O čarovnih zeliščih. 
(Spisal I. Tušek.) 
(Konec.) ' 
V. 
Težko je najti pravih vzrokov tej čudni zmešnjavi. Tohko je 
gotovo, da so k čarovniji mnogo pripomogli hudobneži, ki jim ni bilo 
težko zapeljati in omamiti siromašnih in moralno zanemarjenih žensk, 
obdarovanih vrh tega tudi s preživo vero na osobnost hudičevo. Saj 
ni bila ne ena čarovniška pojedina biez pijančevanja in biez nečistosti. 
Ljubovfinje z dozdevnim vragom je zmešalo um ženskam poprej, ka­
kor moškim, ker so one veče občutljivosti in živeje domišljije; zato 
je pa bilo pravih in dozdevnih čarovnikov mnogo manj , kakor 
čarovnic. 
Rekel bi, da s) po Sloveniji trosili čarovnijo najbolj cigani. 
Morebiti, da pred njihovim prihodom v Evropo naš narod ni znal za 
čarovnice, in da so ga seznanili še le ti ž njimi. Okoli leta 1417 
so prišli prvi cigani na Ogersko in od lodi v bližnjo Slovenijo. 
Brezbožni in nagnjeni k čarovniji, kakor so bili, tnišli so v prebivav-
cih teh krajev pripravne učence. Marsiktera čarovnica je pri sodbi 
hudiča tako popisala, da se njen popis popolnoma vjerna z razkuštrano 
podobo ciganskega capina. 
To po samotah živeče ljudstvo nima skorej nikakega hišnega 
orodja, ni pa nobena družina brez sreberne čaše. Čudno je, da 
pri čarovniških pojedinah se je iz hrasta tekoče vino napijalo vseh^ 
v srebernih čašah. 
Vrag mnogokrat osebam, ki so se mu zapisale, vprasUa v vrat, 
v roko ali v prst znamenje, ki ga potem s hostijo drgnejo, da nikdar 
ne izgine. Da je še zdaj ciganov, ki imajo taka znamenja, tega sem 
se prepričal letošnje velike noči v hrvaškej Posavini. 
Pa naj je bil človek še tako sirov, še lako moralno zanemarjen, 
vendar nikakor še ni jasno, kako in zak<ij je bilo vsakovrstnim 
zapeljivcem mogoče, da so tako nenavadno čudno zmedli mu pamet. 
Morali so temu biti občni, po vsi Evropi veljavni vzroki. 
K spoznanju teh vzrokov nas utegne pripeljati samo ta okoljščina, 
da so še zdaj med prostim ljudstvom vseh narodov v veči ali manji 
meri ostanki poganskih navad in razvad, med tem ko se mu krščan­
ske misli o svetu niso še popolnoma vcepile v mozeg. V ljudskih 
vražah žive še zdaj stare poganske duhovnice kot prerokovavke in 
zdravnice. Naše modre ženice vedno še opevajo mrliče (»naricajo"), 
zagovarjajo nesreče in zdravijo po čarovniški. Tedaj čarovništvo ni 

druzega, nego cbčni boj krščanskega načela s poganstvohfi. Ves ta 
boj je bil bezumen v toliko, da se ni vpotrebilo pravo orožje. Edino 
orožje zoper čarovnijo je poduk. 
Ciganskemu prerok )vavcu in čarovniku so liili znani pripomočki, 
s kterimi so ljudje od nekdaj mamili si občutke in dražili razuzdano 
domišljijo. Z opijem se je seznanil bil že v nekdanji svoji domovini 
na Indu; še zdaj je le malokdaj brez njega in trži tudi ž njim, če le 
more in sme. 
Razun opija je poznal tudi druga omamljiva zelišča, kakor ko­
nopljo, zobnik, kristavec ali svinjsko dušico (Dalura Stramonium) itd. 
Po ciganih in po druzih ljudeh zmočeni neumneži so imenovana 
strupena zelišča sama ali pomešana z druzimi ali vživali ali kadili se 
ž njimi, ali delali čarovniška mazila iž njih. Eno in drugo jim je 
omamilo občutke. Se ve, da so bili posledki vsled raznovrstne porabe 
raznovrstnih rastlin tudi raznovrstni. Časih so kot zamaknjenci mislili, 
da vidijo duše umrlih, ali da se pogovarjajo z druzimi duhovi, ki jim 
pravijo čudne reči. 
Gassendi pripoveduje, da se je neki ovčar v Provenci s svinjsko 
dušico pripravljal v stan zamaknjenja, ki ga je po njenem vžitku tudi 
vselej obšlo. 
Mazanje s čarovniškim mazilom je človeka spremenilo večidel v 
jastreba ali v vrana, za kar je po zapisnicih čarovniških sodeb dovolj 
dokazov. 
Bolj na drobno je težko govoriti o teh čarovniških pripomočkih, 
ker jih nikdo ni takrat preiskavah Bili so pa tudi tedanji sodniki in 
zdravniki za tak posel prenevedni. 
Prava domovina čarovnije je vzhodna in severna Evropa. Pečajo 
se pa ž njo vsi narodi celega sveta bolj ali manj, kakor je njih 
izobraženost. Čarovnija je pa tudi tako različna, kakor so različni 
značaji mnogovrstnih narodov. Vsi pa pripisujejo čarovniškim pripo­
močkom od znanih naravnih različne moči, kterih učinki so tedaj 
nenavadni. 
Vsa čarovnija z vsemi svojimi škodljivimi in neškodljivimi od­
rastki visi na veri, da so res v naravi neznane moči, in na prepri­
čanji, da ž njih pomočjo je človeku mogoče na nenavadni način go­
spodariti naravo. Kar je naloga vednosti in preiskovanje približno 
dušeči zamore, to se kaže v veri na čudeže kot prezgoden in tedaj 
nerodoviten cvet. Lepa človeku prirojena želja, da bi spoznal vzrok 
vsake naravno prikazni, spremenila se je v Imd strup, ki mu razjeda 
celo bilje iii ki ga je popačil tako, da je pozabil na svoj visoki na­
men, odpadel od Boga, in jel čarati in duhove zaklinjali.