cela vrsta konkretnih pripomb Povzročila oblikovanje novih dokumentov.
Razen tega se mladi nameravajo pogovoriti tudi o osnutku zakona ^ usmerjenem izobraževanju ter se ob tem dogovoriti o organiziranju |«vne razprave v vseh sredinah, kjer mladi živijo in delajo. Problematika usmerjenega izobraževanja je bila v tržiški občini vselej v ospredju razprav, dejstvo pa je, da so mnenja, stališča in pobude Učencev ter študentov bila zelo redka, ker se leti razprav v okviru Mladinske organizacije, SZDL in sindikatov niso udeleževali.
Prav zato namerava ol>činska konferenca ZSMS Tržič *^a razgovoru izpostaviti še nekaj drugih vprašanj. Med njimi izstopa dejavnost Kluba študentov Tržič, ki je že skoraj leto dni prisoten le na Papirju, saj po odhodu prejšnjega vodstva ni bila najdena primerna ^amenjava. A ne, da ni bila prisotna stalna želja razvijati delo kluba; ^%Žava je bila v nepripravljenosti študirajočih mladih TržiČanov, da bi ^oprijeli za delo.
^ Ob tem bo jutri stekla beseda tudi o organiziranosti učencev ter jjtipendistov izobraževalne skupnosti, štipendistov i/, združenih ^redstev ter kadrovskih štipendistov pri organizacijah združenega dela temeljna sredina, v kateri bi morali učenci in študenti delovati. s<> ^novne organizacije ZSMS v krajevnih skupnostih. Deloma mladinski ^rganizaciji to uspeva, a največja bela lisa v občini je Bistrica, ki združuje največ šolajoče mladine, a prave aktivnosti in učinkovitosti ni ^Utiti.
Med vprašanji na jutrišnjem razgovoru v paviljonu NOB b«> tudi Jnladinsko prostovoljno delo. Podatek, da j«- od cele armade slovenskih brigadirjev v lanskem letu bilo le 2<>8 študentov, ne more biti v ponos r^fco mladinski organizaciji kot študentom samim Zato občinska ^onferenca ZSMS Tržič želi v neposrednem razgovoru spoznali vse razloge, ki učencem in študentom onemogočajo udeležbo v »šolah ^moupravijanja«, kot imenujemo mladinske delovne brigade.
-m v
opustiti, pač pa moramo vanj počasi in v vedno večji meri vnašati elemente razprave. V predavanju je potrebno najti pravi trenutek, razgrniti vprašanja in aktivirati slušatelje, da ustvarijo o načetem problemu načelna stališča. Prednost te oblike je v visoki stopnji aktivnosti slušateljev, pomanjkljivost pa, da razprava lahko s težišča uide na nebistvena vprašanja. Za razpravo se lahko odločamo na koncu predavanja in potem plenarno povzamemo glavne zaključke; razprava lahko služi kot uvod v tista predavanja z obširno temo, kjer bi radi izpostavili le določene podteme; kadar pa predavanje samo stopnjuje probleme, ga lahko prekinemo z vmesno razpravo. Možnosti je dovolj, da se konkretna skupina pri obravnavanju konkretne teme odloči za takšno ali drugačno razporeditev dela po fazah.
Metodi izobraževanja je torej v letošnjem gradivu dan velik poudarek. Vsebina izobraževanja pa je sestavljena tako, da se vsi mladinci usposabljajo, hkrati pa utrjujejo temeljne idejne, teoretične in politične osnove samoupravnega razvoja, pri čemer so usmerjeni na razreševanje najaktualnejših nalog svojega delovnega in življenjskega okolja. Mladi naj bi se globlje seznanili z delegatskim sistemom, vlogo mladine v njem, pomenom ljudske obrambe in družbene samozaščite ter načinom samoupravnega in delegatskega obveščanja. Področne konference pa bodo pripravile predavanja in razgovore na specifične teme v skladu s svojo dejavnostjo.
Z raznimi seminarji in posvetovanji za vodstva ZSMS naj bi zagotovili temeljno predznanje za nadaljnje sistematično dograjevanje v okviru politične šole. Predavanje iz temeljev marksizma bo mlade seznanilo z marksistično ideologijo in dialektičnim načinom mišljenja, da bodo lahko v nadaljevanju kritično in ustvarjalno sprejemali znanje iz našega družbenopolitičnega sistema, socialistične etike, vpliva subjektivnih sil na nadaljnji družbeni razvoj itd. Namen tega načina izobraževanja je omogočiti s širšim fondom znanja boljše in bolj poglobljeno delo mladih v ZSMS.
D. Zlebir
Novi člani skupščine
Radovljica - Prejšnji teden so na skupnem zasedanju delegatov dosedanjega mandata in na novo izvoljenih delegatov skupščine krajevne skupnosti Radovljica obravnavali in potrdili poročila o delu sveta in vseh komisij krajevne skupnosti v minulem obdobju od leta 1976 do 1978.
Ker so gradivo že obravnavali januarja in februarja na vseh sed mih uličnih in dveh vaških konferencah Socialistične zveze, kjer je sodelovalo nad .'{.r)0 občanov, skupščina ni imela bistvenih pripomb. Zataknilo se je le pri ugotovitvi, da komunalno gospodarstvo temeljne organizacije združenega dela Radovljica zavlačuje prevzem v upravljanje na novo zgrajenih mrliških vežic od investitorja — sveta krajevne skupnosti. Zaradi tega so delegati sklenili, da morajo krajevne družbenopolitične organizacije čimprej odpraviti dosedanje nesporazume in zagotoviti normalno upravljanje in uporabo novih pokopaliških objektov.
Program krajevne skupnosti, v katerega so vključene tudi akcije samoupravne interesne komunalne skupnosti in nekaterih delovnih organizacij do konca srednjeročnega obdobja 1980, so potrdili. Vendar pa ne tudi finančnega načrta drugih soudeležencev planiranja, ker še niso povsem dogovorjena finančna sredstva. Posebno pomembna je odločitev skupščine, da že letos krajevna skupnost pristopi v sodelovanju s krajevno konferenco SZDI. in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami k izdelavi načrtov izgradnje družbenega centra v Radovljici ter v zvezi s tem tudi k pripravam za razpis novega referenduma o samoprispevku za planirano naložbo.
Za novega predsednika skupščine krajevne skupnosti Radovljica so delegati izvolili Jožeta Ješela, za podpredsednika pa Jaka Sartorija. Za predsednika sveta je bil ponovno izvoljen Jože Reber, za pod p red -sednika Vlado Mat j'ašič.
Udeležba na zasedanju je bila številna, kar je pripisati dobro opravljenim volilnim konferencam v Ulicah in naseljih.
JR
■B BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ
■■■■■■■■ Na podlagi arov obutve. Pet prodajaln je bilo ani na novo odprtih, za letošnje leto pa načrtujejo še sedem novih prodajaln. Prav zaradi velikega izvoza — 50 odstotkov vse prodaje, polovico svojega prodajnega programa odkupijo od partnerjev, s katerimi ima Planika sklenjen sporazum o medsebojnih dohodkovnih odnosih in skupnih rizikih.
Glavna investicija je bila lani aktiviranje nove proizvodne hale za sestavne dele obutve. Investicija je že v prvem letu dala ugodne rezultate, saj znaša akumulacija, merjena z ostankom dohodka v odnosu do celotnega prihodka 8,5 odstotka. Poleg tega so razširili tudi skladišče kemikalij, uredili parkirni prostor pred tovarno in pričeli z izgradnjo večnamenske stavbe ob vratarnici, kjer bodo dobili svoj prostor ambulante, prodajalna trgovske mreže ter služba organizacije z računalnikom. Vse pa je grajeno v večini z lastnimi sredstvi, razen hale za sestavne dele, kjer je bil udeležen tudi bančni kredit.
D. Dolenc
Jeseniška Izolirka pred uresničitvijo sanacijsko investicijskega programa
Jesenice — Tovarna Izolirka je že 1947. leta ustanovila svoj obrat za proizvodnjo mineralne volne, in sicer v neposredni bližini plavžev jeseniške železarne, saj je žlindra osnovna surovina za proizvodnjo tega izdelka. Glede na vse večjo porabo izolacijskih materialov v industriji in gradbeništvu pa potrebe po večjem zaposlovanju v jeseniški občini, so 1965. leta obrat prvič re-
Odbor za MRD v združenem delu Veletrgovina
ZIVIL.A Kranj
TOZD VELEPRODAJA
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. SKLADIŠČNEGA DELAVCA (več delavcev)
2. VOZNIKA VILIČARJA (1 delavec) 3 KOMISIONARJA (1 delavec)
Pogoji:
1. — osemletka, 1 mesec delovnih izkušenj, poskusni rok 30 dni
2. — osemletka ter opravljen tečaj za voznika viličarja, 6 me-
secev delovnih izkušenj, poskusni rok 30 dni
3. — šola za prodajalce, 1 leto delovnih izkušenj, poskusni rok
60 dni
Za vsa prosta dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba Veletrgovina ŽIVILA Kranj, Cesta JLA 6/1 V., 15 dni po objavi.
Zbor delavcev v združenem delu
Veletrgovina
ŽIVILA Kranj
TOZD TRGOVINA Bled
na podlagi sklepa objavlja naslednja prosta dela in naloge
1. MESARJA SEKAČA
Pogoji:
1. — poklicna živilska šola, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom za področje Radovljice.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba Veletrgovina ŽIVILA Kranj, Cesta JLA 6/IV., 15 dni po objavi.
konstruirali. S tem so zagotovili večjo izbiro in kvaliteto proizvodov ter povečali ekonomičnost poslovanja. Ker pa se Izoliika s takratno tehnologijo ni mogla prilagajati nadaljnjemu razvoju industrije in spremenjenim potrebam tržišča, so se 1970. leta njeni delavci odločili za ponovno rekonstrukcijo, s katero naj bi pridobili sodobno tehnologijo in možnost proizvajanja končnih izdelkov iz mineralne volne. Te obnove pa niso mogli izpeljati do konca, ker je prišlo do težav pri sodelovanju s tujimi partnerji. Tako so njihovi načrti za povečanje produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja ter zadovoljevanje tržišča s potrebnimi materiali kljub vloženim 4.368.(MM) dinarjem ostali neuresničeni.
Zaradi poslovanja na robu rentabilnosti so v jeseniški temeljni organizaciji Izolirke 1976. leta pripravili vso potrebno dokumentacijo za sanacijo proizvodnje mineralne volne, s katero so predvideli dokončati že pred leti začeto rekonstrukcijo. Tokrat se je zataknilo pri soglasju za lokacijsko dovoljenje, saj železarna, kjer so prostori Izolirke, rabi zemljišče za uresničitev lastnih razvojnih načrtov. Glede na to so bili v Izolirki prisiljeni poiskati nove prostore.
Tako so 1977. leta pripravili nov sanacijsko investicijski načrt, ki je razen modernizacije proizvodnje zajel tudi selitev tovarne na H rušico. Uresničitev sanacije se je zaradi usklajevalnih postopkov med Ter-miko, I/.olirko, republiško gospodarsko zbornico in Ljubljansko banko ponovno zavlekla za vse leto. To pa je razmere v temeljni organizaciji Izolirke na Jesenicah, ki zaposluje 83 delavcev, zaostrilo do skrajnosti, saj je rezultat poslovanja v lanskem letu še bolj neugoden kot v pretek losti
Uresničitev sanacijsko investicijskega programa |e. kot k;ize. zdaj pred vrati. Zeleno luč za začetak investicije, katere predračunska vrednost znaša 104 milijone dinarjev, so na sejah vseh zborov jeseniške občinske skupščine minuli teden de legati prižgali s potrditvijo načrta Izolirke Ob tem 80 poudarili da mora ta jeseniška temeljna organizacija poskrbeti za takojšnji začetek investicijskih del, pia\ t&ko pa za gotoviti, da bodo vse naloge izpolnili s polno odgovornost jo. ., . ...
Obveznost
do republiškega plani
Največje kranjske investicije v Iskri, Savi Kmetijsko živilskem kombinatu nimajo občinskega, temveč tudi republiški in zveZ pomen in so zato tudi del republiškem razvojnega plana, kar odgovornost invesi torjev še povečuje — Občinska skupšči bo razpravljala o vseh pomembnejših m
ganjih
KRANJ - Združeno delo kranjske občine si je za leto zadalo odgovorne naloge nadoknaditi tisto, kar je občina teklih letih zamudila. Katera so ta področja, je pokazala «_ uresničevanja srednjeročnega plana v prvih treh letih, ki površen pregled številk in ugotovitev, temveč predvsem binska opredelitev do razvoja določenih področij gospoda ga življenja. Ocena prvih treh let daje tudi pečat letošnji luciji, ki je bila sprejeta odgovorno po vsestranski
razpravi. Resolucija ne našteva ukrepov in odločitev na i_
Nekatere letošnje naloge so tako celovite, da bo od njihov uresničevanja v marsičem odvisen prihodnji položaj kranji ga združenega dela, delovnih ljudi in občanov.
Investicije v Iskri, Savi in deloma tudi v Kmetiji,, skem kombinatu niso pomembne le za omenjene orgai združenega dela, temveč bo od njih v marsičem odvisno če vanje srednjeročnega programa razvoja republike in u. deracije. Zato o investicijah ne bo govora le na samouprat organih združenega dela in v drugih gospodarskih zdru temveč gre za pozitivno novost — o vseh pomembnejših njih bo razpravljala tudi delegatska občinske skupščine ganja osvetlila s stališča družbenih dejavnosti, a« politike, politike zaposlovanja in potreb po dodatnih spi jočih dejavnostih in objektih. Tak način je p©nw_ prispevek k družbenemupotrjevanju in ocenjevanju investicij
Letošnje kranjske investicije dosegajo precejšnje o dinarjev. Sava se loteva povečave mešalnice, modei_ proizvodnje prevleke valjev in transportnih trakov ter cevi. Sava bo sodelovala pri investicijah v Rumi in v p, torju Ljubljana, sestavljena organizacija Save pa se loteva vlaganj v proizvodnjo jeklenega korda. Sava bo pi Ijena tudi za distribucijo plina. Tudi Iskra Elektromehanika! je odločila za pomembna vlaganja. Gre za razvoj telekomi cij, za povečanje zmogljivosti pri računalništvu in za nov« električnem ročnemorodju.stikalni in merilni tehniki ter ni elektroniki. Manjšega obsega, vendar prav tako poi so investicije v Exotermu, I kosu, I biju, TeketL, Alpetouru in obratu Jelovice v Preddvoru. Pohvaliti velja < čitev kolektivov, da več vlagajo v opremo in sodobno gijo, kar omogoča produktivna delovna mesta.
V občinskem in republiškem planu so zapisane tndi „ cije v kmetijstvu in živilski industriji. Na obnovo čaka" KZK v H rastju, napovedan pa je začetek gradnje nove medtem ko je bila gradnja tovarne mazave margarine lani. Mleka je vedno več in sedanje zmogljivosti predelom obratov so že zdavnaj presežene. Ce ne bomo hitro ukrep utegne obetavna mlečna proizvodnja prav zaradi ozkega predelovalnih obratih zmanjšati.
J- K<
Ze nekaj let potekajo dela za na peljavo visokonapetostnega omrežja, ki nosi ime elektrotehničnega ge nija Nikole Tesle. S tem 400- in 110-kilovoltnim omrežjem bomo v naši državi povezali med seboj energetske vire hkrati s potrošniškim nizkonapetostnim omrežjem, kar bo pravzaprav osnova za boljšo energetsko izrabo in možnost nenehnega prelivanja energije iz kraja v kraj glede na pot rebe
Sedaj gradijo drugo stopnjo visokonapetostnega omrežja Nikola Tesla Program zajema tudi zaščito daljnovodov m transformatorjev,
ločeno od lega pa profesionalne me
ti hi i kt- oziroma registratorj« električne energije - statični- števce. Oboje DO pO pogodbi priskrbela
Iskra
Osrednja konzorcnaka ponudba le
slonela na kooperaciji Iskre s šved
sko firmo AS K A iz Vaatrass Slednja
bo izdelala distančne rele|e, Iskra pa bo i svojo opremo kompletirala vse
sestavne dele v omarah, ki predstav
Ijhjo celol no zaščito Iskrili delež bo
izdelal TOZD TELA v ljubljanski delovni organizaciji tV tomatika.
>*al
JUGEL izbral Is
Skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva v Beogradu ki* žuje elektrogospodarstvo vseh republik, je nedavno razpisala* narodno licitacijo za opremo kompletne zr ščite vodov in transfr* torjev, hkrati pa tudi za naprave, s katerimi bodo meli in remno*tjo programiranja
Foto M K ral i
^
GORENJSKI MUZEJ KRANJ
V mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Oolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesavski dolini.
V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše in v galeriji v Tavčarjevi 43 je odprta razstava Slovenci v predmarčni dobi in revoluciji 1848, ki sta jo pripravila Narodni muzej in Arhiv SR Slovenije v Ljubljani. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava ČLOVEK SKOZI OBJEKTIV ETNOLOGA, ki sta jo pripravila Posavski muzej v Brežicah in Slovensko etnološko društvo. V stebriščni dvorani Mestne hiše si lahko ogledate razstavo Kranj v arheološki literaturi. V Mali galeriji Mestne KiSe je odprta I. prodajna razstava fotografije.
V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji.
Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen v ponedeljek in »ledeljo popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove Origade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosred-**jeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z Etnološkim gradivom.
CVRCEK ZA PEČJO
Adergas - Igralci dramske sekcije KUD Velesovo se bodo v letošnji Sezoni predstavili z igro v treh dejanjih C vrček za pečjo, uprizorjeno po r-omanu znanega angleškega pisatelja Charlesa Dickensa. Na domačem odru, ki so ga opremili tudi z novimi kulisami in zavesami, bodo zaigrali Jutri ob 19. uri in v nedeljo ob 15. uri. V posameznih vlogah bodo Nastopili: Dane Selan, Erika Pestar. Janez Selan, Silva Kesnar, Sando Kne, Jože Murnik. Milena Brezar in Marta Jenko
Za naslednjo nedeljo pripravljajo kulturni program v počastitev Praznika dneva žena. S Sire
NASTOP PIHALNEGA ORKESTRA
Skofja Loka - Pihalni orkester iz Škofje Loke se bo s samostojnim letnim koncertom predstavil v petek, 2. marca, ob 20. uri v večnamenskem prostoru Osnovne šole Peter Kavčič v Podlubniku. Koncert Je orkester nameraval izvesti v počastitev slovenskega kulturnega braznika, vendar je bil zaradi žalovanja odložen.
^tesbeni šoli na Jesenicah in v Radovljici že dalj časa uspešno plujeta. V okviru skupnih prizadevanj sta 23. februarja pripravili **lo uspešen nastop svojih gojencev v glasbeni šoli na Jesenicah. ^
ČLOVEK, TEHNIKA, KULTURA IN DELO
^ Kranj - V torek, 6. marca, ob 11. uri bo v Visoki šoli za organizacijo S*fa v Kranju predaval dr. Avguštin Lah ^edavanje k ..m« nas .v Vlovek, tehnika kultura in delo, bo v veliki predavalm na Kulr. eu ^ (nasproti zdravstvenega doma). Dr. Avgustu Lah.razen tega ^nutne► razstavlja svoja likovna dela v prostorih sole na I oms.cev.
SEMINAR ZA ZBOROVSKE DIRIGENTE
* Liubliana - V osnovni šoli Ledina se bo danes popoldne začel StrKeS!!."« zborovske dirigente, ki ga pripravlja Zveza kulturnih
***anizacij Slovenije in bo trajal dobra dva dneva. ^mkovnjol;
& Na seminarju bodo predavali ugledni domač. ... tuj .M »»k oimjaki Sminaristi, naši najboljši zborovodje bodo to pot poslušal.
Odavanja na temo Sodobna zborovska glasba. ^ j
PRAŠIČKOV KONCERT
^ KRANJ - Zakaj bi se cele tri mesece učili za en samcat koncert v ?\m*£*o\i, so menili učenci klavirskega oddelka in njihova uč.telpca O^nina Pogačnik, ter se podali s Praš.čkov.m ^ncertom PV^vmh C^ah kranjske občine. S tem »o ustvaril, prisrčen, a žal redek st.k z
^^nci osnovnih šol. _ . .. _1u_' L ».itrni nrma
Ifc Prašičkov koncert si je Jasmina Pogačn.k sposodila v knjigi pravic S^^MakarovK Nato je izbrala še glasbo, primerno znanju kSZ-a. ? MSKarovic. J. . i,eHe(jj|0 Nastop devetih malih
fcj t»jih učencev in jo domiselno vpletla y oeseoiio. 1 " » Siistov so povsod lepo sprejeli. - H J (Foto: r Perdan)
Po reviji odraslih pevskih zborov kranjske občine
Vokalna ustvarjalnost je živa, obsežna in bogata
Kranj — Kakor je ob letu navada, so se odrasli pevski zbori, ki bogatijo in pes tri jo glasbeno dejavnost v Kranju in okolici, zbrali na reviji, da pregledajo letno bero in drug drugemu predstavijo dosežene rezultate. Revija je potekala v treh koncertnih večerih in je skupaj na njej nastopilo šestnajst oktetov, moških in mešanih zborov. Iz različnih vzrokov pa na reviji ni sodelovalo še šest sicer redno ali občasno delujočih pevskih skupin.
Za razliko od prejšnjih let je letošnjo revijo spremljala strokovna komisija glasbenega centra kulturne skupnosti. Njen namen je bil kritično premotriti programsko us-
meritev pevskih zborov in oceniti doseženo izvajalsko kvaliteto. Komisiji je predsedoval Janko Slim-šek, član komisije za odrasle pevske zbore pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, izmenoma pa so v njej sodelovali še Matevž Fabijan, Peter Lipar in Milko Škoberne. Po vsakem koncertu je komisija pripravila posvetovanje z dirigenti in umetniškimi vodji sodelujočih ansamblov. Na njem je razgrnila svoje ugotovitve in priporočila ukrepe za premagovanje težav in pomanjkljivosti.
Vsi sodelujoči so se za nastop na reviji zelo dobro pripravili v vseh pogledih. Taka usmeritev je pravilna, saj naj bi revija postala eden od
Kultura v Šenčurju
Šenčur - Člani DPD Svoboda Šenčur so se sredi februarja zbrali na svojem rednem občnem zboru, kjer so se pogovorili o minulem in bodočem delu ter o težavah, ki jih imajo. Izvolili so tudi nov izvršni in nadzorni odbor društva.
Ugotovili so, da se v zadnjem času v kulturno društvo premalo vključujejo mladi. Le-te bi morala »posredovati« osnovna organizacija ZSMS, katere kolektivni član je tudi DPD Svoboda. Odločili so se tudi, da mora v prihodnje pri oblikovanju kulturne politike v krajevne skupnosti v večji meri sodelovati SZDL oziroma vsi krajan;.
Delo DPD Svoboda Šenčur je razdeljeno po sekcijah in je najbolj bogato na ustvarjalnem področju.
Pred srečanjem malih vokalnih skupin
Velenje — Male vokalne skupine Slovenije so doslej trikrat prinesle bogastvo in žlahtnino narodne in umetne pesmi Prvikrat so se male vokalne skupine Slovenije in iz zamejstva zbrale 1975. leta v Črni na Koroškem, geslo tega srečanja pa je bilo: Kdor poje, v srcu hudo ne misli. Drugo srečanje je bilo v Mo-ravcih, tretje pa lani v Velenju.
Ker male vokalne skupine še niso imele določenega kraja za vsakoletno srečanje, je prevzel organizacijo srečanj Radio Velenje, ki na ta način želi prispevati k ohranjanju slovenske narodne in umetne pesmi kot tudi k spodbujanju novih malih vokalnih skupin.
Letošnje četrto srečanje bo v Velenju 16. marca. Prijave malih vokalnih skupin (3 do 7 pevcev oziroma pevk) sprejema do 5. marca Kadio Velenje. Hkrati s prijavo morajo skupine sporočiti naslove petih skladb, s katerimi želijo nastopati na srečanju, posebna žirija pa bo izbrala za nastop dve skladbi.
Repertoar Prešernovega gledališča Kranj
PETEK,
2.3. 1979, ob 17. uri - PREMIERA S. Makarovič: »SAPRAMI-ŠKA«. Izvaja mladinska skupina PG Kranj
PONEDELJEK,
5. 3. 1979. ob 15.30 P. Kozak: »AFERA«. Zaključena predstava za o. š. Lucijan Seljak.
TOREK,
6. 3. 1979. ob 10.30 P. Kozak: »AFERA«. Zaključena predstava za o. š. Stane Žagar.
6. 3 1979, ob 19.30 P Kozak: »AFERA«, Zaključena predstava
za Ekonomsko
dom.
šolo in Dijaški
SREDA,
7. 3. 1979, ob 16. uri P. Kozak: »AFERA«. Zaključena predstava za Tekstilno šolo.
ČETRTEK,
8.3.1979, ob 18. uri P, Kozak: »AFERA«. Gostovanje v IZOLI.
PETEK,
9.3.1979, ob 16. uri P.Kozak: »AFERA«. Zaključena predstava za o. š. France Prešeren.
Med najaktivnejšimi je vsekakor Senčurska literarna skupina, ki jo sestavljajo avtorji iz cele Slovenije. Imajo redne mesečne pogovore, občasno pa pripravijo tudi literarne večere po različnih krajih. Če bodo imeli dovolj denarja, nameravajo proti koncu leta izdati literarno zbirko. Dramske uprizoritve zaradi nepredvidenih težav tudi letošnjo zimo niso postavili na oder. Igralci pa jo že študirajo in bo premiera verjetno jeseni.
Ze nekaj časa pa v Šenčurju ne obstaja več Šenčurski oktet. Tudi v tej smeri bodo poskusili nekaj ukreniti in po možnosti ustanoviti podoben oktet ali zbor. Veliko pevcev iz Šenčurja poje pri drugih skupinah v kranjski občini. Reci-tatorji in drugi člani redno sodelujejo pri proslavah ob republiških, državnih in krajevnih praznikih. Ze četrtič pa so pri DPD Svoboda Šenčur pripravili festival pevcev amaterjev Glas jeseni 78.
Šenčursko kulturo že nekaj let tare še ena velika težava. To so premajhni prostori podružnične knjižnice, saj mora knjižničarka zlagati nove knjige kar po tleh. Predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij in Osrednje knjižnice kljub naporom primernih prostorov še niso uspeli dobiti. V novi knjižnici je predvidena tudi čitalnica, ki bi bila primerna za bralne. literarne in podobne večere.
F. Erzin
Novo v kinu
Onkraj polnoči je izjemno doživeto uprizorjena drama, trajajoča skoraj tru ure, ki pa bodo gledalcem zagotovo hitro miile. Film je ameriški in pripoveduje o mladi Francozinji Noelle in ameriškem pilotu Lar-ryju, ki se spoznata med vojno. Ljubezen je kratka; Larrv mora drugam in dekle hitro pozabi. Ko se čez leta spet srečata, je on oženjen, trna pa na vrhuncu
filmske slave. Srečanje ni bilo slučajno. Noelle je več let načrtovala svoje maščevanje . . .
Ftrtomodel Chris postane nehote žrtev užaljenega človeka, ki jo posili. Sodišče ravna tipično za take primere; dekle je zapeljevali) in moški ostane nedolžen. Ko pa isti človek /)t>sili še Chri-sino sestro, je mera polna. Chris ga ustreli. Tokrat je pravica vendarle na njeni strani. Taka je zgodba v ameriški kriminalki Rdečilo za ustnice.
Tudi tretji film na kranjskem širokem platnu je prišel iz ZDA in snn> si ga pred časom že lahko ogleda/i. To je Pt>slednji Man-dingo in pripoveduje o življenju črnih sužnjev na nekdanjih bogatih plantažah izkoriščeval-skih belih gitspodarjev. Film je izjemen, v nekaterih prizorih kar preveč realističen.
Kaže. da imamo Kranjčani tokrat srečo s filmi. Tudi četrti, angleški vohunski Noč orlov, je soliden izdelek. Posega v čas druge svetitvne vojne, ko so Nemci načrtovali ugrabitev Win-stona Churchila.
H. J.
programskih in izvajalskih vrhuncev delovanja vsake skupine v tekoči sezoni.
Skupine zvenijo ubrano in blago-zvočno, brez kritičnih odstopanj. Zvok je pri večini zborov še vedno preveč odvisen od naravnih dispozicij ali fizioloških omejitev posameznih pevcev, premalo pozornosti pa posvečajo tehničnemu delu, oblikovanju enotnega zvena posamezne glasovne skupine in celotnega ansambla.
Za izvedbo skladbe je bistveno pravilno uresničevanje vseh zahtev, ki jih je pred pevce postavil skladatelj. V to so vsi vložili izjemne napore, a se kljub temu niso mogli izogniti manjšim odstopanjem. Intonacija in z njo povezana harmon-ska podoba glasbenega dela sta včasih malo zašepali — deloma tudi zaradi fizioloških omejitev — na oba elementa pa v bistveni meri vpliva tudi omenjeno izenačevanje zvoka posamezne glasovne skupine. Tempi izvajanja so bili le mestoma prehitri ali prehlastni, z manjšimni napakami ritma so povezana tudi vprašanja skupne izgovorjave. Sorazmerno najmanj je bilo izkoriščeno področje dinamike, saj bi z izrabo vseh možnosti od pianissima do fortissima lahko še krepkeje podčrtali dramatična mesta v besedilu. Interpretaciji bo treba posvetiti večjo pozornost, kajti idealno skladje in ravnovesje pravilno izvedenih elementov glasbenega upodabljanja lahko omogočita sugestivno izvedbo skladateljevega in pesnikovega sporočila.
Glasbena doživetja treh večerov pevske revije odraslih zborov dokazujejo, da je vokalna ustvarjalnost pri nas živa, obsežna in bogata. Posebej razveseljivo je nastajanje novih zborov in oživitev skupin, ki so pred časom uspešno izpolnjevale svoje pevsko poslanstvo. Pričakovan uspeh sta dosegla zbora, ki svojo kvaliteto dokazujeta z odličji iz Maribora, osrednjega slovenskega tekmovanja odraslih pevskih zborov. Prijetno pa so presenetile zlasti manjše skupine, ki dostikrat pri svojem delu premagujejo izjemne napore. Veliko si lahko obetamo v prihodnje od absolventov zborovodske šole, ki bodo lahko pripomogli k še večjemu strokovnemu dvigu dejavnosti, ključno vprašanje pa so prizadevanja za ustvarjanje in oblikovanje takšnega kulturnega ozračja, ki bo glasbeni dejavnosti omogočalo br-stenje, rast in uspehe, ki bodo segli tudi iz ožjih meja.
Marko Stuoen
Premiera Sapramiške
Kranj — Danes popoldne ob 17. uri Prešernovo gledališče uprizarja svojo peto letošnjo premiero. V tej gledališki sezoni je kranjsko gledališče začelo ponovno z gledališko vzgojo šolske mladine. Rezultat tega dela je uprizoritev Sapramiške. Avtorica Svetlana Makarovič je svoje prozno pravljično delo sama dramatizirala. Na Tednu slovenske drame smo jo že videli v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice.
Domača uprizoritev je z igralci Mojco Merlak, Liljano Gantar, Vesno Jevnikar, Dunjo Jekovec, Bri-gito Urbane, Alenko Hain, Marjo Vehovec, Milanom Štefetom, Romano Šifrer in Anito Vetrnik — vsi so učenci kranjske gimnazije — pripravil režiser Lojze Domajnko. Scena je delo Saša Kumpa, glasbo je prispeval Milan Dekleva, gib Andreja Gjud, kostume pa so oblikovali učenci tretjega letnika šole za oblikovanje pod mentorstvom Vide Zupan. Pri glasbenem delu predstave sodelujejo učenci kranjske glasbene šole Alenka Jan, Tea Ku-kec, Mojca Likozar, Damjana Govc.
M.L.
V spomin Edvarda Kardelja
Na zadnji seji Sveta za ohranjanje in razvijanje tradicij NOB in spomeniško varstvo pri Občinski konferenci SZDL Kranj je bil dan predlog, da bi v Kranju pripravili razstavo fotografij in del v spomin pokojnega tovariša Kardelja. Svet je menil, da je ob vseh obiskih tovariša Kardelja na Gorenjskem nastalo ogromno slikovnega gradiva, iz katerega bi bilo mogoče pripraviti obsežno in zanimivo razstavo fotografij, ki naj bi bila potujoča in bi obiskala vse večje gorenjske kraje. Za pripravo razstave je zadolžen Gorenjski muezj v Kranju.
D. D.
G LAS 6.STRAN
PETEK. 2. MARCA II
Odplake uničujejo
Prizadevanja radovljiške vodnogospodarske in komunalne inšpekcije za čist zrak, okolje, predvsem pa za boljše zdravje blejskega jezera — Čistilne naprave v Sukno Zapuže ter Iskro Lipnica — Kanalizacija hudo dotrajana
Radovljica - Radovljiška vodnogospodarska in komunalna inšpekcija si stalno prizadeva, da bi povsod v občini čimprej uredili dotrajano kanalizacijo, namestili čistilne naprave povsod tam, kjer je proizvodnja nevarna in škodljiva za okolico ter odpravili divja smetišča. Se posebne pozornosti pa je deležno Blejsko jezero, ki se duši v številnih odplakah.
v sukno Čistilno
NAPRAVO
Inšpekcija je sklenila, da mora samoupravna komunalna skupnost občine urediti kanalizacije v Bohinju, v Gorjah, na Bledu, v Lescah in v Begunjah. Za najnujnejši del Bohinjske Bistrice so že izdelali tehnično dokumentacijo, dela pa se bodo končala predvidoma do konca letošnjega leta. Del kanalizacije Gorje so dokončali in uredili že lani decembra, ko so začeli z deli na kanalizaciji, ki vodi iz smeri naselja Podhom proti Bledu. Lani so uredili kanalizaciji za Hraše in Hlebce, zaenkrat s ponikanjem, medtem ko bosta obe spojeni z lesko kanalizacijo, od tod pa s centralno čistilno napravo pod Radovljico, ki naj bi bila zgrajena v naslednjem srednjeročnem obdobju. Primarna kanalizacija iz Begunj je bila zgrajena do Nove vasi mimo naselja Vrbnje, kjer je bil zgrajen začasni vsedalnik. Od tu bo kanalizacija speljana v čistilno napravo v Radovljici.
Problem onesnaževanja postaja vedno bolj pereč. Tako bo tovarna Sukno Zapuže morala pridobiti vso dokumentacijo za čistilno napravo barvarne. Kemična tovarna Pod-nart je zgradila čistilno napravo za odplake in bo kmalu začela obratovati. Tovarna električnih mehanizmov Iskra Lipnica mora preurediti svojo čistilno napravo, tovarna vi-lakov Plamen pa mora urediti tlak v hali, ker so ugotovili, da tla niso dovolj zaščitena proti pronicanju olj in oljnih emulzij.
kanalizacija V jezero
Inšpektorji so se tudi temeljito zavzeli za sanacijo Blejskega jezera. Interesna skupnost za izgradnjo rekreacijske in turistične infrastrukture na Bledu bo morala poskrbeti, da se spelje čista voda iz drsališča — zdaj je speljana v kanalizacijo — v Blejsko jezero. Vodnogospodarsko podjetje Kranj je že uredilo revizijske jaške pod gradom. Zavod za turizem Bled je moral preprečiti odtok fekalnih voda iz ponikovalnice v kampu Zaka, vendar še vedno nekaj umazanije odteka v jezero.
Komunalno gospodarstvo Bled je moralo ugotoviti, kje prihaja do tega, da odtekajo odplake v jezero, delovna organizacija je morala tudi temeljito pregledati in očistiti vse kanalizacijske naprave in jaške. Ugotovili so, da je stik z jezersko vodo pod hotelom Toplice in je tako komunala Bled okvaro takoj popravila. Pri številnih inšpekcijskih pregledih na Bledu so se zavzeli tudi za odpravo drugih pomanjkljivosti pri onesnaževalcih jezerske vode. Ugotovili so, da večina parkirnih prostorov nima primernega odvajanja meteorne vode; da se mora živinorejski obrat nujno obnoviti; k izboljšavi jezerske vode pa bo nedvomno prispevala nova kanalizacija na Kidričevi ulici s priključom na kolodvorski kanalizacijski kolektor ter še več drugih ukrepov v blejski kotlini.
Tako so inšpektorji strnili svoje ugotovitve v več predlogov. Vsekakor bo treba pospešiti gradnjo kanalizacij na Bledu, odmakniti parkirne prostore od jezerske obale — posebno Ceste svobode pod Festivalno dvorano — speljati zdravo vodo iz drsališča in termalno vodo iz Toplic v jezero, preusmeriti vodo iz potoka Mišce v potok Rečico, v potok Mišco pa speljati zdravo vodo iz sanacijskega voda ter temeljito rekonstruirati živinorejski obrat na Rečici ali pa zanj dobiti drugo lokacijo.
D. Sedej
Velika škoda
Izvršilni odbor območne vodne skupnosti za Gorenjsko ocenil škodo na vodnogospodar skih objektih in menil, da bo treba za sanacijo uporabiti tudi denar Zveze vodnih skupnosti Slovenije
Kranj — Izvršilni odbor Območne vodne skupnosti za Gorenjsko je obravnaval in ocenil škodo, ki so jo povzročile podivjane vode na vodnogospodarskih objektih in obrežjih. Glavni podatki o škodi so sicer zbrani, vendar je izvršilni odbor menil, da je treba oblikovati natančnejše poročilo in se odločiti za vrstni red sanacijskih del. Naloga mora biti uresničena do prve naslednje seje izvršilnega odbora, ki bo predvidoma v začetku marca. Vodnogospodarsko podjetje in Podjetje za urejanje hudournikov morata medtem pripraviti rebalans plana vzdrževalnih del in se odločiti za vrstni red investicij v vodnogospodarske objekte. Rebalans plana bo še ta mesec obravnavala skupščina območne vodne skupnosti za Gorenjsko. V večini primerov so poškodbe takšne, da ne dovoljujejo odlašanja pri sanaciji. V akcijo se morajo vključiti tudi štabi za civilno zaščito, hkrati pa se je treba odločiti za najprimernejše oblike sodelovanja med vodarji, gozdarji in republiško skupnostjo za ceste, kar še posebej velja za območje Kokre in Jezerskega.
Vodna ujma je povzročila veliko škodo. Samo za najnujnejša sanacijska dela, ki bi preprečila nadaljnjo škodo, je potrebnih 25 milijonov dinarjev. Toliko pa imata Vodnogospodarsko podjetje in Podjetje za urejanje hudournikov letos na voljo za vsa vzdrževalna dela na vodotokih in hudournikih. Za trajnejšo sanacijo pa bo potrebnega še najmanj toliko denarja. Kje ga najti, še ni znano. Vendar je treba poškodbe čim prej zakrpati, sicer utegne biti škoda še večja.
Izvršilni odbor območne vodne skupnosti za Gorenjsko se je zato odločil seznaniti z nastalim položajem tudi izvršilni odbor Zveze vodnih skupnosti Slovenije, ki naj sklepa o pomoči iz združenih sredstev Zveze vodnih skupnosti Slovenije. Predvsem pa Gorenjci predlagajo, da mora republiška zveza v prihodnjem srednjeročnem obdobju prevzeti del skrbi za objekte, ki niso le gorenjskega, temveč širšega republiškega pomena. J. Košnjek
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
— z n. sol. o.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
objavlja na podlagi sklepa Komisije
za delovna razmerja naslednja prosta dela
oziroma naloge za nedoločen čas:
ORGANIZIRANJE IN PROGRAMIRANJE OBDELAV NA RAČUNALNIKU
Poleg splošnih se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: — ekonomist, poznavanje osnov AOP in programiranje, tečaji za uporabo računalnika, pasivno znanje angleškega jezika, 1 leto delovnih izkušenj na področju AOP
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, C. JLA 2, v 15 dneh od objave.
Srečanje člane marksisti č nit krožkov
Tržič - Občinski center »L sističnih krožkov pri občinsk £ ferenci ZSMS Tržič je v sohe-:: februarja, v Podljubelju orgiof delovno srečanje članov marks? nih krožkov. Razen njih » srečanja udeležili tudi člani \& tistih osnovnih organizacij, ki kov še nimajo.
Na srečanju so poslušali p« vanja o komunalnem sasteff. Jugoslaviji s poudarkom na vkf pomenu krajevne skupnosti, i1 nomskih, političnih, zgodovin* teoretičnih vidikih razvoja družbe ter o evrokomunizm« jugoslovanski samoupravni *f kraciji. Beseda je tekla tudi o* mladih v našem družbenopohtJfr sistemu in o nalogah marksiat krožkov. Poudarjeno je bi*, bodo marksistični krožki res M akcijska jedra osnovnih orgu* ZSMS, kjer je treba razprop konkretnih vprašanjih, ki današnjo mladino. j£
Pastirske k< propadaj«
Jesenice — Razdrobijo
tijskih parcel na območju občine resno onemogoča **y,. in rentabilnejšo proizvodna stvo, ki ima povrh vsega rt majhen delež v gospodaren Razen tega so težave v številni nepokošeni travni vsem košenice v strmejših predeli v ravnini pa so prune*C delani. V okviru svojih kmetijsko zemljiška skupi«, puje zemljišča, ki jih nudijo' občani, ki se ne ukvarjajo tijstvom.
Pašne skupnosti, ki so u ne in delujejo na območju se skupaj s strokovno komi tijsko zemljiške skupnosti odločile urejati pašnike ter obnavljati objekte v p,, vedno pa je dovolj planin* v zadnjem času izkorni ovac. Pastirske koče in „ na teh planinah pa proi se bodo morali v prihodnje] /a to, da bi jih na novo usi zaščitili.
Ml PA NISMO SE UKLONILI
MILKA ŠMID
Nekako pet let je od tega, ko sem jo spoznala. V Alplesu v Železnikih. Sekretar podjetja je bila še takrat. Poletje je bilo, kolektivni dopust in mirno sva se lahko sprehodili po tovarni. Pripovedovala je o tem velikem razvoju in načrtih tovarne. Kako se je vse začelo tam doli ob vodi pri starih žagah in sodarnah, ki so se združevale v zadruge že pred vojno... O kraju danes, ki je ves vzcvetel, o prvi stolpnici na Kresu, o tem da bi radi Železnikarji svoje kopališče. Vse to že imajo danes in še več ...
Tako mlada se mi je zdela takrat, da ji ne bi prisodila, da bo čez nekaj let že lahko dobivala pokojnino. Morda zaradi poletja, morda zaradi čudovitega miru, ki ga izžareva . . . Vendar je prišel ta čas in počasi, zdaje po novem letu, bo predala posle. Sekretarske je že. Sedemnajst let jih je opravljala, zdaj nazadnje pa je Še referent za stanovanjske zadeve in družbeno samozaščito v podjetju. Enkrat se pride, enkrat se gre, pravijo ljudje. Toda takole po dobrih tridesetih letih <*diti, ko si pustil v kolektivu praktično vso svojo mladost, vse moči, je težko.
Za spoznanje utrujena se mi zdi, ko mi danes pripoveduje o prehojeni poti.
Tule, na Češnjici so bili doma. Oče Franc Polajnar je bil Žagar, predvojni aktivist in hotel je organizirati lesne delavce v dolini, gozdarje in furmane, da bi se dogovorili in kapitalistom postavili pametno ceno za svoje delo, da jih ne bi tako odirali. Pa so najprej bili za to, potem so se pa zbali in šlo je po starem. Šestintridesetega jim je oče umrl. Po svetu so morali. Kdor v dolini ni imel kmetije, je moral po svetu. Tako je bilo Milko je potegnilo med tekstilne statve v Kranj in ko je zapokalo takrat ob novem letu gori v Dražgošah, so Polajnarjevi otroci vedeli, kje je njihovo mesto. Vse štiri brate je imela v partizanih. Najmlajši je, star komaj osemnajst let, padel pri Za-gradcu . ..
Milka se je v Kranju povezala v svojo trojko in sodelovala v sabotažnih akcijah, dokler . . . Oktobra 1944 so Nemci razobesili po Kranju lepake z mastnimi črnimi napisi: Kdo so divje zveri na Gorenjskem? Navajali so, da so to banditi, ki so pobili tega in tega na Jamniku, na Jesenicah itd. Kranjski aktivisti pa so jim hitro odgovorili s svojimi letaki, kdo so prave divje zveri na Gorenjskem. Tri trojke so takrat raznašale te letake po Kranju. Milka in sodelavka sta imeli teren od Stare pošte, po Gregorčičevi, mimo nove šole in proti Zlatemu polju. Prišli sta le do Finka. Pol cekarja letakov sta Še imeli za raztrosit, letakov, ki so pripovedovali, da je zver na Gorenjskem Aman, pa ta in ta . . . Ce bi stekli, bi ju pobili streli, tako pa sta obstali kot vkovani. Našli so. Prav temu banditu Amanu sta prišli v roke. Nič ni pomagal izgovor, da so jima cekar nekje zamenjali, znašli sta so v Begunjah in Mil ka potem še v Ravensbrticku. Njena ta boriščna številka je bila zelo visoka: 95.228. Nikoli je ne bo pozabila.
»Takega tovarištva, kot sem ga doži vela med tovarišicami v Kavciishriic ku. pa ne bom nikoli več. Pa ne samo s Slo venkami, tudi z Rusinjami, Čehinjami To so bile res tovariši« e.«
Da je bilo hudo, ni treba pripovedovati, saj to Že vemo. 2. maja 1945 so bile osvobojene. Nemci so jih zaklenjene pustili v barakah. Potem so na svojo |>est ušle v mesto. Dobile so konzerv in te preveč najedle. Spel se M pričela borba na življenje in smrt. Dva holandska zdravnika sta jih reševala. Potem se je bilo treba odločiti, na katero stran bodo
prešli: k Amerikancem ali k Rusom. Vse Slovenke so se odločile seveda za Ruse. Pa so jih ukanili. Po naše so prišli ameriški kamioni. Obljubljali so jim, da jih bodo peljali na rusko stran, a jih niso. Kamioni so peljali proti Hamburgu in Bremnu. Imeli so jih kot talce za zamenjavo. Sele 12. avgusta 1945 so potem šli domov.
Milka je P<> loškem in kranjskem poznana kot izredno prizadevna družbenopolitična delavka, predvsem sindikalna, pa tudi partijska.
S sindikatom se je srečala najprej v TEKSTI LINDUSU v Kranju, leta 194H, ko je bila najprej izvoljena v sindikalni pododbor v oddelku oplemenitilnica (oplemenjevalnice) in tu se je tudi vključila v odbor tekstilcev v občinskem merilu. Ko je leta 1948 prišla v Železnike, je bila spet takoj tajnica sindikata v takratni lesni zadrugi. Enajst let je bila tajnica in v tem času vključena tudi v Občinski sindikalni svet, v predsedstvo, v Železnikih in potem v Skofji Loki.
Bila je tudi član plenuma Okrajnega sindikalnega sveta Kranj, v Ljubljani članica predsedstva republiškega odbora sindikata lesnih delavcev Slovenije. Več krat je bila tudi sekretar 00 ZK v pod-jetju, član sekretariata v občinskem me rilu, članica Okrajnega komiteja, članica TIS in zdaj v interesnih skupnostih Stalno, povsod aktivna. Poleg tega pa vedite, da ni Sla nobena akcija, noben« volitve v kraju mimo, kjer ne bi Milka organizirala, vodila, pomagala.
»Ne vem, mogoče ni dobro, da je HO vek tako aktiven Sej nima! nobenega
časa več /a sebe It' Žele/niki so še takole oddaljeni le od Škofje Loke, kaj šele od
Klanja in Ljubljane Pa cdaj k gre. ko
imaš avto. včasih |>a |e bil avtobus m sila n-dke V«M Prav zaradi poti ti i«' Bfl sam sestanek nekje vzel kat cel dan •
Ogromno fiaaa n i<- to delo vaelo v
življenju. Kolikokrat NJ /ai. la družina. Pa si cfopoVeduje, nekdo je to pač moral narediti Bogata, polno Hvlje nje ima /a seboj Nič ji tu žal. pravi (V bi še enkrat stopila na to pot, bi jo ravno tako prehodila Mogoče, no mogoče bi prevzemala le malo manj bremen, ker
tudi ni prav, da lam vaa noai na
hrbtu, naj ljudi« vedo. širši krog, kaj I N je treba postoriti m kakšna |e ti pol Oi se pride do take- ureditve, kot |<> imamo danes.
»Osveščenost delavca je z novo1 niziranostjo. recimo po delegatski stemu, po osnovnih organizacijah'
kata, večja večja kot je bila. " zato, ker zajame toliko Poglejte, samo v Alplesu od . slenih dela v sindikatu, partiji, preko 300 zaposlenih. To množica ljudi!
Včasih so se na terenu pogani*«' no eni in isti. Povsod in za vse št biti.«
Malo preneha. Spominja se so bili z njo, ki so dni in noči ži.. ta kraj, za novo ureditev, pomaci je bilo treba ...
»Imela sem pomočnike, ci di, ki so veliko naredili za našo Brez njih bi bilo težko. Pokojni' Ceferin je bil moja desna roka. f* Golja, Lovro Gajgar, Blaž Ivan Trojar-bZagloba ... Če bi jifa! tu, bi bilo pol manj narejenega .. »
Tako pa smo uspeli, govori i: nih oči, ko za trenutek preneha » gleda skozi okno mimo nove hal' vodi in gozdu. Precej jih je že < " njenih tovarišev... A toliko so _
Cel svet nas občuduje« kaj saj je pravi čudež, kar smo ustvari-Kakšne revolucionarne spre^ smo naredili. Danes se vsak ČlovtM da. da smo samoupravljale!, * usmerjamo sredstva, ki jih usm Skoda je, da so se ti naši ljudje p<*-£ zboleli. Mi jih skušamo le razufl' dojeti, vse to pa je delo genijev kt,{< Srt variš Tito, Kardelj in drugi ... K> < mladina le mogla dovolj ck* ^ i kaj smo ji ustvarili, kajJ
!«
Tako bogato in plodno delo je Milka Šmid iz Železnikov.* <• m .»stalo brez priznanj: medalja?* fsj m narod, red dela s srebrnim ve* ^-mala plaketa občine Skofja Ix* K brni in zdaj nazadnje, lani. še zW; sindikata ter listina samouprav J č$ Jugoslavije Življenjsko delo je ^ > v teb nekaj priznanjih .
Samo ne mislite, da bo Milka
naša
vedel Ima!
kot
Samo ne inisuie, ci« ih> .vinro . upokojitvijo prenehala. Še bo *f
stanovanjski samoupravni skup^ svetu krajevne skupnosti, za vsa* vr jo bodo klicali. Sicer pa, ali mogli misliti akcijo v Želeima* nie? Železnikarji že ne! 1 D.Do*
7.STRAN.G LAS
OBISKALI
SMO METALKO
KAMNIK
Vse za dom
Ljubljansko blagovnico Metalka gotovo poznate. Zlasti tisti, ki ste ali gradite hišo in opremljate stanovanje. Kaj pa Metalko v Kamniku? Menili smo, da ne dovolj. Bližja je nam Gorenjcem, zato smo se odločili, da povprašamo, kaj vse lahko kupimo v tej prodajalni, ki spada v okvir velike trgovske in proizvodne organizacije Metalka v Ljubljani.
Ko se pripeljete v Kamnik z gorenjske strani, najdete Metalko takoj za prvim križiščem, potem ko prečkate železniško progo, po kateri spet vozi Kamničan. Parkirnega prostora ob prodajalni na Kidričevi 35 A je dovolj.
Prijazno so nas sprejeli v kamniški Metalki in nam pokazali, kaj vse lahko ponudijo kupcu. Pred krakim so prodajalno preuredili, prodajni prostor so razširili od 920 na 1230 kvadratnih metrov. Nova je klet, kamor se bodo napotili tisti, ki opremljajo kopalnico. Tu dobite vodovodni instalacijski material, velika je izbira keramičnih ploščic, ki vključuje najnovejše modele naših znanih izdelovalcev, vse kar potrebujete za centralno kurjavo. Našo pozornost so pritegnili najnovejši modeli kopalnic iz plastičnih materialov.
Toda vrnimo se k vhodu. Pogled vam bo obstal na kuhinjah. Toda ne le kuhinjsko pohištvo, v Metalki imajo vse kar potrebuje gospodinja: vrstijo se izdelki bele tehnike, mali gospodinjski aparati, pestra je izbira posode in pribora, zlasti dobrih
© metalka
30 let
plastičnih izdelkov. Tu boste med akustiko našli tudi televizorje s celotno opremo za postavitev antene. S stropa pa visijo lestenci in lahko boste našli prav takšnega, kakršnega si želite. ,
Nekaj stopnic in že smo pri barvah, lakih, tapetah, talnih oblogah. Itisone in tapisone vam bodo v Metalki odrezali po merah.
Sosednji oddelek pa je posebno zanimiv za mehanike, električarje in delavce podobnih strok. Metalka se namreč lahko pohvali z veliko izbiro ročnega orodja, vijačnega materiala, elektromotorjev, elektrod vseh vrst.
Obrtniki kovinske stroke pa v Metalki lahko ob posebnem popustu dobijo naj-raznovrstnejše profile cevi, pločevine in železa.
V kamniški Metalki želijo, da bi graditelji stanovanjskih hiš pri njih lahko dobili vse: cement, betonsko železo, material za vodovodno, električno in ogrevalno instalacijo. Menimo, da jim to vse bolj uspeva.
Ne pozabimo še omeniti, da vam blago z lastnim avtomobilom pripeljejo na dom.
Kamniška Metalka je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Pokličite jih lahko po telefonu: 061/831-326 in 061/831-757.
Upamo, da smo vam, na kratko sicer, povedali kaj vse boste v Metalki našli za svoj dom. Morda se boste sedaj lažje odločili za nakup v Kamniku.
lanica si utrjuje sloves
edsednik skupščine občine Jesenice Slavko ^redkar o pripravah na svetovno prvenstvo smučarskih poletih v Planici - Izreden športni \odek in možnost za številna srečanja in po-
* . govore
zenice - Pred svetovnim ^natvom v smučarskih pole-wV Planici je predsednik skup-občine Jesenice Slavko ^dkar odgovoril na nekaj I Man j. Z njim smo se pogovar-t> pripravah jeseniške občine ^ eliki športni dogodek, o mož-pO^h nadaljnje izgradnje Pla-kot pomembnega sloven-smučarskega in rekreacij-» središča ter o drugih Sanjih, ki jih bodo morali «j ob zahtevni organizaciji ravnega prvenstva, občina Jesenice j
da bi bila
||^bčina Jesenice je gostitelj ^e planiške prireditve. Kaj Jrnjo pomeni?
i k r -?e P'an'ca Ma področju naše je med občani zanimanje za pomembno prireditev še večje, .ka je že z uspešnimi pri redi t-opravičila svoj sloves in je tako j Planica, slovenska, jugoslo-j kg ter ima številne prijatelje
*02ven meja. Planica ima odlične ^vne možnosti, -
da se razvije v / središče., ki ne bi vabilo le pozimi, temveč tudi poleti, ^ročni načrti in program raz naj bi Planico približali kar
»0*$emu krogu naših ljudi, željnih ^cije,
zato prvenstvo
nam bližnje sve pomeni tlidi korak
^VLJARSKI f£LSKI
rčOBRAŽE VALNI '^NTER 2IRI
opisuje prosta dela in naloge
Nažilke
l^hedoločen Čas Tdnim delovnim časom
top:
zdravstvena neoporečnost, nastop službe možen takoj. *jave vložiti na naslov: >ljarski šolski izobraženi center Žiri.
naprej k uresničitvi ideje, dolina pod Policami slovensko rekreacijsko središče.
»Kako ste se na svetovno prvenstvo pripravljali in kako so se vključevale ostale gorenjske
občine?«
»Zaradi svetovnega prvenstva smo morali pohiteti /. nekaterimi investicijami, predvsem smo poskrbeli za" ugodnejšo cestno povezavo, za voidovod, obnovili smo dom Ilirija. Tudi televizija je adaptirala svoje poslopje, tako. da je Planica na prireditev Že pripravljena, seveda čaka organizatorje še nekaj nalog v zvezi s prometom in ostalimi mi j. nimi organizacijskimi zadevami:
Pri vseh drugih gorenjskih občinah je bilo dovolj razumevanja za prireditev in občine so denarno jtodpilv organizacijo svetovnega prvenstva. Tudi delovne organizacije so se odzval«- pozivu in pričakujemo, da bodo prispevale O tem je razpravljal /.bor združenega dela, ki je v svojih sklepih pozval vse delovne organiza« i je. obenem pa je razpravljal ludi zbor krajevnih Skupnosti, ki se bodo vključevale v
ta praznični dogodek, V Planici bodo sodelovale vse večje trgovske in gostinske organiza« i|e občin«- in poskrbele za preskrbo.«
»Vaša pričakovanja ob športnem dogodku?«
in bo nekaj pomembnih športnih prireditev.«
»Kranjska gora bo gostila novinarje z vsega sveta in na tekmovanje ter nasploh na srečanje se v Kranjski gori že temeljito pripravljajo. Kranjska gora bo tudi ponovno kandidirala za svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, letos maja. kandidatura pa ho nedvomno uspešno podprta z. dosedanjimi uspešnimi kranjskogorskimi prireditvami.
Mislim, da ima Planica, s priznan«) in priljubljeno Kranjsko goro ter tudi z Bledom idealne možnosti za resnični razmah športa in rekreacije na Gorenjskem in naša želja je, da bi čimprej uresničili zamisel o športnem in rekreacijskem središču v dolini pod Pomami.«' |) Sedej
Tekstilindusovo živahno poletje
No, morda smo v naslovu premalo povedali, kajti na prijetni modni reviji, ki jo je Tekstilindus skupaj z raznimi slovenskimi in jugoslovanskimi konfekcioner ji priredil v sredo popoldne in zvečer v kinu Center v Kranju, so pokazali kolekcije, ki ne bodo samo za poletje. Tudi spomladi in jeseni jih bomo lahko nosile, če se bomo odločile za toplejšo bombažno llanelo. gostejši bombažni satinet in druge močnejše materiale, ki jim v Tekstilindusu zadnje čase posvečajo vedno več pozornosti.
In kaj so lepega pokazali mali in veliki manekeni? Vesna Gabrščik-IIgo, modna kreatorka. ki je kreirala predstavljene modele, se je spogledovala s svetovno modo, vnašala narodne elemente, predvsem pa je elegantno preprosta in praktična obenem. Modeli »so sešiti največkrat iz mehkih, lepo padajočih blag iz stoodstotnih staničnih vlaken, mešanic bombaža in poliestra, čistega bombaža, batista, bombažastega krepa in podobnih. Veliko je medlih, zabrisanih rož, manj pa še vedno priljubljenega drobno potiskanega bombaža.
Športne srajce so učinkovite iz grobo tkanih tkanin, karo ali enobarvne, ženske bluze pa imajo rade tudi drobno, nežno vezenino. Konfekcijske hiše, kot so Mura. Gorenjska oblačila, Triglav konfekcija. Savremena žena in druge, so prikazale zelo lepe jesenske modele, dvodelne in enodelne — dolg, v
prvenstvo nudi pri-š te vil na srečanja m bodo vsekakor dobro-bodo prišli iz različnih Jugoslavije, tudi i/, zamej tem izrednim športnim do* godkom se bo Planica Re bolj
Uveljavila ali utrdil,« svc>| ž«- priznani •lovni sloves, obenem pa ho
idbuda za razvoj zimskega športa menim, da i>" Planica <>l> ugodnem vremenu izpolnila v na pričakovanja
7.v minulo državno prvenstvo v smučarskih skokih je ob mnogo manjši reklami privabilo zelo veliko
ljudi Zanimanje za Planico i<- n«-dvumno precejšnje In pričakujemo, «la lio prireditev uspela v vseh pogledih.«
»Tudi v neposredni bližini Planice, v Kranjski gori, je bilo
»Svetovno ložnost za pogovore, ki došli (o'^t i« krajev st v a.
sp« M
ffu dolgih letih s>> spet modne pike za v*e dnevne priložnosti
.. . za večer pa elegantni črni satinet z rožastimi vzorci
zapestju oprijet rokav, poudarjena ramena in pas, nabrana sedelca, vse pa deluje izrazito ženstveno in elegantno.
Spet bodo moderne tunike, zeio dolge, včasih so kot spalne sr-ajce, zraven pa naj bi šle dolge enobarvne hlače. Obleke za poletje so precej izrezane, široke volane zamenjajo rokave in če boste hotele res veselo poletje, se boste morda ogrele za rožasta krila, vsa pokrita z volanci, kot jih nosijo temperamentne španske plesalke bolera . . .
Spet so moderne pike, drobnejše. debelejše, vedno pa na zelo živi podlagi. Za zvečer si bomo pa omislile elegantni črni bombažni sanitet z zamazanimi rožnatimi, rumenimi ali rdečimi cvetovi — model pa vzet izpred tridesetih let.
V Tekstilindusu obljubljajo, da bo njihova blaga lahko dobiti po vseh trgovinah z metražo, največja izbira na bo verjetno le v njihovem Industrijsko informativnem centru v hotelu ("H KI NA v Kranju. Kot vse kaže. pa bodo tudi konfekcijske hiše rade segale no Tekstilindusovih blagih, s katerimi so tokrat resnično navdušili I). Dolenc
Koto: F. Perdan
O LAS 8 STRAN
Ustanovitev CK PKJ marca 1939 v Bohinjski Bistrici - Odprto pismo članom partije iz Bohinja — Zasedanje v domačiji Tomaža Godca — Nov družbeni dom Jožeta Ažmana v Bi strici — Spominska soba v muzeju Tomaža Godca
PETEK, 2
RADOVLJICA - V radovljiški občini, *e posebno pa v Bohinjski Bistrici, se intenzivno pripravljajo na praznovanje ••-letnice KPJ in 40-letnice ustanovitve CK KPJ s tovarišem Titom v vodstvu. Tako bodo uredili muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici in zgradili družbeni dom Jožeta Atmana, kjer bo 1. maja letos slovesno praznovanje pomembnih obletnic naie partije, seja CK ZKJ, otvoritev doma in muzeja ter prvomajsko srečanje delavcev Gorenjske.
USTANOVITEV CENTRALNEGA KOMITEJA
Kako je bilo v Bohinju v času pred drugo svetovno vojno, v času preganjanja zavednih komunistov. O tem piše France Filipič med drugim takole:
»Komunistična partija Jugoslavije si je po udarcih, ki jih je pretrpela pod nasiljem šestojanuarske diktature v tem času organizacijsko že do te mere opomogla, da je pomenila politično silo v državi, ki je vsebolj s svojim vplivom posegala v javno življenje in z vedno večjim uspehom v ljudskofrontnih prizadevanjih združevala demokratične sile v boju za preureditev države. Vse do leta 1939 pa je bilo vodstvo KPJ, ki se je leta 1930 umaknilo pred nasiljem diktature iz domovine, v inozemstvu. Znano je, kako si je Tito po prihodu z robije
Dom in muzej naše partije
spomladi 1934 vseskozi prizadeval, da bi se vodstvo KPJ vrnilo v domovino. To stanje se je spremenilo, ko je Tito maja 1938 formiral začasno vodstvo KPJ v domovini, vendar pa je trajalo skoraj še leto dni, da se je Komin-terna lahko prepričala, kako uspešno to začasno vodstvo v domovini deluje, da se je januarja 1939 odločila, da ga prizna kot centralni komite.
Konec januarja 1939 se je Tito kot mandator Kominterne vrnil iz Moskve najprej v Pariz, odtod pa potem, ko je uredil vrsto partijskih zadev v zvezi z mednarodnimi zvezami KPJ, okoli 10. marca 1939 v domovino.
ODPRTO PISMO
V tem času je Tito zasnoval Odprto pismo članom« KPJ, ki je ponovno opozorilo jugoslovanske komuniste, da morajo zastaviti vse
sile v boju za enotnost partije, da bi bila ta partija sposobna izvršili zgodovinsko nalogo: popeljan ljudske množice v narodnoosvobodilni boj. Verjetno je Tito dne 14. marca 1939 prispel v Bohinj, kamor so v tistem Času prispeli tudi nekateri člani dotedanjega začasnega vodstva KPJ in se je potem 15. marca 1939 v hiši Tomaža Godca, v prostorih usnjarne, začela seja začasnega vodstva KPJ, ki se je na tej seji konstituiral kot CK KPJ s Titom na čelu. Kot lahko sklepamo iz poročila, ki ga je Tito napisal 2. maja 1939, je trajalo zasedanje CK KPJ v Bohinjski Bistrici štiri dni. Na tem zasedanju je bilo sprejeto Odprto pismo članom KPJ, napisano pa je bilo ob razbitju Cehoslovaške, ki jo je Hitler zavzel prav v tistih dneh. Na zasedanju je CK KPJ sklenil organizirati državno posvetovanje, da je treba očistiti partijske vrste od vseh omahljivcev in razbijačev enotnosti itd. Zasedanja se je udeležil poleg Tita verjetno še Edvard Kardelj, ki je ostal s Titom še kakšnih deset dni v Bohinju ter drugi . . .
. .. Danes, po toliko letih se postavlja vprašanje, kako je pravzaprav prišlo do tega, da je Tito organiziral zasedanje jugoslovanskega partijskega vodstva prav v Bohinjski Bistrici pri Tomažu Godcu. Dejstvo je, da je v bohinjskem kotu delovala prav močna partij ska organizacija in je bil znaten del kmečkih množic združen tudi v društvu kmečkih fantov in deklet. Tomaž Godec je bil že leta viden član KPJ in je bil pozneje, leta 1940, celo delegat na V. državni konferenci v Zagrebu. Skoraj štiri desetletja po zasedanju C K KPJ v Bohinjski Bistrici danes ob dokumentih tistega časa, ki dolgo niso bili dostopni, odkrivamo podrobnosti tega, tako zelo pomembnega zgodovinskega dejanja . . .«
UREDITEV MUZEJA
Hišo predvojnega komunista, onarja TomaŽa Godca v Bohinjski » bodo temeljito obnovili. Adaptacija že po programu. Pomagajo mladi, krajevna skupnost Bohinjska posebno pozornost namenila tudi okolice muzeja. V muzeju bo Tomaža Godca, soba konstituiranja usnjarski muzej ter muzej revolucije 1945. Sredstva za ureditev muzeja * za gradnjo družbenega doma Jožeta so prispevale vse gorenjske občine, druge organizacije iz Slovenije, še' krajevne skupnosti in delovne oi Bohinju.
Družbeni dom, ki ga gradijo v Bistrici, bodo odprli l.maja letos, njem slavnostna seja CK ZKJ, *— bodo uporabljali za razne kulturne i prireditve prebivalci vseh krajevnih akad bohinjskega območja. Družbeni dom je' namenski, v njem bo dvorana s 311 s* kjer bodo lahko razne večje priredim' dališke in kinopredstave, koncerti. Ob d* bo več drugih prostorov za razne drsll dejavnosti krajevne skupnosti, nrofitfl knjižnico in avla, kjer bodo lahko tud* stave. Skupna površina znaša 1.490 k»*| nih metrov.
Glavni izvajalec del, ki uspešno jejo, je gradbeno podjetje Gradiš, pa skupščina občine Radovljica. V v zavzeto sodeluje krajevna skupnost* ska Bistrica, ki se je tako kot tri krajevne skupnosti odločila z refei za samoprispevek. Gradnja doma končana 25. aprila letos.
D.
Ali dvorana ali trgovina
Križe — Tako se sprašujejo prebivalci v krajevni skupnosti Križe, ko se odločajo o tem, kaj storiti z dvorano v nekdanjem zadružnem domu. Nekoč se je v njej odvijalo celotno kulturno življenje štirih krajevnih skupnosti tržiške občine: K rižev, Pristave, Sebenj in Senič-nega. V dvorani so bili vsak teden mladinski plesi, vrstile so se prireditve in podobno.
Na nedavnem zboru občanov je prevladalo mnenje, naj bi dvorano
Osrednja razstava ročnih del
Skofja Loka — Aktivi žena zadružnic Kmetijske zadruge Skofja Loka so v preteklem mesecu pripravili po proizvodnih ekoliših razstave ročnih del in domače obrti. Zanimive razstave so povsod vzbudile obilo zanimanja krajanov. Najboljši izdelki so bili izbrani za osrednjo razstavo, ki bo odprta v soboto, 3. marca, ob 9. uri v sejni sobi Kmetijske zadruge Skofja Loka na Spodnjem trgu. Razstavo si boste lahko ogledali še v nedeljo, 4. marca. Oba dneva bo odprta do 17. ure.
V Naklem predavanje o Egiptu
Naklo — Jutri, 3. marca, ob 19. uri bo v domu družbenih organizacij v Naklem že šesto turistično in potopisno predavanje v tej sezoni. Organizator predavanj je podmladek Turističnega društva Naklo. O zanimivostih s poti po Egiptu bo pripovedoval dr. Cene Avguštin iz Radovljice. Pripoved bo popestril z barvnimi diapozitivi.
I). P.
preuredili v trgovino, ki jo Križe z okolico potrebujejo, medtem ko so se na seji izvršnega odbora SZDL 15. februarja v glavnem odločili za kulturni dom. Res je, da je trenutno osnovna šola Kokrškega odreda »prisiljena« biti središče kulturnega življenja. A šolski prostori so predvsem pedagoška ustanova in ne morejo nase prevzeti bremena, ki ga nalaga razgibano krajevno družbenopolitično življenje. In to, resnici na ljubo, ni preveč živahno prav zaradi neprimernega prostora. Z ukinitvijo mladinskih plesov je klavrno propadla osnovna organizacija ZSMS Križe, taborniki odreda Kriške gore se stiskajo v majhni sobi, tudi kulturnoumetniško društvo bi ob ustreznih pogojih lahko zaživelo. Tako je razlogov, da dvorana ohrani svojo vlogo, kar precej. Podobno bi precej razlogov našteli tudi za trgovino; samopostrežna trgovina je za razvijajoče se naselje nujnost, sedanji trgovski lokal je premajhen in so krajani prisiljeni kupovati v Tržiču in celo v Kranju.
Kislo jabolko torej, v katerega bodo krajani morali ugrizniti. Naj zmaga trgovina, ki bo še v tem srednjeročnem obdobju v Križah pO družbenem planu itak zrasla, ali pa naj zmaga širši družbeni interes, ki bi z ureditvijo dvorane v dom kulture vnesel v precej razbito ter razprostranjeno krajevno skupnost Križe več življenja?
Sprejeta sta bila predloga, da se ustanovi iniciativni odbor za obnovo dvorane, če bi se večina krajanov vseh štirih krajevnih skupnosti odločila za kulturni dom, v drugem primeru pa naj bi sprožili delegatsko vprašanje o primerni lokaciji za trgovino. Od kod denar za vse to, pa navzoči še niso razpravljali. Kulturna skupnost ga nima. dobiti ga kje drugje pa tudi ni izgledov, saj občani plačujejo že tretji samoprispevek.
Jubilejno petindvajseto srečanje novinarjev sveta
* Pokrovitelj Veselin Djuranovič
KRANJSKA GORA - Jugoslovanski novinarji bodo od 4. do 11. marca v Kranjski gori gostili najboljša pišoča peresa na svetu. Jubilejnega petindvajsetega srečanja novinarjev sveta se bo udeležilo nad dvesto časnikarjev ter TV in radijskih reporterjev ter fotoreporterjev iz Evrope, Japonske, ZDA. V tekmovalnem delu se bodo pomerili v veleslalomu in slalomu ter smučarskem teku.
Pokroviteljstvo nad jubilejnem srečanjem je prevzel predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič. Časnikarstvo na svetu pa ne bo imelo samo tekmovalnega obeležja. V teh dneh bo v Kranjski gori tudi delavni sestanek, ki se ga bo udeležil tudi
ter
pokrovitelj Veselin Djuraiiovn ter predsednik slovenskega izvrš nega sveta Anton Vratuša podpredsednik Zvone Dragan druge osebnosti našega družbenopolitičnega življenja. Med temi novinarji je veliko zanimanja za naš družbenopolitični sistem ter našo samoupravljanje. Tako bodo vsi obiskali H. mana tovarno Klan in Iskro Elektromehaniku K ran j.
Naša novinarska reprezentanca je te dni imela v Kranjski gori trening. Vemo, da so na vseh dosedanjih prvenstvih naši časnikarji imeli vedno uspehe. Na treningu se je poškodoval štirikratni svetovni prvak Jože Pogačnik iz Dnevnika, vendar ho po zadnjih vesteh branil naslov.
Časnikarji pa bodo imeli (udi športno zabavno prireditev. V četrtek bo na ledu Podmežaklo zanimiva hokejska tekma, priče-tek ob 18. uri, saj se bo pomerila naša reprezentanca z reprezentanco sveta. Na tej prireditvi bodo svoj program imeli tudi Tone Fornezzi-Tof. Otmar Klip-šteter i/. Maribora ter igralec Janez Krzen-Kifle Cisti dohodek s tega srečanja je namenjen za nakup igračza vrtec KS Plavž, ki bo predvidoma odprt avgusta
-dh
Cgpdelo
TOZD prodaja Ljubljana podružnica Kranj, Koroška 16
vabi vestnega in dinamičnega sodelavca za opravljanje del in nalog
DISTRIBUTERJA - VOZNIKA v podružnici DELA Kri
od katerega pričakujemo, da
— je poklicni voznik motornih vozil B kategorije
— ima vsaj šestmesečne delovne izkušnje pri opravljanju enakega ali podobnega
in je pripravljen svoj pravilen odnos do dela dokazati v dvemesečni poskusni dobi
odloČite se
in pošljite svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega Kadrovski službi CGP DELO, Ljubljana, Tomšičeva 1, v 15 dneh od dneva objave.
DIMNIKARSKO PODJETJE, p. o. KRANJ, Župančičeva 4
razpisuje delovno mesto
za opravljanje delovnih nalog in opravil
KNJIGOVODJE -ADMINISTRATORJA
Vsebina naloge:
— saldakontiranje kupcev.
— vodenje blagajniških opravil.
— obračunavanje in knjiženje OD.
— sprejemanje in odpremljanje pošte in naročil,
— pisanje in sestavljanje zapisnikov strokovnega sveta in samoupravnih organov.
Pogoji:
— ekonomski tehnik z vsaj 3 leti delovnih izkušenj na sorodnih opravilih in nalogah
— znanje strojepisja
— sposobnost dela z ljudmi, sposobnost presoj«- in posredovanje informaci j
Ponudbe sprejema vodstvo DO, Zupančičeva 4, Kranj, 15 dni od objave razpisa.
DO Varnost o. sub. o.
TOZD Fizično varovanje premoženja o. sub. o. DE Skofja Loka in DE Kranj
vabi k sodelovanju za opravljanje nalog in opravil več
varnostnikov
za območje Skofja Loka — Medvode in Kranj. Pogoji:
— poleg splošnih / zakonom določenimi pogoji mora kandidat izpolnjevati se naslednje pogoje:
— osnovna šola.
— primerne moralnopolitične last nosi i.
— uspešno opravljen preizkus znanja (Uradni lisi SRS številka 24/76)
Poskusno delo traja 90 dni, osebni dohodek je določen po Pravil
niku o delitvi sredstev za OI) in nadomestil OD. R<>k prijave le 15 dni od objave. Delovna organizacija ne razpolaga l stanovanji. Oglas velja za moške in žensk«' kandidat«'.
Pismene ponudbe prejema komisija za delovna razmerja TOZD Fizično varovanje premoženja — DE Skofja Eoka, Podlubnik 159/1 za področje škofje Loke in Medvod in DE Kranj, Cesta JLA 16, Kranj za področje Kranja. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu v roku 30 dni.
Lovska družina JELOVICA
daje v najem lovsko TALEZ na Jelovici Ko primerna za gostinsko
nost,
Ponudbe sprejemamo 18.3.1979. Informi tel. (064) 74-102.
Upravni odbor Delavske univerze
TOMO BREJC Kranj
objavlja prosta opra> in naloge
1. TAJNICE ZAVODA Pogoji: dokončana u: no-administrativna Soli tri leta delovnih iikuM
2. STROJEPISKE Pogoji: dokončana administrativna letnimi delovnimi mi
Rok za prijavo
objave.
CGPDELO TOZD PRODAJ1 LJUBLJANA podružnica Krafl Koroška 16
prodaja enonadstropne središču Kranja na Toafl ulici št. 30. Hisa je podli: j in primerna za skladišč dajne in servisne ali pjštf prostore. Pismene ponvi'1 nakup hiše pošljite na n** CGP DELO, TOZD PKiv J A, Ljubljana, Tomšicevs
V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO
Črtomir Zoreč:
POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE
«*e — Delavci enote Ključavničarsko obrtnega pod-Radovljica imajo v Zapužah vedno dovolj dela. i izdelujejo še kovinsko konstrukcijo za novo proiz-n halo Elana v Begunjah. To delit je vsekakor in tudi zahtevno. — B. B.
ZBOR PLANINCEV
Sovodenj - Člani Planinskega društva Sovodenj se "o v soboto, 3. marca, ob 17. uri zbrali na rednem let-i občnem zboru. Pregledali bodo delo v preteklem - in izvolili nove člane društvenih organov. Zbor, ki bo , dvorani Zadružnega doma, bo dopolnilo predavanje J*iriista Slava Miloša vi je viča »Andi«, spremljal ga ho *Vnifilm.
OBČNI ZBOR RK CERKLJE Cerklje - V ponedeljek ob 19. uri bo v Zadružnem Hi redni letni občni zbor krvodajalcev iz krajevnih i*t>nosti Cerklje, Grad, Poženik in Brnik, ki so združeni *^MCo 'i preurejajo Kazino. Pogled na hotel Jelovico, o višji za eno nadstropje. — B. B.
Bled - Na južni strani novega Park hotela na Bledu so zgradili pritlični prizidek, kjer so v enem delu že uredili trgovino konfekcije trgovskega podjetja Murka Lesce drugi del kjer je diskoteka, pa še urejajo. Med diskoteko in prizidkom bodo stopnice za pešce, kar bo varneje kot doslej. — B. B.
SOBOTNI PLANINSKI IZLETI Kranj - Sobotni planinski izleti, ki jih organizira Planinsko društvo Kranj, so postali že tradicionalni in priljubljeni. Kljub slabemu vremenu je lani uspelo društvu organizirati 24 izletov. Letos načrtujejo kranjski planinski vodniki 25 najrazličnejših tur. Izbor je zanimiv in obsega tudi obiske gora v zamejstvu in hojo po planiri-ski poti prijateljstva. Pet izletov je dvodnevnih. Podrobnosti o izletih so na voljo v pisarni Planinskega društva Kranj. Za novega načelnika odseka za planinsko vodni-štvo je bil izbran Peter Leban. D. Maretič
KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO
Sedmina in Jani Kovačič v Kranju
'redpustni petek je kranjsko glas-
dogajanje obogatil koncert ;i ^ke akustične skupine Sedmina, pripravljen v okviru an-blove slovenske turneje in v **" *i^^nizaciji prizadevnega Kluba Iju-*i ^Ijev glasbe iz Kranja. V koncert -Mi dvorani delavskega doma se je S*?*!0 okrog dvesto poslušalcev, jenoma mladih in »kultiviranih« ^^i; ali pa vsaj takih, ki so to za ta *i sklenili biti. hazgrajačev torej *lj^»|o in tako je večer potekel dokaj *lo v skoraj snobovski tišini in
sploh »teatrskem« vzdušju, seveda na veliko radost organizatorjev hi še posebej lastnikov dvorane
Dogodek je začel ljubljanski kant-avtor dani Kovačič (marca ga bomo slišali v Tv oddaji Slovenski ročk 78), ki je s svojim bodičastimi in štosnimi, drugič pa spet filozofsko razmišl jajočimi stvaritvami budil med poslušalci dokaj mešane ob čutke Neverjetno je Janijevo po-igravanje z lastnim glasom! Vse je krasno, ampak ta človek b« h svojimi glasilkami prav kmalu pristal pri
Ste se že odločili, s cim boste obdarili družinske člane ali poslovne sode lavke
Murka ima v svojih po slovalnicah že priprav Ijena praktična darila in okrasna darila
po želji izbrana darila aranžiramo priporočamo vam nakup DARILNIH BONOV, s katerimi lahko kupujete v naših poslovalnicah v Lescah, Radovljici, na Bledu in na Jesenicah
murlia
kakšnem otorinolaringologu. Janija poznam in spremljani že kaki dve leti. pa mi je v Kranju prvič prišlo na misel, da v vsem svojem dokaj obsežnem repertoarju nima niti dveh podobnih pesmi. Vsaka je drugačna.
Sedmina se je predstavila takšna, kakršno smo (zdaj že nekoliko) vajeni. In z istimi skladbami, ki jih poslušamo že dve leti, le da je /daj izvedba in oblika dokončno dognana m zvok še bogatejši. Čas je. da
Sedmina svoje dosedanje stvari čimprej posname na ploščo, saj se bo verjetno šele potem lotila novih st varitev.
Nedvomno velika pridobitev za skupino je Milenka Dostal. mlada violinistka iz Celja. S svojo občuteno in precizno tehniko vnaša v glasbo novo dimenzijo in jo še bolj plemeniti, vendar pa je v sedanjih Sedmininin aranžmajih odločno premalo angažirana.
Nekaj O pesmih: prav gotovo je vsaka /ase dobra, bogato aranžirana dobro izvedena, vendar se jih da ločiti na tiste, ki i/stopajo m so sprejemljivejše, ter na druge, ki so (grobo rečeno) mahe utrujajoče Med prve. najbolj spontane in najlepše, prav gotovo sodi Veter beli koii|. ki ima vse možnosti za »hit« v dobrem pomenu besede. Njej ob stran se da postaviti Ktido (romanca / Ažurne obale) in -hitro Največ za Sedmino značilno slovenskosti je čutiti v Svatbi in Sovdaški. precej pa tudi v Baladi o Veroniki. Zanimiva je Pesem (i Tanji na besedilo Ser-geja lesenina, vendar ta že sodi med zahtevnejše stvari kot so še Cirkus, morda Zlato in Deklica z vžigalicami, medtem ko je njihova najnovejša pesem Uspavanka že kar
preveč ambiciozno zastavljena, saj se podaja v hudo abstraktne |w>sku-se. kar je /a glasbenike prav gotovo zanimivo, /a poslušlce pa manj Primer in zgled dobre, hkrati pa tudi sprejemljive Sedminine skladbe še vedno ostaja Kolo (za Duško).
IV še neka i: nekoč sem zapisal, da se Sedmina zaveda svoje vrednosti m da je to dobro. Zdaj bi dodal, da v tem pretirava . . .
Kazimir M obar i
Kraljeva roža (Daphne Blagayunu). (109. zapis)
KRALJEVA ROŽA NA BLEDU
No, to je seveda svetovno znani Blagavev volčin, za katerega so še pred stoletjem menili, da je njegovo edino rastišče na gorah nad Polhovim gradcem.
Ker pa je bila rastlina tako lepa, blagodišeča in v botaničnem svetu skoro neznana, je bil v maju 1. 18.'W na/ijo opozorjen tudi saksonski kralj Friderik Avgust Drugi, ki je prav v teh dneh pripotoval v Ljubljano. Omeniti velja, da je bila botanika eden od kraljevih »konjičkov«.
Za spomin na ta imeniten obisk rastišča plemenite cvetke so pričeli imenovati rastlino »kraljevo rožo«. Seveda, v botaničnem svetu je slejkopej obveljalo prvotno, bo-tanično-znanstveno ime »Daphna Blagavana Frever«. Pač po prvem najditelju grofu Kihardu Ursiniju -Blagavu, lastniku polhograjske graščine. Le-ta je rožo odkril dne 20. maja 1837 na severnem pobočju Gore sv. Lovrenca v Polhograjskih Dolomitih. Brž je to najdbo dotlej neznane rastline sporočil kustosu ljubljanskega muzeja Henriku Fre-verju. Ta je rožo najprej poimenoval v čast njenemu najditelju
Leta 1950 piše
rs
KAZNOVANI ZARADI ODDAJE SLABEGA MLEKA
Kakšno mleko oddajajo kulaki v kranjskem okraju v mlekarno za splošno potrošnjo se vidi iz analiz, ki jih vrši laboratorij za nadzorstvo nad živalmi pri okrajnem ljudskem odboru, kakor tudi iz upravičenih pritožb potrošnikov nad slabim mlekom.
Poznan špekulant in trd nasprotnik poštenosti iz. okolice Kranja oddaja mleko r mlekar no, ki mu dodaja 58 odstotkov vode. Za tak postopek je bil že lansko leto kaznovan, toda kazen ga še ni 'izpametovala. Da opusti to nizkotno špekulacijo je bil kaznovan z globo 15.0O0 din.
Tudi nek drug kulak ne more oddajati takega mleka, kot ga nanudzejo. češ. da je morda premočno. Četudi ima precej živine m mogel oddati predpisane količine, pa še to je zali/ z 32 odstotki vode. Ker je bil letos to že drugi primer, je bil kaznovan z globo 10.01 H) din.
Enak nepobo/jšl/ivec /e tudi drug kulak, odnosno njegova hči. ki prodaja mleko v prosti prodaji, za obvezno oddajo pa ga pridno priliva z vodo. Kadi tega je bila kaznovana z glolm 5000 din.
V Ribnem za dan žena
Ribno — V mali dvorani zadružnega doma v Ribnem so včeraj, 1. marca, odprli rzstavo ročnih del za dan žena. Do vključno 8. marca bo razstava odprta vsak dan od l.r>. do 17. ure. razstavlja pa 20 članic sekcije za ročna dela DPD Svobode Ribno.. V kratkem kulturnem programu so sodelovali recitator j i dramske sekcije in pevski zbor podružnične osnovne šole.
V soboto. 1. marca, pa bo ob 19. uri v zadružnem domu srečanje vseh žena krajevne skupnosti Ribno, na sam praznik pa bodo povabili 78 žena, ki so starejše od oT) let na srečanje. Krajevna konferenca SZDL in DPI) Svoboda jim bosta pripravili kulturni program in jih obdarovali s priložnostnimi darili. * •........ .....IR.
I)aph.»ie Blagavana, pozneje so pripisali nazivu še ime njenega glasnika Freverja.
BLAGAJEV VOLCIN ALI IGALKA
Tako pa je udomačeno ime rastlini, ki tako mika izletnike, da bi jo odtrgali in odnesli dišeče cvetove domov. Seveda je cvetica zaščitena in se je ne sme trgati ali kako drugače uničevati. No, in prav zato tako nerad povem, da raste Blagajev volčin na nekaterih pobočjih blejske Straže. K sreči celo domačini ne vedo za to redkost.
So pa volčini splošno znane rastline, le Blagajka (tudi tako jo imenujejo) je bilj redka, četudi ne tako, kot so mislili za njo pred poldrugim stoletjem. Saj raste kar precej obilno tudi v drugih delih naše države. Tako na Dinari, v Bosni, Crni gori in Makedoniji. Kot delec ilirske cvetane sega do naših krajev pač le s skrajnim zapadnim rastiščem,njeni vzhodni sledovi pa sežejo celo v Transilvanske Karpate. Našli pa so rastišča bele igalke tudi na nekaterih gorskih pobočjih ob spodnem toku Savinje.
Bolj znan je pri nas navadni volčin, ki cvete izrazito rdeče in ne diši lepo. Cvete zelo zgodaj spomladi — je pa ves strupen, tako steblo kot cvetovi.
Prijetnejši je dišeči volčin. ki ima svoje bledordeče. rožnate cvetove v kobulah.
Najlepši pa je seve Blagajev volčin. Njegovi cvetovi so bledorumeni in razširjajo opojen vonj. Slika pokaže, kako'res lep je ta cvet. Vsaj za naše kraje bi utegnila biti to prava skrivnostna »roža mogota«, je rekel pesnik.
Kako pa je pripotovala blagajka na Stražo, na razgledni vrh (Nm 605) nad Zelečami na Bledu'.' Sprva so menili botaniki, da bi utegnila biti blagajka že stara prebivalka na Bledu, saj njeno sedanje rastišče po sestavi tal natanko ustreza onemu nad Polhovim gradcem.
V novejšem času pa se vse bolj uveljavlja domneva, da je korenike rastline prinesel na Bled baron Schvvegel, po domače »Grinčar« z Rečice, ki je bil znan kot ljubitelj flore. Park okrog nekdaj njegove graščine Grimščice še zdaj kaže na baronovo veKelje do rastlinstva.
STARA DREVESA
Kar hudo je naravoljubu. ko gleda propadanje starih dreves. Če že ne umro naravne smrti, jih posekamo ali vsaj vandalsko obsekavamo in lomimo. Pa so vendar morala rasti stoletja, se boriti z zimami in viharji. Sodoben človek jih uničuje, kot da so mu na poti.
V mislih imam preddvorske sekvoje, hraste na Rečici, lipe sredi vasi in ob cerkvah. Leto za letom je teh častitljivih orjakov manj. Vzrokov je več. vsaj za te sem slišal: drevo smeti s svojim odpadlim listjem dragocen asfalt in zaplankana dvorišča; drevo ni gospodarsko koristno; drevo meče preveč sence na bližnjo vilo. Torej: proč z drevesi, bolj so nam potrebna parkirišča... — Tako so pred leti posekali vse po Plečnikovem načrtu nasajeno drevje v Kranju pred Prešernovim gledališčem! Le kateri spak se je vmešal v to odločitev? Se huje so se pregrešili nad naravo in zgodovino na dolenjskem Kopanju nad Račno. Tu je dolga leta stala stara lipa in varovala pod seboj kamnito mizo s klopmi, kjer se je prvih pismenk učil sedemletni France Prešeren, ko je živel pri svojem starem stricu, kopan jskem župniku Jožefu Prešernu v letih 180« - 1808. Ze zaradi tega bi morala biti stara lipa obvarovana — ne pa posekana zato, ker je menda delala senco neki drvarnici . . . Kako strašna je slepota nevednežev! ,
Ločani
so se odločili:
PETEK, 2.
Ne le cesta, tudi družbeni objekti in samoupravna organiziranost so vprašanja, s katerimi se je potrebno ukvarjati — Čimprej je treba začeti gradnjo na Podnu in zgraditi vrtec v Podlubniku in prizidek na Trati — Stadion na Trati in vrsta naložb v komunalne
objekte
PREDOR POD HRIBCE
IN OBI/OZNIC
Zk SELŠKO DOLIN
Torkova seja skupščine krajevne skupnosti Skofja Loka je bila pravzaprav sklep celotedenskih zborov občanov, na katerih so razpravljali o programu dela, razvojnih načrtih in problemih krajevne skupnosti. Med drugim pa tudi o najbolj vroči temi zadnjih dni v Skofji Loki — poročilu o prometni študiji za mesto Skofja Loka. Po večurni živahni razpravi o tej temi je skupščina sprejela sklep, da podpre predlog izvršnega sveta občinske skupščine Skofja Loka, da se pri izdelavi urbanističnega načrta občine Skofja Loka upošteva varianta 8. Hkrati pa je po mnenju delegatov skupščine krajevne skupnosti in Ločanov, ki so sodelovali na zborih občanov, potrebno upoštevati tudi varianto 10 oziroma njen del, kot obvoznico za Selško dolino.
Za tak sklep so se odločili na podlagi sprejetih stališč na zborih krajanov, ki so bili v preteklih dneh v Go-stečah, Puštalu, v Podlubniku, Stari Loki in Skofji Loki ter na Trati. Na vseh, razen v Puštalu, je bilo sprejeto stališče, da je predlagana varianta 8, po kateri naj bi nova cesta tekla od Suhe, prek Sore do Hribca in pod njim po predoru, ter na drugi strani ob Stenu proti Sori in Bodov-ljam, sprejemljiva rešitev za Škofjo Loko, seveda s pogojem, da bodo prometne povezave z mestom dobro preštudirane in obdelane. Menili pa so, da nikakor ne gre zanemariti razvoja prometa proti Selški dolini. Sedanja obvoznica mimo šole Petra Kavčiča je že postala mestna cesta in najbolj nevaren prometni odsek v Skofji Loki. Ob testi, kot je že omenjeno, stoji šola, sedaj gradijo vrtec, dijaški dom, dom slepih, šolo za slabovidne in dom upokojencev. Zato so sprejeli sklep, da se pri izdelavi urbanističnega načrta mora
upoštevati tudi varianta 10, ki bi speljala promet proti Selški dolini severno od mesta.
Medtem pa so bili krajani Puštala odločno proti predlogu izvršnega sveta, kar je popolnoma razumljivo,
Kaj je s telefonom?
Lani v Skofji Loki niso priključili veliko telefonov, tudi tam ne, kjer je omrežje zgrajeni), ker je bila ATC prezasedena. Ta mesec pa so jo razširili za 1000 priključkov in so že začeli vključevati v ptt promet Podlubnik, Pungart, Gosteče in Drago in druga območja, kjer zmogljivosti dopuščajo.
V postopku je tudi pridobivanje ustreznih dovoljenj za spremenp-bo obstoječega ptt omrežja. Z uresničitvijo tega programa bodo Ločani lahko dobili nove priključke na Spodnjem trgu v Je-gorovem predmestju, Puštalu, Koširjevi in Demšarjevi ulici in delno na Partizanski in Kidričevi ulici, delno Suški cesti ter Sorski cesti in Tavčarjevi ulici. Zaradi problema ptt kanalizacije pa ne bo mogoče zgraditi telefonskega omrežja na Poljanski cesti v Zabrajdi in vZmincu.
Za območje KS Skofja Loka je to edina možna gradnja, ki bi se lahko izvedla letos s pogojem, da se takoj zagotovijo ustrezna sredstva, kot je bil primer za akcijo v Pungartu, Gostečah in v Dragi. To je s sredstvi SIS za ptt, delovnih organizacij, naročnikov in drugih možnih virov financiranja.
saj so poleg prebivalcev Suhe najbolj prizadeti zaradi predlagane rešitve. Njihovo stališče je bilo, da izvršni svet ne bi smel predlagati nobene variante oziroma se ne bi smel opredeliti, temveč naj bi ta naredili Ločani v javni razpravi. Predlagali pa so tudi, da bi urbanistični program obdelal več variant, ki bi jih ponovno ponudili v široko javno razpravo. Njihovo ogorčenje je po razpravi sodeč povzročilo tudi nerazumevanje poročila o prometni študiji oziroma skice, ki nakazujejo smer nove ceste. Čeprav je narisana le smer, so jo Puštalci razumeli kot določeno traso, speljano prav čez naselje.
Čeprav bo nova cesta še nekaj časa ena najbolj aktualnih tem v Skofji Loki. najbrž ni in ne more biti edini in glavni problem mesta. Ločani se namreč že nekaj časa srečujejo s problemom otroškega varstva in polževo gradnjo vrtca v Podlubniku, s težavami pri gradnji dvorane na Podnu, čakajo jih naložbe v center usmerjenega izobraževanja in druge družbene objekte pa tudi komunalni problemi so omembe vredni. O vsem tem pa so se pogovarjali, ko so sprejemali program za letos.
4400 je vzdrževanih družinskih članov. Največ aktivnega prebivalstva je zaposlenega v industriji in obrti, le 562 jih dela v družbenih dejavnostih in 685 v trgovini in gostinstvu. Na njenem območju je tudi sedež občine, so vse občinske ustanove, srednje šole in seveda močna škofjeloška industrija.
Za letos si je krajevna skupnost zastavila obsežen program obnovitvenih in investicijskih del v komunalne in družbene objekte. Poleg tega pa proračun krajevne skupnosti vsako leto bolj bremeni tudi vzdrževanje vsega, kar so v krajevni skupnosti naredili. Za redno dejavnost dobi krajevna skupnost dotacijo občine, vendar je ta premajhna, da bi zadostila potrebam, zato del stroškov krijejo iz prispevkov občinske komunalne skupnosti in samoprispevka. Komunalna skupnost prispeva denar za popravila asfaltnih in makadamskih cest in poti ter mostov, javno razsvetljavo, vzdrževanje zelenic in drevoredov, čiščenje Ulic, zimsko službo in prometno sig-nalizat i jo
Za investicije v komunalne objekte pa se zbira denar iz prispevka za stavbno zemljišče in prispevka za sofinanciranje komunalnih objektov, prispevajo pa tudi delovne organizacije in občani. Ta denar se zbira
Polde Kejiar, preoiaedss«
ne KS Skofja Laka
Obvoznica za Selško dolino, ki je speljana mimo šole Petra Kavčiča v Podlubniku, je med najbolj nevarnimi prometnimi odseki v mestu.
^ alples
Industrija pohištva TOZD Promet blaga Železniki, n. sol. o.
razpisuje na osnovi sklepa DS TOZD
JAVNO LICITACIJO
za prodajo rabljenih sredstev, in sicer:
5.00<) din
50 din (za 1 kos)
— tovorno vozilo Zastava 616, izklicna vrednost
— sedeži od kombija in avtobusa, izklicna vrednost
— dva vibasto grelca za bencin, izklicna vrednost 500 din (za 1 kos)
Licitacija bo v prostorih avtoparka v Alplesu Železniki 6. marca 1979 od 10. od 14. ure.
Pravico do udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe.
Predstavniki družbenega sektorja morajo predložiti pismeno pooblastilo svoje delovne organizacije.
Krajevna skupnost Skofja Loka obsega 5360 ha zemljišč, kar predstavlja desetino ozemlja škofjeloške občine. Ce že po površini ni največja, je prav gotovo po številu prebivalstva največja krajevna skupnost v občini. V 24 naseljih namreč živi kar 13.000 prebivalcev ali tretjina vsega prebivalstva občine^ Več kot polovica je zaposlenih in med njimi je še 700 kmetov. 1400 krajanov se preživlja z drugimi viri dohodka.
Za urbanistični na tri različice
Delegati vseh treh zborov občinske ščme so odločili, da se pri izdelavi o* r urbanističnega načrta upoštevajo tri čice predlagane cestne povezave s tko dolino — to so varianta 8, varianta sto in varianta 10
Na podlagi razprav, ki so zadnjih štirinajst dni oot*k* krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organi »V - h temeljnih organizacijah ho delegati vseh treh zborov nbto? HkupAčine Skofja Loka v sredo sklenili, da ae za potreb«!«* razgrnitve pripravijo trije osnutki urbanističnega nacrta ^ Loke; v enem naj bo upoitevana varianta 8, ki predla*« pod Hribcem, v drugi varianta mesto, ki predlaga cesto tik mestu po levem bregu Sore in v tretjem varianta 10, kj mM*?** cesto proti Poljanski dolini severno od mesta in* p^^or"^ Kobilo.
Hkrati no »prejeli sklep, naj šesta vi jalec študije ni*0S dgovori na vse pripombe in vprašanja občanov. IxvriS*4 pa no naročili da za razgrnitev osnutka "rbj.^jjjm ima in javno razpravo pripravi vse potrebno, da bo i* va lahko potekala nemoteno in v skladu s zakonom J
o
svetu progra razpra Na
Meji pa so tudi opozorili, da taksni sklepi pos^
kaanejso pripravo urbanističnih dokumentov. Ker |j
Matjaž Cepin, predsednik sveta KS Skofja L(,ka
SasnejSO pripravo ui..... ---ae
namento enega pripravili tri o""** ."^^»J^Sa -javne razprave ne bo moč organizirati spomladi teiav* eseni. To pa pomeni, da urbanistični nmirt ne bo aprej* f koncem let«. Opozorili SO tudi. da bo StS^T J**¥ * povzročila zastoj v stanovanjski gradnji v Skofji Loki. L.
Andrej Bolčina, tajnik KS Skofja Loka
Parkirni prostori v Grabnu
V okviru programa obnove in izgradnje komunalnih objektov bodo letos komunalno uredili Poden — to je prostor namenjen športnorekrea-cijskemu centru v Skofji Loki. Prav zato bodo sanirali Krevsov jez. Sa: nacija je potrebna zato, da bi lahko regulirali nivo vode in ne bo več nevarnosti poplav na Podnu, kjer se bo zgradil športno rekreacijski center. Planirana je izgradnja železobeton-ske brvi med Podlubnikom in Vin-carji, asfaltiranje ceste Groharjevo naselje — Stara Loka in odstranitev ruševin v Grabnu. Na pogorišču bodo uredili parkirne prostore, ki jih v Skofji Loki močno primanjkuje. Urejeno bo postajališče pri Kroju in asfaltirana Cesta talcev.
V programu dela sta tudi dve večji naložbi, ki naj bi odstranili ozki grli v prometu na območju Puštala in Suhe. 2e letos naj bi izdelali načrt za gradnjo mostu čez Soro pri Suhi, katerega gradnja je nujno potrebna zaradi povečanega prometa. Zgradili pa naj bi ga prihodnje leto. V Pulu pa je ozko grlo Klanfarjeva
hiša, ki je bila odkupljena že pred 15 leti, da se prenese v muzej na prostem in se cesta razširi. Ker načrt ni bil uresničen, je hiša zdaj vseljena. Na zahtevo občanov je potrebno čimprej doseči izpraznitev hiše s tem, da se stranki dodeli stanovanje in izdelati načrt obnove ceste.
Za vsa ta dela in še za nekatere obveznosti iz prejšnjih let, bodo morali krajevna skupnost, krajani in OZD zbrati 8,623.000 dinarjev. Za drugo leto pa planirajo komunalno
ureditev Podna in kulturnega centra, dograditev pokopališča, gradnjo mostu Suha-Hosta in asfaltiranje ceste do Trnja.
Že spomladi gradnja na Podnu
Tudi gradnja športno-rekreacijskega centra na Podnu je spodbudila živahno razpravo med delegati. Zahtevali so,,da se ne odlaša več in naj se začne graditi takoj, sicer bodo Ločani imeli le kup papirja in prelitega črnila, športne dvorane pa ne. Po predračunu bo športna dvorana z vsemi spremljajočimi objekti veljala 53,300.000 dinarjev. Sedaj se pripravlja gradbena dokumentacija, izdelan je investicijski in finančni načrt. Ker razpoložljiva sredstva iz samoprispevka, SIS za izobraževanje in kulturo ne zadostujejo, bodo razliko prispevale delovne organizacije po posebnem sporazumu, in sicer po 3500 din na zaposlenega delavca v roku pet let.
bo prizidek zgrajen že letos. Denar za gradnjo pa bodo zagotovile delovne organizacije po posebnem sporazumu s tem, da bodo odkupile določeno število mest v vrtcu za otroke članov svojega kolektiva.
Delegat zbora občanov iz Puštala Franc Bertoncelj je obrazložil stališče Puštalcev do prometne študije.
Drug problem, ki mu že raste brada, je vrtec v Podlubniku. Čeprav bi moral biti že davno pod streho, so prve lopate zasadili šele v začetku letošnjega leta. Planirajo pa, da bo zgrajen letos poleti. Denar zanj v glavnem prispeva skupnost otroškega varstva, in sicer 29,500.000 din in krajani iz samoprispevka 500.000 dinarjev. Ker pa vrtec v Podlubniku še ne bo rešil problema otroškega varstva v Skofji Loki, so delovne organizacije dale pobudo, da bi k sedanjemu vrtcu na Trati dogradili prizidek. Pripravlja se že gradbena dokumentacija in če bo šlo vse po planu.
Delegat iz Trate Mitja Zupan je
povedal, da imajo prebivalci Trate, Frankovega naselja in Lipice vrsto problemov, ki bi jim morala krajevna skupnost posvetiti več pozornosti. Premalo je poskrblje-I no za varnost pešcev, zato bi bilo nujno treba zgraditi pločnik ob Kidričevi cesti in od šole do železniške postaje in javno razsvetljavo do Lipice. Predlagajo tudi, da bi na Trati zgradili več javnih medkrajevnih telefonskih govorilnic in, da bi urbanističnemu urejanju območja Trate posvečali več pozornosti. Krajani Suhe pa so brez kanalizacije. Potrebovali i bi tudi boljšo avtobusno poveza-I vo z mestom.
V_->
Tudi kulturno-družbeni center je bil že pogosto predmet razprav. Zgradili naj bi ga na sedanjih stavbah TVD Partizan in Zigonove hiše. V idejnem projektu je predvideno, da bo v tem objektu dvorana z 220 sedeži za kulturne prireditve, dvorana za seje skupščin, za zbore občanov in podobno. Poleg tega bodo v stavbi še prostori za družabno življenje, seje organizacij in pisarniški prostori. Občani bodo iz samoprispevka prispevali za kulturno družbeni center 17,428.000 din, KS iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča 772.000, občinska skupščina 4,500.000 din in JLA 5,500.000 din. Center naj bi začeli graditi prihodnje leto.
V programu del na družbenih .objektih je tudi gradnja TV mini pretvornika na Zolščah nad Pušta-lom. Za gradnjo so se odločili, ker pretvornik na Lubniku ne »pokriva« tudi dela Poljanske ceste. Puštala in Spodnjega trga.
Po programu KS mora biti prihodnje leto zgrajen tudi stadion na Trati, ki bo služil za rekreacijo občanom bližnjih naselij. Zgradili ga bodo iz sredstev samoprispevka in bo veljal 6.200.000 din.
• ••
Načrti so vehki, veliko pa je tudi število prebivalcev in raznolikost njihovih interesov. Zato se v škofjeloški krajevni skupnosti že dolgo kaže potreba po razdelitvi sedanje na več krajevnih skupnosti. Zato je sedaj tudi ena ključnih nalog skupščine in sveta KS, da v sodelovanju s krajevno konferenco SZDL analizira stanje in ustvari pogoje za preobrazbo oziroma razdelitev krajevne skupnosti.
L. Bogataj
NAROČILNICA
Naročam
Časopis GLAS, ki mi ga pošljite na naslov:
Priimek in ime:
Ulica
Pošta:
Lastni podpis.
Izpolnite jo prosimo čitljivo in odpošljite na naš naslov ČP GLAS Moša Pijade 1, 64000 KRANJ
ah po telefonu 23-34 1
celoletna naročnina je 300 din
Športni duh množic
Nekateri posamezniki so po izjemnih sposobnostih, upornosti in tekmovalnem duhu vzor prihodnim rodovom. Človeštvu so vtisnili trajno sled starogrški misleci K vri p, Pitagora, Hipokrat in drugi glasniki — uresničevalci človekove ustvarjalne misli, harmonije besed in gibanja.
Danes je drugače. Sport je postal dostopen skorajda vsem, posebno klasične panoge po katerih cenimo športno — agonalno tekmovalno raven posameznih narodov. Tudi danes so poznani primeri popolnosti, ko se športni duh v znamenju preseganja lastnih moči povezuje s poklicnim usposabljanjem, ko športni nastopi v mladosti pomenijo pripravljalno obdobje za uspešno ali celo nadpovprečno življenjsko dejavnost. V tem pogledu so uspešni pre-nekateri športniki današnjega dne. Težka roka Jurija Vla-sova nekdanjega zmagovalca na olimpijskih igrah v dviganju uteži ne dviga več desetine ton bremen, zvesta je literarnemu snovanju, zapisuje misli in dragocene izkušnje, ki so kažipot mladim. Romunska atletinja Mano-lijeva se je na petih olimpija-dah vrtela v krogu za metanje diska. Njeni nastopi so bili uspešni: disk je letel visoko in daleč. Uspehom v športu so se pridružili še uspehi v življenju. Uveljavila se je v elektroniki in je kot inženir avtorice knjige iz tega področja. Takih in podobnih primerov je več — posebno tedaj, takrat in tam kjer družba doume pravi vzgojni smisel športa za množice. Drugače ali skoraj nasprotno je stanje v tistih okoljih, v katerih športni blišč zatone v mračno bedo. Vedeti moramo, da je obdobje športnih uspehov bolj kratkotrajno, da se športnik mora usposobiti za poklic, ne sme
OD VSEPOVSOD
zatoniti v osebno razočaranje in siromaštvo.
Utemeljitelj olimpizma Pierre de Coubertine, ki se je sam ukvarjal s športnim novinarstvom, se je že v tridesetih letih tega stoletja zavzemal za višjo izobrazbeno raven tega poklica. To pomeni, da novi-
mora prodreti v bistvo dogodka in ne samo opisovati njegovega vnanjega videza. Ne sme biti le zapisovalec športnih srečanj in ne njihovo zrcalo. Njegova misel mora biti prodorna, povedati mora to, kar povprečen gledalec ne vidi dovolj. Pri tem mu veliko pomagajo lastne tekmovalne izkušnje, znanje iz teorije športnega treniranja, znanje o gibanju teles, delovanju organizma in zavesti ter še mnoge druge informacije. Če je novinar bolj neuk, bo skušal biti duhovit, prepustil se bo besednemu poigravanju z rekordi kot npr.: ta padec tele čehoslovaške smučarke takoj po startu bi bil lahko absolutni svetovni rekord, če bi tudi take rekorde priznavali. Take in podobne v senzacionalnem duhu napihnjene ocene so neumestne, kažejo na pomanjkljivo znanje napovedovalca o vznemirljivih trenutkih pred in po športu. Bolje bi bilo, če bi se napovedovalci vzdržali takih in podobnih dovtipov in pojasnili množici, kako težko je pod vplivom številnih breme-nilnih dejavnikov nadzirati lastno gibanje. Duhovitost na račun športnikov, ki v težkih trenutkih zgubljajo ravnovesje, se bojujejo s časom, sodniki in nasprotniki, prav tako ni preveč obzirna, saj nas življenje uči, da moramo tudi napake in spodrsljaje opisovati v dostojnem tonu.
Nadaljevanje sledi
Jože Ažman
Šestdeset ur strahu
Avstralec Rubert Marsh je 60ur visel v svojem avtomobilu na štrclju v strmi steni. Med izogibanjem je zdrsnil s planinske ceste in obtičal na polovični višini skoraj dvesto metrov globoke soteske. Mučila ga je žeja, nadlegovale so ga mravlje in mušice, vrat ni upal odpreti, ker se je bal, da bo avto izgubil ravnotežje. Po naključju so ga opazili iz policijskega helikopterja in ga rešili.
»Velikani« vabijo turiste
Ljudi, visoke tri metre, so videli prihajati iz podzemske jame kakih 2600 kilometrov severno od Ria de Janeira. Kakor piše brazilski tisk, je farmar Geraldo C. Nunes opazil te »čudne robote z antenami ter z zelenimi rokami in nogami«. Zdaj je tisti kraj, sicer turistom znan zaradi zelo lepih jam in podzemskih galerij, poln radovednih obiskovalcev.
Klobase za emigrante
Cariniki na finsko-švedski meji so nedavno zalotili nekega »turista« z zelo nenavadnim tovorom. Čez mejo je poskušal prepeljati 150 kilogramov finskih klobas. Za to seje odločil, je dejal, v prepričanju, da bo z njimi dobro zaslužil, saj so finske klobase med emigranti iz te države, ki živijo na Švedskem, zelo cenjene.
TE DNI PO SVETU
IRANSKA NAFTA SPET NA TUJE Namestnik iranskega premiera Amir Entezam je dejal, da bo njegova država spet izvažala nafto tez deset dni. Iranska državna družba bo odločila o datumu pa tudi o količinah, namenjenih za izvoz. Iran zdaj proizvaja pribliino 700.000 sodčkov nafte na dan, kar je dovolj za domače potrebe. Poprej je Iran, po velikosti drugi svetovni izvoznik surove nafte, proizvajal 6 milijonov sodčkov na dan, od tega približno 5,4 milijona za izvoz.
V SZ MALO NOVIH AVTOMOBILOV
V Sovjetski zvezi naj hi letos izdelali 2.I5H.0OO avtomobilov, od tega 1,310000 lahkih, 7H7.00O tovornih in 11.000 avtobusov. Proizvodnja naj hi znašala za 27.000 vozil vc<- kot lani. Opaziti pa je. da je letošnji porast manjSi kot v prejšnjih letih zadnje petletke, in to predvsem na račun lahkih osebnih avtomobilov.
MEDNARODNI LABORATORIJ Znanstveniki, predstavniki centra za raziskovanje fuzije (zlitje atomskih ieder, npr. vodikovih v helij) z vseh koncev sveta so se pred kratkim sestali na Dunaju v sedežu mednarodne agencije za jedrsko energijo. Dogovorili naj bi se o pripravah, da ustanove mednarodni laboratorij za raziskovanje fuzijskih procesov. Kot je znano, imajo ^ raziakave za cilj doseči nadzorovan Klal zijaki proces, ki bi zagotovil komercialno uporabo energije iz težkih izotopov vodika ali litija. Tako bi jedrska fuzija postala praktično neizčrpen vir energije za človeštvo.
V DVAJSETIH LETIH 800 MILIJONOV AFRIČANOV
Na afriški celini ho leta 2000 živelo 8. Ccrnc Milena — Emona 36,13; umski nad 15 let: 1. Benedik Rudi Iskra 31.50. 2. Sckli Janko — upokoj 31,51. 3. Kejžar Tarjan - Zele/. 81,M, » Wauch Janez — Iskra 32,23, 5. Bizjak .lož
— (iorenjka 32,24; moSki 35 do 19 let: I Klinar Mirko - Gradb. 29.23, 2. Čop Ciril
— Gradb. 29,35, 3. Pečar Leon — Kompas 29,12. I. Marke* Lovro Zele/. 29,91. v Ho Skin Peter - Univerz. 30.02; moški 25 do 35 let: 1. Pesjak Boris - Zele/. 28.97. 2. Kabič Prane — Kompas 29,53, 3. Krautha-ker Alojz - Želez. 30,04, I. Zidan Marko -Kompas 30,32, 5. Svetinu •Jože — Kovinar 30.36; moSki do 25 let: 1. Kovač Janez Zele/ 30,09. 2. ftoherl Matjaž - Golica 30.27.
3. Smolej Jože - Želez. 30.64. I. Marti lijak Jože - Vzdržev. 30.75. 5. Jekler SaSo -v/.drž. 31,23.
Smučarski teki — ženske nad 40 let: 1. Kekar Mara - Golica 14:17.12, 2. Petrič Marija - Zele/. 16:15.67. 3. Koselj Koža -Zele/. 18:30.80; ženske 30 do 10 let: I. Krudar Tončka - K:>mpas 13:29,17, 2. Plenic* Lidija - Golica 11:10.23, 3. Pire Milcua - Želez. 11:23.36, I. Kajžar Marija
— Rateče 14:37,64. 5. Urs Krancka -Gradb. 14:54.15; ženske do 30 let: I. Tajnikar Majda - Planika 15:02.10. 2. Slivnik Olga - Kompas 15:18.88. 3. Mežik Slava -Kompas 15:55.58, I. Aneelj Cilka — Golica 16:42.01. 5. Cebulj Kogdana - Gradb. 17:50,98; moSki nad 10 let: I. Pogačnik Tone - Zele/. 11:13,12, 3. Preželj Anton -v/dr/. 11:55.69. 3. Oblak Franc v/drž 12:01,87, 4. Gorjanc Stane — Izolirka 12:23.«8. |. Brat« Aloj/ - Zele/. 13:11.79; moSki 30 do 10 let: 1. Baloh Marjan -Iskra li»,IV. 2. KerStajn Aloj/. - Zele/ 9:55.68. 3. Kajžar Franc - Želez. 10:22.27.
4. Naglic Franc - Gradb. 10:29,76. 5. Kun stelj Jane/ - Zele/. 12:52.04; moAki do 30 let: 1. JanSa Andrej - Želez. 15:14,79. t Zupan Zdravko - Klim 15:30.79. 3. Kotnik Frane — Carina 16:53.25, 4.'Trpin Srečo Zele/. 10:58,75, 5. Kofler l/idor - Heln 16:58.79.
Rkipno je uaagala Žal—rna Jaccnicc
pred hoteli Kompas, Kranjsko goro. Gradbincem, Iskro, bolnico in v/il rže van ,cm
hiri
Rezultati - ml. mladinke - L Jerman (Olimpija) 100.67, 2. Ravnikar (Alpetour) 102,11, 3. Porenta (Aleptour) 105,96. 4. Vesek (Jesenice) 107. 64. 5. Zvokelj (Triglav) 108,19. 6. Sifrer (Novinar) 109,65, 7. Cesnik (Alpetour) 111.05 8. Zupančič (Akademik) 112,44. 9. ftorli (Triglav) 125.28, 10. Cenčič (Železniki) 125.79; st. mladinke - 1. KlanjSček (Branik) 110.01, 2. Kolenc (Alpetour) 110,16, 3. Crnko 116,10. 4. Cepe (obe Braniki 121,09, 5. Kosir (Trž.č> 123.71, 6. Brudar (Sarajevo) 124,16, 7. Govekar (Novinar) 124,66, 8. Te-pina (Jezersko) 126.31. 9. Peric (Željezničar) 127,22, 10. Zibret (MengeS) 129.66;
ml. mladinci - 1. Graftič (Alpetour) 83,52. 2. Flajs (Matajur) 94.38. 3. Podrekar (Jesenice) 96.43, 4. Crbas (Novinar) 97,83, 5. Peternel (Alpetour) 98,32. 6. Stefanovič (Fužinar) 98,39. 7. Krbežnik 98,63. 8. Dor-nig (oba Olimpija) 100,17. 9. Sorli (Triglav) 100,38. 10. Jerman (Triglav) 102.30; st. mladinci - 1. J. Franko (Olimpija) 92.48. 2. Kreačič (Alpetour), 94.68. 3. Ribnikar (Tržič) 94,78. 4. Sitar (Branik) 94.90, 5. Markič (Tržič) 94.98. 6. S. Ster 96.16. 7. De-kleva (oba Alpetour) 97.01. 8. Karničar (Je/ersko) 97,13. 9. Rotar (Olimpija) 98,26. 10. Parte (Je/ersko) 101.88.
DRUGI NASLOV ZA FRANKA INGRASIČA
Tudi veleslalomski obračun je bil obračun za neporavnane dolgove iz slalomske-ga. Manja Koklič iz mariborskega Branika se je maščevala svoji klubski kolegici KlanjSčkovi za poraz v slalomu pri starejših mladinkah. Vendar Manja v slalomu ni priSla do ciJJa- Enako kot Manja je državni naslov pri mlajših osvojila Polona Pehare iz Tržiča. Tudi Polona ni videla slalomske-ga filja. .
Pri fantih ni prišlo do presenečenj. Zaut-govalca v slalomu pri starejših mladincih in mlajših sta dobila tudi veleslalomsko tekmo. In to lažje kot je bilo pričakovati. Jure Franko je bil najhitrejši pri starejših, pri mlajših vrstnikih pa GraSič. Tako kot v slalomu pa so se tudi v veleslalomu uveljavili naSi pionirji, saj jih je nekaj, ki so si prismučali uvrstitev med prvih deset.
Rezultati - st. mladinke - L Koklič 1:33.05, 2. KlanjSček 1:33.45. 3. Crnko (vse Branik) 1:36.04. 4. Kožar (MedveSčak)
Članica naše ženske državni prezentance Metka Jerman iz v Ijane je na mladinskem drže* prvenstvu na Krvavcu tan* državni naslov v slalomu. 54 druga v veleslalomu in prta ca* binaciji. — Foto: D. H.
1:7.04, 5. Čepe (Branik) 1:37 M tBP čič (Tržič) 1:37,43, 7. Košir (Trtic)!*
8. Ahačič (Radovljica) 1:38,82 t Pa** rajevo) 1:40,36, 10. Nahtinl' 1:41,36; ml. mladinke - 1. pe| 1:30,02, 2. Jerman (Olimpija) 1:J renta (Alpetour) 1:32,17, 4 f rrt,, vinar) 1:32,24, 5. Blažič (Triglav) 6. Ravnikar (Alpetour) 1:33 74 ~ (Jezersko) 1:33,90, 8. Cesar' (S 1:34.52, 9. Benedičič (Jesenice* Sifrer (Novinar) 1:34.85;
st. mladinci - 1. Franko i 1:24,06, 2. Sitar (Branik) 1*25.20 1' (Alpetour) 1:26,38, 4. RibnikaT i 1:26,86, 5. Markič (Tržič) 1-26 »6.4.1 čar (Jezersko) 1:27,32, 7 Štiri-Kreačič 1:27,72, 9. Dekleva (vsi " 1:27,76. 10. Benedik (Jesenice) fc* mladinci - 1. GraSič (Alpetour) K Klokočer (Izletnik) 1:29,08 3. (Alpetour) 1:29,39, 4. Podboj Cvm 1:29,71. 5. Flajs (Matajur) 1:29J15-4J kar (Jesenice) 1:29,91, 7. Ciantan f ja) 1:30.29, 8. Stefanovič (Fužinar)
9. Oblak (Jesenice) 1:30,62 10 petour) 1:30,84.
Kombinacija — st. mladinke — sček, 2. Črnko, 3. Čepe (V8e Bru* mladinke — 1. Jerman (Olinaniai. • renta, 3. Ravnikar (obe Alpetourtr dinci - 1. Franko (Olimpija) *. nik). 3. Mrkič (Tržič), mi. ^ Grasič (Alpetour), 2. Flajs Podrekar (Jesenice).
Da je dvodnevna revija nt dih alpskih smučarjev na Kn uspela, imajo tudi tu zasluge RTC I z direktorjem Kreačičem na čelu «w ne organizacije Iskre, Gorenjakeai<• Kokre, Planike, Gorenjskih obiatd.-I lanske banke ter ostalih.
Dvajseti Pokal Topolino
Pionirji s kolajna:
MONTE BONDONE - Na dvajsetem pionirskem tekmovanju v slalomu in veleslalomu /a Pokal Topolino in desetem največjem evropskem tekmovanju pionirjev so med udeleženci iz devetnajstih evropskih držav in ZDA naSi mlajši in starejši pionirji dosegli spet izreden uspeh. V moStveni uvstitivi so bili takoj za naSimi sosedi iz Avstrije, med posamezniki pa je Rok Petrovič iz ljubljanskega Novinarja dosegel spet pomembno zmago. Sicer pa so se naSi pionirji iz tega tekmovanja vrnili z eno zlato, dvema srebrnima in eno bronasto kolajno. Srebrno odličje si je prismuča-la LeskovSkova v ve I.slalomu, bron pa je osvojila v slalomu. Izreden uspeh pa je dosegla tudi Kranjčanka Mojca Dežman. ki je v kategoriji mlajših pionirk v slalomu dosegla drugo mesto.
Matjaž Knific, ki je v veleslaku Številko Stiriinstirideset dosegel sto. Ta veleslalom je nasnloh zase. Je 1200 metrov dolg, imatS kar 300 visinske razlike. Tako trt« dolgega veleslaloma za pioniri* i ni. MoStveni vrstni red i 4»s«r SFRJ, 3. Italija. 4. ČSSR 5 m»7| 7. Francija. 8. Bolgarija. *
Kranjčanka Mojca Dečma" -dvanajstem Pokalu JW0
Montc Hondonu ~
nad Tn0
Janez šmitek z Jesenu /e p<>l*n trenerja Jerneja Plajbe»a m Jožeta S/Himnu najzatUulnejii, da **> "asl
pioniru ie neka/ let v evropskem (dpskern sniučun/u
l>o besedah trenenii Jane/a Srn.tka t Jeseni« ,. t., doslej na,večji uspeh »••"■■••I' še pionirske K« mračne SI rok o v no delo ki K„ vodi Smitek ter trener,. Jernej I Ihj»«x „ Alpetour,.. in Jo/e Šparovec 1/ Novinar-,„ s. tore, obrestuje. Vemo. da so na teh
tekmovanjih k..t pionirji imagovali m...
mark. Neureuther. tiros. na* Kr,/,V " Orlainskv Prav /ro ,c uspeh, hi Ka doseli anal pionirji na tem tekmovanju, se toliko večji.
med mlajšimi pionirkami prv*i la v slalomu srebrnu
Sicer pa so naSi dosegli nasledo" Med starejšimi pionirji je v v*fc4 zmagal Petrovič, peti je hil KaafeT pa Jeseničan Matej Oblak. Pri pionirkah je bila Leskovskova dn*** čeva (Olimpija) osma. M i beliče«11 J tour) deseta ter Jeseničanka Ksafft demnajsta. Najboljšo veleslak*** stitev med mlajšimi je dooencl Zan, ki je bil enajsti, trigl^vj,"P**" najsti. medtem ko pa je Kosir tfflfB /usedel sedemnajsto mesto. Najaatu našimi ,e bila pri mlajših pioairaaVV Mimpija). ki je bil- -- *
lova (Olimpija)
(Novinar) enajsta, dvanajsta jek*' čanka Dežmanova ter sedemaa»t»
ka Hafnerjeva.
Mate/ Ohlak - I,senu /<' >r.y/m/ uvrstitvami V slah.mu m nbslalomu dokazal, da se lahko ena ko, 1 cttna kosa J na/hol/štmi et r»pskimi />i<> tur/i Motel re/iko ../><•/ d..,«.." nastopu napravil napako in moral ,e odnehal.
ivdv.K i>» •< aaprnvH kani aJprtam.....
Enako dobro kot Oblak * Morite Bondone odrezal lu~ loškega Alpetourja ktvtM
Mojca Dežman je v slalomu mlajšimi pionirkami največji u*f" bila druga, sedma je bila Zajcev*1 Hafnerjeva. Pri mlajših pioniritfe' osmi. enajsti triglavan Pene* t«*1 KoSir. Med starejšimi vrstniki # ' lomu i/ka/.al z desetim mestom C flc pa je bil petnajsti. Kot smoter bila LeskovSkova v slaloaiu tr«+' }V bila Mavčeva. deseta Mihcli1*' , na,sta Kunčeva.
NaSi so tako v Štirih konkurs
MCgli petnajst ..vrstite^ oj »ti:
možnih.
Kegljanje
Pričakovani izidi
Kranj - V občinski A kegijaski ligi so **alif>aii •. in nepopolno 10. kolo. 9. kolo je larineslo pričakovane rezultate. Zmagovale •o predvsem ekipe, ki so igrale na domačih >k«glji»čih. Ekipa Elektra je premagala **npo Gumarja, ekipa Sava ekipo Merkur-■1», ekipa Iskre* ekipo Simona Jenka. Edino nnresenečenje 9. kola je pripravila ekipa Krvavca, ki je premagala ekipo Borca, ki *e- bila favorit tega srečanja.
Razburljivejse je bilo 10. kolo. Zmagova-«0 gostujoče ekipe. Ekipa Krvavca, ki je v #. kolu napravila veliko presenečenje, je tokrat ponovno razočarala domače I j u hi -*^lje kegljanja, ki so pričakovali ponovni *a»peh svoje ekipe. Tokrat je klonila proti Razigrani ekipi Elektra. Tudi ekipa Simona "'enka je razočarala svoje pristaše kegljanja- Tokrat ji je napravila veliko presenečenje ekipa Borca in to je le tretji zapovjedili poraz ekipe Simona Jenka. Edina "ektip«, ki lahko se računa na najvišji na-•lov letošnjega prvenstva, je ekipa Iskre, kj nadaljuje tekmovanje z odločnimi rezul-*ani. Tokrat je visoko premagala zadnje-vrtčeno ekipo Merkurja. Ekipo Merkurja, ki smo jo pred kratkim celo pohvalili, da so *»ekako uredili svoje vrste, osvojili prve Joike in da s tako igro v nadaljevanju *ahko osvojijo se marsikatero točko in se ^elo rešijo izpada, pa jo moramo tokrat {trajati zaradi neresnosti posameznih keg-Močev. Kot kaze, so nadaljevanje tekmo-vanja, ki se bliža koncu, vzeli neresno in se *e vnaprej podali v usodo na izpad iz lige. Na srečanje proti ekipi Iskre so prišli **ekomplctni in namesto s šestimi nastopili *amo s petimi tekmovalci, kar res ni spodbudno za celo ekipo.
w Srečanje med ekipama Gumarja in Save ***• je bilo preloženo.
Izidi 9. kolo: Borac : Krvavec 2500:2545 : Merkur 2531:2381, Elektro : Gumar «557:2434. Iskra : Simon Jenko 2569:2467:
10. kola: Krvavec : Elektro 2457:2525, -Merkur : Iskra 2109:2705, Simon Jenko : &orac 2405:2479, Gumar : Sava (preloženo)
( NOVICE
V kranjskem Triglavu so priprave v polmera teku. Spomladi bodo imeli pionirsko 70I0. V klubskem krogu bodo organizirali •pionirski turnir, v novo sezono 1979/80 pa **«meravajo vključiti kar dve pionirski *kipi.
, NK Triglav je dal tudi pobudo, da bi v re-J^eescijskem tekmovanju organizirali ligo I ©teranov Gorenjske. To vrsto tekmovanja *najo že nekatere zveze in so se zelo dobro 2*O0esle. Zato bo medobčinska nogometna 5^Veza Gorenjske dala razpis in na podlagi •^Hjav razpisala tekmovanje veteranov.
Po vseh pripravah sodeč se spomladi jHketa bogata nogometna sezona, za jesen
Lestvica: Iskra Sava Elektro S. Jenko Krvavec Borac C.u mar Merkur
10 w 0 1 18 + 1340
9 9 0 0 18 + 1040
10 « 0 4 12 + 469
10 ti 0 5 10 - 101
10 3 1 6 7 - 349
10 3 1 6 7 - 680
9 2 0 7 4 - 535
10 1 (> 9 2 - 1184
L Glavar
J*« upamo, se bodo tuai gorenjske bcu-kuj«-**-olje uveljavile v republiškem tekmovanju.
r--—
Delovna organizacija AVTOKOVINAR Skofja Loka, Kidričeva c. 51
razpisuje naslednja prosta dela in naloge
1. VODJE ODDELKA OBDELOVALNICK
2. KNJIGOVODJE OBRAČUNA OD in VODENJE BLAGAJNE
3. KNJIGOVODJE MATERIALNEGA KNJIGOVODSTVA
4. SKLADIŠČNIKA
V SKLADIŠČU ORODJA
5. 2 STROJNIH TEHNIKOV . ZA DELO
V TEHNIČNEM SEKTORJU
6. VEC KVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV
Pogoji:
1. delovodja kovinske stroke 111 i leta delovnih izkušenj ali visokokvalificiran strugar / i/pitom m "1 let delovnih izkušenj
2. in i srednja šola ustrezne smeri m I leto delovnih izkušenj
1 kvalificiran orodjar / izpitom /a skladiščnika ali kvalificiran ključavničar / izpitom za skladiščnika, praksa zaželena, odslužen vojaški rok
o strojni tehnik, i leta delovnih izkušenj na području operativne jn t *-ti -nološke priprave dela. odslužen vojaški rok
ti končana polili, na' šola, praksa zaželena, odslužen vojaški rok. Za vsa navedena dela in naloge je posebni pogoj poskusnega dela. ki traja 2 meseca.
Osebni dohodek po pravilniku o oblikovanju in delitvi sredstev z« osebne dohodke.
Pismene ponudbe pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Avtokovina Skofja Loka, Kidričeva c. 51.
Odbor za delovna razmerja KEMIČNE TOVARNE PODNART - p. o., Podnart 1.
razpisuje prosta dela in naloge
s posebnimi pooblastili in odgovornostjo
vodje splošne službe
Pogoji: — diplomirani pravnik in .Metne delovne izkušnje ali pravnik in 5-letne delovne izkušnje na ustreznih vodilnih ali vodstvenih delih oziroma nalogah,
— strokovni izpit za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov,
— moralnopolitična neoporečnost,
— 3-mesečno poskusno delo
Vabimo k sodelovanju še:
— kemijske tehnike za delo v razvojni službi,
— K ključavničarja za delo v vzdrževalni službi
— PK kuharico za delo v okrepčevalnici
— snažilko
~ PK delavce za delo v proizvodni oziroma skladiščni službi
Ponudbe pod 1. z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi na splošno službo, kjer se lahko tudi osebno zglasijo vsak dan od f>. do 14. ure.
^ ^1 Gostinska in trgovska
DO CENTRAL Kranj z n. sol. o.
objavlja na podlagi sklepa 10 DS TOZD Vino in v skladu z določili samoupravnega spora/uma o medsebojnih razmerjih proste delovne naloge in opravila
trgovskega potnika
za prodajo alkoholnih in brezalkoholnih pijač
Pogoji:
— srednja strokovna izobrazba ekonomsko komercialne smeri,
— 2 leti delovnih izkušenj na ekonomsko komercialnem področju,
— poskusna doba 3 mesece,
— zahteva se izpit B kategorije in osebni avtomobil. Pismene prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 7 dneh po objavi na naslov: Central Kranj, Maistrov trg 11, kadrovski oddelek.
# V %^ #
Prehitra vožnja
Tupaliče — Dve osebi sta bili težje in tri lažje poškodovane v prometni nesreči, ki se je zaradi neprimerne hitrosti pripetila v sredo /večer na regionalni cesti v Tupa-ličah pri Preddvoru, (»motna škoda na vozilu znaša 15.000 dinarjev. Voznik Osebnega avtomobila ljubljanske registracije Franc Erazem, star 28 let, i/. Kamnika je vozil iz Kranja proti Preddvoru. V Tupali-čah je pred mostom ćez Kokro z vozilom /.letel s ceste in obstal v strugi Kokre. V nesreči sta bila težje poškodovana sopotnika Miran Pre-stotnik iz Kamnika in Miran Za-
Omagali v snegu
Vršič — Oddelek milice v Kranjski gori sta v nedeljo zvečer Vanda Reščič in Janez Suštaršič iz Mengša obvestila, da so na stezi proti dolini na Vršiču nad Erjavčevo kočo omagali trije planinci. Reščičeva* in Sušteršič sta jim odstopila nekaj toplih oblačil in obvestila kranjskogorske miličnike, ki so takoj organizirali reševalno akcijo. S pomočjo tep-talnega stroja so reševalci krenili proti Vršiču in v ponedeljek proti jutru onemogle planince prepeljali v dolino, kjer jim je bila nudena zdravniška pomoč. Miličniki in reševalci so ugotovili, da so bili onemogli iz Zvezne republike Nemčije in Avstrije. Če ne bi šli reševalci tako hitro v akcijo, bi bile posledice veliko hujše.
Tržni pregled
JESENICE
Solata 70 din, špinača 40 din, cve-tača •')() do 34 din, korenček 14 din, česen 42 din, čebula 7,80 din, fižol 24,50 do 30,50 din, pesa 10,57 din, kumare 40 din, paradižnik 40 din, slive 35 din. jabolka 14.40 do 15,85 dinarja, hruške 27 din, grozdje 18 dinarjev, radič 71,.50 do din, pomaranče 14,85 do 18,70 din, limone 21,66 din. ajdova moka 24,20 din, koruzna moka 8,82 din, kaša 17,14 dinarja, surovo maslo 79 din, smetana 79 din. skuta 26,55 din, sladko zelje 14 din, kislo zelje 9.20 din. kisla repa 8,05 din, orehi 177.HO din, jajčka 2 do 2,90 din, krompir (i,00 din
KRANJ
Solat;) 00 din, špinača 40 din, cve-tača 30 din. korenček Mi din, česen 35 do 40 din, čebula 10 do 12 din, fižol 25 do 3() din, pesa 10 din. slive 34 din. jabolka 12 do 14 din, hruške 18 din, grozdje 1'1 din. med 70 din. pomaranče 13 din. limone 17 din. ajdova moka 18 din, koruzna moka 8 din, kaša 25 din. surovo ma4k> 80 din. smetana .58 din. skuta 18 din, sladko zelje 15 do 16 din, kislo zelje 14 din. kisla repa 14 din. orehi 150 dinarjev, jajčka 2,3» din. krompir 5 do (i din. radič 7(1 din.
Dežurne trgovine
V soboto, 3. marca, bodo odprte naslednje dežurne trgovine:
KRANJ: Central - Delikatesa. Maistrov trg 11 od 7. do 19..10. v nedeljo od 7. tlo II. ure; Živila — prodajalna P(' Vodovodni stolp, Ulica Moše Pijade. prodajalna SP Pri Pe-trčku, Titov trg 5, prodajalna Mer cator. C JLA t>. prodajalna SP Planina — center, Gorenjskega odreda 12
SKOFJA LOKA: SP C.rolinrjevo naselje, mesnica Groharjevo
JESENICE: Delikatesa - KuAta 1 na Plavžu
TRŽI C: Mercator. Cankarjeva I. poslovalnica Mercator. Deteljica. Bistrica, poslovalnica Mercator. Pristava
vršnik iz Duplice. Lažje poškodbe pa so utrpeli voznik Franc Erazem in soptnika Marjan Urh in Slavko Bizjak. Ponesrečenim je bila najprej nudena zdravniška pomoč v kranjskem Zdravstvenemu domu, Pre-stotnik in Završnik pa sta bila prepeljana v ljubljansko bolnišnico.
Neprevidnost na ovinku
Skofja Loka — Zadnji dan februarja se je na Poljanski cesti v Skofji Loki pripetila prometna nesreča zaradi vinjenosti in neprevidne vožnje v ovinku. Telesnih poškodb ni bilo, gmotna škoda pa znaša skoraj 200.000 dinarjev. Voznik tovornega avtomobila Karol Klavžar, star .19 let, iz Kranja je vozil od Zirov proti Skofji Loki. Na Poljanski cesti je sekal levi nepregledni ovinek v trenutku, ko mu je nasproti pravilno pripeljal voznik osebnega avtomobila Franc Kavčič
iz Zirov. Da bi preprečil čelno trčenje, je K lavžar zavil desno in pri tem podrl varovalno ograjo in drog električni; napeljave, nakar se je prevrnil pod cesto.
Kriva pešec in voznik
Skofja Loka - V sredo, 28. februarja, ob pol treh popoldne se je v Skofji Loki na regionalni cesti proti Zirem zgodila prometna nesreča zaradi neprevidnosti pešca in neprimerne hitrosti voznika osebnega avtomobila. Kna oseba je bila poškodovana, gmotne škode pa ni bilo. Voznik osebnega avtomobila Anton Bobnar, star 42 let. iz Gorenje vasi je vozil od Zirov proti Skofji Loki. Pri avtobusnem postajališču na Poljanski cesti je zbil Stanko Dolenc, staro 48 let, iz Škofje Loke, ki je za avtobusom prečkala cesto. Dolenčevi so nudili zdravniško pomoč v škofjeloškem Zdravstvenem domu, potem pa so jo prepeljeli na nezgodni oddelek ljubljanske poliklinike.
J. Košnjek
Problemska konferenca o žgočih problemih prometne varnosti v kranjski občini
Promet je skrb nas vseh
Kranj — Problemska konferenca o varnosti, vzgoji in preventivi v cestnem prometu v kranjski občini je na široko osvetlila stanje in naloge družbenopolitičnih skupnosti, strokovnih organov, šol, delavcev milice in drugih dejavnikov v okviru družbene samozaščite. Na konferenci, ki so jo pripravili občinska konferenca SZDL Kranj skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Kranj ter Koordinacijskim odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri OK SZDL Kranj, so delegati sprejeli tudi vrsto ukrepov in predlogov za izboljšanje stanja.
S prometno varnostjo v kranjski občini nikakor ne moremo biti zadovoljni. Ne glede na to, da so se sicer v lanskem letu v primerjavi z letom poprej smrtne nezgode zmanjšale, mrtvih je bilo 24 oseb, leto poprej pa 29, pa te številke ne pomenijo tudi, da se je nasploh tudi prometna varnost izboljšala. Čeprav zadnji dve leti v kranjski občini posvečajo cestam nemalo pozornosti, je zaostanek iz prejšnjih let glede na hitro večanje prometa za zdaj nenadomestljiv. Marsikje so prometne zagate prav nevzdržne: voziti skozi Kranj ob 14. uri je ob prometnih zamaških v industrijskem bazenu poglavje zase. Nekatere vpadnice v mesto se ob naraščajočem prometu ter ob tem, da bi jih bilo treba posodobiti že pred leti, spreminjajo v prave prometne pasti tako za voznike motornih vozil, še posebej pa za pešce. Prav ti so na žalost tudi najmanj zaščiteni v prometu, saj na račun širjenja cestnih površin izginjajo pločniki. Po drugi strani pa je prav varnostna kultura pešcev še dokaj nizka: ne gre le za to, da pešci uporabljajo za prečkanje zaznamovane prehode za pešce, pač pa se nasploh pri pojavljanju na cesti premalo zavedajo svoje lastne varnosti. To so sicer značilnosti, ki veljajo še kje drugje ne samo v Kranju, kjer se zaradi specifične lege prometni tokovi zaradi tranzita in turizma, visoke zaposlenosti prebivalstva še posebej zgostijo.
Bolj kot kdajkoli poprej se je v zadnjem obdobju pokazalo, da je skokovito naraščajoči promet, samo v kranjski občini je več kot 20.000 voznikov, kar je tretjina prebivalstva, že povsem presegel funkcionalnost in sposobnost prometnih poti. Ceste pa so ob tem vse prej kot dobro vzdrževane, saj denarja ni dovolj. Samoupravna komunalna skupnost Kranj ugotavlja, da bi v Kranju že letos in tudi vsa naslednja leta potrebovali trikrat več sredstev za posodobitev in vzdrževanje cest, če naj bi hoteli v prihodnjih desetih letih odpraviti sedanje zaostajanje. Zadnje čase je še posebej resen problem v Kranju pomanjkanje parkirnih prostorov, ki ga bo verjetno treba zaradi racionalne uporabe skopo odmerjenega prostora reševati z garažnimi hišami.
Brez dvoma je še posebej v tako neugodnih prometnih pogojih izredno pomembna prometna vzgoja tako najmlajših že od vrtca, pa tja do srednje šole. kjer pa je — razen v gimnaziji — praktično ni. Pa tudi vozniki z vozniškim izpitom se v prometu ne obnašajo vedno po kodeksu etike, kaj šele, da bi se v celoti držali cestno prometnih predpisov. Avtomoto društvo celo ugotavljajo, da bi bilo obnavljanje znanja primerno vsako leto za poklicne voznike, ne le ob novih predpisih; o kodeksu etike sicer vozniki slišijo na predavanjih v tečajih za voznike, znanje pa se ne preverja z izpitom. Ceste v Kranju so za učenje kandidatov za v voznike vse prej kot primerne, ideja o skupnem avtodromu za Gorenjsko pa se je že nekajkrat ustavila ob finančni prepreki.
V sklepih, ki jih je sprejela konferenca za izboljšanje prometne varnosti kot sestavine družbene samozaščite, se nalagajo zadolžitve tako strokovnim službam, ki se ukvarjajo s cestno in prometno problematiko, delovnim organizacijam. AMD. šolstvu, zdravstvu, sredstvom javnega obveščanja in še posebej družbenopolitičnim organizacijam. Le z novimi preventivnimi in vzgojnimi ukrepi, z boljšim vzdrževanjem in posodabljanjem prometnih površin, se bo lahko prometna varnost v občini izboljšala. L. M.
MPEtEA
7
SEVEDA^OT V,D,M JANEZKI 5AJ3E ' \y3AK0 NEDELJO NA
NSC b,LCAH/ 06 NEDELJAM DOSTI CENEJŠA.
CENEJSA?.G0T0V0 $1 HOTEL RECI DRAŽJA!
NO, 0RAZJA ZE, /ENDAg ZARADI GNEČE PRIDEŠ NAJVEČ DVAK.RAT NA ŽIČNICO.
14. STRAN
PETEK. 2. MARCA tU
Cista mesna juha s sirovim prepečencem
Potrebujemo: 2 jajci, ščepec soli, 2 jedilni žlici moke, za noževo konico pecilnega praška, 50 g naribanega sira, papriko, 1 liter čiste goveje juhe.
Beljak s soljo trdo stepemo. Moko zmešamo s pecilnim praškom in naribanim sirom (1 jedilno žlico naribanega sira prihraniti za na konec). Pekač obložimo s pergament papirjem in naj razma-žemo testo na pol centimetra debelo. Potresemo s sirom in papriko in pečemo pri 200 stopinjah (pečico moramo prej dobro segreti!) približno 10 minut, da se zlato zapeče. Zdaj ta sirov prepeče-nec razrežemo na majhne koščke in damo v vročo juho.
In še en nasvet k temu: prepečenec odlično tekne pri vinu ali pivu kot slano pecivo.
Recept: Češke omlete
Potrebujemo: 7 dkg surovega maslr, 4 rumenjake, 4 dkg sladkorja, 2 kavni žlici smetane, 1 dkg kvasa, limonin sok, 2 dl moke, sneg iz 4 beljakov; olje za pečenje; marmelada, sladkor za potresanje.
Maslo zmešamo s sladkorjem, mu dodamo rumenjake, vzhajan kvas, limonin sok, smetano, moko m na koncu sneg. Iz testa spečemo majhne omlete, od katerih vsako prvo namažemo z marmelado, z vsako drugo pa namazano prvo prekrijemo. Tako nadete omlete potresemo s sladkorjem.
Prijateljica
Hodi v osmi razred osnovne šole. Ima temne in pristrižene lase. Od sedmega razrede/ naprej nosi očala. Poznava se že od šestega razreda. ua se še nisva sprla. Prav zaradi tega sva bila deležna mnogih žaljivk, ki še sedaj kateremu mojih prijateljev padejo iz ust. Spominjam se dogodka, ko sem moral teči za tremi poredneži. da jim je Mojca, tako je namreč prijateljici ime. navila uro.
Drugače pa je Mojca kar v redu. samo včasih seji kaj narobe zavrti v glavi. Potem pa sem /trz revež, kakor se temu reče. Toda krmili se zopet sprijateljila in pozabiva. kar je bilo.
Jabolčni zavitek
Bilo je pozno dopoldne, ko me je prešinila misel, da bi spekla jabolčni zavitek. Pregledala sem vse omare v kuhinji, da bi nasla, kar je treba. Toda razočarana sem ugotovila, da nimam niti ene reči, ki bi mi prišla prav. Zato sem se napotila v trgovino. Nakupila sem toliko stvari za peko, da so me prodajalke kar ^ebelo gledale.
Ko sem prišla domov, sem vse lepo razporedila. Vzela sem skledo, da bi v njej zamesila testo. To se mi je zdelo lahko, a ko sem poskusila, kako gre, se mi je zataknilo. Testo je postalo trdo pa tudi razpadlo je. To me je tako razjezilo, da bi ga najraje vrgla proč.
Cas je hitro tekel in mamica se je vrnila iz službe. Ko je videla, da iz tega testa ne bo nič, se je spomnila na mamo. Peljala me je k njej. Prosila sem jo, naj mi ona zamesi testo. Privolila je. Naredila mi je odlično testo.
Doma sem ga razvlekla in prekrila z narihanimi jabolki. Zavila sem ga in ga dala v pečico Pekel se je dolgo uro. Kila sem tako neučakana, da sem ga takoj poskusila. Bil je zelo okusen. Nismo ga dolgo jedli, saj ga, je zmanjkalo že prvo uro.
Metka Lokar, 4.1) r. osn. šole
Lucijan Selj;*k. K rani
Mojca je dobra učenka in včasih nastopa tudi na proslavah. Ukvarja se z raznimi stvarmi in tudi .s športom. Velikokrat gre na sprehod s svojimi prijateljicami in jaz > svojimi prijatelji, zato se bolj redko valiva. Največkrat se dobiva pri plesru-m tečaju, kjer pa ona raje pleše z drugim, največkrat pa sploh ne, jaz pa greni po drugo plesalko. Samo zaradi tega se de ne spreta.
Seda, pa bo gotovo dovolj, kajti če Mojca slučajno uzre moje pisarije. bo gotovo rekla, da sem velik osel. kar pa ni ravno prijetno.
Toni Torkar. 7 1> r. osn. šok' bratov Zvan. (b»r je
S
ŠOLSKIH KLOPI
Pogovor z lovcem
Nekoč sem srečala lovca. Na rami je imel puško, /a pasom pa privezanega mrtvega zajčka Zasmilila se mi je uboga živalica m lovca sem kar grdo pogledala
Ni dolgo od tegU, ko sem lovca ponovno srečala. Takrat ni imel pušk«-, /ato sem ga vprašala, zakaj gre v gozd. Povedal mi je. da bo na poseki napravil jasli za seno, da bodo živali v hudem mrazu m visokem snegu dobile hrano Tako lovci gozdi m živalim v stiski tudi pomagajo, drugače bi zaradi lakote poginile
Potem mi je povedal, da ima|o lovci >vo| koledar V njem je točno zapisano, katero žival lahko ustreli jo. Pozimi lahko ustrelijo zajra. gamsa, jelena, srno m še nekatere druge živali
Lovci imajo radi naravo lic m ure s<- potikajo po gozdu in iščejo
divjačino S seboj pripeljejo tudi psa. da pomaga iskati mrtvo žival, ki so jo ustrelili iz daljave. Večkrat morajo ustreliti tudi živali, ki povzročajo škodo kmetom in uniču-|e|o pridelke
Po tem pogovoru sem spoznala, da lovci tudi skrbijo za živali m |im pomagajo v stiski.
Harbara Kapel, I b r osn Hole heroja Bračiča v Tržiču
Dve pričeski
1. Pravo bogastvo čudovitih ko-drčkov se da narediti, če hočete, za lep, vesel večer. Frizer potrebuje zanjo približno 70 tankih navijačev (za trajno) in veliki) utrjevalca za lase.
2. Bolj resen in svečan izgled pa nam bo dala pričeska, pri kateri bomo lase porinili nazaj in jih zgoraj in zadaj speli z bleščečo vponko ali zataknili z glavnikom.
MARTA ODGOVARJA
Katja — Skofja Loka
Kupila sem blago za krilo ic vam vzorec- pošiljam v pismu Kada bi imela tudi brezrokavnik, pa se ne morem odločiti ne za krilo ne is pleten brezrokavnik. Prošin svetujte in narišite mi modela.
Odgovor
Brezrokavnik je ravno krojen ima podaljšane rame \u izrez, na bokih pa je stisnjen -patentom. Krilo je ravno na levi strani ima polovično gub) m v pasu po dve gubici nt vsaki strani. Žepa sta ravna ob stranskih šivih, zadrga pa '# zadaj.
Nasveti
Piščanec bo v fritezi bolj hi* ljavo ocvrt, če ga bomo poprej ntf s soljo, ki smo jo stopili v žlici mks
\olnene odeje po pranju ob«**
čez vrv v trikotu: tako bodo grdo pretegnile.
se vam
Ekonom lonca po kuhanju nv ne odpirajmo na sdo. Bolje i« ft« damo v hjak in spustimo naniV
vodo.
",Y* "'"S/ ///■
'/■/////■/MKC//////.
Uganka, zvita zanka
Je kosmat debeluh,
sliši dobro in ni gluh,
renčanje pa ima za posluh.
Po listju rad šušlja,
ker miru ne pozna.
Je čebelji tat,
s kožuhom ves bogat.
To ni predmet
je pa M ... D.
Marila Pestotnik. 0. a i
OS -Josip Broz Tito, Predosljc
Pustna še m a
Zunaj skače pustna šerna ali ni to nafta Ema? Ruto si je privezala, v cekarček je krofe dala krilo pisano ima, s skorenjčki pa cepeta. Z zvončki žeje pozvonila krofe otrokom razdelila-' oh ta Ema, je res šerna! Sergej Malovrh, 3. r. osn. šok Peter Kavčič. Skofja Loka
Takale fe bila m, rub, Simona Ihtss fZ I a razreda onnol ne šole Cvetka
Galarja t Ško/i, Loki na pmtm
torek
Letala
Na temni podlagi levo zgora/ /c letalo r :raku S številkami od I B (Ml označena druga letala Samo eno od teh /e docela enako tistemu rut t i m />" TVdnevnik 20.00 K. Morgan: Marie Curie,
nadaljevanje in konec 21.00 Potrkajte na katerakoli vrata —
film
HM TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže:
10.40 Test
1035 Oberstdorf: Mednarodni teden smučarskih poletov - prenos (slovenski komentar)
18.40 Test
18.55 Pročtla
13.00 Narodna glasba
13.:«) TV dnevnik
20.00 M. Musorgski: Hovanščina -
I. del fljOO Poročila 21.10 Feljton
TV Zagreb — I. program:
10.00 TV v Soli: NaSi kraji.
Risanka, TV izbor 11.05 TVvSoli: Psihologija dela.
Matematika, Ali ste vedeli 12.05 TV v Soli: Poglejmo Se enkrat 1.110 Poročila 13.15 TV koledar 1125 Nogomet Beograd Osijek 15.20 Igre na snegu 16.10 Po poteh razuma in napredka.
mladinska oddaja 17.10 KoSarka Jugoplastika : Partizan 18.45 Humoristična oddaja 1» 30 TV dnevnik
20.00 Pat Garett in Billv the Kid, film
21.45 TV dnevnik
22.00 Športna reportaža
22.30 V soboto zvečer
4. MAR. «00 Poročila
8.05 Za nedeljsko dobro jutro —
Cez tri gore: Srečanje oktetov 8.15 A Marodir: Marija, TV nad. 9.50 Sezamova ulica, serijska oddaja 10.50 Propagandna oddaja 10.55 Oberstdorf: MednanHlni teden smučarskih poletov — prenos prihl. 13.30 Poročila 14.50 Kaj vemo o NLP.
dokumentarni film 15-15 Igre na snegu.
TA TEDEN NA TV
Sobota
POTRKAJTE NA KATERAKOLI VRATA Je
ameriški film, ki ga je 1949. leta posnel Nichotas Ray in pripoveduje o revnem fantu, obtoženem umora. Sodnih in porota *ta neizprosna, branilec pa skuša fantu rešiti življenje. Obtoženca igra John Derek, branilca pa Humphrey Rogart. Filmski scenarij je bil napisan p<> znani istoimenski knjigi Willarda M o t leva.
Torek
V oddajo PO SLEDEH NAPREDKA no avtorji kot prvi film uvrstili pripo-ved o strokovnjakih, ki se ukvarjajo z oblikovanjem naše energetske prihod no-s ti. Drugi prispevek je s povsem drugega področja. Sledili bomo sodobnemu postopku predelave grozdja v vino v Briški zadružni vinski kleti. Oprema in tehnološki postopek te kleti namreč sodita med naj sodobnejše v naši državi. Za številne ljubitelje belih poljan pa bo nedvomno zanimiv prispevek, ki go ion <, delu zdravnikov Iju bljnn sk e Travma to l< >š k i ■ klinike. Izsledki raziska, e vzrokov smučarskih po škodb na Slovenskem sit zanimivi m pomembni, saj fc» poznavanje vzrokov marsikdaj lahko prepreči J<> neljube posledice. Od daja Po sledeh napredka ho kot običajno sklenjena z rubriki t Rodili so se ta mesec.
Poldrugo leto je preteklo od otvoritve nove cementarne v Anhovem, ki ju je Slovenija zgradila s po mitčjo združenih sredstev
delovnih organizacij, po rabnic cementa. V oddaji CEMENT NAŠ VSAKDANJI je ta pristop k sovlaganju podrobno ob delan. Zanimivo pa bo tu di izvedeti, kaj se zdaj
ovrovizijska oddaja l(>.H> Športna poročila 10.15 Dosje nasga časa:
Leto lfKJ«, 17.1(1 Poročila 17.15 Ljubezen, film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 B Cosič-A Diklir:
Osma ofenziva, TV nadaljevanka 21.(K) Zakaj pobegniti po nesreči.
dokumentarna oddaja 21.10 TV dnevnik 21.45 Zabava vas Linda Levvis 22.05 Športni pregled
Oddajniki II. TV mrože:
8.55 Poročila 9.00 Oddaje za JLA 15.15 Test
15.30 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Sprehod skozi čas. film
TV Zagreb - I. program:
9.50 Poročila
K).(K) Zlata nit, otroška oddaja
IfltSO Miki miSka. otroški film
11.00 Narodna glasba
11.30 Kmetijska oddaja
12..'M) Jugoslavija, dober dan
1.1.40 Gledalci in TV
14.00 Dober dan, slon. mladinski film
15.30 Nedeljsko popoldne
19.30 T V dnevnik
20.00 Osma ofenziva, TV nad.
21.00 Zgodbe o ljudeh, dok. oddaja
21.30 TV dnevnik
21.50 Glasbeni album
22.05 Športni pregled
PONEDELJEK
5. MAR.
9.(K) TV v Soli. Pravljica.
Živim v majhnem mestu. Za prosti čas. Perutninska farma 10.00 TVvšoli: Materinščina,
Risanka. Fizika 11.10 TV v Soli: Za najmlajše 15.00 TV v Soli, ponovitev 16.00 TV v Soli. ponovitev 16.15 Kmetijska oddaja TV Sarajevo 17.15 Poročila 17.20 Vrtec na obisku:
Nekaj za deževne dni 17.4(1 Kaj vemo o ...,
dokumentarni film 18.05 Človek za človeka,
razmišljanja o etiki v zdravstvu 18.35 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 J Povše: Jolanda. kdo je to,
TV drama 20.45 Propagandna oddaja 20.50 Kulturne diagonale 21.30 Mozaik kratkega filma:
AfriSki rallv 21.55 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test
17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Usoda nekega Carlija.
otroška oddaja 18.00 Pravljica 18.1."» »veti v družini
18.45 Mladi X« mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Šport na oddaja 20.35 Aktualnosti
dogaja v cementarnah. Najbrž nam ne more biti vseeno, če se nekateri sovlagatelji zdaj že javno odrekajo pravicam in dolžnostim iz svojega deleža (ker imajo z njim samo težave), prav tako pa smo verjetno dolžni pogledati vse druge zunanje razloge, ki onemogočajo delovne mu kolektivu cementarne, da uresniči vse sprejete naloge, ki jih je dobi/ tih otvoritvi novih ubratm
Sreda
Scenarij za VELIKO ILUZIJO je napisal znani belgijski pisatelj m scena rist Charles Spaak, hi /e tudi z drugimi deli močno vplival na tast o/ m uvelja-iite, francoskega film skega naturalizma Velika iluzija je do neke mete Renom,< a filmska avto biografija. saj /e sam tri leta preživel kot Vojni ujetnik v nemškem iijetiu štvu Prai zaradi tega /c film pričevanje n ■>du ///. udeležencev />t,e svetovne vojne, češ da je nji/iora vo/na zadnja in da bo tu rarišfro. rojeno i hudih časih. zdržalo i st čeri mirnega ohdoh/u S fil mom Velika iluzija Je -/con Renoir izpovedal m,sel o svetovnem miru tako mor no m prepričljivo, da ni
nikogar presenetila pre
poved prikazovanja tpo
snet /e bil MiH leta) i Nemčiji in Italiji , času drugi' si efoi ne i o/ne
21.05 Poročila 21.15 KKSTnaTV
TV Zagreb - I. program:
17.15 TV dnevnik
17.35 TV koledar
17.45 Usoda nekega f'arlija
18.00 Pravljica
18.15 Živeti v družini
18.45 Mladi za mlade
19.30 TV dnevnik
20.00 I. Matic: Neveste prihajajo.
TV drama 21.10 Glasbeni trenutek 21.15 Mozaik 22.00 TV dnevnik 22.15 Glasbena oddaja
6. MAR.
H.45 TV v Soli: 8. marec, Ali ste vedeli.
Za pesmijo. TV vrtec, Dnevnik 10 10.00 TVvSoli: Kemija. Risanka.
Zem Ijepis 14.45 TV v Soli, ponovitev 16.20 Šolska TV: Vesele vrečke
in Škatlice. Partizansko šolstvo.
Onesnaževanje zraka 17.25 Poročila
17.30 Capriccio (poletni tabor
Grožnjan) 18.(K) Pisani svet 18.35 Obzornik 18.45 Po sledeh napredka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Cement naS nevsakdanji.
aktualna oddaja 20.45 J. Janicki: Pota Poljske. TV nad. 22.15 TV dnevnik 22..30 Razvoj popularne glasbe
Oddajniki II. T V mreže:
15.55 Test
16.10 TV dnevnik
16.20 TV koledar
16.40 OtroSki karneval v Cavtatu
17.10 Košarka Partizan : Jugoplastika, prenos
18.45 Dnevnik 10
19.05 Kulturni pregled
19.30 TV dnevnik
20.00 Gledališče Ivan Zaje z Reke
21.10 Včeraj, danes, jutri
21.30 Znanost
22.15 Zabava vas Jack Parnell
TV Zagreb — I. program:
do 19.30 isto kot na t>dd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Stop
21.(KI Celovečerni film 22.40 TV dnevnik
7. MAR.
■
9.00 TV v Soli: Starogrška
matematika, Kultura stare
Grčije. Hej brigade 10.00 TV v šoli: Hoj za obstanek.
Kisanka, Kocka, kocka.
Reportaža 17.10 Poročila
17.15 Z besedo in sliko — N. Matirei
Kostanjev Skratek 18.00 Severnoameriški Indijanci,
serijska oddaja 18.25 Ne prezrite 18.40 Obzornik
18.50 Zgodnja glasbila, serijska <>dd; 19.13 Risanka 19.:io TV dnevnik 2(MN1 Film velika iluzija
in pogovor ol> ju- let nu i
[ugnalo*'atiske kinoteke 22 35 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mrc*c:
16.55 Test
17.10 TV dnevnik \ madžarščini
1 7 ID TV dnevnik
I 7.15 Zlata nit. otroška oddai.i
18 15 Tehnična kultura
18 15 Popularna glasba
10,30 TV dnevnik
2(1.0(1 Sport na sreda
22.15 TV dnevnik
22 30 Pop ekspres.
/ab.-n no glasbena odda l.i
9. MAR.
9.00 TV V šoli: Makedonščina, Ruščina, Od petka do |>etka. Železniška postaja
10.00 TV V šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina
15.00 TV v Soli, ponovitev
17.15 Poročila
17.20 Doživljaji mačka Toša
17.35 Poletje s Katko, serijska oddaja
18 03 Ročk koncert:
Manfred Manns Karth Band 18.35 Obzornik
18.45 Družina — skupnost staršev
in otrok, odd. iz cikla
Sociologija družine 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik
20.00 7+7. zabavno glasbena oddaja 21.00 Šerif V Nevv Yorku. serijski film 22.30 TV dnevnik 22.45 625
23.05 Jazz na ekranu: Trio J. Griffina in A. Tavlorja
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test
17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.45 Magnet.otroška oddaja 18.15 Družbena tema 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 V ospredju, kulturna oddaja 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Človek in čas, dok. oddaja 21.50 Zabava na Schvvabingu.
zabavno glasbena oddaja 22.40 Ch. Ives: Sonata
TV Zagreb — I. program:
17.15 TV dnevnik
1 7.15 TV koledar
17.45 Magnet, otroška oddaja
18.15 Družbena tema
18.45 Prijatelji glasbe
19.30 TV dnevnik
>().<>() 7+7. zabavno glasbena oddaja 21.00 Serijski film 22.00 TV dnevnik
22.15 Latinska Amerika, dok. oddaja
Komisija za medsebojna razmerja delavcev
LESNINA Ljubljana,
TOZD TAPETNIŠTVO Radovljica razpisuje prosta dela in naloge za
dve šivilji
Pogoji: kvalificirana šivilja
Pismene ponudbe z dokazilom o strokovnosti pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Lesnina Ljubljana, TOZD TAPETNIŠTVO Radovljica, Gorenjska cesta 41.
T V Zagreb — I. program:
I 7.15 TV dnev nik I 7 15 TV koledar
17 15 Zlata ml. otroška ikIiI;
18 15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik
20 m» Spori na sreda
22.15 TV dnevnik
22 30 Pop ekspres
21.15 Dokumentarni lilm
ČETRTEK
8. MAK.
Petek
Nocoj HI hom> lahko ogledali prvo od osmih
no,,h zgodb Šerifa v
NKVV Y()RKU Priljubije ne kriminalke so nekatere dolge uro in pol, druge pa kar polni dve uri Denisa Weau er/a kot McCloiitlc že dobro /toznamo in s< bomo pač zabavali tako kot smo sc pred časom, ko smo to seri/o že gledali
MMH) KI 30
TV \ šoli Cika kot številka. I ili i al in a (U\ Suliot K e
do Novega Sada TV « šoli Francoščina TV v šob ( nieliiosl. Kisanka Kemija
15 15 Šolski« TV- Vesele v reke
m škatlice. Partizansko iotstt
( Incsiiažcv aii|<- /i aka
10.50 poročila
18.55 Krokodil Mam. otroška serij« I 7 05 (»grožclie v i - te. odda ja i/ i ikla Pogled i |H ilioilnosl
17 V> Tcicvi/tj« lire* trebuha
18 35 Obzornik
18 |5 Haliičin vmiček
19 15 Kisanka
19 30 TV dnev nik
20.00 oči kritike
20 15 Ženska v /i i alo
likov ne iiuiei nosi, I 5 Ana Kai iiiina. Ii.ilel n.i ikIiI.i |a 22 (Ni TV •••"v nik
mailzaiščin šk;i imIiI.i |,i
llidav
Oddajniki 11. TV mr«žt
II. .V lest 17 10 TV dnev mk 17 in TV dnevnik
17 15 Svetilnik, nt
18 15 Znanost |8|5 Peščena ura. kv i/
19 JU TV dnevnik
20 (Ml To MHn |.i/ JI (Ni Zabava vas Johiiv II 22.011 Včerai, danes, jutri
22 15 Dokumentarna oddaja
TV Zagreb - I. program:
I I 15 TV v šob. ponovitev 17 15 TV dnev nik 17 35 TV kolcdai
17 15 Svetilnik, otroška oddaja |8 15 Po poteh samouprav hama
18 15 Peščena ura 19.»n TV dnevnik JOOO Argumenti 78
JI I 511 Več kol igra TV iiadal|cvanka 21 50 Akcije
21 55 TV dnevnik
22 in Konici /bora
< 'nllcgium uiiisiciiiii
^tlVMM
^IVMM«
KINO
Kranj CENTER
2. marca amer. barv. glasb. LJANTINA ob 16., 18. in 20. uri
3. marca amer. barv glasb LJANTINA ob 18.. 18. in 20. uri.
Prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 (neboiičnik)
NUDIMO VAM
VELIKO IZBIRO REGALOV IN
SEDEŽNIH GARNITUR.
Kredit brez porokov do 50.000 din — 1 0-odstotni polog.
Se priporočamo
KINO
KINO
KINO
FILM
KRI
BRI-
prem.
angl. barv. N()C OKLOV ob 22. uri
4. marca amer barv ris MACKK ZA .MILIJON DOLARJEV ol> 10 uri. amer, barv. BRILJANTIN \ oh 15 17 in HI. uri. prem. amer barv ONKRAJ POLNOČI ob 21. uri
5. marca amer ban NOCl ob 1«. in 19. uri
(i. marca a met I iat \ NOCl ob 10 in Hi uri
7 marca amer. barv. NOĆI ob 18. in 19. uri
8. marca prem. amer. barv drame KDKCII.O ZA USTNICE ob 18., 18. in 20. mi
ONKRAJ POL-ONKKAJ POI. ONKKA.I POL-
pust. (iCSAK-ob 18., 18. in
Kranj STORŽIČ
2. marca amer barv JKVO MASCKVANJK 20. uri
3. marca amer, barv pust. Gl'SAK-JKVO MAŠČEVANJE ob l«. in 20. uri, ital barv. thriller SMRTONOSNE KOŽE ob 18 url
4. marca amer barv pusi Gl'SAR-JKVO MAŠČEVANJE ol> 14 m 18 uri. ital barv. pust AFRIKA KXI'KKSS ob |8 uri. prem. amer barv. DKI'M. POSLEDNJI MAN DINGO ob 20. uri
5. marca ainer barv DKI'M. POSLEDNJI MAND1NGO
uri
i. mana ,-iini'r barv. SLEDNJI M AN DINGO .'(i mi
7 marca amer barv. pust KRALJIČINA OGRLICA ob |8., 18 in 20.UII 8.marca it;tl barv pust. AFRIKA KXPRESS ol> 18., 18. in _•(). uri
>h 18.. 18
DKCM. PO-ob |ii.. 18 in
Tr*ic
i .marca hohgkon. barv karate TIKOVA VRNITEV oh M. in 18. uri.
n;isiop ansafnbla LOJZETA SLAKA wb 20 uri. prem. .iniei barv. HRODO-LOMCI IZ KOKIN(;.\7l7ol>22 uri
1 marca bongkon. barv karate Tl-IROVA VRNITEV <»b 15 uri. amer >arv I.oChNKA ob 17 m 19. uri. prem. angl barv vohun NOC ORLOV oh uri
marca ital. ban thriller SMRTONOSNE KOŽK ob 17 uri, prem amer wrv. drami RDEClLO ZA USTNICE ob l«i uri
maici hal b.iiv thriller SMRTONOSNE KOZE ob 17 in 19. uri
marca amer ban akcij. KKOOO-.OMCI I/. KOKINIiA 717 ob 17 in 1!» uri
8 marca amer barv OM< I IZ HOEINGA
9. uri
). marca prem. amer. barv. akcij. HKODOLOMCI IZ BOEINGA 747 ob 15. in 17. uri, amer. barv. drame EOUUS - SI.KIM KONJI ob 19. uri
7. marca angl barv. pust. NOC OKLOV ob 20. uri
8 marca amer barv DKI'M. POSLEDNJI M.\.\l)l\'<;Ooh2i> uri
Radovljica
2. marca Franc, barv, ŽENSKA NA OKNI' ob 20. uri
3 marca ital. barv vojni KITKA ZA MAKET oh 18. uri, angl barv. zabav, DOGODIVŠČINE POP PEVCA ob 20. uri
4. marca angl barv zabav. DOGODIVŠČINE POP PEVCA ob 18 uri, bane barv ŽENSKA NA OKNI' ob 20. uri
5. marca angl. barv. zabav, DOGODIVŠČINE POP PEVCAobžO uri
0. marca ital. barv! vojni KITKA ZA MAKET ob 20. uri
7. marca Iram ban ŽENSKA NA OKNU ob 20 uri
8. mana ital, barv zabav SVAKINJA oh 20. uri
Bled
2 mana ital barv, vvesi KI..V1AKO KAVBOJ ob 20 uri
3. marca ital ban vvest ELMAKO KAVBOJ ob IH. uri. ital barv krim. komed CAKI.STON ob jo uri
I marca ital barv. krmi komed. CAKLSTON ob 18. uri. ital. barv vojni KITKA ZA MAKKTob 20, uri
5.marca ital. ban vojni KITKA ZA MAKET ob 20 uri
B.marca angl. ban zabav. DOGODIVŠČINE POP PEVCA t* 20 uri
7 mana ital. ban vojni KITKA ZA MAKKTob 20. uri
8. mana (rani ban ŽENA NA OKNI' ob 20. uri
8. mana amer. drama ZADNJI ZA-KEK ZATONA ob 20. uri
Železniki OBZORJE
2 marca amer akcij PAUL CARSIE NEOPROSCA ob 20 uri
3 marca amer..FANTJE IZ 3. ČETE ob 20. uri
■1 marca hongkon. karate ZMAJI TEŽKO UMIRAJO oh 17. in 20 uri
7. marca amer komed. HERHIE ZNOVA TEKMUJE ob 20 uri
Jesenice RADIO
2. marca amer. barv. kom. NAVIJAČICE ob 17. in 19. uri
3. mana bongkon. barv karate SEDEM VELIČASTNIH SPOPADOV ob 1 7 in 19. uri
1 mana bongkon. barv. karate SEDEM VELIČASTNIH SPOPADOV ob 17. in 19. uri 5. marca amer. barv. pust. ČLOVEK
z Železno masko oi> 17. in 19. uri
(>. marca amer. barv pust. ČLOVEK Z ŽELEZNO MASKO oh 17. in 19. uri
7. marca amer. barv. pust. LOV ZA KIPOM ob 17. in 19 uri
ZMAJI
20. uri ARSIE
Skofja Loka SORA
2. marci hongkon karate TEŽKO UMIRAJO oh 18, in
3. marca amer, akcij PAUL ( NEOPROSCA ob 18 m 20. uri
1. marca amer akcij PAUL CARSIE NEOPROSCA oh 18 in 20 uri
6 marca amer glasb H ELI.O DOL LV ob 20. uri
7. marca amer, glasb HELLO DOL LV ob 17 .10 in 20 uri
Jesenice PLAVŽ
2 mana ital. barv ZADNJE ZATOČIŠČE ob 18. in 20. uri
3. mana amer barv. ČLOVEK Z ŽELEZNO MASKO ob 18 in 20. uri
4. marca amer. barv ČLOVEK Z ŽELEZNO MASKO ob 18 in 20. uri
5. mana hongkon barv. SEDEM VELIČASTNIH SPOPADOV ob 18. in 2(> uri
«i. marca hongkon. barv, SEDEM VELIČASTNIH SPOPADOV ob 18. in
20. uri
H marca amer barv NAVIJAČICE ob 18. in 20 uri
Kranjska gora
3. marca nem. jug barv. VVINNE-TOU IN OLI) FIREHANI) oh 20 uri
7. marca amer barv ČLOVEK Z ŽELEZNO MASKO ob 20 uri
Dovje — Mojstrana
3. marca Iranc. barv. LJUBI ME 1.1 LY oh 19.30
I marca nem. jug. barv. WINNE-TOU IN OLI) FlKEHAND ob 19.30
• kuj HKODO-717 ob 17. in
barv ris. MA-DOI.AIMEV oh erotični GRŠKE in 20 uri, prem Z \DNJI MAN-
Kamnik DOM
3 marca prem. amei EK Z\ MILIJON Ki. uri. nem barv SMOKVICE ob 18 imel barv HKI'M. DINGO oh 22 uri
1 mana amer, bar« weat. ULICA BREZ ZAKONA ob 15. uri. nem barv rolič kom GRŠKE SMOKVICE ob 19. uri, prem. amer, barv. BRO-DOLOMCI IZ BOEINGA 717 ob 21. uri mana nem barv eiolič kom GRŠKE SMOK\ K E ob 18 iii20. uri
mana amer. barv pust GUSAR I EVO MAŠČEVANJE ob 18 in 2« uri ntarca amei ban pusi GUSAR-18 m 20. uri barv drame 17 m 20 uri
IEVO MAŠČEVANJE ib
man ONKRAJ
i pretu amei POLNOČI ob
Duplica
3 mana prem amei o/A USTNICE oh 2H
i>ai v mi
K DEC
KINOKR4NJ
'1
Po slovitem romanu SIDNEYA SHELDONA
Onkraj polnoči prihaja na naše filmsko platno tudi film
ONKRAJ
ameriška barvna drama
POLNOČI
3
Glasba: Michel Legrand Režija: Charls Jarrot Igrajo Mane-France Pisier,
John Beck, Raff Valone,
Susan Sarradon Predstave:
kino CENTER Kranj nedelja, 4 marca, ob 21 5 6 m 7 marca ob 16
kino DOM Kamnik
8 marca ob 1 7 m 20 U
uri — premiera m 1 9 uri
NE ZAMUDITE!
J
O L, A S16.STRAN
PETEK, 2. MARCA 197!
RADIO
Prvi
4.30 8.08 9.06 9.35
10.15 10.45
n. m
11.20
11.40 12 10 12 30
12 40 13.00
13.20
13 30
14 05 14.45
14.55 t5.30 15.45 18.00 17.06
I8.:.*o
19.20
19.35 19.45
21 30
2305 0.05
Drugi program
0,00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitui velikih
zabavnih orkestrov fVi.33 Danes vam izbira 11.00 Odrasli tako.
kako pa mi'' 14.20 Klavir v ritmu I4.:M> Iz naših sporatm 14.3.3 Srečanja republik 15.30 Z vami in z.a vas 18.00 Naš podlistek
E. A Poe:
Filozofija
kompozicija 18 15 Z majhnimi
zabavnimi ansambli 18 io Glasbeni rasi no 1 7..U) Zrcalo dneva 17 40 Popevke
jugoslovanskih
avtorjev IK.00 Vročih sto kilovatov
(Radio Koiier) 18.40 Z ansamblom
Collegium
Singidu nuni 18.50 Svet in mi
Tretji program
19.06 Vidiki sodobne umrl nosi i
1920 Stereolonski operni
koncert 20.30 Poročila 21.15 Znani skladatelji -
sloviti izvajalci 22.00 Sobotni nočni
koncert 23 55 Iz slovenske poezije
NEDELJA
I. MAH.
Prvi program
4 30 Dobrojiitio' 8.07 Radijska igra za otroke Frane Puntal Holadrija 8 45 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite.
tovariši .. . 10.0.3 Kar znaš, to veljaš 11.00 Pogovor s poslušalci 1 I 15 Naši poslušal, i čestitajo in pozdravljajo 13.10 Obvestila in zabavna
glasba 13.20 Za kmetijske
Broizvajalre bisk pri orkestru Paul Kolin 14.06 Nedeljsko po|>oldne 17.50 Zabavna radijska igra
1930 Obvestila m zabavna
glasba 19 35 Lahko noč. otroci! 19.45 Glasbena razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22 20 Skupni program J RT
- Studio Sarajevo
Glasbena tnbuna
mladih
Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00. 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00. 13.00, 14.00, 16.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00.3.00,4.00;
na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob | 19.00, 20.36 in 23.50.
3. MAR.
program
Dobro jutro! Glasbena matineja Pionirski tednik Mladina poje Kurirčkov festical Maribor 78 (3) Kdaj, kam. kako in po čem?
Turistični napotki za nafte goste iz tujine M.Glinka: Patetični trio za klarinet, violenčelo in klavir Lokalne radijske postaje se vključujejo Mi pojemo Godala v ritmu Kmetijski nasveti — ing. Rozika Dehevec: Priprave z.a pomladanska pogozdovanja Veseli domači napevi Danes ob 13.00 -posebna obvestila Obvestila in zabavna glasba Priporočajo vam ... Gremo v kino S pevcem Bracom Korenom Minute za KP Glasbeni intermezzo S knjižnega trga »Vrtiljak« Spozna vajino sv ei in domovino lz dela (Ilasbene mladine Slovenije Obvestila m zabavna glasba
Lahko noč, ol roči' Minute z
Ljubljanskim jazz ansamblom Koncert iz naših kraic\
Oddaja za naše izseljence Popularnih 20 Nočni program — glasba
23.05 Literarni nokturno M Kovačik: Železo 2.1.15 Plesna irlasha za vas 0.05 Nočni program— glasba
Drugi program
8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.33 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba ne pozna meja
15.0O Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje lfi.OO Iz musicalov in
glasbenih revij 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske
Amerike
TRETJI PROGRAM
19.05 Igramo karste
izbrali 21.(K) Poročila 21.05 Naš likovni svet 23.00 Komorno v nočni uri 23.55 Iz slovenske poezije
PONEDELJEK
5. MAR.
Prvi program
4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj. kam. kako
in po čem'.' 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine I 1.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski
orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — Matija Božič: Širjenje medovitih rast lin in
izkoriščanje teh paš 12 40 Pihalne godbe na
koncertnem odrti 14.00 Danes do 13.00 13.20 Obvestila m zabavna
glasba
13.30 Priporočajo vam .. . 14 05 Pojo amaterski zbori 14 30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.30 Glasbeni intcrinez.zo 15.45 Kulturna kronika I8.IV1 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij 18.25 Zvočni signali 1920 Obvestila in zabavna
glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z Veselimi
planšarji 20.00 Kulturni globus 20.10 Operni koncert
22.20 Popevke i
jugoslovanskih
st udiev 23.05 Literarni nokturno
T Transtromer:
Pregrada resnice 23.15 Za ljubitelje jazza
Drugi program
8.00 Ponedeliek na
valu 202 I3.no Iz partitui velikih zabavnih orkestrov
13 33 Ponedeljkov
križem k raž 13.55 Glasbena medigra I 4.00 Književnost
jugoslovanskih
narodov
in narodnosti 14.20 Z vami in za vas 18.(Ml Kulturni mozaik 18.05 Jazz na II. programu
Oscar Peterson —
Joe Pass 18 40 Od ena do pet I 7 30 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu lK.no Glasbeni cocktail
(Radio Koiierl IH 10 Lahka glasba
slovenskih avtorjev |H .">."> Minute z.a kulturo
Tretji program
1905 Blaž Arnič: »Moja pesem ni le moja pesem«
19 15 Dve češki komorni
partituri: I Korakov c miniature za godalni trio in Kbnov Pihalni kvintet 20.15 Kkonomska politika
20 30 Poročila
20 35 VV. A. Mozart
Koncert za klavir in orkester št. 27 v B-dnru
21 INI Literarni večer
»Misel je sonce« 21 10 Večeri pri slovenskih skladateljih -DaneSkerl
23.161 Za vas muzicirajo Komorni orkester K I V Ljubljana Orkester Slovenske
filharmonije in Praški komorni orkester 23.55 I / slovenske poezije
6. MAK.
Prvi
4.30 H.08
9.05
program
Dobro jutro' Glaaberia matineja Radijska šola za srednjo stopnjo po tefoh za mamo 0.3o Iz. glasbenih šol
— Glasbena šo|h Izola
10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem ' 10.45 Turistični napotki
za nafte goste iztujine
11 03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali
12 30 Kmetijski nasveti
- ing Safta Kleivveis: Varstvo gozdov pred |w>ŽHri
12 io Po domače 1,1.00 Danes do 13.00
13 20 Obvestila m
zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni internem 15.45 Pota sodobne
medicine — prof.
dr. Mirko Derganc:
Zgodovina in razvoj
opekliske kirurgije
pri nas 18.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Obiski naših solistov
Janez I.ovše —
klavir 19 20 Obvestila in
zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom
Slavko Znidaršič 20.00 Slovenska zemlja
v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra
Ramiz Kelmendi:
Človek, ki je mislil,
da je sam 21.17 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program J RT
— Studio Novi Sad Jugoslovanska glasba
23.05 Literarni nokturno
— Pavel Golia: Pesmi
23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Nočni program — glasba
Drugi program
8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska ftola za viftjo stopnjo Jugoslovanska zborovska glasbena ustvarjalnost — I del
14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in z.a vas 18.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Zvočni portreti
17 30 Zrcalo dneva 17.40 7. ansamblom
Dečo Zgur 17.50 Ljudje med seboj 18.04) Lahka glasba na
našem valu
18 40 Popevke slovenskih
avtorjev 18.55 Minute za kulturo
Tretji program
19.05 G F Haendel:
Odlomki iz. opere »Acis in Galateja«
20.00 Znanost in družba
20 15 Klavirske miniature
Benjamina Ipavca 2030 Poročila 2035 Poje vam Komorni
zbor RTV Ljubljana
21 (HI Dvignjena zavesa 21.20 Z Berlinskih
koncertnih odrov 22. IO Sezimo v našo
diskoteko . . . 23.55 Iz slovenske poezije
7. MAR.
Prvi program
1.30 Dobro jutro'
8.08 Glasbena matineja
9.05 Nenavadni pogovori
— Otrokov odziv
na spremembo
v družini 9 25 Zapojmo pesem 9.4RI Marksistična obzorja 10.15 Kdaj. kam. kako
in p<> čem? 10.15 Turistični napotki
za naše goste iz
tujine
11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Veliki zabavni
orkest n 12.30 Kmetijski nasveti —
Jože Slumpf:
Predelava vrt nin
v Pnmuriu 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13 2" Obvestila in zabavna
glasba
13 .10 Priporočajo vam . . . I 1.05 Ob izvirih ljudske
glasbene kult Ure I 1 .30 Naši poslušali i
čestitajo in
pozdravljalo 1530 Glasbeni intermezzo 15 15 Spornim in pisma
Iz pisem
Koze I.oxfnihiirg
16(10 »Lotovrtiljak«
1 7.00 Studio ob I7.0O
18(15 Kaj radi poslušajo 18.30 Koncert za besedo -
ljubezen 19 20 Obvestil« in zabavna
glasba 19 35 Lahko noč. ol roci' 19 15 Minute z ansamblom
Jože Kampič •joon Koncert iz našega
studia
22 20 Slcstivalov jazza
Japonska la/zovska scena (I. del.)
23PO Vremenska napoved in poročila
2 3 o5 Lit era nri nokturno
V. Taulei Pesmi 23.15 Revija
jugoslovanskih pevcev zabavne glasit«' 0 05 Nočni program -glasba
Drugi program
8(10 Sreda na valu 202 13.00 I/, partitur velikih
zabavnih orkestrov 13 33 S solist i in ansambli J RT
14.01) Radijska šola za srednja stopnjo Po teioh zi. inan-o
14.25 Z vami in za vas
1800 Tokovi neuvrščenosti
16 10 Lahke note
16.40 Iz slovenske
produkt ijc zabavne glasbe
17-'Ml Zrialodneva
I 7 10 Filmski zasuk
17.45 Tipke in godala
18.00 Progresivna glasba ( RadK) Koper)
18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kult uro
Tretj
19.05 20.00 20.15
20.30 20.35 21.40
22.00
23.07
23.55
i program
(ilaabena soareja Kult ura danes »Mila Anea« — zborovske pesmi St elana Gajdova Poročila
Iz manj znanih oper Sodobni literarni port ret
Sunčana Skrinjaric Razgledi po sodobni glasbi Pianist Fabio Nieder iz Trsta v Koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev Bruckner. Godalni kvintet v F-duru (1879)
Iz slovenske poezije
ČETRTEK
8. MAR.
Prvi program
4.30 Dobro jutro!
8 08 Glasbena matineja
9.05 Radijska šola za
viftjo stopnjo 9.35 Narodne in
ponarodele 10.15 Kdaj. kam. kako
in po čem? 10.45 Turistični napotki
za naše goste
iz tujine 11.03 Uganite, pa vam
zaigramo . .. 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti —
cvet ličarst vo 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 13.20 Obvestila in zahavir*
glasba
13.30 Priporočajo vam . . .
14.05 Koncert za mlade poslušalce (odlomki iz slovenskih .>pei)
14.40 Mehurčki
15.30 Glasbeni intermezzo
15.45 Jezikovni pogovori
— dr. Breda Pogorelec
I8.0O »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih odrov, 19.20 Obvestila in
zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci' 19 45 Minute z ansamblom
Moj mir Seiie 20.00 Četrtkov večer
domačih jiesmi
in napevov 21.00 Literarni večer
S. Plath: Tri ženske 21.40 Lepe nielo zanimalo -
Minule / narodnimi pes
umiti Torek:
16.OJ Lokalna poiočila -Obvestila 18 JU Odila|a za mlade Monla vas bn /aiunialo
Sreda:
16.0.1 Lokalna poiotilu -
Obvestila - lolu Stop z.
lena luč - Morila vas bo
zanimalo Četrtek:
Hi.oj Lokalnu poručila —
Obvestila - 18.40 Vi-ob/.ormk Monla vas bo zanimalo — Po domače /a
vuh
1 2 3 4 5 ti 7 8 9 10 11 12
13 14 15
16 17 18 i"
20 1 J ■23
24 25 ■ ■27
28 29 |WM 30 31
32 33 1
35 ■ 3b 37 ■38 39 40
41 ■ 43 ■44
45 46
49 50 51 52
53 "■ 54 •
Vodoravno: l.prisednik, zlasti na sodišču, 7. ime naše nagrajene u Zupančičeve, 13. spisi, zlasti predavanja profesorjev, izdana v cenejši ix\ 15. uniformiran uslužbenec policije, 16. avtomobilska oznaka za Kari
17. pripadnica, privrženka dualizma, 19. Saša Vuga, 20. ime ilustratorja ka Justina, 22. trša dlaka, 23. kraj na japonskem otočju Oki Gunto, 24. B va mladinska povest, 26. reka na severu Hondurasa, ki teče v Karibsko mor 27. jezero v srednjem delu Male Azije, 28. Aralsko jezero v TuransJci niiim SZ, 30. splošno, na splošno, 32. ga maše. ovojke. 34. avtomobilski oznaki 2 italijanska mesta Torino in Benevento, 35. nekdaj popularna sovjetska atk* čarka, Irina, 36. poglavje v koranu, v muslimanski verski knjigi, 38.
__ L I ....... i t i I 11 L* ro i nri I Pl Munrrn r_
-P*
Berfr
' 'h mi. uma, .ju. iJUfliavjc » • ---'.....;-----." -——**• -"M**>H OO. IgjUi i
negorljiva glina za oblaganje peči itd., 41. kraj pri Da Nanga in naselje v delti Mekonga v Vietnamu. 42. majhna stvar, 44. starožidovski kralj, 45. krat
ucin auiviMif,« » » icuiaiuu,-------j------- -......-----—7-----"* «*»J, «*Q
ca za element, 46. pristaš monarha, privrženec monarhizma, 48. Ton
škar, 49. prostor za sončenje, n. pr. v sanatoriju, 51. zlatenica, 53. kemični element, znak C, 54. japonska umetnost samoobrambe.
le Se* Oglas*
Navpično: 1. kdor goji askezo, spokorniški način življenja, 2. kamnita v elasbi tonovska lestvica. 3. znak za kemično prvino erbij, 4. jezero v ski državi Mackenzie. 5. apostrof. 6. luknjač, 7. značilnost, lastnost mot 8. ime naše pisateljice VaStetove, 9 okrajšano tuje žensko ime, Laj«, l(XEa? lijan Cevc, 11. nasmehijaj. nasmešek. 12 solata iz pečenih paprik, jai feferonov in česna, 14 mesto v .Južni Franciji, v podnožju Sevenov, 15. mati, 18. opis popotovanja, načrt pohoda. 21. trava tretje košnje, poot 23. vnaprej plačano naročilo na kaj n. pr. na predstave. 25. perunika. 27 „ med Korziko in Italijo, kjer je bil Napoleon v izgnanstvu, 29. imetnik £5 lastnine. 31. pošastna bitja. 32. strokovnjak za orologijo, vedo o torti 33. kdor poklicno kaj čuva. 3"> zagrebški aerodrom, 37. predpona, pr\iV stavljenkah, iz grškega archos. tudi ljubkovalno ime za Arhibalda, 39 os, nost. ostuda. 40. eden najvidnejših italijanskih pesnikov, avtor epa »Osvojeni Jeruzalem«. Torquato, 12. gorski vrh na Siciliji, tudi otok na jugu Ju** Koreje, 43. rjava krava z belimi lisami. 46. peti mesec v letu, 47. način gi športna panoga, 50. Lado Leskovar, 52. avtomobilska oznaka za Rijeko
Rešitev najfradne križanke z dne 23. februarja: 1 strup. 6. disk. 10. zmaj, 14. Trata B nava. 17. vime. 18. znanie. 19. gen. 20 AK. 21. žaba. 23. Aare. 25. st, 26. rob. 2». Rom«, j« «----»1
13 tok. 46 SA. 47 VUKa 4Q tl^^
uga. 49. keks.5i
iskrica. 35 žit ar 38 parte 3h terenka. 40 obraba. 42 vadi. 4 S2 Ida. vi zeliai.'.i. Kama:58 poatenjak.60. setev 61 Anka. 62 Tara. 63. stava
Prejeli smo 121 rešitev. Izžrebani so bili: 1 nagrado (70 din) prejme Oton Zazvonil. Tr» * 20/1 64290 Tržič. 2 nagrado (60 dinl prejme Marjanca Jenko, Pot na JoSta 5. 64OO0 Kranj grado (50 din i prejme Jože Ožek. I lelavska 19. 64000 Kranj Nagrade bomo poslali po poftti J
Rešitve pošljite do »rede, 7. marca , na naslov: Glas Kranj Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, sTna 60 din, 3. nagrada 50 din
nagnil
Cena: 166 din
Omarice za kruh tokrat malo drugače belo-rjava, ki gre tudi
lepo k pohištvo Uvo/ i/ Sovjetske zveze
Cena
76,10 in 86.10 din
Vencek madžarske keramike - ™**B^J?^*^ nost k. gre lepo na z,d ah les V dveh velikostih sta na vo4fo
J
rptor*rskj
vpisuje
V NOVE PLESNE TEČAJE
ZAČETNI — petek. 2 marca, ob 20. uri, ponedeljek, 19. marca, ob 17.45 in torek, 27. marca, ob 17.45.
NADALJEVALNI -
sobota, 3. marca, ob 1 5 45 in četrtek, 1 5. marca ob 20. uri.
Vsi tečaji razen sobotnih so dvakrat tedensko Vpis vsak dan od 17.30 do 20. ure, v plesni sobi pri Zmajskem mostu na Petkovškovem nabrežju 35, Ljubljana, tel 320-042 (061)
OBVESTILO
Društvo za vzrejo športnih in službenih psov »BLED« Lesce, sporoča, da bo tudi letos organiziral tečaj za šolanje psov pod strokovnim vodstvom. Tečaj se bo začel v ponedeljek, 5. marca 1979, ob 16. uri na vežbališču (pod nogometnim igriščem — za trgovskim podjetjem MURKA) v Lescah.
Lastnike psov, ki želijo solati svoje štirinožne prijatelje vabimo, da pridejo v ponedeljek v Lesce, kjer bodo dobili vsa ostala navodila.
IO DRUŠTVA LESCE
Lovska družina JELOVICA Lesce
objavlja licitacijo za MOTORNE SANI
ki bo 18. 3.1979 na Kontnem št. 17 pri Bledu ob 9. uri.
ZAVOD ZA LETOVANJE KRANJ
razpisuje na podlagi sklepa zbora delavcev prosta sezonska dela in naloge za določen čas letovanj od 1. 6. do 20. 9. 1979 v Gorenjskem letovišču Novigrad — Pineta in otroškem letovišču na otoku Stenjak pri Puli:
2 UPRAVNIKOV 1 BLAGAJNIKA
1 GLAVNE KUHARICE
2 POMOČNIKOV GLAVNE KUHARICE 12 KUHINJSKIH POMOČNIC
8 ČISTILK 1 PERICE
1 DELAVCA-VZDRŽEVALCA 6 NATAKARJEV
1 VODJE GOSTIŠČA (zaželen zakonski par)
Delovno razmerje se sklene za določen čas. Prednost pri zaposlitvi imajo osebe, ki niso v delovnem razmerju.
Interesenti naj vložijo pismene prijave na naš zavod. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnih mest.
KRANJ
Praktična darila
za dan žena 8. marec
v blagovnici »TINA«, Kranj
— kozmetika
— usnjena galanterija
— perilo
Darila izdajamo tudi na bone in jih
fskrene čestitke za dan žena 8 marec ,ično Mvliamo.
IZBR4LI SO ZK VAS
*»ePženski plašč, h kateremu so v Muri sešili ^ud< simpatičen klobuček, smo videli na Ko Vrinem oddelku ženske konfekcije v GLOBU Iz ciste volne je, moderno krojen. Barve *° umazano roza, svetlo zelene in drap. Velikosti od 36 do 44. Vprašajte za model JALTA.
Cena: 2.255,65 din
AKADEMSKI KOMORNI ZBOR IZ KRANJA
VABI
Vse občane, predvsem bivše pevce na svečani izredni občni zbor v okviru desete obletnice delovanja, ki bo v soboto, 3. marca 1979, ob 17. uri v sobi št. 14 Skupščine občine Kranj.
VABLJENI!
SOZD ALPETOUR Skofja Loka
TOZD Potniški promet Kranj
objavlja na podlagi 22. člena Zakona o delovnih razmerjih in sklepa komisije za delovna razmerja naslednja dela in naloge:
1. 5 VOZNIKOV AVTOBUSOV
za DE Skofja Loka
2. 5 VOZNIKOV AVTOBUSOV
za DE Kranj
3. 1 VOZNIKA AVTOBUSA
za DE Radovljica
Pogoji za sprejem:
pod 1. do 3.:
— poklicna šola za voznike motornih vozil, 2 leti delovnih izkušenj kot poklicni voznik motornih vozil in izpit D kategorije. Poskusno delo 3 mesece. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas.
Kandidati morajo imeti stalno bivališče pod 1. v bližnji okolici Škofje Loke, pod 2. v bližnji okolici Kranja in pod 3. v Kropi ali Podnartu.
Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek v Kranju Koroška c. 5 in kadrovski oddelek v Skofji Loki, Titov trg 4/b 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
agrotehnika Uk
EXP0RT — IMPORT, LJUBLJANA. TITOVA 38
TOZD Prodajna mreža,
Gorenjska poslovalnica,
Kranj, Dražgoška 2
(pod Gasilnim domom Kranj,
tel.26-681)
vam nudi:
— iz kmetijskega programa raznovrstne traktorje in priključke
— svetlobna telesa za traktorje in avtomobile iz programa tovarne SATURNUS
— rezervne dele za ZASTAVO 750 in ZASTAVO 101
— rezervne dele BCS, traktorske gume, akumulatorje itd.
— ležaje in oljna tesnila
^•s jaze, da pričnemo izbirati darila za blua Hii se 8. marec. Pri FUŽINARJU na Jese **csh imajo naprodaj zelo lepo, ročno poslika poljsko keramiko. Darila tudi aranžirajo
Cena: 27,40
do 142,65 din
Ta prijeten, lahek balonski plašč za pomlad, izdelek MURE, iz mešanice bombaža in sinte-tike. smo poslikali v Kokrini TINI v Kranju. Zelo moderen je: na sedelcu ima gubice in široko pada. Tudi pas je zraven. Barve: beige in zelena v več odtenkih. Velikosti, od 36 do 42
Cena: 1 350 din
V Murkinem ELGU v Lescah so med darili za dan žena tudi kotlički za fondi ali bograč na špirit: dobi se komplet dveh kotličkov, 6 vilic in zajemalke. Uvoz iz DDR Vsa darila aranžirajo. Cena: 472,15 din
VATERPOLO KLUB KRANJ
prireja tradicionalni
v restavraciji hotela Creina igra ansambel .MODRINA. Vstopnina 80.00 din |e prispevek za tekmovanje pionirske ekipe v mednarodnem tekmovan|u • Turnir prijateljstva«
J-epo darilo ob vsaki priložnost, so kroparsk
So^rn izdelki - vaze. svečnik. P°P«»n'k'
>d Pri FUŽINARJU na Jesenicah jih imajo ^ bogati izbiri.
^•na: od 197,30 do 728,60 din
Bonboniera bo že tudi lepo darilo za dan žena Pri ŽIVILIH v GLOBUSU imajo veliko izbiro Po želji vam jih bodo tudi aranžirali Obljubili so pa tudi, da bodo te dni pripravili prodajo lončnic, fikusov in cvetočih azalej Cena bonboniere od 25 do 1 20 din
Poceni smučarske puloverje in shetland jopi ce, ženske, moške, otroške, dobite te dni v ALIMIRINI industrijski prodajalni v Radov Ijici
Cena 40 do 50 odstotkov popusta
Za ribe zdaj v Kranju kot kaže ne bo več težav. Vsak ponedeljek in četrtek pri ŽIVILIH v GLOBUSU na novo napoinejo hladilno skrinjo z zmrznjenimi oradami, zobatci, škar pinami, škampi, brancini, lignji, postrvmi in žabjimi kraki. Torej, izbira je dovolj bogata.
Cena: od 29,90 do
235,75 din za kg
GLAS18.STRAN
PETEK. 2.
ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše mame
MARIJE JEGLIČ
Francetove mame iz Zg. Dupelj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami, ji darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju pnevmološkega oddelka bolnice Golnik, č. gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred in pevcem za zapete ža-
lostinke.
Žalujoči vsi njeni!
Duplje, 2.1 februarja 1979
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nase drage in skrbne mame, stare mame, prababice, sestre in tete
IVANE ROPRET
iz Cerklej
se iskreno zahvaljujemo prav vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, ji darovali toliko cvetja in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Prav posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom in prijateljem, celotnemu kolektivu TK — Gorenjski tisk, posebno pa TOZD kartonaži; kolektivu VVZ — Kurirček Rudi in OŠ Davorin Jenko Cerklje. Iskrena hvala dr. Beleharju za ves trud in lajšanje bolečin. Hvala tudi g. Župniku in g. kaplanu za lep pogrebni obred.
Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: sin Tone in hčerka Katarina z družinama; sestra Ana ter ostalo sorodstvo.
Cerklje, 27. februarja 1979.
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica
ANTONA TORNARJA
Gorenja Sava 59
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem tekstilne tovarne Zvezda in Tovarni Iskra, smučarskemu klubu Triglav za darovano cvetje in izkazano pomoč ter vsem ostalim znancem. Obenem se zahvaljujemo pevcem za zapete žalostinke in duhovniku za
opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči: žena in hčerke z družinami ter ostalo sorodstvo!
Kranj, Zagreb, Bohinj, Jesenice, 21. februarja 1979
ZAHVALA
Ob smrti našega moža, očeta, ata, brata, strica in svaka
FRANCA PANGERCA
zidarja v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami, mu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku z Bleda za opravljen pogrebni
obred in pevcem za zapete žalostinke.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Cecilija, hči Mila in Cilka, vnukinji Irena in Jelka in zet Jure ter ostalo
sorodstvo
Bled, 21. februarja 1979
ZAHVALA
-. ~' ;• a y \ ■;-'>
Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice
POLONCE POGAČNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v njeni onemoglosti in bolezni tako radi obiskali; vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, so čustvovali z njo in z nami in nam izrekli sožalje. I,epa hvala tudi sostanovalkam ter zdravstvenemu in strežnemu osebju Doma upokojencev v Kranju, sodelavkam in sodelavcem iz Tekstilindusa, Občinske skupščine in Iskre; (Jorenjesavčanom, predvsem pa tov. Grohanovi, duhovniku in pevcem za občutne pesmi ob slovesu
Žalujoča sinova Vid in Stane z družinama!
Kranj, 27. februarja 1979
MALI telefon
OGLASI 23-341
PRODAM
Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Želez nik Kudi, Breznica 15, Skofja Loka 1264
Prodani motorno ČRPALKO To-mos, primerno za gašenje požarov m različno pranje. Praprot na polica s, Cerklje 1:117
Poceni prodam Elanov ČOLN, tip 301, /. motorjem Tomos 4. Krpu Jože, Pipanova 62, Šenčur 1325
Prodam italijansko, svetlomodro
PORODNO OBLEKO, št i- do 44, Informacije po tel.: 084-47-023 1324 Prodam 47 kv m hotavelskega, ve-rtecijanskega TLAKA. Šplar, JLA 48.
tel.:23-868 117f)
Prodam 2(MH) kilogramom semenskega KROMPIRJA igor. Spodnja Lipnica 36 pri Radovljici 1358
Prodam otroško SPALNICO Kooss. Župančičeva 6, Huje, Kranj ' L 359
Prodam KRAVO s četrtim teletom. Zgoša 17 a. Begunje na (><>-renjskem llvi
Poceni prodam črnohel TELEVIZOR ter »PUNTE« in »BANKI-NE«. Mošt- 22, Smlednik 1361
Prodam STRUŽNI POLAVTO-MAT »revolvereo« z osmimi operacijami za ?>(HM) din ter MOTOR Tomos SL 15. Hribar Tine. Kranj. Dolenčeva ."> 1362
Prodam OBRAČALNIK maraton za kosilnico figaro ali bes. Mace 3, Preddvor 1363
Prodani KRAVO, frizijko. ki bo čez 14 dni v tretje telila. Trsternk 2
1364
Prodam TELICO, simentalko. brejo osem mesec rv Krek, Lesce, Begunjska 5 1365
Prodam dvokrilna vrtna V RATA. Predoslje49 ■ 1366
Prodam še nerabljeno GLAVO za skobelni stroj s podaljškom za vpenjanje krožne žage in svedra. Mlaka št. 81 1367
Prodam KRAVO simentalko in kupim vprežno travniško BRANO. Sltana 3, Begunje 1368
Prodam trajnožareči ŠTEDILNIK in 3kW termoakumulacijsko PEC. še v garanciji. Predoslje 13
1369
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke. Razboršek. Brezje 80/a 1370
Prodam KONJA po izbiri in VOZ zapravi jivček na gumijastih kolesih. Zapoge 17 1371
Prodam KAVO. dva FOTELJA in otroški POSTELJICI (pograda) Gorečen, Mlakarjeva 20. Kranj 1372
Prodam dva 160 kg težka PRAŠIČA. Jezerska c. 92. Kranj 1373
Prodam enofazni MOTOR. 1,5 KM. Jezerska cesta 138 ^ 1374
F'rod a m novo » grundfos« ČRPALKO in radiatorske ventile »herz«. Zupančič Jože. Begunjska 9, Kranj
1375
Prodam motorno kosilnico LA-VERDA in vprežne vile. Ropret Pipanova3 Šenčur
Prodani su he smrekove DESKE (plohe in eolarice) Zalog 10. Golnik 1 (508
Prodam dobro ohranjeno SPALNICO in DIVAN Zupan. Zaloše 21. Podnart ''.'I'
Prodam dve leti star čniobel TELEVIZOR Gorenje. Eljon Jože, Za družna 8. Kranj • 1376
Prodam visoko lončeno PEC V dobrem stanju in bakren KOTEL za pralnico. Interesenti se lahko oglasijo v popoldanskem času od 14. do 16. ure po tel : 82-142 1377
Prodam REPO in rdeč KOREN C E K Podreča 53 1{78
Prodam OBRAČALNIK maraton za kosilnico bes. Dvorska vas II. Begunje , r{7<»
Prodam več ton dobrega SENA. Frane Trampuš. Gol« Brdo »i. Med vode 1{8<»
Prodam ZAPRA VI, JIVCEK I vprego in skoraj nov delovni KO MAT (23 col) Breg 15, Preddvor
1381
Prodam 2\f? Zalog 8. Cerklje
Prodam STROJ 2a strešne opeke »folc«, dva PR* za zakol in globok OTROČKI' CEK.Cirče 38. Kranj
Prodam traktor Torof^ vič, 18 KM, rabljen. Paulus Dovje 18, Mojstrana
Pr*iaxT\ ^J0,, k°bčino k* nega SENA. Žeje 5, Duplje
Strojna skupnost Vokt proda težjo MLATlLNim MOREZNICO tempo, pri Janezu Bečašku Vol č ur 64208
Prodam malo rabljeno N ICO. Tel : 25-996 J
Prodam lesen VOZ s Def prevoz motorne žage- ter' diesel MOTOR od 10 do 1»M zračno hlajenje. Mezek Jaii**' narjeva pot 2/a, Kranj.
Ugodno prodam dve vezai^ 120 x 120 in dvojna navadni'* krila. 80 x 200; vse novo nen£ Informacije popoldan. Žagar. * nova 16, Kokrica, tel.: 25-750
Prodam dve deset "mp^vev TELIČKI. Voglie 37, §en^
KOKOŠJI GNOJ, ca 4 t »4
domaČa jajca dobite v5J
popoldan pri Rotarju, Sredni**
pri (ioričah
PrcMlam športni VrOZlCEK Oubčeva 7, stanovanje 18
Prodam RADIOMAGNETtf" Savica. Stankovič, K rani. G* skega cnlreda 18. pritličje
Prodam motorno KOSIL** rapid 101. Rupar Franc, Log^ ja Loka
VOZILA
Prodam dobro ohranjeno 7 V VO750. letnik 1974. Kalan j Vnniaše 10. Skofja Loka
Prodam TRAKTOR PaSqUJ* nik 1978. 30KM z dvobrazdn Kom Brejc Peter, Vadiče 4
Prodam NSU I2(X)C. motor? ,,,talni Zvone Bašelj. Beibo^J
Kranj _
Prodam ZASTAVO 750. r, piii!» 1 )oi farje 13, Zabnica
Piodam ZASTAVO 1300 J "J strojem, v nevoznem stanju =* ali po delih. Hada.š Karel. i Zali rovi 3, Tržič Prodam dobro -
ohranjen AVTO Sunheam HUK)S. pre. -*# K).(HH) km Orehovlje 4. Kranj J Prodam dobro ohranjeno l^M VO 101. letnik W74. Milje 26.^1
dežurni veterinarji
ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE KRANJ
OD 2.3. DO 9.3.1979 dr. Cepuder Bogdan, dipl. vet speč, Kranj, Kajuhova 23, tel.22-994
Ros Jože, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42-015 za občino Kranj
Habjan Janko, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 Likosar Dudan, dipl. vet., SLLoka, Podlubnik 64, tel. 80-939 za občino Skofja Loka
Plestenjak Anton, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel. 77-828 ali 77-863 za občino Radovljica in Jesenice
Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 8. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, telefon 25-779 pa deluje neprekinjeno.
prodam ZASTAVO 750, letnik f 1 Snedičeva 2, Kokrica 1399 lj^rodam dobro ohranjeno ŠKODO •j^OOMB, letnik 1967 in MOTOR "J 12. Lončariček Slavko, Retnje 11, *jW 1400 Poceni prodam PRINZA 110, cele-ali po delih. Koželj Janez, Cerk-^190 1401 Prodam FIAT 850, letnik 1969, ce-f£$a ali po delih. Britof 187, tele-
1402
ki*
^»>: 23-816
k Prodam 125 P, letnik 1975, prevodnih 63.000 km. Hartman, Hafner-^Vp naselje 91, Skofja Loka 1403 (n Prodam KOMBI Zastava 1300 fc+l sedež), letnik 1974, Stružnik, ^*unjska8,Kranj 1404
V^rodam obnovljeno ZASTA-r^^lOl, letnik 1974. Informacije v tv.&oldanskem času do 13. ure po '•27-215 1405 t* prodam tovorni avto FIAT 615 v &~orem stanju. Rozman Viktor, \*že 72 1406 ^^rodam FIAT 850, letnik 1970. Moadolnik, Breg ob Savi 2, Kranj
1407
Prodam PRINC NSU 1200, letnik 1970, tudi po delih. Peter Stefančič, Jelenčeva 6, Kranj. 1509
Prodam avto 125 PZ, letnik 1974. Srednja vas 78, Šenčur 1408
Prodam FIAT 126, letnik 1977. Srednje Bitnje 105 1409
Prodam R-12, letnik 1974, november. Motor po generalni. Lesce, Alpska 24.
Prodam MOTOR C Z 350 sport, letnik 1977, prevoženih 6500 km. Pintarič Slavko, Breg 132, Žirovnica
1411
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, karamboliran. Pogača r Janko, Radovna 6, Zg. Gorje 1412
Prodam ALFA ROMEO giulia 1300 TI v nevoznem stanju. Ogled popoldan. Ul. Kokrskega odreda 8, Lesce 1413
Prodam osebni avto VW 1200 standard, letnik 1972. Ogled v soboto in nedeljo ter preko tedna od 15. ure dalje. Zasip 10/a pri Bledu 1414
Prodam delno karamboliran AMI 8, letnik 1972, 20.000 km po generalni, motor v brezhibnem stanju. Debeljak, Srednja vas 52, Šenčur
Prodam VW 1200, letnik 1965. Cerklje 153 1416 Kupim novo ŠKODO. Tel.. 23-550
1417
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Križnar Ivo, Godešič 96. Skofja Loka 1418
Prodam dobro ohranjen R-4 TL, letnik 1976. Pangerc Janez, Sp. Lipnica 25, Kamna gorica 1419
Prodam kombi ZASTAVA 430 K, de luxe, letnik 1976, prevoženih 38.000 km. Informacije dopoldan po tel.: 064-69-350 1420
Prodam R-6. letnik 1971, prevoženih 80.(KM) km, karambolirana karoserija, motor nepoškodovan. Janez Trdina, Sp. trg 34, Skofja Loka 1421
Ugodno prodam NSU 1000, letnik 1968. Vrečko Maks, Begunje 82/b
Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1970. Pipan Anton, Zapoge 1, Vodice 1423
Prodam ŠKODO 105 L, novi tip, letnik junij 1977. Informacije po telefonu: 26-911, Kranj 1424
Prodam lepo ohranjen FIAT 131 »minjafjori«. Britof 152, Kranj 1425
Prodam AMI 8 break, letnik 1976, kot nov. Ivšič, Gubčeva 1, Kranj
1426
Prodam ZASTAVA 101, letnik 1976. Telefon 061-71-002, int. 46 -dopoldne 1427
Prodam BMW 2002, poškodovana leva prednja stran, motor nepoškodovan. Naslov v oglasnem oddelku.
1428
Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Zupan Štefan, Cerklje 71 1429
Prodam malo rabljen MOPED APN 4. Lahko na kredit. Mlaka 113, Kranj 1430
Prodam MINI MORIŠ, celega ali po delih. Trata 18, Cerklje 1431
Prodam komplet TESNILA za NSU Prinz 1200. Cerklje 211 1432
Prodam avto R-4, letnik 1975/76. Voklo 26, Šenčur 1433
Ugodno prodam ŠKODO M B1000, letnik 1971. Informacije po telefonu: 75-716 1434
Po ugodni ceni prodam ŠKODO 1000 MB v nevoznem stanju, potrebno manjšega popravila, cena 5800 dinarjev. Kastrat, Savska loka 9, Kranj za tovarno Iskra 1435
Prodam FIAT 750, letnik 1969. Zrim, Zg. Brnik 49 1436
Ugodno prodam R-4, letnik 1974, registriran do septembra 1979. Praprotnik, Mlekarska 11. Kranj, telefon: 21-914 1437 Prodam R-8, letnik 1970, registtiran, po generalni. Ogled v petek dopoldne. Zlato polje 3/c. stan. 18 14.38 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. registriran do oktobra. Ogled v petek popoldne. M osa Pijade 6, stanovanje 1 1439
Prodam FIAT 850 po delih. Voklo št. 47, Šenčur 1501
Prodam dobro ohranjen R-8, obnovljena karoserija in motor, cena po dogovoru. Kralj Vinko, Bazoviška 8, Kamnik 1502
KUPIM
Kupim rabljen otroški VOZIČEK za dvojčka. Potočnik Marija, Drago-čajna 10/a, Smlednik 1485
Kupim PEC za kopalnico, samo-težne SANI in ZAGO amerikanko. Andrej Demšar, Studeno 28, Železniki 1486
Kupim 50-mm smrekove in borove DESKE in 30-m m smrekove DESKE. Dolenc, Gasilska 16, Kranj, Stražišče 1282
Kupim športni VOZIČEK za dvojčke. Razboršek, Brezje 80/a
1386
Kupim še uporabne rabljene DESKE. Novak Jože, Podreča 6, Kranj
1387
Kupim hrastov in smrekov les za strope. Ceč Marija, Zg. Bitnje 47
1506
ZAPOSLITVEN
Popravljam pisalne in računske stroje v popoldanskem času. »PRECIZNA MEHANIKA«, Balanč^ Pavel, Drolčevo naselje 36, tel.: 27-057
1234
V uk sprejmem UČENCA za poklic finomehanika. Nagrada po učnem uspehu in osebni oceni v višini 60 odstotkov poprečne slovenske plače. Prevoz na učno mesto povrnjen. Prednost za sprejem: čim-boljši šolski uspeh in veselje do uka za poklic. Pismene ponudbe z življenjepisom poslati na naslov: Peter Avbelj, Kajuhova 23, Bled 1346
Popravljam pralne stroje. Pegan Ljubo, Zupanova 5, Šenčur 1347
Vsa SOBOPLESKARSKA in PLESKARSKA dela ter polaganje tapet opravljam hitro in solidno. Ponudbe pod: Kakovost 1349
Napeljujem centralne kurjave po ugodni ceni. Tel.: 42-033 1440
V opoldanskem času sprejmem za dve uri kakršnokoli delo; tudi v gostinstvu. Ponudbe oddati pod: Marljiva 1441
Takoj sprejmem v varstvo otroka, starjšega od osem mesecev, v mojem stanovanju. Zver Nevenka, Suha 7, Skofja Loka 1442
V službo sprejmem MIZARSKEGA pomočnika in DELAVCA za pri-učitev. Hafnar Franc, MIZARSTVO, Zasavska c. 2, Kranj 1443
Zaposlim ZIDARJA ali DELAVCA za priučitev v zidarski stroki. ZIDARSTVO in FASADERSTVO, Plestenjak Jakob, Zg. Bitnje 177, tel.: 25-633 1444
V popoldanskem času opravljam strojepisna dela na domu. Naslov v oglasnem oddelku. 1445
STANOVANJA
Mladoporočenca brez otrok iščeta enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO s kopalnico v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku.
1505
Iščem opremljeno SOBO s kopalnico ali souporabo v Skofji Loki. Sem reden plačnik. Šifra: Nujno
' 1350
SOBO na Jesenicah s posebnim vhodom, na lepem kraju, oddam samski osebi ali zakoncema brez otrok. Ponudbe pošljite pod: Takoj
1489
Tričlanska družina išče manjše STANOVANJE v Kranju za eno do dve leti. Ponudbe pod: Plačam dobro 1490 Oddam STANOVANJE v Kranju s predplačilom. Naslov v oglasnem oddelku. 1491 Dekle išče v Kranju ogrevano SOBO s souporabo kopalnice. Po-
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta
CIRILA ERŽENA
Reškovega ata iz Cešnjice pri Železnikih
se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, vaščanom in sorodnikom za vsestransko pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem, ki so se v tako velikem številu zadnjič poslovili od njega ter ga spremili na zadnji poti. Vsem se zahvaljujemo za izrečena sožalja ter za podarjene vence in cvetje. Posebna zahvala članom gasilskih društev: Rudno, Cešnjica in Železniki za sprevod s častnim vodom in zastavami. Zahvaljujemo se članom krajevne organizacije zveze borcev za prisostvovanje v sprevodu ter za izrečene poslovilne besede ob odprtem grobu, kakor tudi postaji ljudske milice Železniki za vzorno urejanje prometa med pogrebnim sprevodom. Zahvaljujemo se združenemu pevskemu zboru za ganljivo zapete žalostinke. Prav posebna zahvala pa gre č. g. župniku iz Selc za lepo opravljeni pogrebni obred in poslovilni govor
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi!
Cešnjica, 27. februarja 1979
nudbe sporočite po tel.: 22-653, vsak delovni dan od 7. do 13. ure 1492
Brezplačno dam STANOVANJE poštenemu kmečkemu dekletu s službo za majhno pomoč. Šifra: Zanesljiva 1493
Iščem GARSONJERO ali SOBO s kopalnico na relaciji Radovljica — Lesce —Bled. Naslov v oglasnem oddelku. 1494
Mlad par išče SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe oddati pod: Marec
1495
Nujno iščem SOBO, po možnosti na Bledu ali na relaciji Radovljica — Bohinj. Metul Malči, GG Bled 1496
V najem ali odkup iščem v Kranju SOBO 5 x 5 (tudi manjšo) z WC. Naslov v oglasnem oddelku.
nim domom. Ponudbe s sliko oddajte pod šifro: Lastni dom 1504
^OBVESTILA;
POSESTI
V najem vzamem HlSO. Naslov v oglasnem oddelku. 1497
Prodam GARAŽO v Vrečkovi ulici 8. Ponudbe na oglasni oddelek pod: 9 M 1498
Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranja. Ponudbe pod: Takoj zazidljivo 1499
Prodam 1000 in 2000 kv. m GOZDA v Ročevnici pri Tržiču. Ponudbe po tel.: 064-50-150, int. 229, po 14. uri
^PRIREDITVE
DISCO PLES je vsak petek in soboto v gostilni ZELENICA v Žirovnici 1487
TVD PARTIZAN LJUBNO obvešča, da bodo mladinski plesi (do 31. marca) vsako soboto ob 19. uri. Igra skupina SELEKCIJA. Vabljen«! v 1488
GRADITELJI: priskrbite si pravočasno gradbeni material za vašo hišo. Ne čakajte gradbene sezone. Ljubljanske opekarne vam nudijo vse za vašo hišo. Vso opeko vam dostavimo na dom po konkurenčnih cenah. Vse informacije vam nudi SMOLEJ ANDREJ, Kranj, Opreš-nikova 15 (na Klancu — Primsko-vo), tel.: 25-579 561 KEMIČNA EKSPRESNA ČISTILNICA, Staneta Žagarja 5 (80 m od avtobusne postaje) čisti oblačila iz tekstila in usnja, strokovno in hitro (dva dni). Parkiranje pri čistilnici. Odprto od 8. do 18. ure. Inženir B. Zoreč 901 EKSPRES čiščenje talnih oblog (tapisoma, preprog itd.), foteljev in kavčev. Gogala Marko, Kidričeva 38, Kranj (Senjak, tel.: 22-059) 1230 ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije naročite Špilerju, Gradnikova 9, 64240 Radovljica, tel.: 064-75-610. Stanovanjska podjetja in hišni sveti imate priliko obnoviti stare rolete ali jih zamenjati za lesene ali plastične. Lahko pišete, pridem na dom.
1446
Občanke Srednje vasi! V sodelovanju s TD Šenčur prirejajo razstavo ročnih del v spodnjih prostorih gostilne JANCE. Razstava bo odprta 16., 17. in 18. marca od 9. do 19. ure. Vabljeni na ogled! 1447
POZNANSTVA
Osamljen v življenju, razočaran frant srednjih let, želim spoznati dekle ali vdovo, ki ima lahko tudi manjšo kmetijo na Gorenjskem. Želim si lepše življenje, za ljubezen in spoštovanje še ni prepozno. Ponudbe s polnim naslovom pod šifro: Pomlad 1503
Škofjeloški fant (30) želi spoznati dekle ali vdovo od 28 do 40 let z last-
Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica MoJe Pijadeja 1. Stavek: K T Gorenjaki tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. — Naročnina: letna 300 din, polletna 150 din, cena za 1 Številko v kolportaii 4 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
ALMIRA
alpska modna industrija Radovljica
odbor za delovna razmerja
pri TOZD Trgovina
razglaša prosta dela in naloge
PRODAJA PLETENIN
v lastnih prodajalnah v Radovljici
Kandidati za opravljanje teh nalog morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje pogoje:
— KV trgovski delavec z 2-letno prakso v stroki,
— poskusno delo 3 mesece,
— delo se združuje za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati vložijo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ALMIRA alpska modna industrija Radovljica, Jalnova ul. 2 — odbor za delovna razmerja pri TOZD Trgovina.
Vse kandidate bomo o izidu razpisa obvestili najpozneje v 15 dneh po zaključku izbirnega postopka.
p'
0
y
GORENJSKI SEJEM KRANJ
objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge:
1. ELEKTRIKARJA in
2. FINANČNEGA REFERENTA
Pričakujemo, da imajo kandidati za opravljanje del in nalog
pod L: končano poklicno šolo in so usposobljeni za delo z močnim in šibkim tokom;
pod 2.: končano srednjo ekonomsko šolo in 2 leti delovnih izkušenj
Delo za nedoločen čas se združuje po dvomesečni poskusni dobi
Pismene ponudbe pošljite na naslov: Gorenjski sejem Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 v 15 dneh po objavi.
KMETOVALCI!
Vabimo vas na predavanje, ki bo v ponedeljek, 5. marca 1979, ob 8. uri v zadružnem domu Primskovo, Jezerska c. 41, Kranj
UPORABI ZAŠČITNIH SREDSTEV S POSEBNIM POUDARKOM NA KORUZI IN KROMPIRJU
Predavala bo dipl. ing. agronomije MILENA KAČEVA.
Odgovarjala bo na vsa vprašanja v zvezi varstva rastlin, izkoristite priliko in se udeležite v čim večjem številu.
GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA KRANJ
Pomoč krajevnim skupnostim
Kranj — Kranjska občinska skupščina je junija leta 197/3 v javno razpravo predlog programa gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih med letoma 197.r) iti 1980. O programu in zbiranju denarja so se odločali delovni ljudje in občani v združenem delu in po krajevnih skupnostih. Julija leta 197f> pa je bil družbeni dogovor podpisan.
Po zaslugi družbenega dogovora so krajevne skupnosti v kranjski občini bogatejše za marsikateri objekt. Program gradnje družbenih objektov, sprejet in podpisan leta 1975, je zagotavljal gradnjo osnovne šole na Planini in nepopolne osnovne šole na Primskovem, vrtcev na Planini in v Preddvoru, umetnega drsališča v Kranju, strelišča za
malokalibrsko puško in pištolo v Kranju in objektov za rekreacijo v trinajstih krajevnih skupnostih. Razen tega pa zagotavlja program tudi sofinanciranje gradnje nekaterih drugih objektov po krajevnih skupnostih. Gre predvsem za urejevanje krajevnih cest in potov, javne razsvetljave, avtobusnih postajališč, pokopališč, telefonskega omrežja, vodovodov itd. Dogovor tudi pomaga pri sofinanciranju srednjega šolstva, predvsem pa centra za usmerjeno izobraževanje na Zlatem polju. Vendar bo tudi nujno tudi financiranje iz drugih virov in občin, od koder so učenci. Samo kranjska občina bremena gradnje ne bo zmogla. Na osnovi cen in izračunov iz leta 1970 bodo v kranjski občini
SOS iz vlažnih kleti
Izkoriščanje stiske delavcev brez stanovanj v Tržiču dobiva precejšnje razsežnosti — Brezvestnost posameznikov, ki jim trdo pri-služeni dinar delavcev kaj lahko spolzi v žep — Samoupravni sporazum o minimalnih standardih in več stanovanj sta rešitvi
Tržič — V tižiških delovnih organizacijah je zaposlenih skoraj 20 odstotkov delavcev iz drugih krajev Slovenije ter zlasti iz drugih .epublik. Večina od njih dela tu začasno in si niti ne želi dolgoročno urediti stanovanjskega vprašanja, precej pa je takšnih, ki sploh ne vidijo možnosti, kako in kje začeti urejati osnovno vprašanje bivanja. Zato se ti delavci zatekajo k lastnikom zasebnih hiš, ki za drag denar oddajajo prostore, imenovane samske sobe. Ponekod so to prostori, ki bi jim prej lahko rekli kurniki kot stanovanja za ljudi. Nekateri stanujejo v vlažnih kleteh ali v hišah, ki se podirajo, vsem pa je skupno, da za človeka nevredno stanovanje plačujejo visoke zneske.
Odlok občinske skupščine v tržiški občini sicer prepoveduje nastanitev ljudi v neprimernih stanovanjskih. pogojih, a odloka ni mogoče tako enostavno izvajati. V občini je ponekod še vedno zahteva po ekstenzivnem zaposlovanju, ki vodi v uvoz delovne sile. A v večini primerov kadrovske službe ne vidijo težav, ki so jih z zaposlitvijo delavcev od drugod sprožile. Delavec je prepuščen lastni iznajdljivosti in brezvestnim lastnikom stanovanj. Plačaj ali pojdi je stavek, ki povzroči, da delavec brez besed sprejme lastnikove pogoje ter potem vsak dan trepeta, kdaj bo najemnina še višja ali da ga bo »gazda« vrgel na cesto. Če vmes poseže družba in komu od teh ljudi dodeli solidarnostno stanovanje, je v luknji takoj drug delavec. Kajti ponudba je v tržiški občini manjša od popraševanja in to že sicer majhne in neustrezne prostore še bolj napolni.
Prava rešitev je skleniti samoupravni sporazum o minimalnih standardih zaposlenih delavcev v tržiški občini. V sporazumu bi se delovne in druge organizacije združenega dela obvezale, da ne bodo zaposlovale, če hkrati ne bodo zagotovljeni minimalni pogoji za stanovanje delavca.
Takšna usmeritev je že prisotna v Peku. za reševanje celotne problematike pa bo treba še veliko naporov. Med prvimi zahtevami je intenzivno zaposlovanje. Obenem bo v občini treba večji del sredstev nameniti za gradnjo samskih domov oziroma obnovo nekaterih starih v mestnem jedru, ki pa bi morali biti ne le domovanje za delavce, ampak prostor za razvijanje širših kvalitet življenja.
-mv
UPOKOJITVENE ZMOTE
Kranj — Vsi, ki so tik pred upokojitvijo, razumljivo komaj čakajo, da oddidejo v zasluženi penzjon. Sledi tovariško srečanje s sodelavci, ki bodo še naprej delovno trpeli in odhod z manj ali več vrednim darilom s posvetilom: Našemu dragemu dolgoletnemu sodelavcu v trajen in nepozaben spomin. Ta nepozaben spomin potem visi v predsobi ali celo nad posteljo v spalnici, upokojenec pa je večali manj pozabljen s svojim nepozabnim spominom nad glavo. Tak de. pod nujno.se ga spomnijo za novo leto z darilnim bonom, če se ga sploh spitmnijo. Jasno, seveda, da povsod ni tako, da ne bit kdo zdaj spet užaljen.
A tokrat ne gre za problema tiko odhajajočih upokojencev. Gre za konkreten primer, ki sploh ni tako osamljen. Človeško je, da se tudi strokovne službe v podjetjih zmotijo, tako kot so se pri upokojencu, ki so ga upokojili, nato pa po dveh mesecih ugotovili, da ima še šest mesecev delovne dobe. Sila nerodna stvar. Delavec je moral hočeš nočeš nazaj v podjetje, a ne na staro delovno mesto, ker je bilo že zasedeno. Dali no mu pač nekaj drugih delovnih na log in opravil, ki jih zdaj vestno opravlja, prav nejevoljni t sicer, a jih mora.
Tako se pač zgodi, ni pomoči. Tudi pri seštevanju mesecev in let delovne dobe se lahko človek zmoti, primer pa dokazuje, da so zmotljive tudi strokovne službe z vsemi svojimi računalniškimi pripomočki vred. Zato nikoli ni odveč ponovno prera čuna vanje kar na roke, s svinčnikom na škrnicelj, če ne gre drugače
SPOMINKI
Bled — Pustna povorka je bila zadnjih pet in več let na Bledu zanimiva in privlačna, s številnimi itbiskovalci. Kaj veš, zakaj so rekli letos blejski hotelirji: jok, nam se ne ljubi in nočemo zaslužiti in pustne po vorke ne bo. Žalostno, da se int ciativni odbor za ustanovitev poslovne turistične skupnosti kar naprej in iz leta v leto le ustanavlja, včasih prima aktiv no turistično društvo je deležno vse največje ignorancije in tako so v rahlem, a zanesljivem upa danju vse tradicionalne blejske prireditve.
Blejci s 10.000
2421 19 10.000
457369 10.000
529859 10.000
KRANJ - NA VASA TEK ODPOTOVALO DESET JUG08LOV7
— Včeraj so na Švedsko odpotovali jugoslovanski udeležnei, ki bodo L pili na šestinpetdesetem teku VASA. Ta 86 km dolgi smučarski tek bo i deljo. Pod pokroviteljstvom Alpine, Elana, Rašice in Jata so na pot Jaka Reš, Boris Kozinc, Janez Žezlina, Brane Kozinc, Mirt) Dob Roman Seljak, Maks Jelene Martin Kopač, Zoran Kopač in Gašper K* Upamo, da bodo vsi naši prišli tudi na cilj. (h) — Foto: J. Z.
Nevarna steklina
Kranj — Vprašanja, kolikšen obseg je že dosegla na Goren steklina, so vedno pogostejša, prav tako pa tudi mnogi sprašujejo & mogoče okuženo tudi področje kranjske občine. Steklina se je »t Gorenjskem pojavila v drugi polovici januarja in to predvsem » zgornjesavski dolini. Do danes so bili ugotovljeni trije primeri pe lisicah, bolezni pri domačih živalih pa za zdaj še nismo zabeležit Kranjska občina za to bolezen ni imuna. Nevarnost stekline ero« s sosednje Avstrije in iz gorenjskega kota. Bolezni se verjetno ne &• mogoče izogniti, saj jo prenašajo divje mesojede živali, predvsem us* Okužene lisice tavajo in zgubijo prirojen strah pred ljudmi, se potika v okolici naselij in tu pridejo v stik z mačkami in psi.
Steklina je navarna tudi človeku, vendar ni razlogov za panik: Vsak občan je dolžan spoštovati navodila. Ce na primer opazimo pr živalih nenormalno obnašanje (izguba prirojenega strahu b5 človekom), lahko sklepamo, da je žival bolna. Taki živali se bližajmo. O tem je treba takoj obvestiti lovce, ki so seznanje ukrepanjem v teh primerih. Poginjeno divjad, še posebej lisico prijemajmo z nezaščitenimi rokami. Naša dolžnost je obvestiti lovca konjaško službo. Pojasnila za ravnanje v takih primerih je dolžan vsak veterinar. Zavedati se moramo, da je vsak stik z bolno Ji lahko usoden. Opravilo je treba zaupati strokovnim osebam Gorenjskem je za taka opravila zadolžena in usposobljena ko služba pri Zivinorejskoveterinarskem zavodu v Kranju.
Veterinarska inšpekcija zasleduje gibanje stekline in pri sodeluje tudi s terensko veterinarsko službo. Vse poginule živali zL lisice, strokovnjaki pregledajo in tudi tako ugotavljajo gibani« razsežnost stekline.
Se posebej velja opozoriti, da so za prenos stekline na človek) najnevarnejši potepuški psi in mačke. Lastnike teh živali je trei* orijaviti veterinarski službi. To je pomemben prispevek k preventivi '..e-ta je pri steklini še posebej pomembna.
Franci Malovrh, veterinarski
inšpektor SO Kranj
Prikaz učil in šolske oprei
Sistematičen prikaz opreme za SLO - Zt razstava otroških igrač - Demonstracije , za SLO, fiziko, kemijo, biologijo in tet
vzgojo
Sodelovalo je preko 70 v; stvenih organizacij iz vse ^ Zlasti zanimiv je bil prikaz igrač, za katere je bilo znj so izdelane z veliko mero vosti.-iz predvsem odpadnega riala in na dokaj preprost Razstava je bila ena prvih Dri v Sloveniji ob mednarodne« otroka, hkrati pa je konkretna1 ka spodbujanja ustvarjalne«' vrtcev pri izboljšanju slove v javni rabi.
Organizatorji so pripravili i sebne demonstracije 2a u^jj druge obiskovalce: speci* učilnice za predmet ob vzgoje v srednjih Šolah, za nujo in biologijo v srednjem jenem izobraŽevanju, delavi likovno in tehnično vzgojo v k šoli ter filme za filmsko vzgojo.
Ljubljana - Pretekli teden, od srede do nedelje, je prostore Gospodarskega razstavišča v Ljubljani polnila V. mednarodna razstava učil in šolske opreme. Predstavilo se je 200 razstavljavcev iz osmih držav. Namen razstave, ki jo je poleg Gospodarskega razstavišča pripravil Zavod SR Slovenije za šolstvo, je vzpodbuditi tesno sodelovanje proizvajalcev šolske opreme in učil. trgovine ter samoupravnih inte resnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Razstava pa hkrati izčrpno informira pedagoške delavce 0 tem, kaj nudi sodobna tehnika učiteljem in vzgojiteljem
Letos je bila prvič sistematično prikazana oprema namenjena ol> ratnbni vzgoji Pri nas že nekaj let poteka preosnovan |e dosedanjih oblik obrambne vzgoje v nov, poenoten
program vzgoje, izobraževan |a "> Usposabljanja mladih za splošno
ljudsko obrambo, ca to i><> raza tava gotovo pospešila angažiranje posa-mesnih sol, da se čimprej ustrezno
opremijo s sodobnimi sredstvi v ta namen.
Vsakoletni sejem ima apecMfPno
strokovno usmeritev l.etošnii |e imel spe« tali/liano ra/stavo »RUVI
iajmo govor predšolskega otroka u
boljše spoia/umevanie I Okoljem«
IZDALI SO POSEBNO ŠTEVILKO
Cerklje - Učenci osnovne tole Davorm Jenko s«»
pred dnevi izdali posebno številko Odmevov, izpod
Krvavca posvečeno delu enega izmed najprodornejsin marksističnih teoretikov dvajsetega stoletja in* velikemu
sinu Slovenskega* naroda, rev olu« i.m.n |U, miaTOCU I«
enemu največjih tvorcev slovenske in iujoelovansk« w$o dovoine Edvardu Kardelju Decembre 1977 leta s«.
Edvarda Kardelia sp,,|,l. za prvega caetnega člana
pionirskega odreda, p<> njem pa nosi ime tudi pionirsKi
odred. 22. februarja pa |a govoril učenkam m učencem
osnovne tole Davorin Jenko v Cerkljah o liku velikega
revolucionarja in ustvarjalca Edvarda Kardelja i i»«>
sveta republike ione Pajfai ... .
J. Kuhar
DEŽURNI NO V t/V4-21 860
Stanovanj« »e dražijo — 0ep«> j
^ vseh slovenskih obrtnah zavz*fa a" , intializat'ijo stanovanjske gradniea ^ /,i oblikovanje primernih i-en stan««*'
.k.- itraHnje. smo vendarle lani t sv" zabeležili l"> odatotkov vi.ij«. ceae v *] „„•ilrtvi / letom prej. Za ve? ^ ^i*'l Htoikot |c podražila gradnja v mM slovenskih oblinah, najmanj p« v o****! ..I,,venskih obrtnah. Med njimi ie & ] olujna Kilmi« it. kjer ie bila stanovanji gradnja < enejsa kot leto prej
Iskra v Tunisu - Tunizija w i*1! država, ki s«' ie odliHvila. da po r^-.-.. | n.in i sestavlja elektrone steve« ,,. i.I.ri delaveev * Tunisu, iv ij*?*] I 11H N l šieveev. Iskra pa jim bo s* r*1*! dobavljala sestavne del*.
Vreme Vi imenska slika naat **) .,i«>l napoveduje padavine. \ višin*r**| \ m/mah |>a del Na (Gorenjskem al*9 l„.|r>ili /.Io ii■ /k«- norti« m :ixj, d*** padavine ler ponekod kar oNh> *<] l„-,Ml\sem na Ljubelju. Povsod na e**A ..k ili -m", i-.ili pa ie snežna odet* i-** j debela /■> u««hIik> smuko v sobot« xo'[
deljo.
tXS»S