Andrej Bekeš, Kang Byoung Yoong, Eva Vučkovič, Maša Žbogar Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Uredila: Andrej Bekeš, Ryu Hyeonsook 2023 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 1 20. 11. 2023 11:17:38 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Urednika: Andrej Bekeš, Ryu Hyeonsook Avtorji: Andrej Bekeš, Kang Byoung Yoong, Eva Vučkovič, Maša Žbogar Recenzenta: Lee Yong, Chikako Shigemori Bučar Lektoriranje: Anja Muhvič Prelom: Aleš Cimprič Grafika: Studio Kikuna-Miruna Slika na naslovnici: Prva stran korejskega prevoda prvotno v pisni klasični kitajščini napisanega besedila kralja Sejonga o korejski abecedi, Hunminjeongeum Eonhaebon (훈민정음 언해 訓民正音諺解). Wikimedia Commons (https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Hunmin_jeong-eum.svg) To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije). / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (except photographs). © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2023. Vse pravice pridržane. Založila: Založba Univerze v Ljubljani Za založbo: Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani Izdala: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za izdajatelja: Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2023 Naklada: 150 izvodov Cena: 29,90 EUR Knjiga je izšla s podporo Akademije za korejske študije (Academy for Korean Studies, AKS), "grant AKS-2022-P-008" in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. This research was supported by the generous grant from Academy of Korean Studies, as part of AKS Programs for Korean Studies Abroad (AKS-2022-P-008). Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL DOI: 10.4312/9789612972059 Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=172474883 ISBN 978-961-297-206-6 E-knjiga COBISS.SI-ID=172387587 ISBN 978-961-297-205-9 (PDF) Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 2 20. 11. 2023 11:17:38 3 Vsebina Predgovor ............................................................................................. 13 Poglavje I PriPrava: temeljni Pojmi, Povezani z jezikom ........................................... 19 1 Kaj je jezik. Funkcije jezika ....................................................................... 19 1.1 Vidiki jezika ..........................................................................................19 1.2 Funkcije jezika, ali po domače: kaj počnemo z jezikom ........................21 1.3 Kontekst sporazumevanja in pragmatične funkcije ...............................23 2 Jezikovni znak .......................................................................................... 24 3 Dvojna členitev ....................................................................................... 25 Poglavje II o koreji in korejskem jeziku .................................................................. 29 1 Uvod ....................................................................................................... 29 2 Kje vse govorijo korejski jezik?.................................................................. 29 3 Korejski jezik in jeziki v soseščini – arealne značilnosti jezikov Vzhodne Azije ......................................................................................... 29 4 Geneza korejskega jezika ......................................................................... 34 5 Zaključek: oblikovanje korejskega jezika ................................................... 39 Poglavje III korejska Pisava v kontekstu vzhodne azije in širše: zgodovinski, jezikoslovni in družbeni vidiki .......................................... 41 1 Uvod ....................................................................................................... 41 2 Kaj je pisava?............................................................................................ 42 2.1 Definicija pisave ....................................................................................42 2.2 Osnovni pojmi ......................................................................................43 3 Od pleremskih pisav v prvih centrih civilizacije h kenemskim pisavam na periferiji ................................................................................. 46 3.1 Zapis glasov v okviru pleremskih pisav .................................................47 3.2 Analiza zlogov v kitajščini s pomočjo faňqiè (反切) .............................50 4 Periferija v Vzhodni Aziji: Koreja in Japonska ........................................... 51 4.1 Koreja ...................................................................................................51 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 3 20. 11. 2023 11:17:38 4 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje 4.1.1 Prilagajanje kitajske pisave lokalnim okoliščinam ........................51 4.1.2 Korejska abeceda – Hunminjeongeum ............................................52 4.1.3 Notranja zgradba hangeula ..........................................................53 4.1.4 Sekundarna struktura hangeula ....................................................56 4.1.5 Razvoj pisnega jezika v predmoderni in moderni dobi .................58 4.2 Japonska ................................................................................................59 4.3 Latinica in hangeul ...............................................................................61 5 Zaključek ................................................................................................. 62 Poglavje IV jezik in jezikovna Politika v severni koreji ............................................ 65 1 Jezikovna politika v Severni Koreji ........................................................... 65 2 Standardni jezik Severne Koreje ............................................................... 68 3 Zaključek ................................................................................................. 74 Poglavje V besedišče korejskega jezika ................................................................... 77 1 Uvod ....................................................................................................... 77 2 Klasifikacija leksemov korejskega besedišča .............................................. 78 2.1 Klasifikacija leksemov glede na etimologijo ..........................................78 2.2 Klasifikacija leksemov glede na besedne vrste .......................................83 2.3 Klasifikacija leksemov po pomenu ........................................................85 3 Spreminjanje in raznolikost besedišča ....................................................... 86 3.1 Arhaizmi in neologizmi ........................................................................87 3.2 Zemljepisna narečja ..............................................................................88 3.3 Pisni jezik in govorjeni jezik .................................................................89 3.4 Spoštljivi govor ....................................................................................90 3.5 Družbena narečja ..................................................................................90 3.6 Sleng, evfemizmi, stalne besedne zveze – idiomi ..................................91 3.7 Žargon ..................................................................................................92 3.8 Nestandardni jezik ................................................................................93 Poglavje VI izražanje sPoštljivosti .......................................................................... 95 1 Uvod ....................................................................................................... 95 2 Osnove in pomen izražanja spoštljivosti ................................................... 97 3 Tri vrste spoštljivega govora ..................................................................... 98 3.1 Izražanje spoštljivosti do osebka v stavku ..............................................99 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 4 20. 11. 2023 11:17:38 Vsebina 5 3.2 Izražanje spoštljivosti do predmeta oz. prejemnika dejanja – ‘ponižni govor’ .....................................................................................103 3.3 Spoštljivost do sogovorca – vljudnost/formalnost in spoštljivost .........105 4 Raba spoštljivega govora ........................................................................ 108 4.1 Pogoji rabe spoštljivega govora ..........................................................109 4.2 Posredna in neposredna spoštljivost ...................................................111 Poglavje VII Fonetika in Fonologija korejskega jezika ............................................ 113 1 Osnovni pojmi ....................................................................................... 113 2 Tvorba glasu .......................................................................................... 113 2.1 Govorila ..............................................................................................114 2.2 Pljučni glasovi .....................................................................................114 2.2.1 Samoglasniki ..............................................................................115 2.2.2 Soglasniki ...................................................................................115 3 Korejski fonološki sistem ........................................................................ 116 3.1 Sistem samoglasnikov .........................................................................117 3.1.1 Enoglasniki ................................................................................117 3.1.2 Dvoglasniki ................................................................................118 3.1.3 Posebnosti izgovorjave samoglasnikov .......................................119 3.2 Sistem soglasnikov ..............................................................................120 3.2.1 Delitev glede na način izgovorjave ............................................120 3.2.2 Delitev glede na mesto izgovorjave ...........................................121 3.2.3 Delitev glede na način tvorjenja glasu ........................................121 3.2.4 Posebnosti izgovorjave nekaterih soglasnikov, zapisanih v hangeulu ..................................................................................124 3.3 Prozodija .............................................................................................124 3.3.1 Dolžina glasu .............................................................................124 3.3.2 Intonacija ...................................................................................125 4 Zlog ...................................................................................................... 126 5 Fonološke spremembe ............................................................................ 129 5.1 Zamenjava fonemov............................................................................129 5.1.1 Nazalizacija ................................................................................130 5.1.2 Lateralizacija .............................................................................132 5.1.3 Krepitev fonema ........................................................................133 5.1.4 Palatalizacija ...............................................................................134 5.1.5 Pravili fonema na začetku besede ...............................................135 5.1.6 Samoglasniška harmonija ...........................................................136 5.1.7 Nastanek drsnika .......................................................................136 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 5 20. 11. 2023 11:17:38 6 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje 5.2 Izpuščanje fonema ..............................................................................137 5.2.1 Poenostavitev skupine soglasnikov ............................................137 5.2.2 Izpuščanje fonema /h/ ................................................................138 5.3 Dodajanje fonema ...............................................................................138 5.4 Krčenje dveh fonemov v tretji fonem .................................................139 6 Transliteracija korejskega jezika ............................................................. 140 6.1 Pravila fonetične transliteracije samoglasnikov ...................................142 6.2 Pravila fonetične transliteracije soglasnikov ........................................142 6.3 Druga pravila fonetične transliteracije ................................................143 6.3.1 Pravilo izgovorjave končnega soglasnika v zlogu ........................143 6.3.2 Pravilo prenosa soglasnika na naslednji zlog ..............................144 6.3.3 Pojav nazalizacije .......................................................................144 6.3.4 Pojav lateralizacije ......................................................................144 6.3.5 Pojav palatalizacije .....................................................................144 6.3.6 Upoštevanje aspiracije pri fonetični transliteraciji ......................145 6.3.7 Drugo .........................................................................................145 6.4 Pravila transliteracije v akademskih tekstih .........................................145 7 Zaključek ............................................................................................... 146 Poglavje VIII morFologija ........................................................................................ 147 1 Definicija morfema in vrste morfemov v korejščini.................................. 147 1.1 Odnosi med morfemi .........................................................................149 1.2 Problemi, povezani z definicijo morfemov ..........................................151 2 Beseda in besedne vrste v korejščini ....................................................... 151 2.1 Definicija besede .................................................................................151 2.2 Besedne vrste ......................................................................................152 2.2.1 Samostalnik ................................................................................153 2.2.2 Zaimek .......................................................................................155 2.2.2.1 Osebni zaimki ...................................................................156 2.2.2.2 Povratnoosebni zaimki ......................................................157 2.2.2.3 Kazalni zaimki ..................................................................158 2.2.2.4 Vprašalni, nedoločni in nikalni zaimki .............................159 2.2.3 Števniki ......................................................................................162 2.2.3.1 Glavni števniki ..................................................................162 2.2.3.2 Vrstilni števniki .................................................................163 2.2.4 Adnominali ...............................................................................164 2.2.4.1 Kakovostni adnominali......................................................164 2.2.4.2 Števniški adnominali .........................................................165 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 6 20. 11. 2023 11:17:38 Vsebina 7 2.2.4.3 Kazalni adnominali ...........................................................165 2.2.5 Prislov (adverb) ..........................................................................166 2.2.5.1 Stavčnočlenski prislovi ......................................................166 2.2.5.2 Povedni prislovi .................................................................166 2.2.6 Členki ........................................................................................167 2.2.6.1 Sklonski členki ..................................................................167 2.2.6.1.1 Imenovalniški členek ................................................168 2.2.6.1.2 Dopolnilni sklonski členek .......................................169 2.2.6.1.3 Predmetni sklonski členek ........................................169 2.2.6.1.4 Adnominalni sklonski členek ...................................170 2.2.6.1.5 Prislovni sklonski členki ...........................................170 2.2.6.1.6 Zvalniški sklonski členek ..........................................172 2.2.6.2 Vezni členki .......................................................................172 2.2.6.3 Besedilni členki .................................................................173 2.2.7 Medmet .....................................................................................174 2.2.8 Pregibnice ..................................................................................174 2.2.8.1 Glagol ..............................................................................175 2.2.8.2 Pridevnik ..........................................................................176 2.2.8.3 Kopula ...............................................................................177 2.3 Pregibalne končnice ............................................................................178 2.4 Težave pri razmejevanju besednih vrst ................................................180 3 Besedotvorje .......................................................................................... 183 3.1 Sestavljanje .........................................................................................184 3.1.1 Sestavljeni samostalniki..............................................................186 3.1.2 Sestavljeni pridevniki .................................................................188 3.1.3 Sestavljeni glagoli .......................................................................189 3.1.4 Sestavljeni prislovi ......................................................................190 3.2 Izpeljava ..............................................................................................191 3.2.1 Izpeljava s predponami ..............................................................192 3.2.2 Izpeljava s priponami .................................................................194 3.2.2.1 Samostalniške izpeljanke s priponami ..............................194 3.2.2.2 Glagolske izpeljanke s pripono ..........................................195 3.2.2.3 Pridevniške izpeljanke s pripono .......................................196 3.2.2.4 Prislovne izpeljanke s pripono ...........................................197 4 Zaključek ............................................................................................... 198 Poglavje IX kratek Pregled glavnih značilnosti skladnje korejskega jezika ......... 199 1 Uvod ..................................................................................................... 199 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 7 20. 11. 2023 11:17:38 8 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje 2 Oris skladenjskih značilnosti korejskega jezika ....................................... 199 2.1 Osnovni besedni red je tkzv. SOV (osebek – predmet – glagol) ..........199 2.2 Modifikator vedno stoji pred modificiranim izrazom .........................200 2.3 Besedni red v vprašalnih stavkih se ne spreminja ................................201 2.4 Bogat repertoar členkov in končnic na vseh ravneh v stavku ..............201 2.5 Izredno bogat repertoar sredstev za izražanje spoštljivosti ..................202 2.6 Pogosto izpuščanje tistih elementov stavka, ki so razvidni iz sobesedila oz. iz konteksta sporočanja .............................................202 2.7 V korejščini nekatere slovnične kategorije ne obstajajo .......................203 3 Osnovna zgradba povedi v korejščini ...................................................... 204 3.1 Dve plati povedi – diktum in modus ..................................................204 3.2 Osnovni tipi stavkov oz. povedi .........................................................206 4 Gradniki stavka v korejščini – stavčni členi ............................................. 207 4.1 Osebek ...............................................................................................207 4.2 Povedek ..............................................................................................208 4.3 Predmet ..............................................................................................210 4.3.1 Kaj vse je lahko predmet ............................................................210 4.3.2 Izpuščanje predmetnega sklonskega členka ................................211 4.3.3 Kraj dogajanja ali smer gibanja in predmetni sklonski členek ....212 4.4 Obvezni argumenti ter dopolnila pri glagolih nastajanja in pridevnikih zanikanja ..................................................... 212 4.5 Pomožni elementi – modifikatorji ......................................................213 5 Ob koncu poglavja IX ............................................................................ 214 Poglavje X zgradba diktuma – Povedek, argumenti in doPolnila .......................... 215 1 Uvod ..................................................................................................... 215 2 Vezava na povedek ................................................................................. 215 2.1 Povedek in udeleženske vloge .............................................................215 2.2 Vezava stavčnih členov – udeleženskih vlog – na povedek ..................218 2.3 Osebek kot skladenjska funkcija v korejščini ......................................221 2.4 Vezava argumentov kot bistvena značilnost povedka ..........................225 2.5 Vezava pri pridevnikih ........................................................................229 2.6 Izpust imenovalniškega in predmetnega členka ..................................232 3 Zorni kot prikazovanja glagolskega dejanja – posplošeni glagolski način ...................................................................... 232 3.1 Izražanje trpnosti in kavzativnosti v korejščini....................................234 3.2 Trpnik .................................................................................................234 3.2.1 Tvorjenje trpne oblike glagolov ..................................................235 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 8 20. 11. 2023 11:17:38 Vsebina 9 3.2.2 Pomeni, ki jih trpna oblika glagola izraža v korejščini ................236 3.2.2.1 Spontanost ........................................................................237 3.2.2.2 Trpnost ..............................................................................238 3.2.2.3 Zorni kot oz. pogled na dogajanje .....................................238 3.3 Kavzativ .............................................................................................240 3.3.1 Tvorjenje kavzativne oblike glagola ............................................243 3.3.2 Pomeni kavzativa .......................................................................248 3.4 Razlika med kavzativom in trpnikom .................................................248 4 Temeljna zgradba ter razširjava povedkov, argumentov in dopolnil .......... 249 4.1 Glagolska in pridevniška zveza ...........................................................249 4.2 Samostalniška zveza ...........................................................................250 4.2.1 Modifikacija samostalniške besede oz. samostalniške zveze .......251 4.2.1.1 Nepregibni prisamostalniški modifikatorji – adnominali ........................................................................251 4.2.1.2 Modifikacija z drugo samostalniško besedo ......................252 4.2.1.3 Besedni red pri modificiranju ............................................252 4.2.2 Sopostavljanje ............................................................................252 4.3 Prislovna zveza ....................................................................................253 5 Neodvisni elementi povedi ..................................................................... 253 6 Osnovni tipi enostavčnih povedi ............................................................. 254 6.1 Razvrstitev temeljnih tipov stavka ......................................................254 6.2 Konstrukcija z dvojnim imenovalnikom ter ‘nastajanje’ in ‘zanikanje’ ........................................................................................255 7 Zaključek ............................................................................................... 258 Poglavje XI zgradba modusa .................................................................................. 261 1 Uvod ..................................................................................................... 261 2 Čas in vid: med diktumom in modusom .................................................. 261 2.1 Sedanjik in njegovi pomeni .................................................................262 2.2 Preteklik in njegovi pomeni ................................................................266 2.3 Prihodnjik in njegovi pomeni .............................................................271 2.4 Vid: izražanje faze dejanja ..................................................................274 2.4.1 Izražanje nedovršnosti ................................................................275 2.4.2 Izražanje dovršnosti ...................................................................276 3 Naklon (modalnost) ............................................................................... 277 3.1 Oblike, ki izražajo ugibanje .................................................................278 3.2 Izražanje namena ali volje storiti nekaj ...............................................278 3.3 Izražanje zahteve za strinjanje sogovorca ............................................279 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 9 20. 11. 2023 11:17:38 10 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje 3.4 Vidiki izražanja vprašalnosti ...............................................................280 3.4.1 Povpraševanje po identiteti, kakovosti, količini, načinu, času, kraju, smeri/cilju … ....................................................................280 3.4.2 Vprašanja tipa DA/NE ..............................................................281 3.5 Izražanje čudenja, občudovanja ...........................................................281 3.6 Izražanje želelnosti ............................................................................282 3.7 Izražanje povabila ...............................................................................283 4 Naklonski prislovi in pojavi ujemanja ..................................................... 283 4.1 Naklonski prislovi – pomen ................................................................284 4.2 Pomensko ujemanje naklonskih prislovov z naklonskimi priponami na povedku ........................................................................284 5 Zaključek .............................................................................................. 288 Poglavje XII večstavčna Poved ................................................................................. 289 1 Uvod ..................................................................................................... 289 1.1 Ozadje ................................................................................................289 1.2 Vrste večstavčnih povedi .....................................................................290 2 Povedi z odvisnimi stavki ....................................................................... 291 2.1 Nominaliziranje odvisnega stavka .......................................................291 2.2 Odvisni stavek kot adnominalni modifikator ......................................293 2.2.1 Adnominalni stavek ...................................................................294 2.2.2 Čas in vid v adnominalnih stavkih .............................................295 2.2.2.1 Sedanjost v adnominalnih stavkih .....................................296 2.2.2.2 Preteklost v adnominalnih stavkih ....................................296 2.2.2.3 Prihodnost v adnominalnih stavkih ...................................298 2.3 Odvisni stavek kot prislovno določilo .................................................298 2.4 Večstavčne povedi, ki vsebujejo odvisni ali pa premi govor .................299 2.5 Sprememba odvisnega stavka v povedek ............................................300 3 Povedi s priredno in podredno vezanimi stavki ........................................ 303 3.1 Povedi s priredno vezanimi stavki .......................................................304 3.2 Povedi s podredno vezanimi stavki .....................................................306 3.2.1 Izražanje vzroka in razloga .........................................................306 3.2.2 Pričakovano sosledje dogajanj oz. stanj ......................................308 3.2.3 Izražanje pogojnosti oz. predpostavke ........................................309 3.2.4 Sočasnost dogajanj oz. stanj z istim vršilcem oz. nosilcem .........310 3.2.5 Podredje v podredju ...................................................................311 4 Ob koncu poglavja ................................................................................ 312 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 10 20. 11. 2023 11:17:38 Vsebina 11 Poglavje XIII vloga besedilnih členkov v korejščini z vidika besedila ...................... 313 1 Uvod ..................................................................................................... 313 2 Besedilni členki v korejščini .................................................................... 313 3 Oris najpogosteje rabljenih besedilnih členkov ........................................ 314 3.1 Členek eun/neun (téma, kontrast) .......................................................315 3.1.1 Skladenjske posebnosti in pomeni členka eun/neun .................... 316 3.1.2 Območje delovanja z eun/neun zaznamovanega elementa v povedi......................................................................................318 3.1.3 Uvajanje teme pogovora .............................................................319 3.2 Besedilni členek do (aditivnost) ...........................................................319 3.3 Besedilni členek man (omejevanje/restrikcija) ....................................321 3.4 Besedilni členek kka-ji (meja, nepričakovanost, izjemnost) .................322 4 Zaključek .............................................................................................. 325 Poglavje XIV študija Primerov – tema v PriPovedi in dialogu .................................... 327 1 Uvod ..................................................................................................... 327 2 Izbor tematiziranega elementa ............................................................... 327 3 Izpust tematiziranega elementa ............................................................. 329 4 Tema in kontrast .................................................................................... 329 5 Razvoj teme kot vsebinsko okostje besedila ............................................ 331 6 Razvoj teme v dialogu ............................................................................ 336 7 Zaključek ............................................................................................... 341 8 Analizirano gradivo ................................................................................ 341 dodatki Dodatek 1 (poglavje X): Dodatni zgledi kratkih trpnih oblik ...................... 343 Dodatek 2 (poglavje X): Dodatni zgledi kratkih kavzativnih oblik ............... 344 Dodatek 3 (poglavje XIV): Pripovedka Sonce in Mesec (해님 달님, Kang 2022) .................................... 346 literatura ........................................................................................... 349 Spletni slovarji in drugi viri ........................................................................ 357 slovarček strokovnih terminov v slovenščini in korejščini ................. 359 stvarno kazalo .................................................................................... 369 kratka Predstavitev avtorjev in urednikov .......................................... 379 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 11 20. 11. 2023 11:17:38 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 12 20. 11. 2023 11:17:38 13 Predgovor Temeljni namen te monografije je pripraviti znanstveno in strokovno dosledno predstavitev korejskega jezika in njegovih jezikoslovnih vidikov ter tako prispevati k razvoju koreanistike in širše, vzhodnoazijskih študij v Sloveniji. To vključuje ne samo sicer običajno predstavitev leksike ter slovnične vidike korejskega jezika od glasoslovja in morfologije do skladnje, ampak tudi umestitev jezika v širši zgodovinski, družbeni, kulturni in jezikovni kontekst, v katerem je korejski jezik nastajal in se razvijal ter v katerem se danes uporablja. Ob vse večjem zanimanju za Vzhodno Azijo bodo po monografiji tako po-segli ne samo študentje koreanistike, ampak tudi raziskovalci, od humanistov do družboslovcev, ki jih zanimajo zgodovinski in družbeni procesi, kulturni stiki in odnosi med jeziki v Vzhodni Aziji, ter drugi zainteresirani bralci. Avtorji upamo, da bomo Korejski polotok, politično razdeljen na Severno in Južno Korejo, ki skoraj 80 let po II. svetovni vojni še vedno ostaja žarišče med-narodnih napetosti, s to monografijo lahko približali slovenskemu bralstvu tudi skozi prizmo korejskega jezika. Monografija je razdeljena na štirinajst poglavij. Vsi avtorji smo sodelovali pri vseh poglavjih, vendar je za vsako poglavje primarno poskrbel drug pisec. Osrednji pisci posameznih poglavij so: poglavja I, II, III, IX, X, XI, XIII, XIV – Andrej Bekeš, poglavja IV, V in VI – Kang Byoung Yoong, poglavje VII – Eva Vučkovič ter poglavji VIII in XII – Maša Žbogar. Celotno monografijo sta uredila Andrej Bekeš in Hyeonsook Ryu. Ker ni mogoče pričakovati, da bodo vsi bralci podkovani vsaj v temeljih jezikoslovja, prvo poglavje podaja okvir osnovnih pojmov za razumevanje jezikovnih pojavov. Pri tem izhaja iz pogleda, da je primarni vidik jezika govorica oz. diskurz. Od tod povezava s funkcijami jezika in temeljnimi tipi pomenov, ki jih izražajo. Na to se mdr. navezuje izredno raznoliko izražanje naklonskih pomenov v korejskem jeziku. Korejski jezik prav tako poseduje bogat sistem izražanja spoštljivosti, kar je povezano z odnosom med jezikom in kontekstom sporočanja. Pri obeh področjih črpamo iz uvidov angleškega jezikoslovca M. A. K Hallidaya. Poglavje seveda uvaja tudi temeljne pojme, kot sta jezikovni znak in dvojna členitev. Slednja je pomembna za razumevanje procesov pri nastanku različnih sistemov pisave, kar je posebej relevantno tudi za korejski jezik, ki uporablja abecedno pisavo, hangeul, ki so jo razvili v Koreji v 15. stoletju, kot tudi za razumevanje procesov pri nasta-janju domačih sistemov pisav v Vzhodni Aziji. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 13 20. 11. 2023 11:17:38 14 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Drugo poglavje govori o tem, kje vse govorijo korejski jezik, o njegovi genezi in o tem, kako je umeščen med jezike Vzhodne Azije. Na jezik sta vplivali dve žarišči silnic, genetska sorodnost z drugimi transevrazijskimi jeziki v soseščini, od mongolskih in tunguških jezikov do japonščine, ter tesna kulturna povezanost s Kitajsko in posledično s kitajskim jezikom in kitajsko pismenostjo. Ta zadnji vidik se navezuje na naslednje, tretje poglavje, ki govori o korejski pisavi z vidika širše primerjalne perspektive razvoja sistemov pisave v perifernih državah kitajskega imperija ter še širše, s primerjavo presenetljivo podobnega razvoja 3000 let prej v Mezopotamiji. Osrednja tema pa je seveda hangeul, pisava, katere izum pripisujejo kralju Sejongu v 15. stoletju. Na koncu pa je še primerjava pravopisnih konvencij z drugimi jeziki, ki uporabljajo abecedno pisavo, konkretno s slovenščino, srbskim in hrvaškim jezikom ter angleščino. Prikaz jezikovnih značilnosti korejskega jezika glede na število govorcev in odprtost zunanjemu svetu ter tudi sami zgledi rabe temeljijo na jezikovnem standardu, ki je v veljavi v Južni Koreji. Vendar monografija poskuša zajeti korejski jezik širše, zato četrto poglavje govori o jeziku v Severni Koreji. Poglavje prikaže razlike v jezikovnih politikah med obema korejskima državama in posledično različne pristope v standardizaciji jezika ter oriše glavne razlike v leksiki med obema jezikoma. Peto poglavje se s prikazom korejske leksike vrača v okvir bolj ortodoksnih prikazov korejskega jezika. Obravnava klasificiranje leksemov ter spreminjanje in raznolikost besedišča skozi razna obdobja, predvsem od začetka 20. stoletja dalje, ter s tem v zvezi zaton rabe določenih izrazov in pojav novih. Na ravni leksike se dotika tudi jezikovnih zvrsti, od standardnega jezika do nestandardnih pogovornih variant in narečij, tako pokrajinskih kot družbenih (sociolekti), ter nadalje prikaže tudi razne interesne govorice, žargon, sleng ipd. Šesto poglavje se ukvarja z zelo kompleksno temo, izražanjem spoštljivosti v korejskem jeziku. Izražanje spoštljivosti je eno od področij, kjer je tesna povezanost jezika z družbenim kontekstom najbolj očitna. Dolga in stabilna fevdalna vladavina dinastije Joseon1 (1392–1910), s konfucianizmom kot državno ideologijo, je pustila globoke sledove v zavesti o statusnih razlikah med govorci, kar se še danes odraža tudi v kompleksnosti spoštljivega govora. Poglavje najprej predstavi osnovne pojme, povezane z izražanjem spoštljivosti, nakar preide k podrobnejši obravnavi treh dimenzij spoštljivosti. Dve, spoštljivost, usmerjena k osebku povedi, ter spoštljivost, usmerjena k predmetu povedi, sta neposredno povezani z 1 Tukaj je poimenovana z imenom države, predvsem v zahodnih virih pa je znana tudi pod imenom »dinastija Yi«, po imenu vladarske rodbine. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 14 20. 11. 2023 11:17:38 Predgovor 15 zaznavanjem statusnih razlik med govorci. Enostavno rečeno, spoštljivost, usmerjena k osebku kot po statusu višji osebi, temelji na povzdigovanju pomembnosti osebe, izražene kot osebek. Druga, usmerjena k po statusu višji osebi, upovedeni kot predmet povedi, pa poenostavljeno rečeno temelji na poudarjanju nepomemb-nosti vršilca dejanja, ki predmet – statusno višjo osebo – prizadeva. Tretja dimen-zija je spoštljivi govor, usmerjen k sogovorcu. Tu gre za dimenzijo formalnosti oz. vljudnosti, grobo rečeno nekako kot vikanje in tikanje v mnogih evropskih jezikih. Poglavje nadalje obravnava še tipične kontekste, kjer se posamezni tipi spoštljivosti ustrezno uporabljajo, ter zaključi s posredno in neposredno spoštljivostjo, pojavom, kjer so s spoštljivimi oblikami jezikovnih izrazov zaznamovane ne samo sama statusno višja oseba, ampak tudi druge entitete, povezane z njo, od družinskih članov do predmetov, ki so last te osebe. V nadaljevanju sledijo poglavja, ki spadajo na področje ožje slovnične obravnave korejskega jezika, in sicer sedmo poglavje, ki govori o glasoslovju, osmo poglavje, ki govori o morfologiji, ter deveto, deseto, enajsto, dvanajsto in trinajsto poglavje, ki obravnavajo razne vidike skladnje korejskega jezika. Sedmo poglavje precej podrobno prikaže kompleksno tematiko glasoslovja korejskega jezika. Najprej so predstavljeni osnovni pojmi, govorila ter tvorba glasov in njihova delitev. Naslednji razdelek podrobno predstavi korejski fonološki sistem, s posebnostmi samoglasnikov, dvoglasnikov in soglasnikov. Sledi prozodija z dolžino glasu in intonacijo ter obravnava zloga in njegovih glasoslovnih posebnosti. Obravnavi zloga sledi zelo podrobna obravnava fonoloških sprememb, ki pokriva pojave od zamenjave in izpuščanja fonemov do samoglasniške harmonije. Poglavje se konča z obravnavo transliteracije korejskega jezika v latinico, ki zaradi velikega vpliva morfofonoloških pojavov predstavlja zelo trd oreh tako za jeziko-slovce kot za učeče se korejskega jezika. Osmo poglavje je posvečeno morfologiji. Zelo podrobno, z mnogo zgledi prikaže morfološke posebnosti korejskega jezika, od definicije morfemov in njihove klasifikacije v korejščini do definicije besednih vrst in njihovih lastnosti. Tukaj pokriva vse, od samostalniške besede, prislovov, medmetov, nepregibnih adnominalov pa do raznih vrst členkov pri nepregibnih besednih vrstah (nepregibnicah) ter glagolov in pridevnikov pri pregibnih besednih vrstah. Ne pozabi omeniti tudi težav pri klasificiranju besednih vrst, od tega, kam uvrstiti členke, do vprašanja razvrstitve kopule in razmejitve nekaterih glagolov in pridevnikov, ki so si kot besedna vrsta v korejskem jeziku po pregibanju zelo blizu. Poglavje se nadaljuje z besedotvorjem, kjer loči med sestavljanjem in izpeljavo. Zaradi večinoma moč- nega konsenza na tem področju se poglavje v veliki meri opira na dve standardni, Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 15 20. 11. 2023 11:17:38 16 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje t. i. šolski slovnici, in sicer na Standardno korejsko slovnico ( Hangugeo pyojun munbeop, Yu in dr. 2018) ter na Korejsko slovnico za tujce 1 ( Oegugineul wihan hangugeo munbeop 1) Državnega inštituta za korejski jezik ( Gungnip gugeowon 2005). Kadar se bo besedilo v nadaljevanju sklicevalo na šolsko slovnico, to pomeni ti dve deli. Deveto poglavje je pregledne narave. V njem je podan oris skladenjskih posebnosti korejskega jezika, ki se v mnogočem razlikuje od skladnje v slovenščini in drugih nam bolj poznanih jezikov v bližini. Poudarjen je besedni red modificiranja besed, t. i. osnovni besedni red temeljnih prvin v povedi, s povedkom vedno na koncu. Orisane so lastnosti teh prvin, tj. osebka, predmeta in povedka, kot tudi lastnosti prvin, ki modificirajo druge prvine v stavku. Orisana je tudi osnovna zgradba enostavčne povedi, ki se strukturno zelo lepo deli na to, kar je Bally poimenoval diktum (propozicijo), ki sega do osnove povedka, ter na modus (modalnost), ki strukturno pokriva tudi umeščanje dejanja v času ter se udejanja v obliki raznih končnic, dodanih za osnovo povedka in končnih členkov. Deseto poglavje podrobneje predstavi zgradbo diktuma enostavčne povedi. Začne s povedkom in argumenti oz. udeleženskimi vlogami, ki se vežejo nanj. Osvetli tudi pojem osebka, ki je v korejskem jeziku zaradi neizraženosti pojavov ujemanja, ki jih lahko vidimo v indoevropskih jezikih, formalno dosti težje opredeljiv. Osrednjo vlogo osebka v povedi prikaže tudi skozi posplošeni pojem glagolskega načina, ki je povezan z zornim kotom, s katerega se upoveduje neko dejanje. V ta sklop spada obravnava trpnika in kavzativa ter presenetljive lastnosti, da so pri majhnem številu zelo pogostih glagolov oblike, ki izražajo trpnik, enake oblikam, ki izražajo kavzativ. To je lastnost, ki jo korejski jezik deli z nekaterimi drugimi transevrazijskimi jeziki. Poglavje nadaljuje z opisom raznih načinov raz- širjav posameznih temeljnih gradnikov povedi in se konča s predstavitvijo osnovnih tipov enostavčnih povedi. Zaradi še vedno zelo različnih mnenj o vprašanjih, kot so t. i. stavki z dvojnim osebkom/imenovalnikom in opredelitev same kategorije osebka, se poglavje, zato da bi lahko koherentno predstavilo obravnavane pojave, v večji meri opira na izsledke iz jezikovne tipologije in novejših raziskav korejskega jezika, ki še niso našle poti v tradicionalno bolj konservativne standardne slovnice. Enajsto poglavje podrobneje obravnava čas, vid in modalnost v ožjem smislu, kar vse pokriva pojem modus. Začne s časom, z izražanjem sedanjosti, preteklosti in prihod nosti. Nadaljuje z vidom, s tem, kako se v korejskem jeziku izražajo posamezne faze dogajanja, z nekoliko podrobnejšo predstavitvijo izražanja nedovršnosti in dovršnosti. V okviru modalnosti v ožjem smislu iz bogatega diapazona mo- žnosti, ki jih korejski jezik ponuja za izražanje govorčeve subjektivnosti v odnosu Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 16 20. 11. 2023 11:17:38 Predgovor 17 to tega, o čemer govori, oz. do sogovorca, predstavi najpomembnejše primere, od izražanja vprašalnosti, namenov, povabil, zahtev, mnenj do čudenja in želelnosti. Obravnava tudi povedne prislove, dodatno sredstvo za izražanje modalnosti, ki se dodajajo pred samo povedjo, ter izpostavi njihovo pomensko ujemanje z naklonskimi končnicami, dodanimi povedku na koncu povedi. Tudi ta lastnost je skupna mnogim, ne samo transevrazijskim, ampak tudi drugim jezikom, ki imajo osnovni besedni red enak kot korejski jezik. Tudi v tem poglavju obravnava nujno presega okvir, ki ga ponujajo standardne slovnice. Dvanajsto poglavje obravnava zadnji sklop v okviru ožje pojmovane skladnje, večstavčno poved. Predstavi razne načine širitve povedi, od prisamostalniških odvisnikov do prirednih in podrednih vključitev stavkov v poved. Pri tem izpostavi tudi problematičnost določanja prirednosti oz. podrednosti v korejščini, kjer zaradi strukturnih razlogov ta lastnost ni tako očitna kot v npr. indoevropskih jezikih. V okviru podrednih vezav so obravnavane razne oblike izražanja pogojnosti oz. predpostavk, vzroka in posledice ter sočasnosti. Sama obravnava tod ostaja bolj v okviru standardnih slovnic. Trinajsto poglavje obravnava besedilne členke in s tem prestopa meje obi- čajne obravnave skladenjskih tem. Besedilni členki so namreč del členkov, ki jih korejski slovničarji zelo ustrezno imenujejo ‘odnosne besede’ in za razliko od npr. sklonskih členkov signalizirajo oz. implicirajo odnose med entitetami v ožjem ali širšem sobesedilu. Kot pove slovenski termin, je dejansko potrebno njihovo delovanje razumeti na ravni besedila. Poglavje iz obširnega repertoarja korejskih besedilnih členkov predstavi najbolj pogosto rabljene členke, njihove skladenjske posebnosti in njihove pomene, ki segajo od izražanja teme oz. kontrasta, restrik-cije, aditivnosti do izražanja meje oz. obsega nekega dejanja ali stanja. Med temi členki je najbolj problematičen členek eun/ neun 은/는, ki zaznamuje tematiziran ali kontrastiran element v povedi. Ker ‘prekriva’ sklonski členek i/ ga 이/가, povzroča velike preglavice učečim se korejskega jezika pri razumevanju razlike med obema členkoma. Tudi obravnava tem v tem poglavju s poudarjanjem preseganja meja običajne skladenjske obravnave izstopa iz okvirov standardnih slovnic. Zadnje, štirinajsto poglavje stopa iz okvira običajne skladenjske obravnave na področje analize besedil. Kot študija primerov je dodano z namenom, da na analizi dveh sorazmerno enostavnih besedil, ljudske pripovedke in neformalnega pogovora, pokaže, kako besedilni členek eun/ neun 은/는 deluje v besedilu. Poglavje kot študija primerov zato ne pokriva hipotetičnih primerov tipa ‘kaj bi, če bi’, ampak poskuša z metodami analize besedila razumeti motive za uporabo ali neuporabo členka eun/ neun 은/는 na danih mestih v besedilu, tako v pripovedi kot v dialogu. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 17 20. 11. 2023 11:17:38 18 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Izpostavi temeljno vlogo, ki jo členek eun/ neun 은/는 igra pri vzpostavitvi koherence v besedilu, ter temelj za razlikovanje med pomenskima odtenkoma ‘tema’ in ‘kontrast’, ki naj bi ju izražal členek eun/ neun 은/는. Bolj tradicionalno usmerjeni jezikoslovci in pedagogi, za katere se obravnava jezika konča na skladenjski ravni, se morda s tem poglavjem ne bodo strinjali. Ker pa je izhodišče avtorjev pogled, da je primarni vidik jezika govorica oz. diskurz, je prikaz delovanja členka eun/ neun 은/는 v njegovem naravnem okolju, besedilu, pomemben za razumevanje delovanja tega členka na teoretski ravni, obenem pa tudi kot smernica za inovacije v pedagoških pristopih pri njegovem poučevanju. Sledi dodatek s podrobnejšimi podatki o kratkih trpnih in kavzativnih oblikah, temu pa celotno besedilo pripovedke Sonce in Mesec, ki je analizirana v štirinajstem poglavju. Monografijo zaključijo spisek uporabljene literature, slovarček strokovnih terminov v slovenščini in korejščini, uporabljenih v tem delu, stvarno kazalo in na koncu še kratka predstavitev avtorjev oz. urednikov. Še beseda o transliteraciji. V monografiji smo uporabljali način transliteriranja, prirejen za akademska besedila, tkzv. akademsko transliteracijo (AT), ki sledi zlogovnemu zapisu korejske abecede. Izjema so strokovni termini, lastna imena, npr. imena dinastij (dinastija Silla), naslovi knjig, dokumentov, pri katerih smo sledili fonetičnemu načinu transliteriranja (FT), saj je tak zapis širšemu občinstvu bolj domač. Fonetično transliteracijo smo uporabili tudi v nekaterih delih poglavja o korejski fonetiki in fonologiji, kjer je bila uporaba fonetičnega zapisa bolj smi-selna, vendar smo to povsod jasno označili. Na koncu se želimo avtorji in sodelujoči zahvaliti Akademiji za korejske študije (AKS) in Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki sta finančno podprli izdajo te monografije. Prav tako se želimo zahvaliti obema recenzentoma in vsem, ki so prijazno prebrali osnutke besedila v različnih fazah nastajanja in prispevali svoje tehtne pripombe. Avtorji seveda ostajamo odgovorni za vse morebitne nedo-slednosti, ki so kljub temu ostale v besedilu. Posebna hvala tudi študentkama Ani Dejanović in Jovani Đurđević za izdelavo grafike v poglavju VII. Avtorji (po abecednem redu): Andrej Bekeš Kang Byoung Yoong Eva Vučkovič Maša Žbogar Ljubljana, Seul, Yokohama, september 2023 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 18 20. 11. 2023 11:17:38 19 Poglavje I Priprava: temeljni pojmi, povezani z jezikom 1 Kaj je jezik. Funkcije jezika Dokler stvari potekajo gladko, tako zraka kot tudi jezika tako rekoč sploh ne opazimo. Z jezikom se zaplete takoj, ko se govorec znajde v okolju, kjer se v svojem jeziku ne more sporazumeti. Še bolj pa se zaplete, če je jezik takega okolja jezik, s katerim jezik govorčevega okolja ni bil v zgodovinskem stiku. Kar se govorcev slovenskega jezika tiče, med takšne jezike spadajo tudi korejščina, kitajščina in japonščina, vzhodnoazijski jeziki, s katerimi slovenski govorci niso imeli zgodovinskih stikov. Za razliko od evropskih jezikov, katerih večji del je indoevropske-ga izvora (izjema so baskovščina, madžarščina, finščina, estonščina, turščina in še nekaj drugih, manjših jezikov), spadajo vzhodnoazijski jeziki po izvoru in zgradbi v druge jezikovne družine. Njihov notranji ustroj se v mnogočem radikalno razlikuje od slovenščine in tudi od drugih indoevropskih jezikov v naši soseski. Lep zgled je korejščina. V korejščini so npr. pridevniki bliže glagolom, medtem ko so v slovenščini po slovničnih značilnostih bliže samostalnikom. 1.1 Vidiki jezika V tem uvodnem poglavju bomo zato najprej poskusili razmisliti o tem, kaj pravzaprav je jezik. Najočitnejša pri jeziku so govorna dejanja, s katerimi si sogovorci posredujejo svoja mnenja, želje, zahteve itd., od tod sledi prvi vidik jezika – jezik kot govor. Takoj ko se znajdemo v okolju, kjer našega jezika ne razumejo, se izpostavi naslednji bistveni vidik – znanje jezika, znati govoriti v nekem jeziku. Kajpak, da bi v nekem jeziku lahko govorili, ga moramo znati. Tretji vidik jezika, ki ga imajo mnogi prav tako za bistvenega, je to, kar je izgovorjeno, povedano, zapisano. Jasno zavedanje o tem vidiku se je dejansko pojavilo šele z izumom pisave. Tako je npr. grški filozof Aristotel že pred več kot 2000 leti ločil prav te tri vidike jezika: (i) jezik kot dejavnost ( energeia), tj. jezik kot govor, ki ga omogoča (ii) jezik kot znanje ( dynamis) in produkt česar je (iii) jezik kot produkt ( ergon) . Po drugi strani pa je nemški polihistor Wilhelm von Humboldt, eden od tvorcev modernega jezikoslovja (živel je na prelomu 18. in 19. stoletja), gledal na jezik s povsem drugačnega, lahko bi rekli bolj filozofskega zornega kota. Na jezik Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 19 20. 11. 2023 11:17:39 20 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje je gledal kot na enega od pojavov med drugimi pojavi. Jezik kot pojav je poskusil opredeliti na več ravneh. Od bolj abstraktne k bolj konkretni je ločil naslednje ravni: (i) univerzalna raven, kjer se jezikovno sporazumevanje loči od drugih aktivnosti (npr. ‘govoriti’, ‘hoditi’ itd.); (ii) zgodovinska raven – le-ta vključuje znanje, sposobnost sporazumevanja, brez česar samo sporazumevanje ne bi bilo mogoče, samo znanje, sposobnost sporazumevanja pa je plod zgodovinskih procesov, skratka plod zgodovine sporazumevanja v neki jezikovni skupnosti; zadnja in najbolj konkretna pa je (iii) individualna raven – vsako sporazumevanje se namreč vselej odvija med konkretnimi posamezniki v konkretni situaciji. Romunski jezikoslovec Eugenio Coseriu je oba ta temeljna vpogleda, Aristo-telovega in Humboldtovega, združil in dobil zanimivo razpredelnico z devetimi polji, ki jo prikazuje tabela 1 spodaj. V stolpcih so trije Aristotelovi vidiki in v vrsticah tri Humboldtove ravni jezika. Tabela 1: Ravni in vidiki jezika JEZIK KOT: RAVNI OBRAVNAVE dejavnost znanje produkt JEZIKA: univerzalna govor kot znati Vse, kar je raven dejavnost govoriti bilo povedano Vse, kar je bilo zgodovinska govoriti v nekem znanje nekega povedanega v raven določenem jeziku določenega jezika nekem jeziku posameznikovo individualna diskurz/govorica znanje, kako se besedilo raven izražati Coseriu (1979: 207) Izkaže se, da je kar devet vidikov jezika, porazdeljenih na treh ravneh, ki so vsak na svoj način pomembni za razumevanje tega, kaj je jezik. Tukaj se bomo omejili na tri vidike, ki so v tabeli 1 označeni z zasenčenimi polji in ki so vsak zase zaznamovali tri najpomembnejše pristope k analizi jezikovnih pojavov v 20. stoletju. Zelo pomemben vidik jezika, ki je pri učenju tujih jezikov še posebej v ospredju, je znanje nekega določenega jezika. Pri materinščini je to znanje v osnovi Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 20 20. 11. 2023 11:17:39 Poglavje I Priprava: temeljni pojmi, povezani z jezikom 21 intuitivno. Materinščine se naučimo sami od sebe, pridobimo jo v interakciji z okoljem, družino, prijatelji, znanci, še preden gremo v šolo. Ta vidik sovpada s Saussurjevim2 pojmom langue (jezik) in ustreza osrednji celici v tabeli, tj. znanje nekega določenega jezika na zgodovinski ravni, ali z drugimi besedami, znanje jezika, ki je skupno celotni jezikovni skupnosti in je v vsakem trenutku plod zgo-dovinskega razvoja jezika v tej skupnosti. Npr. korejski jezik je jezik skupnosti govorcev korejskega jezika. V obliki, kot ga spoznavamo danes, je plod zgodovinskih procesov, ki so se odvijali skozi čas do današnjega dne. Drugi vpliven pogled na jezik je pogled na jezik kot na produkt sporazumevanja na individualni ravni, kot to, kar je bilo povedano oz. zapisano, to Coseriu imenuje besedilo. V tabeli ga najdemo v spodnji desni celici. Chomsky (1965) je npr. jezik definiral kot skupek vseh slovnično pravilnih stavkov. Njegov pogled je pogled na jezik kot produkt ter je zelo zaznamoval razumevanje jezika predvsem v ZDA in pozneje tudi širše v svetu, (k sreči) predvsem v teoretskem jezikoslovju. Tretji zelo pomemben vidik, ki so ga Aristotel in Humboldt, v bližnji preteklosti pa mdr. ruska teoretika Mihail Bahtin (1895–1975) in Valentin Vološinov (1895–1936) imeli za primarni vidik jezika, je jezik kot diskurz oz. govorica, tj. jezik kot dejavnost na individualni ravni, skratka sporazumevanje. V tabeli ga najdemo levo spodaj. Pomembno je tudi, da besedilo kot jezikovni produkt razlikujemo od diskurza, jezikovne dejavnosti. Pri tem pa ne gre pozabiti, da v besedilu vselej najdemo sledove jezikovne dejavnosti, skratka diskurza. To sploh ni nepričakovano, saj govorec in sogovorec soustvarjata diskurz ravno preko čutno zaznavnega jezikovnega produkta – besedila.3 Tabela 1 nam bo služila kot nekak zemljevid relevantnih vidikov jezika, ki so bistveni za razumevanje določenega jezikovnega pojava. 1.2 Funkcije jezika, ali po domače: kaj počnemo z jezikom Močno povezan s pogledom, ki daje primarnost jeziku kot dejavnosti, torej di-skurzu, je tudi pogled, da v zvezi s sporazumevanjem jezik opravlja več funkcij. 2 Švicarski jezikoslovec Ferdinand de Saussure, 1857–1913, eden od ustanoviteljev modernega jezikoslovja. 3 Primarnost diskurza je razvidna iz dejstva, da je sporazumevanje, torej diskurz, mogoče celo, če jezika ne znamo ali pa ga obvladamo samo delno. Dokaz, da je to res, je npr. nastanek kontaktnih jezikov, tkzv. pidginov, ki nastanejo ob stiku dveh jezikovnih družin, katerih govorci ne znajo jezika druge družine. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 21 20. 11. 2023 11:17:39 22 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje V najbolj poenostavljeni obliki se ta pogled odraža v reklu, da je ‘jezik sredstvo, orodje za sporazumevanje’. Res! V prejšnjem razdelku smo govorili o jeziku kot pojavu na splošno in o njegovih vidikih. Jezik je pomemben ravno zato, ker je primarno sredstvo za sporazumevanje. Tod se bomo oprli na angleškega jezikoslovca M. A. K. Hallidaya (1925– 2018), ki zelo jasno deli to, kar počnemo z jezikom, na tri osnovne pragmatične funkcije. To so: informativna, interakcijska in imaginativna funkcija jezika. Te tri pragmatične funkcije jezika se lahko podrobneje delijo še v podfunkcije. Vsebino teh funkcij podrobneje prikazuje tabela 2. Tabela 2: Tri osnovne pragmatične funkcije jezika (M. A. K. Halliday) FUNKCIJA PODFUNKCIJA Zgledi tipičnih okoliščin rabe opisovanje: kje kaj je, kje se kaj dogaja, informativna kako so dogajanja povezana med seboj … a) regulatorna dajanje navodil, zahtev, prepovedi … interakcijska b) kooperativna usklajevanje delovanja med člani skupine … c) ekspresivna vzdihovanje, preklinjanje … a) ritualna pozdravi, molitve … imaginativna jezik kot predmet estetskega zadovoljstva: b) poetična literatura, poezija, sanjarjenje … V zvezi s pragmatičnimi funkcijami jezika, skratka z bolj abstraktnim razumevanjem tega, kaj počnemo z jezikom, Halliday loči štiri skupine konkretnejših pomenov, ali kot jim pravi on, pomenskih funkcij, na katere se nanašajo jezikovni izrazi, v katerih se udejanjajo pragmatične funkcije. Glej tabelo 3 na naslednji strani. S pomenskimi funkcijami postane dosti bolj jasno, kam kaj spada v jeziku. Informativna pragmatična funkcija se udejanja (i) kot ubesedovanje izkustva, tj. dogajanj, stanj (izkustvena funkcija), (ii) kot ubesedovanje vzročnih in drugih povezav med stanji in dogajanji (logična funkcija) ter (iii) kot oblikovanje celotne informacije v koherentno besedilo (besedilna funkcija). Ballyjev (1932: 38) termin diktum (poglavji IX, X) na ravni povedi pokriva prvi dve funkciji: izkustveno in logično. Besedilna funkcija pa je tesno povezana z besedilnimi členki ( bojosa 보조사 ), ki jih obravnavata poglavji XIII in XIV. Interakcijska pragmatična funkcija pa se udejanja kot medosebna funkcija, ki pokriva pomenske sklope, kot so spoštljivost, naklonskost ( trdilnost, velelnost, želelnost …) ipd. Znotraj interakcijske pragmatične funkcije naklonskost Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 22 20. 11. 2023 11:17:39 Poglavje I Priprava: temeljni pojmi, povezani z jezikom 23 Tabela 3: Povezava med pragmatičnimi in pomenskimi funkcijami jezika Pomenska Pragmatična funkcija funkcija Zgledi 책상 위에 책이 있어요. Na mizi je knjiga. a) izkustvena ┐ Chaeg-sang wi-e chaeg-i iss-eo-yo. b) logična │ ➝ [ informativna f. 비가 와서 집에 있어요. Ker dežuje, sem doma. Bi-ga wa-seo jib-e iss-eo-yo c) besedilna ┘ 철수도 아이스크림을 좋아해요. Tudi Cheolsu ima rad sladoled. Cheol-su-do a-i-seu-keu-lim-eul joh-a-hae-yo. d) medosebna ] ➝ [ interakcijska f. 운전을 할 때는 술을 마시지 마세요. Kadar voziš, ne pij! Un-jeon-eul hal ttae-neun sul-eul ma-si-ji ma-se-yo. • Spoštljivost v jeziku (slov. vikanje/ tikanje) sovpada z Ballyjevim (prav tam) modusom. To področje obravnavata poglavji IX in XI.Med pragmatičnimi funkcijami posebno mesto zavzema imaginativna funkcija, ki sama po sebi posebej ne korelira z nobeno skupino pomenov, ampak se dejansko razteza čez vse. Pokriva ritualne vidike rabe jezika, kot so pozdravi, molitve, ter rabo jezika kot predmeta estetskega zadovoljstva, npr. v literaturi, po-eziji, pri sanjarjenju ipd. 1.3 Kontekst sporazumevanja in pragmatične funkcije Jezikovno sporazumevanje se ne odvija v vakuumu, ampak vselej v specifičnih družbenih in fizičnih okoliščinah, ki jim bomo rekli kontekst sporazumevanja, čemur Halliday pravi context of situation. Halliday loči tri komponente konteksta sporazumevanja: (i) polje dogajanja ( field), ki se nanaša na fizični in družbe-ni kontekst, (ii) odnos med udeleženci sporazumevanja ( tenor), ki se nanaša na družbeni odnos med udeleženci (mesto na raznih hierarhičnih lestvicah, kjer se nahajajo udeleženci, ipd.), ter (iii) način, kako se sporazumevanje odvija ( mode), pri čemer gre predvsem za stik med soudeleženci (uporablja se tudi izraz ‘kanal sporazumevanja’). Sporazumevanje se lahko odvija (i) sočasno in neposredno, v pogovoru, kjer so udeleženci fizično prisotni. Nadalje (ii) sočasno in posredno – po telefonu, na spletnih aplikacijah, kot so skype, zoom ipd. Sporazumevanje je lahko tudi (iii) nesočasno in posredno – npr. pisma, knjige … Način pa povrhu pokriva tudi to, kako je besedilo oblikovano, kako je vsebina v njem razvrščena in prikazana. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 23 20. 11. 2023 11:17:39 24 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Halliday pokaže, da so pragmatične funkcije, in preko njih tudi pomenske funkcije, ki smo jih ravnokar spoznali, tesno povezane s temi komponentami konteksta. Glej tabelo 4 spodaj. Tabela 4: Pragmatične funkcije in komponente konteksta Komponenta konteksta Hallidayev Pragmatična funkcija termin /pomenske funkcije polje dogajanja (field) informativna funkcija opisovanje stanj in dogajanj, ki se nanaša na izkustvena funkcija, fizični in družbeni kontekst sporazumevanja logična funkcija odnos med udeleženci sporazumevanja (tenor) interakcijska funkcija npr. starejši↔ mlajši, nadrejeni↔ podrejeni … medosebna funkcija → kodiranje v obliki spoštljivosti itd. način, kako se komunikacija odvija (mode) informativna funkcija neposreden pogovor, telefon, e-pošta … besedilna funkcija Pojmi, ki smo jih spoznali v tem razdelku, nam bodo torej pomagali razumeti vlogo posameznih vrst pomenov ter povezave med njimi in dejanskim kontekstom, kar je mdr. še posebej pomembno pri obravnavi izražanja spoštljivosti (poglavje VI). 2 Jezikovni znak Znak je osnovni mehanizem, na katerem temelji jezik. Jezikovni znak je odnos, v času relativno stabilna zveza med označevalcem (lat. signans) in označencem ( signatum). Tipični jezikovni znaki so npr. besede. Besede so dvojice, povezave med določeno glasovno podobo in pojmom, ki je v naših mislih povezan s to glasovno podobo. Zgled: beseda sonce kot jezikovni znak označevalec (glasovna podoba): sonce označenec (pojem, miselna podoba): ☼ Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 24 20. 11. 2023 11:17:39 Poglavje I Priprava: temeljni pojmi, povezani z jezikom 25 Referenca – nanašanje V praksi jezikovni znak koristi sporazumevanju zato, ker se nanaša na nekaj kon-kretnega: npr. beseda sonce se nanaša na prav določeno nebesno telo, Sonce. Entiteta, bitje, stvar, pojem, na kar se znak v konkretni povedi nanaša, je nanašanec. Skupaj z označevalcem in označencem nanašanec tvori tkzv. pomenski trikotnik. Oglišča trikotnika so: označevalec, označenec in nanašanec ( referent). Slika 1: Pomenski trikotnik Pomenski trikotnik nazorno pokaže, da je jezikovni znak v celoti (dvojica označenec in označevalec, obkroženo) tisti, ki se nanaša na nanašanca (refe-renta). V praksi, npr. pri učenju jezika, lahko poteka proces tudi v obratni smeri, iz nanašanca in označevalca lahko sklepamo na označenca v jezikovnem znaku. Zato so tudi prve čitanke in učbeniki tujih jezikov za začetno stopnjo po navadi bogato ilustrirani, saj s tem učečemu olajšajo usvajanje besedišča, torej enega temeljnih naborov jezikovnih znakov nekega jezika. 3 Dvojna členitev Znak kot mehanizem omogoča, da lahko v katerem koli jeziku izražamo pomene. Iz izkušnje z lastnim jezikom pa vemo, da lahko izrazimo izredno veliko število novih pomenov. Kako je to mogoče, ko pa je vendar kognitivna kapaciteta člove- ških možganov omejena? Mehanizem, ki omogoča, da v katerem koli jeziku s končnim številom izraznih sredstev izrazimo poljubno mnogo pomenov, je francoski jezikoslovec André Martinet (1908–1999) poimenoval dvojna členitev. Dvojna členitev je pomembna tudi za razumevanje razvoja pisave, kar je v primeru zgodovine zapisovanja korejskega jezika z razvojnim lokom od prilagoditve kitajskih pismenk do izuma abecedne pisave hangeul še posebej pomembno. Prvi korak dvojne členitve je videti takole. Govor je zvezen tok glasov. To najbolje opazimo, če poslušamo nekoga, ki govori v nam neznanem jeziku. Vtis takega Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 25 20. 11. 2023 11:17:39 26 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje govora je podoben vtisu poslušanja melodije. Vendar pa, čeprav je govor zvezen tok glasov, z natančnim poslušanjem v prvem koraku v njem ločimo dokaj stabil-ne segmente govora, ki se ponavljajo. To so segmenti, ki nosijo pomen: besede oz. morfemi. Morfemi so najmanjši segmenti govora v jeziku, ki še imajo svoj pomen, skratka, so nekakšni atomi pomena. Besede so lahko sestavljene iz enega ali več morfemov. Prva členitev govora je torej členitev na segmente po njihovem pomenu. Taki segmenti so intuitivno najočitnejši. Odraz prve členitve je tudi dejstvo, da so vse prvotne pisave najprej bile predvsem logografske oz. morfografske. Ali z drugimi besedami, znak v najzgodnejših pisavah je tipično zapisoval eno pomensko enoto, besedo ali morfem. Od vseh logografskih pisav so danes v stalni rabi samo še kitajske pismenke (kor. hanja 한자, kit. hànzì 漢字), ki se uporabljajo za zapis kitajskega jezika, kot eden od podsistemov za zapis japonskega jezika in v zelo omejenem obsegu tudi za zapis specifičnih izrazov v korejskem jeziku. Do ne tako dolgo nazaj so se kitajske pismenke uporabljale delno tudi za zapis vietnamskega jezika in delno, skupaj s hangeulom, tudi za zapis korejskega jezika. Več o tem v poglavju o pisavi. V drugem koraku nato v besedah oz. morfemih identificiramo ponavljajoče se elemente na nižji, glasovni ravni, tj. zloge in nadalje tudi posamezne glasove, ki te zloge sestavljajo. V nadaljevanju oglati oklepaji predstavljajo glasove zapisane v mednarodni fonetični abecedi (MFA, oz. ang. international phonetic alphabet, IPA). Ilustrirajmo z zgledom iz slovenščine: (1) [s-a-l-a] (rodilnik samostalnika salo) [s-a-r-a] (ime Sara) Gornji besedi sta sicer glasovno precej podobni, vendar med seboj nista isto-vetni. Glas [l] in glas [r] ju identificirata kot različni, kot besedi, ki se pomensko razlikujeta. Zato [l] in [r] v slovenščini dojemamo kot različna glasova. Glasovom, ki prispevajo k pomenskemu razlikovanju med besedami oz. morfemi, pravimo fonemi. Ali z drugimi besedami, fonemi so glasovi, ki pomensko ločujejo besede oz. morfeme. Različnih glasov, ki jih človek lahko producira, je potencialno neskončno, glasov, ki pomensko ločujejo, pa je v vsakem jeziku samo končno število. To, da sta v slovenščini glasova [l] in [r] pomensko razlikujoča, torej fonema, se odraža tudi v zapisu: vsakega zapisujemo z drugo črko. Pare besed, kjer se razlikuje samo en fonem, tako kot npr. v zgledu (1), imenujemo minimalni pari. Enaki ali zelo podobni glasovi nimajo nujno enake razlikovalne funkcije v vseh jezikih. Npr. v korejščini sicer po slušnem vtisu različna glasova [l] in [r] ne razlikujeta pomenov. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 26 20. 11. 2023 11:17:39 Poglavje I Priprava: temeljni pojmi, povezani z jezikom 27 (2) 마리 [mari] števna mera za živali, dob. 'glava' /npr. živine/ 말 [mal] konj; [māl] beseda V korejščini je porazdelitev glasov [l] in [r] v besedah komplementarna. V standardni korejščini ( pyojuneo 표준어) v Republiki Koreji (RK) se glas [r] pojavi samo med samoglasnikoma, kjer pa se glas [l] ne more pojaviti. Nasprotno pa se v grobem približku tipično glas [l] pojavi samo na koncu besede ali pred drugim soglasnikom. Da bi npr. v imenu Slovenija lahko izrazila glas [l] pred samoglasnikom, korejščina v skladu s fonološkimi pravili uporabi podvojeno črkoㄹ( l): 슬로 베니아 ( seul-lo-be-ni-a). Skratka, oba glasova, [l] in [r], korejščina obravnava kot različni varianti enega glasu, ki se v hangeulu zapiše z isto črko, ㄹ( l), izgovarjava pa je odvisna od mesta v besedi ali natančneje od glasovnega okolja, v katerem se ta glas pojavi. Ali z drugimi besedami, črka ㄹ( l) zapisuje fonem, ki se glede na glasovno okolje izgovarja ali kot [ l] ali pa [ r]. V besedah, prevzetih iz kitajščine, je položaj še bolj zapleten. Več o tem v poglavju o glasovni podobi korejskega jezika. Vidimo torej, da dvojna artikulacija omogoča, da s končnim številom fonemov (nekje med 10 in 100, odvisno od jezika) lahko oblikujemo dosti večje, ampak še vedno končno število morfemov in besed v jeziku (nekje med 10.000 in 300.000). Nadaljnji mehanizem, ki omogoča izražanje poljubnega števila novih pomenov, pa je skladnja, sestavljanje morfemov oz. besed v večje enote, povedi. Skladnja pripomore, da iz končnega števila elementov (fonemov, morfemov, besed) lahko sestavimo poljubno mnogo povedi in besedil.4 4 Obenem je to trenutek, ko lahko občudujemo naravo. Mehanizem dvojne členitve kot učinkovitega kodiranja informacij z omejenim naborom osnovnih gradnikov se je namreč v naravi spontano pojavil dvakrat. Enkrat, kot smo videli, v spontanem razvoju človekovega jezika v okviru kompleksnega kognitivnega aparata, kakršen so človeški možgani. Drugič, dejansko več milijard let prej, pa v organizaciji dednega materiala v kompleksnem okolju kemičnih reakcij v praorganizmih, v obliki nukleinskih kislin, DNK in pri nekaterih preprostejših organizmih RNK. DNK in RNK sestavljajo štiri baze (citozin, gvanin, adenin in timin pri DNK ter gvanin, uracil, adenin in citozin pri RNK), ki služijo kot črke ‘ded-nostne abecede’, po tri baze skupaj pa kodirajo vsako od 20 temeljnih aminokislin. Le-te so ‘dednostno besedišče’, vse beljakovine v telesih vseh živih bitij od mikroorganizmov do sesalcev pa so sestavljene iz teh temeljnih aminokislin. Vsaka beljakovina je tako ‘dednostni stavek’, organizmi pa so ‘dednostna besedila’. In ta, po vrstnem redu prva dvojna členitev v okolju kemičnih reakcij, s pomočjo katere je kodi-rana dedna informacija v organizmih, je potem omogočila v primeru človeka (in kot kažejo najnovejše raziskave, zelo verjetno tudi drugih živih bitij – nekaterih primatov in ptičev) ponovno pojavitev dvojne členitve, to pot kot kognitivnega mehanizma za kodiranje informacij pri sporazumevanju. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 27 20. 11. 2023 11:17:39 28 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje osnovne enote jezika: jezikovni produkt: končno število fonemov ┐ │→ poljubno število stavkov, besedil … končno število besed ┘ Slika 2: Posledice dvojne členitve Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 28 20. 11. 2023 11:17:39 29 Poglavje II O Koreji in korejskem jeziku 1 Uvod Korejski jezik, kot seveda velja za vse jezike, ni nastal in se razvijal v izolaciji. V tem poglavju bodo predstavljene osnovne informacije o tem, kje vse govorijo korejski jezik, o jezikih v soseščini in njihovih arealnih značilnostih, ter orisana geneza korejskega jezika. 2 Kje vse govorijo korejski jezik? Korejski jezik je materni jezik okrog 83 milijonov govorcev, od tega slabih 26 milijonov v Severni, malo manj kot 52 milijonov v Južni Koreji, okrog 2,5 milijona avtohtonih prebivalcev korejskega porekla v obmejnih predelih LR Kitajske s Severno Korejo ter okrog 7,5 milijona Korejcev v diaspori. Podrobnejši prikaz je v tabeli 1 na naslednji strani. Vidimo, da je korejska diaspora razpršena po vsem svetu. Zaradi zgodovinskih razlogov mnogo Korejcev živi na Japonskem, v Rusiji na otoku Sahalin ter v Central-ni Aziji (Kazahstan, Uzbekistan), mnogo pa jih je emigriralo tudi v ZDA, Kanado itd. 3 Korejski jezik in jeziki v soseščini – arealne značilnosti jezikov Vzhodne Azije Koreja in z njo korejski jezik se nista razvijala v izolaciji, ampak v stiku z drugimi ljudstvi in jeziki v okolici. Korejski polotok in obmejne kitajske pokrajine, kjer živijo avtohtoni govorci korejskega jezika, so v ožji in širši regiji obkroženi z govorci drugih jezikov. V neposredni okolici so to govorci kitajskega jezika iz skupine sino-tibetanskih jezikov. Nadalje, od severozahoda proti severovzhodu in takoj čez morje, proti vzhodu na japonskem arhipelagu, z govorci, kot danes meni stroka, korejščini bolj ali manj sorodnih jezikov. Od zahoda proti vzhodu so to mongolščina in danes skorajda izumrla mandžurščina, na sosednjih otokih japonskega arhipelaga japonščina, na njenem jugu rjukjujski jeziki in na severu jeziki majhne družine jezikov ainu, ki je jezikovni izolat. Od 18. stoletja dalje pa so se s prodorom Rusije v Vzhodno Sibirijo in na obale Vzhodnega morja, kot mu Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 29 20. 11. 2023 11:17:39 30 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Tabela 1: Govorci korejskega jezika v obeh Korejah5 in v svetu6 Govorci okrog 85,5 mio Doma: 78 mio Republika Koreja (RK) 52 mio Demokratična ljudska republika Koreja (DLRK) 26 mio Diaspora: okrog 7,5mio Kitajska (predvsem Avtonomna okraja Yanbian in Changbai) 2,5 mio ZDA 2,5 mio Japonska 825.000 Kanada 242.000 Uzbekistan 177.000 Vietnam 173.000 Rusija 170.000 Avstralija 167.000 Kazahstan 110.000 Drugo 589.000 pravijo v Koreji, sicer bolj znanega pod imenom Japonsko morje, v bližini pojavili tudi govorci ruskega in drugih slovanskih jezikov. O jezikovnih stikih z drugimi ljudstvi pričajo tudi podobnosti med jeziki v Vzhodni Aziji. Jezikoslovka Martine Robbeets (2017) namesto starejše altajske družine sorodnih jezikov, v katero so bili uvrščeni turški, mongolski in tunguški jeziki, korejski in japonski jezik pa sta bila zaradi mnogih podobnosti obravnavana kot nekakšna zunanja sopotnika, predlaga širšo transevrazijsko družino jezikov, ki vključuje tudi korejščino in japonščino. Transevrazijski jeziki se raz-prostirajo od japonskega jezika na skrajnem vzhodu do turškega jezika na zahodu evrazijske celine, čez Malo Azijo segajo tudi na Balkan (slika 1 spodaj). Kot je razvidno iz klasifikacijskega drevesa (dendrograma) na sliki 1, so si med transevrazijskimi jeziki zelo blizu korejski in japonski jeziki,7 ki skupaj tvorijo eno vejo, 5 Vir: Population of Republic of Korea ‒ Statistics Korea. dostop 6. 10. 2020. 6 Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve RK < http://www.mofa.go.kr/www/wpge/m_21509/contents.do> dostop 6. 10. 2020. 7 Stroka meni, da družina korejskih jezikov danes vsebuje poleg korejščine tudi jezik otoka Jeju (제주도 Jejudo, izg. Čedžudo), družina japonskih jezikov pa poleg japonščine še jezike otočja Rjukju. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 30 20. 11. 2023 11:17:39 Poglavje II O Koreji in korejskem jeziku 31 drugo vejo tvorijo mongolski in turški jeziki, ki so jim malo šibkeje pridruženi še tunguški jeziki. Transevrazijska družina jezikov Turški jeziki Mongolski jeziki Tunguški jeziki Korejski jeziki Japonski jeziki Slika 1: Transevrazijska družina jezikov in povezave med njimi (Robbeets in Buckaert 2018, Nelson in dr. 2020) Vsi transevrazijski jeziki imajo precej skupnih potez, od aglutinacije do odsotnosti glasov [l] in [r] na začetku besede. Aglutinacija se nanaša na tvorjenje kompleksnejših izrazov, besed in besednih zvez z ‘lepljenjem’ (kar dejansko pomeni izraz ‘aglutinacija’) enostavnih pomenskih enot, tj. morfemov. To lastnost si delijo tudi vsi transevrazijski jeziki. V naši bližnji soseščini je tak jezik turščina, po značilnostih pa sta blizu tem jezikom široko gledano tudi madžarski in finski jezik, iz družine ugrofinskih jezikov. Aglutinacija v korejščini je prikazana v zgledu (1) na primeru glagola jab-da (잡다, zgrabiti, ujeti, aretirati …): (1) 잡- -히- -시- -었- -겠- -다 jab- -hi- -si- -eoss- -gess- -da ujeti (koren) trpnost spoštlj. pretekl. ugibanje trdilnost Verjetno je izvolil biti ujet. (Prevod je namenoma dobeseden!) Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 31 20. 11. 2023 11:17:39 32 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje V zgledu (1) se na glagolski koren jab- 잡- kot lego kocke vežejo slovnič- ni elementi, ki zaporedoma izražajo trpnost, spoštljivost, čas (preteklost), naklon (ugibanje) in končno glagolska končnica, ki izraža trdilnost. V najenostavnješi obliki, ki se uporablja v slovarjih, pa imamo samo glagoski koren jab- 잡- in konč- nico - da -다. Besedni red. V nevtralnem prostem stavku, ki izraža prehodno dejanje, je v vseh transevrazijskih jezikih enak besedni red: osebek (subjekt – S) – predmet (objekt – O) – glagol (verbum – V). Glagol oz. glagolski povedek je torej na koncu stavka, za osebkom in predmetom, na kratko – SOV. Zanimivo je, da je tak besedni red imela tudi latinščina, kot tudi klasični indijski jezik sanskrt ter danes še vedno večina jezikov, ki jih govorijo v Indiji, tako indoevropskih (npr. hindujski) kot dravidskih (npr. tamilski). Vsi transevrazijski jeziki imajo tudi enak besedni red modificiranja samostalnika – samostalnik v ‘rodilniku’ (genitiv – G) oz. pridevnik (adjektiv – A) stoji pred samostalnikom (nomen – N), ki ga modificira, na kratko – GAN. Samoglasniška harmonija je pojav, ki si ga tudi delijo vsi transevrazijski jeziki. Pri tem pojavu zaradi asimilacijskih procesov vsi samoglasniki v isti besedi pripadajo istemu tipu. Položaj v korejščini je nekoliko bolj zapleten, o tem govori npr. Park (1990). Več o tem bo govora v poglavju VII, razdelek 5.1.6. Zaradi lažje razumljivosti ilustrirajmo ta pojav z zgledom iz madžarščine, jezika iz uralske družine, ki si, kot rečeno, deli mnogo podobnosti s transevrazijskimi jeziki. V madžarščini glasovna harmonija temelji na razlikovanju prednjejezič- nih (ö, e) in zadnjejezičnih samoglasnikov (a, o). Tako se npr. pri tvorbi dajalnika samoglasnik v dajalniški priponi -nak/-nek prilagodi samoglasniku v korenu: (2) a város → város-nak ( város ‘mesto’) b öröm → öröm-nek ( öröm ‘veselje’) Pomensko razločevalne glasove (foneme) v nadaljevanju zamejujemo z ‘/’. V (2)a imamo v korenu zadnjejezična samoglasnika /o/ in /a/, in tak je tudi samoglasnik v priponi, torej /a/. V (2)b pa je samoglasnik /ö/ prednjejezičen, in je zato tak tudi samoglasnik v priponi, torej /e/. Glasova [l] in [r] na začetku besede. Glasova [l] oz. [r] v korejskem, japonskem in mnogih drugih transevrazijskih jezikih nista pomensko razločevalna, kar pomeni, da vsak zase nista različna fonema, ampak sta dve različni udejanje-nji (alofona) istega fonema. V korejskem jeziku je izgovarjava tega fonema odvisna od tega, kakšni drugi glasovi se nahajajo v okolici. Zanimivo pa je, da se Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 32 20. 11. 2023 11:17:39 Poglavje II O Koreji in korejskem jeziku 33 v transevrazijskih jezikih glasova [l] oz. [r] načeloma ne pojavljata na začetku besed. Do pojavitve lahko pride samo pri besedah, ki so bile prevzete iz drugih jezikov. S tega vidika je zanimiva razlika med severnokorejskimi in južnokorejskimi govori. V besedah, prevzetih iz kitajskega jezika, se v severnokorejskih govorih glas [r] na začetku besed ohranja, medtem ko se v govoru Seula, nekdanje skupne in sedaj južnokorejske prestolnice, ter v drugih južnokorejskih govorih ne ohranja. Domnevno je razlog za to večji vpliv kitajskih narečij na geografsko bližje severnokorejske govore. Tako stanje se odraža tudi v pravopisnih pravilih. Leta 1933 so v Koreji, ki je bila tedaj pod japonsko vladavino, predstavili ‘Načrt za poenoten korejski pravopis’ ( Hangeul matchumbeop tongiran 한글 맞춤법 통일안) in uvedli ‘pravilo fonema na začetku morfema’ ( dueum beopchik 두음 법칙). V skladu s tem pravilom fonem /l/ ne sme stati na začetku besede. V Južni Koreji (sedaj Republika Koreja, RK) se pravila, ki temelji na govoru v Seulu, držijo, v Severni Koreji (sedaj Demokratična ljudska republika Koreja, DLRK), kjer ‘kultivirani jezik’ ( munhwaeo 문화어) temelji na govoru Pjongjanga, pa tega pravila ne upoštevajo.8 Skupne značilnosti transevrazijskih jezikov so povzete še v tabeli 2 spodaj. V tabeli ‘✔’ zaznamuje prisotnost določene značilnosti v nekem jeziku, ‘✖’ pa odsotnost. Tabela 2: Skupne značilnosti transevrazijskih jezikov turški mongolski tunguški korejski japonski jeziki jeziki jeziki jezik jezik aglutinacija ✔ ✔ ✔ ✔ ✔ besedni red: SOV in GAN ✔ ✔ ✔ ✔ ✔ samoglasniška harmonija ✔ ✔ ✔ ✔ ✖ glasova [l] in [r] na začetku besede ✖ ✖ ✖ ✖ ✖ Korejski in japonski jezik ležita na vzhodnem robu območja transevrazijskih jezikov (slika 1 zgoraj). Japonščina, ki je najdlje na vzhodnem robu, se razlikuje od 8 Posledica tega je, da prihaja do razlik v izgovoru in zapisu: besede, kot so npr. ‘jutri’, ‘starejša oseba’, v RK zapisujejo in izgovarjajo kot nae-il 내일, no-in 노인, v DLRK pa lae-il 래일, lo-in 로인. O razlikah v standardizaciji jezika bo več govora v poglavju IV, Jezik in jezikovna politika v Severni Koreji. ‘Pravilo fonema na začetku morfema’ pa bo podrobneje predstavljeno v poglavju VII o fonologiji . Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 33 20. 11. 2023 11:17:39 34 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje drugih transevrazijskih jezikov po tem, da izmed njihovih štirih osnovnih značilnosti nima (ali pa jo je izgubila, kot menijo nekateri) samoglasniške harmonije. Po drugi strani pa turški jeziki danes segajo daleč na zahod, vendar ohranjajo vse štiri značilnosti. Razlog je najverjetneje v tem, da so govorci turških jezikov prodrli daleč na zahod precej pozno, pred približno 1000 leti. Korejski jezik si poleg zgoraj omenjenih značilnosti z geografsko bližnjimi tunguškimi in mongolskimi jeziki deli še druge značilnosti, ena, zelo zanimiva, je, kot bomo videli v poglavju X, ki govori o skladnji, mdr. to, da imajo mnogi glagoli isto obliko za izražanje trpnosti in kavzativnosti. Od sosednjih jezikov pa je skozi zgodovino zelo močno vplival na korejski jezik neposredni zahodni sosed – kitajski jezik. Ta jezik ne pripada transevrazijski družini jezikov, ampak spada v tipološko zelo različno sinitsko vejo sino-tibetan-ske družine jezikov. O tem, kako je kitajski jezik vplival na korejščino, pa bo malo več govora pozneje. 4 Geneza korejskega jezika Jeziki so si lahko podobni, ker izvirajo iz skupnega prajezika, lahko pa so si podobni tudi iz drugih razlogov. Zaradi tesnih stikov med govorci skozi zgodovino lahko podobnosti nastanejo tudi med genetsko povsem nepovezanimi jeziki. En tak primer je velika podobnost v besedišču med kitajščino in korejščino. Oba jezika se sicer strukturno zelo razlikujeta, zaradi tesnih kulturnih stikov skozi zgodovino, ki so zelo dobro dokumentirani tudi s pisnimi viri, pa je korejščina prevzela precejšen del kitajskega besedišča. Po drugi strani pa je vprašanje izvora jezikov, posebej še tistih, kjer ustrezni pisni viri ne segajo daleč v preteklost ali pa sicer obstajajo, vendar zelo nepopolni, vselej zelo kompleksno. To velja tudi za transevrazijske jezike, vključno s korejskim jezikom. Le-ta deli mnogo strukturnih podobnosti z altajsko vejo transevrazijskih jezikov, obenem pa tudi z japonskim jezikom (glej Robbeets 2017). Primerjava korejskega jezika z japonskim med drugim pokaže, da se kljub podobnostim v morfologiji in zgradbi stavka glasovna podoba obeh jezikov močno razlikuje. Prav tako je tudi besedišče, ki bi mu lahko pripisali skupen izvor, relativno skopo, kar je dolgo veljalo za veliko uganko. Na tok razprave o izvoru obeh jezikov je dolgo vplivala tudi politika. Za časa japonske kolonialne vladavine je ura-dna japonska politika zavzemala stališče, da sta oba jezika istega izvora, korejski jezikoslovci pa so se trudili pokazati različnost izvora. Širši dostop do zgodovinskih virov po II. sv. vojni in njihova podrobnejša analiza ter zlasti v zadnjem času Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 34 20. 11. 2023 11:17:39 Poglavje II O Koreji in korejskem jeziku 35 interdisciplinarni pristopi prikazujejo bolj podrobno in poglobljeno sliko. Končno z veliko mero verjetnosti le lahko potrdimo skupni izvor, kot jih poimenuje Robbeets, transevrazijskih jezikov, tj. altajskih jezikov, vključno s korejščino in japonščino, ter posebej še njihove vzhodne veje (Robbeets 2017; Nelson in dr. 2020; Robbeets in dr. 2021). Na osnovi zgodovinskih rekonstrukcij transevrazijskih jezikov v kombinaciji z arheološkimi podatki o gojenju prosa v neolitiku (mlajša kamena doba) je Robbeets (2017) rekonstruirala poselitev severovzhoda Azije takole. Žarišče, od koder so se razširili transevrazijski jeziki, je bila kultura Hongshan v regiji takoj severovzhodno od današnje kitajske prestolnice Pekinga. Od tod se je skupaj s pridelovalci širila kultura pridelovanja prosa na vzhod, to so bili predniki tunguških govorcev, ter v času od okrog 3500 pr. n. št. dalje na jugovzhod na Korejski polotok, to so bili predniki korejskih in japonskih govorcev. Korejski polotok je okrog 1500 pr. n. št. že bil večinoma poseljen s korejskimi govorci. Da bi proces končno dosegel tudi japonski arhipelag, je, do začetka obdobja Yayoi okrog 1000 pr. n. št., trajalo vsaj 2500 let. Članek Sarah Nelson in soavtorjev (2020) pride do še podrobnejšega razumevanja tokov ljudi in jezikov v Severovzhodni Aziji. Do podobnih zaključkov je sicer že prej, toda z manj eksaktnimi metodami prišel tudi J. Whitman (2011). Razcep na tunguško in protokorejsko-japonsko vejo (glej Robbeets 2017) Nelson in soavtorji potrjujejo z dodatno analizo tekstilnih tehnik. Potrjen je tudi prodor tunguških govorcev na območje vhodne obale Korejskega polotoka, kar pojasnjuje tudi poznejše razlike v govorih na polotoku. Te raziskave še prepričljiveje potrjujeta nadaljnji raziskavi Hudsona in Robbeets (2020) na osnovi arheolingvističnih podatkov ter nazadnje obsežna interdisci-plinarna raziskava, ki poleg arheoloških podatkov upošteva tudi genetske podatke, pridobljene iz okostij iz istega časa, in jezikovne afinitete med transevrazijskimi jeziki, posebej še tistimi v Vzhodni Aziji (Robbeets in dr. 2021). Zadnja raziskava jasno pokaže, da genetski in arheološki podatki zelo natančno sovpadajo s prej omenjenimi hipotezami o širjenju transevrazijskih jezikov, vključno s korejsko in japonsko družino jezikov (slika 2 na naslednji strani). Po drugi strani pa Lee in Ramsey (2011: 13–14) poudarek dajeta težavnosti identificiranja sorodstvenih odnosov med korejščino in drugimi jeziki, posebej še s tistimi iz altajske družine oz. z japonščino. Velik razlog za to je pomanjkanje zane-sljivega jezikovnega gradiva, ki bi segalo dovolj daleč nazaj v zgodovino, v zgodnje obdobje oblikovanja korejskega jezika. Dodaten razlog so tudi sistemi zapisa korejskega jezika oz. natančneje tedanje korejske družine jezikov. Ti sistemi, ki so temeljili na izpeljavah iz logografskega kitajskega sistema pisave, npr. sistem idu, niso zvesto Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 35 20. 11. 2023 11:17:39 36 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Legenda: 1 Prototurški jezik 2 Protomongolski j. 3 Prototransevrazijski j. 4 Protomongolo-tunguški j. 5 Protojapono-korejski j. 6 Prototunguški j. 7 Protokorejski jezik 8 Protojaponski jezik slika 2: Lokacije in disperzija protojezikov transevrazijske družine (Robbeets in dr. 2021:2, Fig. 1b) odražali glasovne podobe jezika. To težavo je razrešil šele relativno pozen natančen zapis jezika, ki ga je omogočila uvedba abecedne pisave hangeul v 15. stoletju. Oba avtorja tudi izražata dvome o prepričljivosti morebitnih novoodkritih zgodovinskih zapisov o migracijah in arheoloških najdbah, ki naj bi jih potrjevale. Vendar prej omenjene interdisciplinarne raziskave, ki kombinirajo arheolo- ške podatke z genetskimi in jezikovnimi primerjalnimi analizami, dvome obeh avtorjev v precejšnji meri ublažijo. Migracije, ki jih potrjujejo te raziskave, so se dejansko dogajale dokaj zgodaj, od 4. do 1. tisočletja pr. n. št. To pomeni, da je mi-nilo mnogo časa, v katerem so se posamezni jeziki transevrazijske družine lahko razvijali vsak v svojo smer. To pa je tudi razlog za težave, ki jih omenjata Lee in Ramsey (2011) pri primerjanju korejščine z drugimi sodobnimi jeziki te družine. Sistematičnih podobnosti, posebej še v besedišču, je zato relativno manj, kot bi pričakovali. Vseeno pa jih je še vedno dovolj, da so tudi primerjave med posameznimi jeziki pokazale skladnost z arheološkimi in genetskimi podatki. Skratka, lahko rečemo, da z veliko verjetnostjo gre za zgodovinske migracije skupin, ki so bile genetsko relativno homogene, s svojo specifično materialno kulturo (rastline, ki so jih gojili za prehrano, tkalske tehnike) in svojim jezikom. Táko širše razumevanje migracij osvetljuje tudi poznejše procese formira-nja držav in etnogeneze na Korejskem polotoku. Tod se opiramo na Leeja in Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 36 20. 11. 2023 11:17:39 Poglavje II O Koreji in korejskem jeziku 37 Ramseyja (2011) ter Cumingsa (2005). Ti zgodovinski procesi naj bi potekali nekako takole. Od okrog 2500 pr. n. št. dalje so se na sedanjem kitajskem severovzhodu in na Korejskem polotoku začele ustanavljati prve plemenske zveze. V ta prostor je v času dinastije Han v začetku 1. stoletja pr. n. št. prodrla tudi Kitajska in ustanovila province pod vojaško upravo, skratka kolonije, med katerimi je bila najbolj prominentna kolonija Lelang (kor. Nangnang-gun 낙랑군, kit. Lèlàng Jùn 樂浪郡; 108 pr. n. št. do 313 n. št., glej sliko 3 spodaj). Na jugu polotoka so v 1. stoletju n. št. nastale tri plemenske zveze ‘Han’ (Sam-han 삼한 三韓), tj. Mahan, Jinhan in Byeonhan. Državi Goguryeo in Baekje sta se prvotno formirali severno od treh plemenskih zvez Han (glej sliko 4 spodaj). Ob njunem prodiranju na jug so se plemenske zveze Han začele notranje še bolj pove-zovati in utrjevati. V zvezi Mahan na jugozahodnem delu polotoka je dominantno vlogo prevzel Baekje, in tako je nastalo kraljestvo Baekje. Na skrajnem jugu se je zveza Byeonhan preobrazila v kraljestvo Gaya, ki ga je nazadnje pripojila Silla, ki je zrasla iz zveze Jinhan na jugovzhodnem delu polotoka. Slika 3: Lelang in druge Slika 4: Korejske Slika 5: Konsolidacija – kitajske kolonije na ’plemenske’ države okoli Goguryeo, Baekje, Silla severnem delu Korejskega 1. st. n. št. in Gaya okoli 475 n. št. polotoka (108 pr. n. št. do 313 n. št.) Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 37 20. 11. 2023 11:17:39 38 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Obdobje potem, ko so se od 4. stoletja dalje plemenske zveze strnile v tri dr- žave je tkzv. obdobje treh kraljestev (Samguksidae 삼국시대) in sicer Goguryeo (고구려 高句麗, 37 pr. n. št. – 668 n. št.), Baekje (백제 百濟, 18 pr. n. št. ‒ 660 n. št.) in Silla (신라 新羅, 57 pr. n. št. do 935 n. št., slika 5). Silla na jugovzhodu je polagoma krepila svojo prevlado na polotoku, dokler ni ob podpori Kitajske pod dinastijo Tang l. 668 končno zavzela večine polotoka in na ta način prvič združila polotok v eno državo (slika 6 spodaj). → Višek kraljestva Silla okrog l. 576 Balhae in Združena Silla okrog l. 830 Slika 6: Združevanje na Korejskem polotoku: od ‘treh kraljestev’ okrog l. 576 do združitve polotoka in razcepa na Balhae in kraljestvo Silla okrog l. 830 Ker je ta monografija namenjena predvsem slovensko govorečemu bralstvu, moramo na koncu omeniti še majhno kraljevino Tamna (탐라 耽羅) na južnem otoku Jeju (제주도 濟州島) in usodo jezika tega otoka. Tamni je pod dinastija-ma Silla in Goryeo še uspelo ohraniti avtonomijo kot vazalski državi, dokler ni bila pod dinastijo Joseon dokončno pripojena h korejski državi. Jezik kraljevine Tamna, po sedanjem imenu otoka, Jeju (izg. Čedžu), ga poimenujemo čedžujščina ( jejueo 제주어), se je ohranil tudi po pripojitvi, vse do neuspešne vstaje lokalnega prebivalstva proti brutalnemu postopanju z otočani pod režimom tedanjega predsednika Južne Koreje Singmana Rija9 l. 1948 (Cumings 2005: pogl. 4, 220–221). 9 V anglofonskem itd. svetu poznan kot Syngman Rhee (이승만 李承晩). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 38 20. 11. 2023 11:17:39 Poglavje II O Koreji in korejskem jeziku 39 Čedžujščina je bila potem sistematično zatirana vse do konca vojaške diktature l. 1988. Posledica tega je, da je večina naravnih govorcev, ki so še ostali, starejša od 60 let, jezik sam pa je na Unescovem spisku najbolj ogroženih jezikov10, čeprav se danes pojavljajo poskusi revitalizacije tega jezika. Čedžujščina je, kot že rečeno, poleg korejščine edini jezik v družini korejskih jezikov, ki se je še ohranil. Je soro-dna korejskemu jeziku, vendar se precej razlikuje, razlike so bistveno večje kot med običajnimi narečji, jezika vzajemno nista razumljiva. Po zmagi kraljestva Silla so begunci vladajočega sloja države Goguryeo severno od Korejskega polotoka ustanovili etnično mešano državo Balhae (발해, kit. Bóhaˇi 渤海 – 698–926), najprej sicer pod imenom Jin (진, kit. Zhèn 震), ki jo je dinastija Tang pripoznala kot vazalno državo. Prav tako jo je kot vazalno državo obravnavala Silla. Ta dvojnost je vplivala tudi na nadaljnji zgodovinski razvoj na Korejskem polotoku.11 Severna meja združenega kraljestva se je pod dinastijo Goryeo (고려 高麗, 918–1392) premaknila nekoliko proti severu, nakar se je pod dinastijo Joseon (조 선 朝鮮, 1392–1910) meja s Kitajsko, v času vladavine dinastije Qing, stabilizirala na rekah Dumangang (두만강 豆滿江, kit. Túménjiāng 图们江) in Amnokgang 압록강 鴨綠江, kit. Yālù jiāng 鸭绿江). Od l. 1910 do 1945 je bila Koreja pripojena Japonski. Po koncu II. sv. vojne pa je bila zaradi koristi zmagovalcev, ZDA in Sovjetske zveze, razdeljena na severno in južno okupacijsko cono. Začasna delitev je postala stalna, tako da imamo danes dve korejski državi: Severno Korejo (Demokratična ljudska republika Koreja, DLRK) in Južno Korejo (Republika Koreja). Tako japonska okupacija kot razcep na Sever in Jug se odražata tudi v razvoju in planiranju jezika v obeh Korejah. 5 Zaključek: oblikovanje korejskega jezika Sam proces se je začel okoli 1. tisočletja pr. n. št. Na severu in verjetno tudi vzhodu so bili močni tunguški vplivi (Robbeets 2017; Nelson in dr. 2020). Nastajanje in konsolidacija plemenskih zvez sta vplivala tudi na razvoj jezika. Kot poročajo 10 UNESCO World Atlas of Languages dostop 15. 3.2023 11 Mnenja o etnični identiteti Balhae se razlikujejo. Korejski zgodovinarji Balhae uvrščajo med zgodovinske korejske države, medtem ko kitajski, japonski in zahodni zgodovinarji menijo, da etnična iden-titeta večinskega prebivalstva, Mohe, ki so bili govorci jezika tunguške družine, ni povezana s Korejo. Vprašanje je dodatno zapleteno, ker gre pogosto tudi za projiciranje sedanjih pojmovanj etnične pripadnosti na ljudstva v preteklosti. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 39 20. 11. 2023 11:17:39 40 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje kitajski viri iz začetka 1. tisočletja, so se jeziki severnih predelov, Goguryeo in Baekje, razlikovali od jezikov na jugu polotoka, v plemenskih zvezah Byeonhan, Jinhan in Mahan. Združitev polotoškega dela Koreje pod Sillo je nedvomno najbolj vplivala na poznejši razvoj jezika. Slaba tri stoletja trajajoča vodilna vloga Sille na polotoku je pustila svoj neizbrisni pečat na jeziku in tudi na etnogenezi. Prebivalstvo v združenem kraljestvu Silla se je začelo dojemati kot prebivalstvo enotne države, s tem se je krepila tudi zavest o pripadnosti korejski etniji. Izjema v tem procesu je jezik otoka Jeju, čedžujščina, drugi jezik v mali druži-ni korejskih jezikov, ki pa je danes uvrščen med močno ogrožene jezike. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 40 20. 11. 2023 11:17:39 41 Poglavje III Korejska pisava v kontekstu Vzhodne Azije in širše: zgodovinski, jezikoslovni in družbeni vidiki 1 Uvod V tem poglavju bomo predstavili korejsko abecedno pisavo hangeul v širšem kontekstu razvoja pisav z vidika njihove disperzije iz centra proti periferiji, zgodo-vinskega konteksta te disperzije ter z vidika sistemskih možnosti, ki jih imamo na voljo za zapis enot jezika. Precej podrobnosti o zgodovinskem razvoju pisav je takih, da morda tistih, ki jih zanima zgolj in samo zgodovinski razvoj hangeula , ne bodo prav posebej zanimale. So pa zanimive za tiste, ki hočejo vedeti več o razvoju pisav na splošno in o mestu hangeula med njimi. Izum pisave je zelo redek pojav. Pisavo so neodvisno izumili samo nekajkrat: na Bližnjem vzhodu v Mezopotamiji in Egiptu pred okoli 5000 leti, v dolini Inda pred okoli 4500 leti, na Kitajskem pred okoli 3500 leti ter v Srednji Ameriki pred okoli 3000 leti. Tradicije pisanja drugod v veliki večini temeljijo na (i) po-sredovanju védenja o pisavi od tam, kjer so pisavo že uporabljali, in (ii) na bolj ali manj uspešnem prilagajanju že ustaljenih sistemov pisav potrebam lastnega jezika. Smer toka pri širitvi pisave je vedno iz kulturno razvitejšega središča proti periferiji. Lep zgled za to najdemo v 1. tisočletju n. št. v Vzhodni Aziji. Kitajsko pisavo so od bolj razvite zahodne sosede najprej prevzeli in sproti tudi prilagajali svojim potrebam na Korejskem polotoku, nekaj stoletij pozneje pa, delno preko Korejskega polotoka, delno pa neposredno iz Kitajske, tudi na Japonskem otočju. Zgodovinsko dosti zgodnejša pa je disperzija pisave iz Mezopotamije in Egipta, mehanizmi širitve pisave pa so bili podobni. Klinopis, ki so ga v 3. in 2. tisočletju pr. n. št. najprej razvili v Sumeriji na jugovzhodu Mezopotamije in tudi današnjega Iraka, se je od tam začel polagoma širiti v Malo Azijo in Perzijo. Podobno so se hieroglifi, ki so jih izumili v Egiptu, že kmalu po njihovem izumu začeli v 3. in 2. tisočletju pr. n. št. širiti ob reki Nil na jug v državo Meroe v današnjem Sudanu ter na severovzhod proti Sinajskemu polotoku. Ta širitev je pripeljala do razvoja soglasniških pisav, abdžadov (ime, tako kot pri abecedi, izhaja iz imen prvih treh črk pisave), med njimi je najbolj pomembna za nas feničanska. Dosti pozneje, v času od 1. tisočletja pr. n. št. do konca 1. tisoč- letja n. št., proti vzhodu pa tudi še pozneje, imamo zopet podoben pojav širjenja Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 41 20. 11. 2023 11:17:39 42 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje – vendar to pot gre za sekundarno širjenje soglasniških pisav, abdžadov, in sekun-darnih zlogovnih pisav, tkzv. abugid (tudi tu ime izhaja iz imen prvih treh črk pisave) , ki so se tudi razvile iz abdžadov – z juga Arabskega polotoka v Vzhodno Afri-ko (etiopske pisave), na indijsko podcelino (pisava kharos.t.hī, iz katere so se razvile pisava devanāgarī in druge indijske pisave) ter dalje v Jugovzhodno in Vzhodno Azijo. Iz tega toka so se razvile pisave v Kambodži, Burmi, na Tajskem, kot tudi v Tibetu in Mongoliji, vidni so tudi vplivi na razvoj hangeula (Daniels 2000). Podobno je potekalo tudi sekundarno širjenje na osnovi feničanske pisave nastale abecedne pisave iz vzhodnega Sredozemlja v Grčijo ter dalje v Zahodno (latinica, rune) in Vzhodno Evropo (glagolica, cirilica, armenska in gruzijska pisava). 2 Kaj je pisava? 2.1 Definicija pisave Pisavo opredeljujejo trije vidiki: njena vizualnost, njena komunikacijska funkcija in njena povezava z jezikom. Na temelju definicije F. Coulmasa (1989: 17) pisavo definiramo s štirimi pogoji: (i) Pisavo sestavljajo hote izvedena znamenja. (ii) Znamenja so na trajni podlagi. (iii) Namen znamenj je sporočanje. (iv) Ta namen je dosežen tako, da so znamenja konvencionalno povezana z jezikom. Pogoji niso vsi potrebni in zadostni,12 kot bi to bilo potrebno za strogo logič- no definicijo, vendar pa so vsi skupaj dovolj natančni, da zajamejo vse znakovne sisteme, ki jih tudi intuitivno pojmujemo kot pisave. Prvi pogoj je potreben. Tod je poudarek predvsem na hotènosti – slučajnih oblik predmetov iz narave, ki spo-minjajo na znake neke pisave, ne moremo imeti za pisavo, pa naj bo podobnost še tako močna. Prav tako velja to za praske in črte, ki nastanejo kot nehotena posledica človeških kretenj. Coulmasovo zahtevo o grafičnosti znamenj, to je, da znamenja nastanejo s pomočjo nanašanja barvila na podlago ali vrezovanja v podlago, smo tod izpustili, in sicer zato, ker je manj bistvena. Črke na zaslonu računalnika spoznamo za pisavo, čeprav niso nanešene grafično. Zato v naši formulaciji stoji 12 Pogoj je potreben, kadar vsak element, ki pripada dani kategoriji (v našem primeru pisavi), ta pogoj izpolnjuje. Pogoj pa je zadosten, kadar vsak element, ki ta pogoj izpolnjuje, pripada dani kategoriji. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 42 20. 11. 2023 11:17:39 Poglavje III Korejska pisava v kontekstu Vzhodne Azije in širše 43 le ‘hote izvedena’, brez opredelitve, kako. S prvim kriterijem lahko pokrijemo tudi znakovni jezik (ang. sign language), ki ga uporabljajo gluhonemi. Znakovni jezik v resnici v marsičem spominja na logografske pisave. Drugi pogoj, trajnost podlage, je – ob izpolnjenem prvem – samo zadosten, ne pa tudi potreben. Dimni napisi, ki jih za reklamo po nebu pogosto izpisujejo športna letala, so ravno tako prepoznavni kot pisava, čeprav niso niti izvedeni grafično niti na trajno podlago. Tretji pogoj je – ob izpolnjenih prvih dveh – tako potreben kot tudi zadosten. Pisavo opredeljuje kot sredstvo sporočanja in jo razmejuje od vseh hoteno izvede-nih znamenj, ki tega namena nimajo – recimo od čačk na papirju, ki jih delamo na dolgočasnem sestanku. Vendar je poleg pisave še kopica drugih sistemov znakov, ki prav tako zadovoljujejo tega in prva dva pogoja. Najobičajnejši so prometni znaki ter bolj ali manj mednarodno uveljavljeni znaki, ki na letališčih, železniških postajah in v drugih javnih prostorih usmerjajo k pomembnim točkam, od prodaje kart in garderob pa do WC-jev. Skupna lastnost vseh teh znakov je, da so neodvisni od jezika sporočevalca in prejemnika. Npr. znak – v resnici stilizirana kuverta – sporoča, da je nekje poštno okence. Neodvisnost od posameznega jezika je pri tej vrsti znakov dosežena s pomočjo njihove ikoničnosti.13 Tisti pogoj, ki pisavo razmejuje od drugih, pomožnih sistemov vizualnih znakov, je zadnji, četrti pogoj. Ta pogoj je ob izpolnjenih prvih treh, ki opredeljujejo izvedbo in namen, prav tako potreben in zadosten. Obenem je vsebinsko za opredelitev pisave osrednjega pomena. Pisavo opredeljuje kot sistem znakov, ki kodirajo drug sistem znakov – jezik. Seveda zgodovinska pot, ki je pripeljala do tega stanja, še zdaleč ni bila premočrtna; od nastanka zametkov prve pisave dalje sta tako jezik kot pisava vplivala drug na drugega.14 2.2 Osnovni pojmi Glede na to, kako so enote v nekem sistemu pisave povezane z enotami v sistemu jezika, ki ga zapisujejo, imamo dve možnosti: 13 Ikoničen znak je podoben predmetu, na katerega se nanaša, glej Nöth 1990: 121. 14 Za zanimivo razpravo o tem glej npr. Olson 1993. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 43 20. 11. 2023 11:17:39 44 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (i) znaki pisave se nanašajo na pomenske enote jezika (morfeme, besede); (ii) znaki pisave se nanašajo na fonetične oz. fonološke enote jezika, od večjih proti manjšim: na zloge, glasove, foneme. To razlikovanje temelji na principu dvojne členitve, ki smo ga spoznali v uvodnem delu (glej Martinet 1960). Ponovimo: govor kot zvezni tok glasov se raz- členi v (i) pomenske enote, tj. besede, morfeme ( morfem: najmanjša enota jezika, ki ima konkreten pomen), pri čemer se lahko vsaka od teh enot dalje razčleni v (ii) glasovne enote (zloge ali posamezne glasovne segmente oz. glasove). Na osnovi tega, kakšne jezikovne enote kodirajo znaki pisave, nekoliko ide-alno ločimo dva temeljna tipa pisave: pleremske pisave, ki zapisujejo jezikovne enote s pomenom, in kenemske pisave, ki zapisujejo glasovne enote – zloge oz. posamezne glasove jezika. Poimenovanje je uvedel French (1976: 118).15 Isto terminologijo uporablja tudi Haas (1976) v svoji podrobni klasifikaciji pisav, kot tudi drugi avtorji, npr. Coulmas (1989). French (1976: 126) je klasifikacijo pisav v okviru kenemskosti ali pleremskosti posplošil glede na raven in velikost predstavljenih jezikovnih enot. Tip, ki mu neka pisava pripada, poimenuje po jezikovnih enotah, ki jih enote te pisave primarno zapisujejo, tako kot je prikazano v tabeli 1. Tabela 1: Klasifikacija pisav glede na kenemskost ali pleremskost in velikost jezikovne enote, ki jo pisava zapisuje RAVEN pleremska kenemska alternacijska nealternacijska (kompleksno (enostavno kenemska) kenemska) VELIKOST minimalna morfemska morfofonemska fonemska JEZIKOVNE ENOTE neminimalna logografska morfosilabična silabična Bolj nazorno z nekaj zgledi je delitev na različne vrste pisav prikazana v spodnji tabeli 2 (glej French 1976: 118; Haas 1976; Coulmas 1989). 15 Pri tem se je naslanjal na Hjelmslevova termina ‘plerem’ (iz gr. pleres – poln; torej tisti ki vsebuje pomen) in ‘kenem’ (iz gr. kenos – prazen; torej tisti, ki ne vsebuje pomena), in sicer za prvi tip ime ‘pleremske pisave’ (pomensko polne pisave), za drugi tip pa ‘kenemske pisave’ (pomensko prazne pisave). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 44 20. 11. 2023 11:17:39 Poglavje III Korejska pisava v kontekstu Vzhodne Azije in širše 45 Tabela 2: Klasifikacija pisav glede na jezikovne enote, ki jih zapisujejo pleremske pisave (zapisujejo jezikovne enote s pomenom) PODZVRST PISAVE ENOTE JEZIKA ZGLED RABE kitajske pismenke ( sinogrami, hanzi, • logografske pisave besede hanja, kanji), rabljene npr. za zapis domačih besed v japonščini kitajske pismenke ( sinogrami, hanja, • morfografske pisave morfemi kanji), rabljene za zapis privzetih kitajskih besed v mešanem slogu pisave ( hanja/hangeul) kenemske pisave (glasovne enote – zlogi, glasovi jezika) PODZVRST PISAVE ENOTA JEZIKA ZGLED RABE • zlogovne pisave zlogi hiragana, katakana za zapis japonščine zlogi devanagari, pisava Ge’ez v Etiopiji in • abugida (sekundarni zapis, zlitje Eritreji (zlogovna abeceda) soglasniških in samoglasniških znakov v znake za zloge) • abdžad soglasniki, arabska pisava, hebrejska pisava … (soglasniška abeceda) dodatno lahko tudi anotacija samoglasnikov • abecedne pisave (vsi) glasovi, fonemi hangeul, cirilica, latinica Še zgled za abdžad (soglasniško abecedo): feničanska pisava, ki so jo potem prevzeli in si jo prilagodili Grki. Vidimo, da se oblika večine črk do danes ni prav bistveno spremenila. Grki so dodali ali prilagodili nekaj znakov za zapis samoglasnikov oz. drugih glasov, ki jih feničanski vzor ni zapisoval. Slika 1: Feničanska pisava16 16 Wikimedia Commons https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=2311779 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 45 20. 11. 2023 11:17:39 46 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje In še zgled za abugido (zlogovno abecedo): pisava Ge’ez, s katero se zapisuje mdr. jezik Tigrinja, ki ga govorijo v severovzhodni Etiopiji v provinci Tigre in v Eritreji. Slika 2: Pisava Ge’ez (Etiopija in Eritreja) Sistematična integracija grafičnih znakov za soglasnike in samoglasnike v en zlogovni znak v pisavi Ge’ez spominja na poznejši razvoj v hangeulu. Dejansko pa se pisave kot produkt spontanega, nekontroliranega razvoja (z izjemami, kakršna je korejska primarno abecedna pisava hangeul) običajno ne dajo preprosto razporediti v enostavne sheme. Kot je pokazal Haas (1976: 191–), je treba poleg ravni, na kateri delujejo osnovne enote sistema pisave in njihove neposredne povezave z enotami jezika, upoštevati še informacijo, ki nam jo posreduje organizacija enot pisave pri zapisu enot jezika na drugih ravneh. 3 Od pleremskih pisav v prvih centrih civilizacije h kenemskim pisavam na periferiji Zgodovinski razvoj pisave je tekel od pleremskih pisav h kenemskim pisavam. To se morda zdi na prvi pogled paradoksalno, saj so kenemske pisave dosti enostavnejše, vendar je razlog za to pravzaprav preprost. Dosti lažje je namreč v govoru ločiti polnopomenske segmente z relativno stalnim pomenom kot pa posamezne glasove, ki so glede na vrsto zunanjih faktorjev dosti bolj spremenljivi. Kot rečeno, so se pleremske pisave pojavile v ‘starem svetu’ v obdobju od 5000 do 3500 let nazaj, najprej v Mezopotamiji in Egiptu, nato v dolini Inda, temu je Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 46 20. 11. 2023 11:17:40 Poglavje III Korejska pisava v kontekstu Vzhodne Azije in širše 47 sledila Kitajska, ter nazadnje v ‘novem svetu’ pred približno 3000 leti, in sicer v Srednji Ameriki. Razvoj v Srednji Ameriki so nasilno pretrgali španski konkvistadorji, tudi civilizacija v dolini Inda je presahnila, ne da bi svoj izum posredovala dalje. Tako danes vse sodobne pisave temeljijo na pleremskih pisavah Mezopotamije, Egipta in Kitajske. V vseh treh centrih je pisava na začetku temeljila na zapisovanju besed, skratka, bila je logografska (iz gr. logos – beseda). Z disperzijo iz centrov, torej iz Sumerije (klinopis), Egipta (hieroglifi) in Kitajske, se je tehnologija pisanja širila na periferijo in temu je pozneje sledil pojav kenemskih pisav. Razvoj pisav na osnovi sumerskega klinopisa in egiptovskih hieroglifov je potekal tako kot prikazuje tabela 3. Tabela 3: Vrstni red razvoja abugid, abdjad in alfabetnih pisav (glej Daniels 2000) logografske pisave Mezopotamije in → → prave zlogovne pisave Egipta → abdžad Z, JZ in C Azija, S Afrika ├→ abugida JZ, J, JV in V Azija, V Afrika └→ alfabetne pisave (latinica itd.) Z Azija, Evropa Kitajska je do danes ohranila svojo pleremsko pisavo (kitajske pismenke, kit. hànzì 漢字, kor. hanja 한자), več o razvoju na njeni periferiji, v Koreji in na Japonskem, pa bo govora v naslednjih razdelkih. 3.1 Zapis glasov v okviru pleremskih pisav Na Zahodu ponekod še vedno prevladuje evrocentrični, ‘razvojni’ pogled (tipičen primer je Gelb 1963), po katerem naj bi razvoj pisav potekal v več stopnjah, in sicer od ‘manj napredne’ logografije preko vmesne stopnje zlogovnih pisav do ‘naj-naprednejše’ stopnje, tj. alfabetnih pisav. Tak, zgolj na razvoju v Evropi temelječi pogled namreč ni v skladu z dejstvi, ampak je plod evrocentričnih predsodkov (glej Coulmas 2003). Dejansko so namreč možnost neposrednega zapisa glasov (zlogov, glasovnih segmentov) s pomočjo pleremskih znakov odkrili zelo zgodaj v vsakem od treh centrov, kjer so se samostojno razvile pisave (Mezopotamija, Egipt, Kitajska), katerih dedič je človeštvo še danes. Na tem odkritju temelji konstrukcija znakov pisave za zapis besed, katerih pomenov se grafično ne da zlahka izraziti, Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 47 20. 11. 2023 11:17:40 48 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje npr. glagolov gibanja (glej Daniels 1996; Coulmas 1989). Tako so npr. v Egiptu sicer zelo hitro odkrili tudi princip zapisovanja posameznih glasov, vendar je zaradi prestiža logografskega zapisa ta ostal odrinjen v ozadje, samo kot pomožen način zapisovanja. V Sumeriji je raba logografskih znakov za zapis glasov potekala nekoliko drugače, na podlagi rebusnega principa. Rebusni princip temelji na tem, da se glasovna vrednost besede uporabi za zapis druge homonimne besede. Naše številke so logografski znaki, zapisujejo besede, ki izražajo števila, in se tako lahko uporabljajo tudi v rebusnem principu. Npr. 5ER za zapis imena PETER. Rebusni princip je eden najbolj zgodnjih načinov rabe logografskih znakov za fonetski zapis.17 Rebusni princip je tudi temelj zapisa glasov v kitajski pisavi. Dejansko tudi zgradba okrog 90 % kitajskih pismenk temelji na rebusnem principu. V kitajski tradiciji temu ustreza tkzv. glasovno izposojanje (kor. gacha 가차 假借, kit. jiaˇjiè, izposoja [glasu]). Ta način temelji na pomembnem odkritju, in sicer, da lahko pismenka zapisuje ne samo celo besedo ali morfem, torej jezikovni znak kot dvojico: glas – označevalec in pomen – označenec, ampak tudi samo glas kot ozna- čevalec in se tako uporablja za zapisovanje drugih, homofonih besed ali zlogov. Skratka, tkzv. glasovno izposojanje ni nič drugega kot rebusni princip. Odkritje rebusnega principa je bilo v precejšnji meri povezano z lastnostjo kitajščine, da se morfemi na glasovni ravni udejanjajo kot zlogi. S pomočjo odkritja ‘rebusnega principa’ se je izrazna možnost pisave močno povečala. V principu je bilo naenkrat mogoče zapisati vsako besedo, tudi večzložno.18 Uporaba ‘rebusnega principa’ pa ni takoj privedla do zlogovne pisave in s tem do radikalnega zmanjšanja števila potrebnih pismenk. Podobno kot v Egiptu, verjetno tudi zaradi močno ukoreninjenega in močno prestižnega morfografskega ali logografskega načina zapisa. V kitajščini se tako nikoli ni razvila čista zlogovna pisava, kakršni sta npr. japonski hiragana in katakana, dedinji kitajskih pismenk, rabljenih na osnovi rebusnega principa. Nasprotno, glasovno izposojanje so dopolnili s pomensko-glasovnim sestavljanjem (kor. hyeongseong 형성 形声, kit. xíngshēng, db. oblikovanje [na osnovi] glasu). Pismenke so zgrajene iz glasovnega določilca (kor. seongbu 성부 聲符, kit. shēngfú), ki bolj ali manj natančno nakazuje 17 Za opis rebusnega principa glej Coulmas (1989: 99). 18 Nekaj pismenk tega tipa, kjer se je prvotna pismenka izgubila iz rabe ali pa je spremenila obliko, je v rabi še danes. Npr. pismenka 來: kit. lai (priti) je v času dinastije Shang (1600–1046 pr. n. št.) zapisovala besedo za neke vrste žito. Na osnovi rekonstrukcije naj bi se izgovarjala kot [ ləg]. Pismenko so potem uporabili za zapis homofone besede ləg, ki je pomenila ‘priti’ (Coulmas 1989: 101). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 48 20. 11. 2023 11:17:40 Poglavje III Korejska pisava v kontekstu Vzhodne Azije in širše 49 izgovarjavo zapisanega morfema, in iz pomenskega določilca (tudi ‘pomenskega ključa’, kor. busu 부수 部首, kit. bùshoˇu), ki nakazuje pomensko kategorijo, v katero zapisani morfem spada. S tem je število pismenk samo naraščalo.19 Danes tako pismenke na osnovi glasovnega izposojanja in pomensko-glasovnega sestavljanja skupaj predstavljajo več kot 90 % vseh kitajskih pismenk. Takemu sistemu pismenk, kjer notranja struktura pismenk temelji v veliki meri na izgovarjavi zlogov, v katerih se udejanjajo morfemi, bomo rekli silabo-morfografski ali malo manj učeno, zlogovno-morfografski. V povezavi z adaptacijo kitajske pisave za zapis jezikov na periferiji je za nas posebej zanimiv še en zgled glasovne analize iz kitajskega sistema pisave. Od 1. stoletja pr. n. št. dalje se je skupaj s prihodom budizma vse bolj večal dotok budistične terminologije iz starih indijskih jezikov sanskrt in pali. Kako vse to prevesti v kitajščino? Rešitev so prevajalci iskali in tudi našli v dveh smereh. Najprej s prevajanjem po pomenu. Budistične termine so smiselno prevedli s kitajskimi ustreznicami (tkzv. kalki). Druga možnost pa so bile izposojenke, izrazi, prevzeti iz izvornih jezikov (glej npr. Tōdō 1969). Ilustrirajmo to z zgledom iz 7. stoletja n. št., s prevodom imena ene najbolj poznanih budističnih suter, napisanih v sanskrtu, tj. Prajñaparamita-hrdayam sutra (‘Srčna sutra popolne modrosti’), v kitajščino. V samem prevodu imena sta zaobjeti obe strategiji: Najprej izposojenka: Prajñaparamita (popolnost transcendentne modrosti), zapisana s kitajskimi pismenkami na osnovi rebusnega principa, tj. izgovora/branja teh pismenk kot 般若波羅蜜多 (kit. bōrěbōluómìduō), sino-korejsko: banyaba-ramilda 반야바라밀다. Transkribirano v sodobni kitajski izgovarjavi se to ne sliši kaj dosti podobno sanskrtskemu izvirniku, toda izgovor kitajščine v 7. stoletju je bil toliko drugačen, da je bil v okviru tedanjega kitajskega glasoslovja dovolj dober približek izvirnika. In nato kalk: drugi del imena sutre hrdayam sutra (Srčna sutra) so prevedli s 心 ( xīn = srce) in 経 ( jīng = v kitajski tradiciji klasični spis, torej sutra). Končni rezultat je bil tako 般若波羅蜜多心経 (kit. bōrěbōluómìduō xīnjīng), ali kot je sutra poznana po celi Vzhodni Aziji, na kratko: 般若心経 (kor. banyasimgyeong 반야 심경, kit. bōrěxīnjīng, jpn. han’ya shingyō). 19 Še zgled za pomensko-glasovno sestavljanje. Pismenko 板 (le-ta v sod. kitajščini zapisuje morfem ban, deska) sestavljata pomenski določilec in obenem samostojna pismenka mù 木 (drevo, vse, kar je v zvezi z lesom) ter glasovni določilec, tudi samostojna pismenka, faň 反 (nasprotovati). V času, ko je pismenka nastala, sta bili izgovarjavi morfemov fan v glasovnem določilcu in ban končne pismenke še bližji, kot sta danes. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 49 20. 11. 2023 11:17:40 50 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje 3.2 Analiza zlogov v kitajščini s pomočjo faňqiè (反切) Kadar je najmanjša jezikovna enota, ki jo znak pisave zapisuje, morfem, izražen kot zlog, je manjše glasovne enote, iz katerih je zlog sestavljen, zelo težko analizi-rati. Na Kitajskem so za ta problem pod vplivom indijskega védenja o fonetiki, ki je prispelo skupaj z budizmom, našli rešitev – kit. faňqiè (反切, kor. banjeol 반절 ), tj. izražanje izgovarjave (branje) posamezne pismenke s pomočjo dveh drugih, bolj splošno poznanih pismenk. Uvedba faňqiè je omogočila nadaljnje poglabljanje fonetske analize zlogov. Faňqiè ( banjeol) temelji na relativno regularni zgradbi zlogov v kitajščini. Zlog je zgrajen iz začetnega soglasnika (ali praznega mesta), vmesnega samoglasniške-ga sklopa in morebitnega soglasnika, ki zlog zaključuje. Faňqiè ( banjeol) izgovor dane pismenke vključno s tonom pojasni s kombinacijo dveh drugih pismenk: 1. pismenka (tkzv. 反 faň) prispeva začetni soglasnik, 2. pismenka (tkzv. 切 qiè) pa ostanek zloga, tj. samoglasniški sklop in morebitni končni soglasnik. Zgled: (1) 東 dōng (vzhod) → d + ōng ➡ 德 dé (morala) + 紅 gōng (šivanje)20 Tak postopek omogoča dokaj natančno glasovno analizo kitajskih morfemov, tehnika analize pa je vplivala tudi na razvoj hangeula. V Sejongovem proglasu Hunminjeongeum 훈민정음 訓民正音 (db. učiti ljudstvo pravilnih glasov), o katerem bo več povedanega pozneje, je faňqiè predstavljen kot osnovna lastnost njegove nove fonetske, abecedne pisave, ki jo sedaj poznamo kot hangeul. Seveda, saj se s to pisavo da ne samo zapisati korejske glasove, ampak tudi natančno opisati začetne glasove kitajskih morfemov ter prav tako njihove vmesne samoglasnike in končne soglasnike, skratka to, kar je funkcija faňqiè v kitajščini (glej Lee in Ramsey 2011). Na koncu povzemimo temeljne značilnosti pisav v primarnih sistemih pisave v tabeli na naslednji strani. 20 V korejski tradiciji: dong → d + ong ➡ 德 deok + 紅 hong. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 50 20. 11. 2023 11:17:40 Poglavje III Korejska pisava v kontekstu Vzhodne Azije in širše 51 Tabela 4: Klasifikacija primarnih sistemov pisave v odnosu do zapisovanja glasov hieroglifi (Egipt) klinopis (Sumerija) kitajske pismenke logografski sistem pisave je primarno logografski logografski (zlogovno- morfografski) reprezentacija glasov kot eden od principov zgradbe znakov DA DA DA sekundarna raba znakov segmenti (soglasniki, za zapis glasov prominentni zlogi zlogi samoglasniki) sekundarna raba je podrejena, ni prominentna DA DA DA 4 Periferija v Vzhodni Aziji: Koreja in Japonska V tem razdelku si bomo ogledali, kako se je pisava razvijala v Koreji in, pod moč- nim korejskim vplivom, tudi na Japonskem. 4.1 Koreja 4.1.1 Prilagajanje kitajske pisave lokalnim okoliščinam V Vzhodni Aziji je bila Koreja prva, ki jo je iz Kitajske dosegla ‘tehnologija’ pisave. Velik vpliv so imele kitajske kolonije, ki jih je kitajska dinastija Han (202 pr. n. št. do 220 n. št.) vzpostavila na severu Korejskega polotoka, najbolj dolgoživa med njimi je bila, kot že omenjeno, Lèlàng Jùn (kor. Nangnang gun 낙랑군 樂浪郡, 108 pr. n. št. do 313 n. št.). Tudi pozneje, za časa treh kraljestev (Goguryeo, Baekje, Silla), je najprej prevladoval začetni stadij – prevzetje pisnega jezika skupaj s pisavo – skratka pisanje v kitajščini. Pisni jezik – klasična kitajščina – je dolgo ostal prestižni jezik pisanja in izobrazbe. Obenem so specifične jezikovne razmere, pisanje krajevnih in lastnih imen, zahtevale prilagajanje potrebam lastnega jezika. Tako se je za zapis v korejščini razvil idu (이두 吏讀), hibridni pleremsko-kenemski sistem pisave, ki v širši interpretaciji obsega tudi hyangchal (향찰 郷札), dobesedno ‘domači zaznamki’, in gugyeol (구결 口訣, sistem anotiranja kitajskih besedil za branje v korejščini). V iduju lahko kitajske pismenke zapisujejo kitajske tujke, prav tako pa tudi domače besede in tudi fonetično (rebusni princip) zloge korejskega jezika. Korejščina je močno pregiben jezik, tako da so s kitajskimi pismenkami zapisovali korene polnopomenskih korejskih besed in kitajskih tujk, Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 51 20. 11. 2023 11:17:40 52 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje slovnične pripone ter druge funkcijske morfeme in členke pa s kitajskimi pismenkami v fonetični rabi, tj. gugyeol. Mnogo teh pismenk v fonetični rabi je sčasoma dobilo poenostavljeno obliko, npr. 厓→厂 (æ 애), 伊→イ(i 이), 尼→ヒ(ni 니). Tako kot v primeru kitajščine (glej razdelek 3.2) je fonetična raba kitajskih pismenk temeljila na rebusnem principu. Novost je bila ta, da so pri nekaterih pismenkah za njihovo glasovno vrednost vzeli glasovno podobo (ali pa samo njen del) korejske besede, ki jo je pismenka tudi lahko zapisovala. Idu je bil očitno tudi vzor za japonsko pisavo man’yogana iz 8. stoletja n. št. ter znotraj tega gugyeol vzor za nastanek japonskih zlogovnih pisav, hiragane in po obliki predvsem katakane, ki se je prav tako uporabljala zlasti za anotiranje besedil napisanih v kitajščini. Kot pisava administracije se je idu uporabljal tja do konca 19. stoletja. 4.1.2 Korejska abeceda – Hunminjeongeum Pisanje v klasični kitajščini, ki je bilo znak elitne izobrazbe, in prav tako tudi raba iduja sta bila preveč zapletena, da bi se pisava razširila med ljudstvom. Preboj je naredil za časa dinastije Joseon kralj Sejong. Sam začetek ustvarjanja sicer sega v l. 1443, Sejong pa je v proglasu Hunminjeongeum 훈민정음 訓民正音 (db. naučiti ljudstvo pravilnih glasov/pravilne izgovarjave) novo abecedno pisavo, namenjeno ljudstvu ( min 민 民), razglasil l. 1446. Za datum razglasitve se sklepa, da je bil 9. oktober. Izum korejske abecede je tako pomemben, da se ta dan danes slavi kot ‘dan hangeula’ v RK in kot ‘dan joseongeula’ v DLRK. Najprej je bila pisava dolgo časa poznana kot eonmun 언문 諺文 (ljudska pisava), v rabi pa sta bili tudi poimenovanji amgeul 암글 (ženska pisava) ter sangmalgeul 상말글 (pisava vulgarnega jezika), kar glede na nizek položaj žen-sk v korejski fevdalni družbi in na nizek položaj domačega jezika v primeri s klasično kitajščino zgovorno kaže, kaj si je tedanja elita mislila o tej novotariji. Kakšno mnenje je imel o ‘ljudstvu’ ( min 민 民) sam Sejong, pa se vidi iz nadalje-vanja proglasa, kjer v tretjem stolpcu omenja ‘neuko ljudstvo’ ( umin 우민 愚民). Danes to pisavo poznamo v RK kot hangeul 한글, v DLRK pa kot joseongeul 조선글.21 Nekateri avtorji (glej npr. Lee in Ramsey 2011: 106) so na osnovi naslova proglasa ( Hunminjeongeum) mnenja, da je bila pisava namenjena najprej predvsem za anotiranje pravilne izgovarjave kitajskih besed, vsekakor pa je kljub 21 Razlika v imenu izhaja iz različnega sodobnega poimenovanja pisave v RK in DLRK. Poimenovanje temelji na imenu države, na jugu Han, na severu pa Joseon (izg. Čosôn). V svetu bolj razširjeno poimenovanje ‘hangeul’ (izg. hɑŋɡɯl) uporabljamo tudi v tej monografiji, in sicer v transliterirani obliki, ki se splošno uporablja v Južni Koreji. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 52 20. 11. 2023 11:17:40 Poglavje III Korejska pisava v kontekstu Vzhodne Azije in širše 53 nasprotovanju dela izobraženih elit dolgoročno hangeul odigral v korejski druž- bi izredno pomembno vlogo. Slika 3: Prvih nekaj vrstic uvoda kralja Sejonga k proglasu Hunminjeongeum (훈민정음 訓民正音), uvod je zapisan v klasični kitajščini22 Hangeul je po principu organizacije abeceda s sekundarnim grupiranjem črk v zloge. Pisavo je izumil kralj Sejong, vendar ne sam, ampak ob sodelovanju z emi-nentnimi korejskimi strokovnjaki na področju fonetike. Navdih zanjo pa so bili indijsko-tibetanski sistemi pisave in indijska tradicija analize glasov. Tak znanstveni pristop se odraža tudi v izredno racionalni zgradbi hangeula (glej Daniels 2000). 4.1.3 Notranja zgradba hangeula Fonetska analiza korejskih glasov, ki je pripeljala do nastanka hangeula, je bila zelo natančna. Eksplicirana je npr. aspiriranost soglasnikov nasproti neaspiriranosti ter ‘krep-kost’ (grlenost) soglasnikov proti ‘šibkosti’ (negrlenosti), kot tudi mesto tvorjenja pri nekaterih soglasnikih (King 1996: 20; glej tudi tabelo na naslednji strani). 22 Vir: https://archives.hangeul.go.kr/archives/external/organization/857/biblo Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 53 20. 11. 2023 11:17:40 54 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Tabela 5: Oblike črk za soglasnike v hangeulu ter njihovo mesto in način tvorjenja23 Način tvorjenja Mesto tvorjenja ↓ Enostavni Aspirirani Krepki mehkonebni ㄱ g ㅋ k ㄲ kk zobni ㅅ s ------ ㅆ ss zadlesnični ㅈ j ㅊch ㅉ jj zobni ㄷ d ㅌ t ㄸ tt (dvo)ustnični ㅂ b ㅍ p ㅃ pp Prvotno je hangeul imel 28 osnovnih črk, danes se jih uporablja le še 24. To je šest črk za zapis osnovnih samoglasnikov, štiri črke za zapis palataliziranih samoglasnikov ter 14 črk za zapis osnovnih in aspiriranih soglasnikov. Vendar nekateri avtorji tudi izvedene črke za zapis krepkih soglasnikov in sestavljene črke za zapis diftongov štejejo kot ločene črke, kar seveda pripelje do razlik v številih. Osnovne oblike črk temeljijo pri soglasnikih na položaju govoril, jezika, ustnic, ust, tako kot je prikazano na sliki 4 spodaj. Slika 4: Hangeul: položaj govoril in oblike črk za soglasnike (po King 1996: 218–227) Osnova za oblike črk za samoglasnike je bolj simbolična, saj temelji na osnovnih pojmih kitajske filozofije, nebu, zemlji in človeku (slika 5). 23 Transliteracija tod in v nadaljevanju tega poglavja sledi uradni transliteraciji Ministrstva za kulturo RK (podrobneje je o tem govora v razdelku 6 poglavja VII). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 54 20. 11. 2023 11:17:40 Poglavje III Korejska pisava v kontekstu Vzhodne Azije in širše 55 Slika 5: Hangeul: navdih za oblike črk za samoglasnike (prim. King 1996: 218–227) Vsekakor pa je izbor v obeh primerih posrečen, tako si je oblike dosti lažje zapomniti. Črke v hangeulu in glasovi, zapisani v mednarodni fonetični abecedi (MFA), ki jih zapisujejo, so videti takole: Tabela 6a: Črke v hangeulu in glasovi, ki jih zapisujejo: samoglasniki (zapis v MFA) Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 55 20. 11. 2023 11:17:40 56 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Tabela 6b: Črke v hangeulu in glasovi, ki jih zapisujejo: soglasniki (zapis v MFA) 4.1.4 Sekundarna struktura hangeula Prvotno je hangeul imel tudi možnost za anotiranje tonov. To je bilo koristno predvsem za anotiranje izgovarjave kitajskih besed. Anotiranje tonov je bilo pozneje opuščeno. Tabela 7: Anotiranje tonov v hangeulu (King 1996: 218–227) Hangeul bi se načeloma lahko zapisoval tako kot naša abecedna pisava, line-arno, črko za črko, vendar so črke od samega začetka zaradi lažjega branja grupi-rali v zloge. Razvoj razumevanja notranje zgradbe zlogov in s tem grupiranja črk hangeula v zloge prikazuje spodnja tabela 8. Tabela 8: Razvoj oblikovanja zlogov v hangeulu (King 1996: 218–227) Obdobje (stoletje) Zgled razvoja zapisa 15. st. 16. st. 18. st. Razvoj zapisa nimgeum-i ( kralj – 님그미 님금미 님금이 nominativ, danes arhaizem) nim-geu-mi nim-geum-mi nim-geum-i Razvoj zapisa jab-a (ujeti – infinitiv, 자바 잡바 잡아 danes jab-da) ja-ba jab-ba jab-a Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 56 20. 11. 2023 11:17:40 Poglavje III Korejska pisava v kontekstu Vzhodne Azije in širše 57 Že same črke hangeula dokaj natančno zapisujejo posamezne glasove, sekundarna struktura grupiranja črk v zloge pa nakazuje zlogovno in do neke mere morfološko strukturo besedila. Res, kot prikazuje zgled v gornji tabeli, je grupiranje v zloge najprej temeljilo na čim enostavnejši strukturi zlogov, polagoma pa je začel prevladovati morfofonološki princip zapisa, kjer je zapis istega morfema stalen, na dejansko izgovarjavo pa vpliva glasovni kontekst. Skratka, Martinetova dvojna členitev se je vrnila skozi zadnja vrata – tj. skozi pravopisne konvencije. Hangeul v sedanji obliki je tako primarno abecedna pisava, v sekundarni strukturi pa zlogovna in delno tudi pleremska. Tukaj se pojavi zanimiva primerjava s slovenskimi pravopisnimi konvencijami ter pravopisnimi konvencijami v hrvaščini in srbščini. V sekundarni strukturi tudi korejščina poleg zlogov (oz. morfemov) s presledki loči posamezne besede, enako kot mdr. slovenščina, srbščina, hrvaščina. Razlika pa je v pristopu k zapisu morfemov. Slovenščina se je odločila za stalni zapis na ravni morfema, medtem ko hrva- ščina in srbščina bolj sledita načelu ‘piši, kot govoriš’. Videti je, da je v tem pogledu korejščina s svojimi pravopisnimi pravili nekje vmes, vendar bližje slovenščini. Posledice ene ali druge odločitve so različne. Vsaj v slovenskem primeru je odločitev za stalni zapis na ravni morfemov prispevala k premostitvi zapisa med govorno zelo različnimi narečji. S tem v zvezi velja morda razmisliti o zapisu fonema /l/ (ㄹ) v besedah v korejščini, prevzetih iz kitajščine. V pravopisu v RK fonem /l/ (ㄹ) na začetku besede pred visokima samoglasnikom [i] in drsnikom [j] odpa-de (npr. priimka I 이 李, kit. Lıˇ in Yu 유 柳, kit. Liuˇ), sicer pa se izgovarja kot [n] in tudi zapisuje z ㄴ, medtem ko v pravopisu v DLRK ostaja tak, kot je, in se tako tudi izgovarja kot [r] (npr. sino-korejska beseda za ‘delo’ 勞動 se v DLRK zapiše ro-dong 로동 , v pravopisu v RK pa no-dong 노동). Problem v pravopisu v RK je, ko se morfem pojavi sredi besede ali pa se pred besedo z začetnim /l/ (ㄹ) pojavi druga beseda oz. morfem, ki po pravilu asimilacije zahteva eksplicitno izgovarjavo začetnega /l/ (ㄹ) kot [r]. Zgled: V besedi yu-tong 유통 (流通) → yu 유 流 črka ㄹ iz zapisa sino-korejskega morfema (l)yu (流) izgine. Nasprotno pa v besedi gyo-lyu 교류 (交流) črka ㄹ v zapisu ostane: lyu 류 (流). Skratka, v primeru fonema /l/ ima zapis, ki temelji na izgovarjavi, za posledico, da se isti morfem glede na mesto v besedi zapiše enkrat tako, drugič drugače, kar lahko predstavlja oviro pri usvajanju besedišča. Vidimo torej, da gornje pravopisno pravilo odstopa od siceršnje morfofonološke usmeritve zapisa s hangeulom. Spreminjala se je tudi oblika znakov. Iz prvotno bolj oglate oblike se je oblika pod vplivom pravil pisanja kitajskih pismenk do 20. stoletja dejansko harmonizi-rala s kitajsko pisavo, vključno s serifi. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 57 20. 11. 2023 11:17:40 58 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Tabela 9: Razvoj oblike črk (po Kingu 1996: 218–227) Takole pa je videti hangeul v sodobni rabi, besedilo s hangeulom, mešanim s kitajskimi pismenkami, za zapis nekaterih polnopomenskih besed (v rabi od konca 19. stoletja in v RK do cca l. 1990) ter isto besedilo, zapisano samo s hangeulom (DLRK in po l. 1990 tudi RK). Tabela 10: Sodobna korejska verzija prvih vrstic iz uvoda kralja Sejonga k Hunminjeongeumu 훈민정음 (King 1996: 218–227, po Kang 1990) 1. Mešani zapis 우리 나라의 말은 中國의 말과 2. Hangeul 우리 나라의 말은 중국의 말과 3. Transliteracija u-ri na-ra-ui mal-eun jung-gug-ui mal-gwa 4. Pomen naša domovina - rod jezik-tema Kitajska-rod jezik-z 1. Mešani zapis 달라서, 漢字와는 서로 잘 通하지 2. Hangeul 달라서 한자-와-는 서로 잘 통하지 3. Transliteracija dal-la-seo han-ja-wa-neun seo-lo jal tong-ha-ji 4. Pomen drugačen-in kit. pismenke-z-kontr vzajemn-o dobro komunicirati- primerjalnik 4.1.5 Razvoj pisnega jezika v predmoderni in moderni dobi Po uvedbi pisave hangeul je bilo stanje v korejskem pisnem izražanju diglosija (raba dveh jezikov). Vlogo tkzv. prestižnega jezika je formalno še vedno opravljala ali pisna (klasična) kitajščina ( hanmun 한문 漢文, kit. wén yán 文言) s sino-korejsko izgovarjavo ali pa korejščina, zapisana v sistemu idu. Neformalne pisne zvrsti pa so se opirale na hangeul. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 58 20. 11. 2023 11:17:40 Poglavje III Korejska pisava v kontekstu Vzhodne Azije in širše 59 V tradicionalni korejski družbi je uporabo hangeula zavirala okostenela struktura te družbe, prevlada konfucianizma kot ideologije in s tem visokega prestiža klasične kitajščine kot pisnega jezika ter s tem v zvezi sistem državnih izpitov, ki so ga ukinili šele l. 1894. Ta sistem je bil tisti, ki je v danem kontekstu neposredno zaviral uporabo hangeula. Zaradi svoje pristranskosti (k izpitom so bili pripuščeni samo pripadniki višjega sloja) in zazrtosti v klasično kitajsko pismenost so dr- žavni izpiti močno zavirali prodor sodobnega izobraževanja v družbo. Posledično je do konca 19. stoletja hangeul dejansko kot neprestižna pisava ostal na robu korejske družbe, med ‘neukimi’ in ‘ženskami’, zato je bila pismenost med prepro-stim ljudstvom zelo nizka, še posebej med ženskami, za katere je v tradicionalni konfucianistični morali veljalo, da je nevednost čednost. Šele z reformami Gabo ( Gabo gaehyeok 갑오개혁) konec 19. stoletja je Koreja poskušala ujeti vlak moder-nizacije. Kot uradni jezik je klasično kitajščino nadomestil korejski jezik, zapisan v mešanem slogu, s kitajskimi pismenkami in hangeulom . Ta mešani slog zapisa se je s hitrim razvojem medijev ustalil kot norma in je nadomestil dotedanjo rabo na kitajskih pismenkah temelječega sistema idu. V Koreji se je končno začelo gibanje za poenotenje pisnega in govorjenega jezika (King 2007). Po II. sv. vojni in koncu japonske kolonialne prevlade je bila ena od velikih nalog pred obema državama na Korejskem polotoku hitro opismenjevanje prebivalstva. Posledica tega je bil prehod na izključno rabo hangeula v javnem komuni-ciranju. V DLRK je to bilo od l. 1950 dalje, v RK pa po več reformah in nihanjih od l. 1990 dalje (Coulmas 2003). Vsekakor pa v ozadju še vedno obstajajo kitajske pismenke, in v strokovni literaturi ob specialističnih izrazih pogosto najdemo v oklepaju še zapis v kitajskih pismenkah. Da bi se izognili morebitnim dvoumno-stim zaradi razširjene homofonije sino-korejskega besedišča, tej praksi sledimo tudi ponekod v tej monografiji, posebej še pri strokovnih korejskih izrazih. 4.2 Japonska Da bi lahko razvoj na Korejskem polotoku postavili v ustrezno primerjalno per-spektivo, tod na kratko omenjamo tudi razvoj pisave na Japonskem. Japonska se je seznanjala s tehnologijo pisanja posredno preko Korejskega polotoka, kot tudi v neposrednem stiku s kitajsko civilizacijo. Zgodnji stadij pismenosti je sovpadal s prihodom budizma in pisave s celine (Tōdō 1969). Adaptacija kitajske pisave za zapis korejskega jezika ( idu) je vplivala tudi na razvoj zapisa japonskega jezika s kitajskimi pismenkami. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 59 20. 11. 2023 11:17:40 60 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje V zgodnjem stadiju uvajanja pisave je vladala kompleksna diglosija. Na prestižni ravni so bila besedila za uradne namene (administracija, religija ‒ budi-zem, …) pisana v pisni (klasični) kitajščini ( kanbun 漢文), vzporedno s poznejšimi prilagoditvami strukturi japonskega jezika ( hentai kanbun 変体漢文, senmyōgaki 宣命書き …). V neformalni sferi prestižne rabe jezika in v neprestižnih kontekstih pa se je uporabljal zapis v japonščini s kitajskimi pismenkami, man’yōgana 万葉仮名. V man’yōgani se je dalo zapisovati domače besede, kitajske prevzete besede, kot tudi fonetične elemente (funkcijske besede), podobno kot v korejskem sistemu zapisa idu. V kontekstu prestižne rabe so se razvili sistemi za anotiranje za kanbun, podobno kot v Koreji gugyeol. Zahteve anotiranja so pripeljale do razvoja zlogovne pisave katakana. Znaki katakane so nastali iz delov posameznih kitajskih pismenk in so tako po obliki in izvoru zelo podobni znakom za anotacijo v korejskem sistemu gugyeol. V neformalnem, zasebnem kontekstu prestižne rabe in v kontekstih neprestižne rabe pa je pomemben razvoj druge zlogovne pisave, hiragane. Znaki hiragane so nastali iz kurzivne oblike fonetsko rabljenih kitajskih pismenk man’yōgane. Japonščina in korejščina sta si strukturno in tipološko zelo podobni (aglutina-tivni, bogato pregibanje …). Tako so bile tudi naloge pri adaptaciji kitajske pisave za zapis lastnega jezika podobne, posledica pa je bil (ali zaradi opiranja na korejske vzore ali pa, kot menijo nekateri raziskovalci, tudi brez tega) vzporeden razvoj, ki ga vidimo pri korejskem sistemu zapisa idu in japonski man’yōgani. Pozneje pa so se poti pri razvoju pisave ločile. Zaradi večje bližine Kitajske in tako večjega prestiža kitajske kulture v Koreji je korejski jezik pridobil prestižni status dosti pozneje, šele ob modernizaciji, konec 19. stoletja. Temu je kljub relativno zgodnjemu izumu hangeula sledila pozna uvedba te pisave za standardni zapis korejskega jezika. Po drugi strani pa je Japonska bolj oddaljena od Kitajske in domači jezik je kljub prestižnosti kitajske pismenosti uspel bolj zgodaj prodreti v prestižno sfero, tako uradno kot zasebno, o čemer priča obilna literarna produk-cija v domačem jeziku, poezija in proza, najprej v man’yōgani in potem v hiragani skupaj z manjšim številom kitajskih pismenk. Na Japonskem je zaradi tega prišlo tudi do zgodnejše stabilizacije fonetske pisave. Še vedno pa je tudi Japonska v drugo polovico 19. stoletja prišla – lahko bi rekli s triglosijo: dva prestižna pisna jezika, pisna (klasična) kitajščina kanbun 漢文 in klasična japonščina bungo 文語 (db. pisni jezik), tretji, pogovorni jezik pa je bil razdrobljen na množico narečij, z narečjem prestolnice Edo 江戸, današnjega To-kia, ki je služilo kot lingua franca po celi državi. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 60 20. 11. 2023 11:17:40 Poglavje III Korejska pisava v kontekstu Vzhodne Azije in širše 61 4.3 Latinica in hangeul Na koncu primerjajmo rabi dveh abecednih pisav, hangeula v korejščini in latinice/cirilice v nekaterih nam bolj znanih evropskih jezikih. Najprej nekaj zgledov v tabeli 11. Tabela 11: Konsistentnost zapisa glasov v hangeulu in nekaterih latiničnih pravopisih korejščina: /ㄹ/: 머리 [mʌri] glava, 말이 [mɑri] beseda + členek, 몰라요 (izgovarjava v MFA) [mollɑyo] ne vem (spreg.), 연락 [yʌllɑk] kontakt, 설날 [sʌllɑl] novo leto po luninem koledarju angleščina: • zgodovinski princip zapisa in posledica – povezava glas–črka (izgovarjava v MFA) vedno manj razvidna [s]: ← sea, psicho, citrus … slovenščina: • povezava glas–črka: dokaj jasna (izjeme so: ô, ó, e: é, ê, ə) • stalen je zapis glasov v morfemu: – od-delek → oddelek (od + delek) – (razlog za pravopisno vojno: bralec → bravec v nasprotju s sekundarnim morfemskim principom) hrvaščina in srbščina: • povezava glas–črka: dokaj jasna • stalen je zapis glasov v dejansko izgovorjeni besedi: od-djel → odjel, odmazda, otprilike (morfem od → o-, od, ot) Principi, na katerih temelji zapis z abecedno pisavo, se od jezika do jezika razlikujejo. V angleščini prevladuje zgodovinski princip z nizko stopnjo korelacije med glasovi in posameznimi črkami. Stalna enota zapisa je beseda. Na naspro-tnem polu sta srbščina in hrvaščina, kjer zapis v precejšnji meri odraža dejansko izgovarjavo, stalna enota zapisa pa je glas. V korejščini in slovenščini pa zapis temelji pretežno na morfofonemskih načelih. Stalna enota zapisa (seveda z izjemami) je morfem. Značilnosti zapisa v vsakem od jezikov pa v grobem povzema tabela na naslednji strani. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 61 20. 11. 2023 11:17:40 62 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Tabela 12: Primerjava med povezavo ‘glas–črka’ v hangeulu in latinici v nekaterih jezikih korejščina angleščina slovenščina hrvaščina/ zapis hangeul latinica latinica srbščina latinica/cirilica odnos razviden ni vselej jasno dokaj razviden črka–glas (morfofonemska (morfofonemska razviden pravila) razviden pravila) stalna enota zapisa glas/morfem beseda morfem glas 5 Zaključek Glavne značilnosti različnih sistemov pisave, ki smo jih spoznali v tem poglavju, povzema tabela 13. Na prvi pogled presenetljivo je, da celo jeziki, ki uporabljajo abecedne pisave, kot npr. korejščina, slovenščina in angleščina, na ravni sekundar-ne organizacije ločijo pomenske jezikovne enote (besede oz. morfeme), pri čemer je raba hangeula šla še dalje in črke najprej grupira tudi v zloge. Kot je razvidno iz tabele 12 v prejšnjem razdelku, je glede na primarno in sekundarno organizacijo hangeul še najbližje rabi latinice v slovenščini. Kateri od sistemov pisave je torej boljši? Alfabetni, logografski, zlogovne pisave? V končni fazi je vse odvisno od kvalitete šolskega sistema. Japonska (mešana logografsko-zlogovna pisava), Koreja (alfabetna pisava) in Tajvan (logografska pisava) imajo zanemarljivo stopnjo nepismenosti. Po drugi strani pa ZDA (alfabetna pisava) kronično trpijo zaradi visokega deleža funkcionalno nepismenih, kar je posledica neenakomernega finansiranja šolstva. Izobrazba do konca srednje šole v takem sistemu ne da dovolj znanja za pisno izražanje in branje. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 62 20. 11. 2023 11:17:40 Poglavje III Korejska pisava v kontekstu Vzhodne Azije in širše 63 Tabela 13: Principi organizacije nekaterih sistemov pisave v Vzhodni Aziji in Evropi Sistem pisave sodobna sodobna slovenščina, korejščina japonščina angleščina • primarni tip alfabetna: pleremska: alfabetna: (glavni) hangeul kit. pismenke latinica • primarni tip nekaj fonetska nekaj (podrejeni) logografskih - zlogovna logografskih znakov pisava znakov primarna • mešanje mešani sistem: organizacija pleremsko- sledi kit. pismenke in sledi kenemsko kana ekspliciten • pregibni del v NI zapis slovničnih v ang. 1st, etc. fonetski pisavi elementov (obrazila, členki) meje besed nakazane zgolj • ločevanje implicitno besed presledek (meja med kit. presledek sekundarna pismenkami in organizacija kano) • grupiranje po definiciji v zloge JE (zlogovna pisava NI kana) Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 63 20. 11. 2023 11:17:40 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 64 20. 11. 2023 11:17:40 65 Poglavje Iv Jezik in jezikovna politika v Severni Koreji 1 Jezikovna politika v Severni Koreji Trenutno južnokorejske korejščine in severnokorejske korejščine ne moremo imeti za dva različna jezika, čeprav gresta jezikovni politiki v Severni in Južni Koreji vsaka v svojo smer in se jezika počasi začenjata razlikovati. Da bi bolje razumeli, kako nastajajo te razlike, je nujno tudi razumevanje razlik med severnokorejsko in južnokorejsko jezikovno politiko. Pod japonsko okupacijo (1910–1945) so si Korejci prizadevali za povrnitev osrednje vloge korejskega jezika in ob tem za njegovo izboljšanje. Pomemben korak v to smer in temelj nadaljnjega razvoja jezika je bil Načrt za poenoten korejski pravopis ( Hangeul matchumbeop tongiran 한글 맞춤법 통일안), ki ga je l. 1933 pripravilo Društvo za korejski jezik ( Joseoneo hakhoe 조선어학회 朝鮮語學會). Leta 1945, takoj po osvoboditvi, se tako jezikovni politiki v Severni in Južni Koreji nista veliko razlikovali. Toda od l. 1947, zlasti pa po razglasitvi Republike Koreje leto pozneje, sta se jezikovni politiki Severne in Južne Koreje začeli počasi razhajati. Jezikovna politika Severne Koreje se je opirala na svojo interpretacijo marksizma-leninizma, po kateri Severna Koreja jezik dojema kot orodje revolucije. Razlika med jezikoma se je začela poglabljati, ko je v Severni Koreji l. 1966 Kim Il-sung predstavil na novo standardizirani ‘kultivirani jezik’ ( munhwaeo 문화어), ki je temeljil ne na jeziku stare korejske prestolnice Seula, ampak na jeziku severnokorejske prestolnice Pjongjanga. Korejski voditelj Kim Il-sung je namreč bil mnenja, da je pojmovanje, da je standardni jezik lahko samo jezik Seula, treba ukiniti. Z drugimi besedami, korejščina, ki je prvotno bila jezik v eni državi z enim standardom, je postala jezik v dveh državah z dvema standardoma – ‘standardnim jezikom’ Južne Koreje, ki temelji na govoru Seula, in ‘kultiviranim jezikom’ Severne Koreje, ki temelji na govoru Pjongjanga. Delitev korejščine s prvotno enim samim standardom na dva standarda je eden izmed pomembnejših dogodkov novejše korejske zgodovine. Vendar pa taka situacija v svetu ni nič nenavadnega. Norveška ima dva knjižna jezika, nynorsk in bokmål, ki oba ostajata v uporabi. Pri istem jeziku v različnih državah pa je to kar pravilo. Tako je tudi srbohrvaščina v nekdanji Jugoslaviji imela več standardov, glede na razlike v besedišču in izgovarjavi v različnih republikah, ki so Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 65 20. 11. 2023 11:17:40 66 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje uporabljale ta jezik. Po razpadu Jugoslavije pa so to nominalno postali samostojni jeziki v državah naslednicah. V jezikovni politiki Severne Koreje koncept samobitnosti ( jucheseong 주체성) igra pomembno vlogo in njegova primarna naloga je ohranitev ljudskega jezika. Za uresničitev omenjenih ciljev si je severnokorejska jezikovna politika zastavila naslednje naloge: (i) Krepitev učenja ljudskega jezika (ii) Izkoreninjenje nepismenosti delavcev (iii) Opuščanje rabe kitajskih pismenk (iv) Razvoj samobitnosti ljudskega jezika in urejanje besedišča (v) Vzpostavitev nravstvene usmerjenosti (etosa) jezika (vi) Vzpostavitev norm govora in pisanja (vii) Reformiranje pisave (viii) Vprašanje odnosa do korejščine v Južni Koreji (i) Krepitev učenja ljudskega jezika: To je politika, ki jezik dojema kot orodje upora proti imperializmu in kolonializmu ter je njen namen s pomočjo izobraževanja ljudskih množic preprečiti izginotje korejskega jezika. Njen namen je avtonomno zaščititi narodni jezik in s pomočjo tega uspešno uresničiti cilje revolucije. (ii) Izkoreninjenje nepismenosti delavcev: Ta točka politike je povezana z uresničenjem ciljev revolucije. Za uspešno izpolnitev kulturne revolucije je še posebej potrebno, da so vsi člani družbe pismeni. Zaradi tega je v Severni Koreji opismenjevanje delavcev pomemben cilj jezikovne politike. Po navedbah raziskave Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) iz l. 2013 je odstotek nepismenosti 0 %. (iii) Opuščanje rabe kitajskih pismenk: Kljub tesnim odnosom z LR Kitajsko ima Severna Koreja negativen odnos do rabe kitajskih pismenk. Za to je več razlogov. Prvi je povezan s točko (ii), potrebo po hitrem opismenjevanju po koncu vojne zaradi kulturnega opustošenja, ki ga je za sabo pustila raznaro-dovalna politika med japonsko vladavino. Kitajske pismenke in z njimi povezano besedišče kitajskega izvora so namreč pri opismenjevanju predstavljali veliko oviro. V tem pogledu so mnoge vzporednice z jezikovno politiko v Južni Koreji (glej npr. Bekeš 2019; King 1997). Drugi razlog pa je dojemanje, da se z uporabo izvornega besedišča ( sunhangugeo 순한국어) jezik razvija, zato je raba izvornega ljudskega jezika pomemben element pri vzpostavljanju samobitnosti. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 66 20. 11. 2023 11:17:40 Poglavje IV Jezik in jezikovna politika v Severni Koreji 67 (iv) Razvoj samobitnosti ljudskega jezika in urejanje besedišča: Ta točka jezikovne politike ima veliko skupnega z zgornjo točko opuščanja rabe pismenk. Da bi ohranili in razvijali izvorni jezik (korejščina) kot državni jezik, je treba poskrbeti za to, da v besedišču dobijo pomembno mesto domače, izvorno korejske besede. Na tej osnovi je možno zgraditi stabilen sistem jezika. (v) Vzpostavitev duhovne usmerjenosti (etosa) jezika: Severna Koreja dojema vzpostavitev ustreznega duha v jeziku kot obvezen element za uresničitev ciljev revolucije ter izgradnje nove države in družbe. Torej, delavci in kmetje naj bi uporabljali jezik, ki ga je lahko razumeti, in pisanje v skladu s pravili jezika poudarja duh jezika na visoki ravni. (vi) Vzpostavitev norm govora in pisanja: Namen je normirati državni jezik. In to tako, da sta izgovorjava in pisava v skladu s socialistično ideologijo ljudskega jezika. Revolucija, ki temelji na tem jeziku, je že izpeljana, kar pa pomeni, da mora tudi jezik postati temu ustrezen. (vii) Reformiranje pisave: Cilj reforme pisave je ustvariti sistem pisave, ki bo ustrezal družbeni usmeritvi v Severni Koreji, tj. za udejanjenje revolucije in za razvoj družbe. (viii) Vprašanje južnokorejske korejščine: Severna Koreja dojema jezik v Južni Koreji kot jezik, ki je pod vplivom ameriškega imperializma. Severna Koreja torej trdi, da se mora s svojo jezikovno politiko boriti za jezik ljudstva in da s tem brani tudi jezik v Južni Koreji. Zgoraj omenjenih osem točk jezikovne politike lahko povzamemo s ključni-mi izrazi, kot sta ‘revolucionarni duh’ in ‘ljudska samobitnost’. Trenutno se jezika v Severni in Južni Koreji še ne razlikujeta veliko, Južni Korejci in Severni Korejci lahko komunicirajo med seboj brez večjih težav. Dejansko sta v obdobju med osvoboditvijo in l. 1953, ko se je začela korejska vojna, Južna in Severna Koreja objavili Načrt za poenoten korejski pravopis. Potem je l. 1954 Severna Koreja izdala svoj Pravopis korejskega jezika ( Joseoneo cheoljabeop 조선어 철자법). To in pa zgoraj omenjena vzpostavitev ‘kultiviranega jezika’, temelječega na jeziku Pjongjanga, ter nadalje prenovljena izdaja Pravopisnih pravil korejskega jezika ( Joseonmal / Joseoneo gyubeom 조선말/조선어 규범) so bili vzroki, da se je vrzel med jezikoma v obeh državah začela počasi širiti. Te razlike so bolj očitne z vidika semantike. Podrobneje o tem v sledečem razdelku. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 67 20. 11. 2023 11:17:40 68 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje 2 Standardni jezik Severne Koreje Čeprav Severna in Južna Koreja uporabljata isti jezik, korejščino, je le-ta na jugu poimenovana hangugeo (temelji na imenu Daehan jeguk 대한 제국 ‘Veliko korejsko cesarstvo’, v rabi 1897–1910 namesto dotedanjega imena Joseon 조선), na severu pa joseoneo (조선어), po imenu korejske države pod najdlje vladajočo dinastijo Joseon (1932–1910), tj. Joseon. Prav tako je, kot že rečeno, drugačno tudi ime uradnega jezika v vsaki od obeh držav. V Južni Koreji se uradni jezik imenuje ‘standardni jezik’ ( pyojuneo 표준어), medtem ko se v Severni Koreji imenuje ‘kultivirani jezik’ ( munhwaeo 문화어). Od l. 1989 dalje je v Južni Koreji po navedbah Pravil standardnega jezika ( pyojuneo gyujeong 표준어 규정) ‘standardni jezik sodobni jezik Seula, ki ga uporabljajo izobraženi ljudje’.24 Leta 1966 je Kim Il-sung predstavil razpravo Kako ohraniti etnične posebnosti korejščine [joseoneo] ( Joseoneoui minjokjeok teukseongeul olke sallyeo nagal de daeha-yeo 조선어의 민족적 특성을 옳게 살려 나갈 데 대하여).25 Glede na to, da Pjongjang ni samo kraj, kjer živijo nosilci revolucije, ampak je tudi politično, gospodarsko in vojaško središče, je Kim Il-sung trdil, da je jezik Pjongjanga ohranjen kot jezik ljudstva in ga je treba razvijati dalje. Poleg tega je menil, da ni potrebno, da bi sledili Južni Koreji s prevzemanjem ‘standardnega jezika’ kot uradnega jezika, ter da mora za izgradnjo socialistične države standard postati jezik prestolnice revolucije, Pjongjanga. Določeno je bilo, da je poimenovanje ‘kultivirani jezik’ primernejše od izraza ‘standardni jezik’. ‘Kultivirani jezik’ ima nadvse pomembno vlogo v revoluciji in uporu, severna korejščina pa je njegova najbolj razvita oblika. Poleg tega v Severni Koreji obstaja prepričanje, da je bil zato, ker je začel tako rekoč poganjati korenine v obdobju protijaponskega boja, ‘kultivirani jezik’ jezikovno obogaten in izpopolnjen v skladu z dosežki sedanje socialistične revolucije in izgradnje. Lahko bi rekli, da je severnokorejski ‘kultivirani jezik’ izpopolnjen na osnovi specifične ideologije, kot je socializem, in s posebnim namenom, kot je izgradnja 24 Prvi člen Pravil standardnega jezika se glasi: ‘Standardni jezik je načeloma osnovan na jeziku sodobnega jezika Seula, ki ga uporabljajo izobraženi ljudje.’ ( Pyojuneoneun gyoyang inneun saramdeuri duru sseuneun hyeondae seoulmallo jeonghameul wonchigeuro handa 표준어는 교양 있는 사람들이 두루 쓰는 현대 서울말로 정함을 원칙으로 한다.) 25 V Severni Koreji je izraz Joseon 조선 dvoumen: cela Koreja ali pa samo severni del. Enako je v Južni Koreji dvoumen izraz Hanguk 한국: nanaša se lahko samo na Južno korejo ali pa zgodovinsko Korejo v celoti, izraz Bukhan 북한 pa se nanaša samo na Severno Korejo. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 68 20. 11. 2023 11:17:40 Poglavje IV Jezik in jezikovna politika v Severni Koreji 69 socialistične države. Jezikovna politika je vzpostavljena v skladu s severnokorejsko državno identiteto. Razlike med obema standardnima jezikoma lahko najdemo v izgovorjavi, kot tudi na različnih drugih področjih. Ker pa so razlike najbolj očitne v besedišču, se bomo tod omejili nanje. Značilnosti severnokorejskega kultiviranega jezika so sledeče. (i) Vsebuje veliko terminov, povezanih s specifično politično ideologijo v Severni Koreji. (ii) Iste besede imajo v južnokorejski korejščini mnogokrat drugačen pomen kot v severnokorejski. (iii) Besede so sestavljene iz istih morfemov, vendar v drugačnem vrstnem redu – pri čemer je pomen isti. (iv) Severnokorejska korejščina uporablja besede, ki jih Južni Korejci težko razumejo. (v) V mnogih primerih so v kultivirani jezik vključeni izrazi iz narečij različnih pokrajin. (vi) Sino-korejske besede se v Severni Koreji pogosto nadomeščajo z izvornimi korejskimi besedami. (vii) Izogibanje rabi izposojenk ali iz tujih jezikov prevzetih besed, torej tujk nasploh, namesto njih se uporabljajo besede, ki temeljijo na izvornem korejskem besedišču. Sledi podroben pregled vsake zgoraj omenjene značilnosti. (i) Vsebuje veliko terminov, povezanih s specifično politično ideologijo v Severni Koreji. V ‘kultiviranem jeziku’ je veliko besedišča povezanega s socialistič- no ideologijo ali z institucijami in vojno. Npr. delo ( no-dong/ lo-dong 노동/로동), revolucija ( hyeog-myeong 혁명), družba (v smislu poslovne družbe) ali podjetje ( sa-eob 사업), reakcionar oz. reakcionarni element ( bun-ja 분자), ljudstvo ( in-min 인민), oborožene sile ( mu-ryeog 무력), ideja ali misel ( sa-sang 사상), fronta ( jeon- -seon 전선), spopad oz. boj ( jeon-tu 전투) ipd. Te besede obstajajo tudi v Južni Koreji, razlika je v specifičnih kontekstih njihove rabe v Severni Koreji. (1)a 우리 모두는 가정 혁명을 이뤄야 한다. U-li mo-du-neun ga-jeong hyeog-myeong-eul i-lwo-ya han-da. Vsi moramo udejanjiti domačo revolucijo. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 69 20. 11. 2023 11:17:40 70 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje b 우리 모두 모내기 전투에 참가하자. U-li mo-du mo-nae-gi jeon-tu-e cham-ga-ha-ja. Vsi sodelujmo v boju sajenja riža. c 김철수는 로동 영웅 대접을 받는다. Gim-cheol-su-neun lo-dong yeong-ung dae-jeob-eul bad-neun-da. Kim Cheolsu je sprejet kot heroj delavcev. d 김철수는 인민 배우로 존경을 받는다. Gim-cheol-su-neun in-min bae-u-lo jon-gyeong-eul bad-neun-da. Kim Cheolsu je občudovan kot ljudski igralec / igralec ljudstva. Kot je razvidno iz zgornjih zgledov, je veliko primerov, kjer se ne glede na področje uporabljajo besede, povezane s severnokorejskim družbenim sistemom ali vojno. Te lahko vzbudijo jezikovno nenaklonjenost med Južnimi Korejci. Po drugi strani pa lahko Severni Korejci dojemajo velik del besedišča, ki se uporablja v Južni Koreji, kot pretirano povezan s kapitalistično družbeno ureditvijo. (ii) Ista beseda ima v južnokorejski korejščini drugačen pomen. Obstajajo primeri, kjer se ista beseda uporablja z drugačnim pomenom. Lahko se tudi zgodi, da v pogovoru med Južnim in Severnim Korejcem pride do nesporazuma. Tipičen primer je beseda eo-beo-i 어버이. Kot v izrazu eo-beo-i-nal (어버이날) (dan staršev), v Južni Koreji eo-beo-i 어버이 pomeni ‘mati in oče’. V Severni Koreji je prav tako definirana kot ‘roditelj’, obenem pa ima posebno konotacijo, ker je uporabljena tudi za titulo Kima Il-sunga, eo-beo-i su-lyeong 어 버이수령 (oče voditelj). Izraz eo-beo-i (Lee 2018: 123) po severnokorejskih virih navaja kot besedo, »ki izraža neskončno spoštovanje, ki ga skoraj 26 milijonov ljudi v Severni Koreji uporablja, kadar govorijo o velikem ljubljenem vodji tovarišu Kimu Il-sungu, čigar globoka ljubezen in skrb za ljudstvo presega celo ljubezen in skrb lastnih staršev«.26 Nadalje, beseda ‘tovariš’ ( dong-mu 동무) se v Južni Koreji uporablja kot sopomenka besede ‘prijatelj’, torej za osebo, s katero si je govorec od nekdaj blizu. Medtem ko se v Južni Koreji beseda ‘tovariš’ skoraj ne uporablja, je v Severni Koreji še vedno v splošni rabi, pri čemer je njen glavni pomen ‘prijatelj’, z dodatnim odtenkom ‘osebe, ki ima enako politično oz. ideološko prepričanje’. Uporablja pa se na splošno kot neformalni izraz za oslavljanje drugih oseb (glej 26 “A word denoting endless respect and used by forty million Korean people to refer to the beloved Great Leader Comrade Kim Il-sung, whose deep love and thoughtfulness for the people surpasses even that of one’s own parents.” Lee (2018: 123) Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 70 20. 11. 2023 11:17:40 Poglavje IV Jezik in jezikovna politika v Severni Koreji 71 Lee 2018: 89). Beseda so-haeng 소행 (dejanje), ki pomeni ‘že opravljeno delo’ ( i-mi han il 이미 한 일), ima v Južni Koreji samo negativno konotacijo, v Severni Koreji pa ima pozitiven pomen. Beseda cheol-geo 철거 (odstraniti, podreti) se v Južni Koreji uporablja samo v zvezi s stavbami ali objekti, medtem ko se v Severni Koreji lahko nanaša tudi na ljudi. Beseda dam-bo 담보 v Severni Koreji pomeni ‘garancija’, v Južni Koreji pa se njen pomen zoži na ‘zavarovanje’ ali ‘zastavek’ in se večinoma uporablja v zvezi z denarnimi posli. (iii) Besede so sestavljene iz istih morfemov, vendar v drugačnem vrstnem redu – pri čemer je pomen je isti. Še posebej v primeru sino-korejskih besed je zaporedje morfemov v obeh korejščinah pogosto drugačno. Beseda 'življenjske potrebščine’ je v Južni Koreji črkovana kot ui-sig-ju 의식주, V Severni Koreji je ista beseda črkovana kot sig-ui-ju 식의주. Beseda za ‘rast’ je v Južni Koreji seong-jang 성장, medtem ko je v Severni Koreji jang-seong 장성. Sino-korejska beseda za ‘vzajemno’, ‘drug drugemu’, ki je v izvorni korejščini seo-lo 서로, je v Južni Koreji sang-ho 상호, v Severni pa ho-sang 호상. Še nekaj zgledov. (2)a Hitrost rasti je visoka. (JK) 성장 속도가 빠르다. Seong-jang sog-do-ga ppa-reu-da. (SK) 장성 속도가 빠르다. Jang-seong sog-do-ga ppa-reu-da. b Spoštujemo drug drugega. (JK) 우리는 상호 존중한다. U-li-neun sang-ho jon-jung-han-da. (SK) 우리는 호상 존중한다. U-li-neun ho-sang jon-jung-han-da. Ne samo v primeru sino-korejskih besed, ampak tudi med izvornimi korejskimi besedami so primeri, kjer je zaporedje morfemov drugačno. (3) med naključnimi srečanji (JK) 오다가다 만난 사이 o-da-ga-da man-nan sa-i (SK) 가다오다 만난 사이 ga-da-o-da man-nan sa-i Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 71 20. 11. 2023 11:17:40 72 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (iv) Jezik v Severni Koreji uporablja besede, ki jih Južni Korejci težko razumejo. Skratka, to so besede, ki so v rabi samo v Severni Koreji. Južni Korejci sledečih besed ne morejo razumeti brez dodatnih razlag. Spodnji primeri so napisani v sledečem zaporedju: severnokorejska beseda, tej sledi južnokorejska beseda in na koncu slovenski pomen. (4) Severnokorejski Južnokorejski izraz Slovenski pomen izraz a 동약 한약 vzhodna medicina dong-yag han-yag b 바재이다 우물쭈물하다 biti neodločen ba-jae-i-da u-mul-jju-mul-ha-da c 분한있게 알뜰하게 skromno bun-han-iss-ge al-tteul-ha-ge d 생눈길 아무도 지나가지 않은 눈길 cesta, prekrita s sveže saeng-nun-gil a-mu-do ji-na-ga-ji anh-eun nun-gil zapadlim snegom e 일본새 능력 sposobnost il-bon-sae neung-lyeog f 지숙하다 지긋하다 ‘biti v letih’ ji-sug-ha-da ji-geus-ha-da g 직관물 시청각 자료 vizualno in slušno jig-gwan-mul si-cheong-gag ja-lyo gradivo Zgoraj omenjene besede Južni Korejci težko takoj razumejo, ampak po razlagi lahko predvidevajo etimologijo besede. (v) Vključitev narečnih izrazov iz različnih pokrajin v kultivirani jezik. V severno korejskem kultiviranem jeziku najdemo mnogo primerov narečnih besed. Tudi v južnokorejskem standardnem jeziku se najdejo takšni primeri, ampak so precej manj pogosti kot v Severni Koreji. Sledi nekaj zgledov narečnih besed, ki so postale del kultiviranega jezika Severne Koreje. Prva beseda je zopet severnokorejska prevzeta narečna beseda, sledi ji južnokorejska standardna beseda in nato slovenski prevod. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 72 20. 11. 2023 11:17:40 Poglavje IV Jezik in jezikovna politika v Severni Koreji 73 (5) Severnokorejski izraz Južnokorejski izraz Slovenski prevod a 가찹다 가깝다 blizu ga-chab-da ga-kkab-da (narečna beseda, ki je v rabi v večini regij z izjemo narečja v Gyeonggidoju) b 남새 채소 zelenjava nam-sae chae-so (severozahodno narečje) c 마사지다 부서지다 polomiti ma-sa-ji-da bu-seo-ji-da (narečna beseda iz Yanggangdoja, Jagangdoja) d 에미나이 계집아이 dekle (slabšalno) e-mi-na-i gye-jib-a-i (severozahodno narečje) (vi) Sino-korejske besede se nadomeščajo z izvornimi korejskimi besedami. Kot smo omenili zgoraj, si severnokorejska jezikovna politika prizadeva, da bi čim več sino-korejskih besed zamenjala z izvornimi besedami. V Južni Koreji v teh primerih ohranjajo sino-korejske besede. V naslednjih zgledih je podana najprej izvorna beseda, ki je v rabi v Severni Koreji, nato ji sledi sino-korejska beseda, ki je v rabi v Južni Koreji in na koncu slovenski prevod. (6) Severnokorejski izraz Južnokorejski izraz Slovenski prevod a 껴울림 공명 resonanca kkyeo-ul-lim gong-myeong b 물결막이뚝 방파제 valobran mul-gyeol-mag-i-ttuk bang-pa-je c 바깥힘 외력 zunanja sila ba-kkat-him oe-lyeog d 벌치기 양봉 čebelarstvo beol-chi-gi yang-bong e 안바다 내해 notranje morje an-ba-da nae-hae Glede na to, da gornji severnokorejski izrazi temeljijo na izvorni leksiki, Juž- nokorejci, navkljub temu, da morda težko takoj razumejo pomen takih besed, lahko sklepajo, kakšen je njihov pomen. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 73 20. 11. 2023 11:17:41 74 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (vii) Izogibanje rabi izposojenk ali prevzetih tujih besed, namesto njih se uporabljajo izvorno korejske besede. V kultiviranem jeziku Severne Koreje je pravilo, ki navaja, da se namesto izposojenk in tujih besed raje uporabljajo neologizmi, osnovani na izvornem korejskem besedišču. Tudi v zgledu (7) je najprej podan severnokorejski neologizem, nato sledi izposojenka, ki je v rabi v Južni Koreji, in za njo slovenski prevod. (7) Severnokorejski izraz Južnokorejski izraz Slovenski pomen a 구석차기 코너킥 udarec iz kota gu-seog-cha-gi ko-neo-kig (iz ang. corner kick) b 나뉜옷 투피스 kostim, dvodelna na-nwin-os tu-pi-seu obleka (iz ang. two piece suit) c 나들개 피스톤 bat (v motorju) na-deul-gae pi-seu-ton (iz ang. piston) d 목달개 칼라 ovratnik mog-dal-gae kal-la (iz ang. collar) e 문지르기 마사지 masaža mun-ji-leu-gi ma-sa-ji (iz ang. massage) f 몸틀 마네킹 lutka v trgovini z mom-teul ma-ne-king (iz ang. mannequin) oblačili g 얼음보숭이 아이스크림 sladoled eol-eum-bo-sung-i a-i-seu-keu-lim (iz ang. ice cream) h 여닫개 스위치 stikalo yeo-dad-gae seu-wi-chi (iz ang. switch) Zavračanje tujk se kaže kot varovanje korejskega jezika in kot antipatija/so-vražnost do vpliva Zahoda oz. kapitalizma, ki ga predstavljajo Združene države Amerike. 3 Zaključek Ogledali smo si glavne poteze jezikovne politike v Severni Koreji, značilnosti severnokorejskega kultiviranega jezika ter razlike v besedišču Severne in Južne Koreje. Kot smo omenili zgoraj, je severnokorejska jezikovna politika osnovana na severnokorejski interpretaciji marksistično-leninističnega pogleda na svet in vlogo Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 74 20. 11. 2023 11:17:41 Poglavje IV Jezik in jezikovna politika v Severni Koreji 75 jezika v njem. Lahko bi rekli, da je vzpostavitev jezikovne politike, ki jo nadzo-ruje močna avtoriteta, nekaj negativnega. Ampak z vidika ohranitve izvornega korejskega besedišča ter neločljivosti med jezikom in ljudstvom se dejansko ne razlikuje veliko od jezikovne politike v Južni Koreji. Pomanjkljivost pristopa Severne Koreje je to, da je jezikovna politika vodena centralistično in zato mnenja raznih govorcev jezika in strokovnjakov padejo na gluha ušesa. V Južni Koreji pa nasprotno lahko postaneta problem rahla nepremišljenost in pretiravanje v rabi tujih prevzetih besed ter prenasičenost z neologizmi in vulgarizmi. Kot je že bilo omenjeno, se južnokorejski in severnokorejski jezik trenutno ne razlikujeta veliko. Razlike so večinoma na ravni besedišča, vendar ne predstavljajo velike ovire v komunikaciji. V prihodnje je torej treba sprostiti politične in vojaške napetosti ter istočasno poiskati kulturno in jezikovno enotnost ter medsebojno razumevanje. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 75 20. 11. 2023 11:17:41 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 76 20. 11. 2023 11:17:41 77 Poglavje v Besedišče korejskega jezika 1 Uvod Vse besede nekega jezika tvorijo njegovo besedišče ( eohwi 어휘). Vse besede, ki se v skupnosti govorcev korejskega jezika uporabljajo za potrebe vsakdanjega življenja in za neovirano sporazumevanje, sestavljajo besedišče korejskega jezika. Vsa gesla v slovarju korejskega jezika tvorijo besedišče, posamezna gesla pa so leksemi ( eohwiso 어휘소). Z drugimi besedami, celotno besedišče korejskega jezika sestoji iz leksemov, ki so osnovni gradniki besedišča. Leksemi so lahko udejanjeni kot morfemi, besede in drugi izrazi, ki jih pojmujemo kot enote besedišča. Med lekseme spadajo besede, ki jih lahko razvrstimo v različne besedne vrste, končnice ( eomi 어미), obrazila ( jopsa 접사) ipd. Med lekseme uvrščamo tudi razne (samostalniške) besedne zveze, idiome ( gwanyong pyohyeon 관용 표현), in pre-govore ( sokdam 속담). Če povzamemo, besedišče lahko natančneje opredelimo kot nabor vseh leksemov korejskega jezika. Sledi nekaj zgledov. (1) Samostalniška besedna zveza: a saeng-hwal-ui bal-gyeon 생활의 발견 (odkritje življenja) b sang-dae-seong i-lon 상대성 이론 (teorija relativnosti) (2) Idiomi: a gang geon-neo bul 강 건너 불 (ravnodušno opazovati dogodek) b sam-cheon-po-lo ppa-ji-da 삼천포로 빠지다 (zaiti s poti – db. pasti v Samcheon-po) (3) Pregovori: a ho-lang-i-do je mal-ha-myeon on-da 호랑이도 제 말하면 온다 (mi o volku, volk iz gozda – db. mi o tigru, tiger pride) b sa-chon-i ttang-eul sa-myeon bae-ga a-peu-da 사촌이 땅을 사면 배가 아프다 (biti zelen od zavisti – db. ko bratranec kupi zemljo, me zvija po trebuhu [od zavisti]) Raziskovalci korejskega jezika v raziskavah obravnavajo besedišče kot sistematičen nabor leksemov ali obravnavajo posamezne lekseme kot enostavno nesi-stematično množico. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 77 20. 11. 2023 11:17:41 78 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje V primeru obravnave besedišča kot sistematičnega nabora leksemov je veliko poudarka na povezavi med leksemi. Preko sopomenk, protipomenk itd. se tako lahko sistematično odkrivajo pomenski odnosi med leksemi. Po drugi strani pa se v primeru enostavnih naborov leksemov, ki ali imajo zelo malo medsebojnih povezav ali jih sploh nimajo, taki leksemi obravnavajo kot samostojne oz. medsebojno neodvisne besede. Samostojne oz. neodvisne besede se obravnavajo in raziskujejo, kot da imajo vse besede primerljivo vrednost. Ustrezna leksikološka analiza temelji na natančni opredelitvi pojma ‘leksem’ in vseh drugih pojmov ter pristopov, povezanih z besediščem. V tem poglavju poskušamo uravnoteženo predstaviti oba vidika obravnavanja besedišča – kot sistematični nabor pomensko povezanih leksemov in kot nesiste-matični nabor posameznih besed oz. leksemov. 2 Klasifikacija leksemov korejskega besedišča Besedišče je živo. Nikoli ne miruje, vedno nastaja, se spreminja in izginja, zato se ga dojema kot odprto množico, kjer vsi elementi niso vnaprej definirani. Zlasti zaradi neprestanega nastajanja neologizmov v sodobni družbi je korejsko besedi- šče težko zaobjeti v popolnosti. Vsekakor pa je za ustrezno preučevanje besedišča nujno potrebna njegova sistematična obravnava z različnih zornih kotov. Korejsko besedišče je zelo obsežno, in – kot smo že omenili – je odprta mno- žica, kjer se nenehno pojavljajo novi leksemi in izginjajo stari. Da bi v besedišču lahko našli red, je treba določiti specifična merila. V sledečih razdelkih si bomo podrobneje ogledali klasifikacijo leksemov besedišča z naslednjih zornih kotov: (i) klasifikacija leksemov glede na etimologijo, (ii) klasifikacija leksemov glede na besedne vrste, (iii) klasifikacija leksemov glede na pomen. 2.1 Klasifikacija leksemov glede na etimologijo Lekseme je možno razvrstiti glede na njihov izvor, skratka glede na njihovo etimologijo. Na splošno besedišče vseh jezikov sestoji iz t. i. ‘izvornih domačih’ besed in iz besed, ki so prišle v rabo ali so bile prevzete iz drugih jezikov. V primeru korejščine imamo tako (i) izvorno korejske besede ( goyueo 고유어) ter (ii) izposojenke ( oeraeeo 외래어), ki so prišle večinoma iz angleškega in drugih evropskih Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 78 20. 11. 2023 11:17:41 Poglavje V Besedišče korejskega jezika 79 jezikov, in sino-korejske besede ( hanjaeo 한자어), besede, ki vsebujejo morfeme, prevzete iz kitajskega jezika. Včasih je vtis o izvoru lahko varljiv. (4)a bich 빛(žarek [svetlobe]), eol-gul 얼굴 (obraz), o-da 오다 (priti) b gim-chi 김치 (kimči), dam-bae 담배 (cigareta), goe-lob-da 괴롭다 (boleč, mučen) Videti je, kot da so poleg besed v (4)a tudi besede v (4)b izvorno korejske besede, v resnici pa to ne drži. Medtem ko so besede v (4)a izvorno korejske besede, ki jih Korejci uporabljajo že od nekdaj, besede v (4)b v resnici izvirajo iz drugih jezikov. Vendar so to besede, ki jih Korejci že dolgo uporabljajo in jih celo domači govorci dojemajo kot izvorno korejske besede. Npr. beseda ‘kimchi’ izvira iz sino- -korejske besede chim-che (침채 沈菜), beseda ‘cigareta’ dam-bae (담배) izhaja iz portugalske besede ‘tabaco’, ki se je na Japonskem prelevila v tabako (タバコ), od koder se je potem na korejskem polotoku ustalila kot dambae. Beseda goe-lob-da (괴롭다 trpljenje) je hibridna beseda ( honjongeo 혼종어) go-lob-da (고롭다), ki jo sestavljata sino-korejski morfem go 고 (苦) in izvorno korejska pregibna pripona lob-da (롭다 biti [v stanju, ki ga opisuje predhodni element]). Sino-korejske besede ( hanjaeo 한자어), ki predstavljajo velik del korejskega besedišča, so besede, ki temeljijo v veliki meri na besedišču, prevzetem iz pisne (klasične) kitajščine ( hanmun 한문 漢文). Skozi korejsko zgodovino je pisna (klasična) kitajščina bila dolga stoletja prestižni jezik med izobraženo elito. Posledica tega je, da sodobna korejščina vsebuje veliko besed, prevzetih iz tega sloja kitajščine ali temelječih na njem, in takšnih, ki se lahko zapišejo s kitajskimi pismenkami.27 Sino-korejske besede so v korejščini nadvse pomemben sloj besedišča, vendar je zelo težko natančno določiti njihovo število. Izmed 44.000 gesel v Velikem slovarju standardnega korejskega jezika ( Pyojun gugeo daesajeon 표준국어대사전) sino-korejske besede predstavljajo približno 57 % vseh gesel. Vendar pa obstajajo različne vrste sino-korejskih besed; poleg takšnih, ki izhajajo neposredno iz kitajščine, so tudi takšne, ki izhajajo iz japonščine, besede iz kitajskih prevodov budističnih ali klasičnih indijskih besedil ter v Koreji tvorjene sino-korejske besede.28 27 Sodobna korejščina se v veliki večini zapisuje v hangeulu, vendar je v časopisnih člankih občasna raba kitajskih pismenk še vedno prisotna. 28 Besede, ki izvirajo iz morfemov, prevzetih iz kitajščine, oz. temeljijo na njih, vendar so tvorjene v Koreji in v rabi samo v korejskem jeziku. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 79 20. 11. 2023 11:17:41 80 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (5)a Sino-korejske besede, ki izvirajo iz kitajščine: san 산 (山, gora), u-jeong 우정(友情, prijateljstvo) b Sino-korejske besede, ki izvirajo iz japonščine: ga-gyeog 가격 (價格, cena), bul-gyeong-gi 불경기 (不景氣, recesija/upad) c Sino-korejske besede, ki izvirajo iz budističnih tekstov: dal-ma 달마 (達磨, dharma), bi-gu-ni 비구니 (比丘尼, nuna – prvotno iz jezika pali, bhikkhunī budistična nuna) d Sino-korejske besede, tvorjene iz kitajskih morfemov v Koreji: gag-si 각시 (閣氏, žena – danes arhaizem), dae-jung-gyo-tong 대중교통 (大 衆交通, javni promet, db. promet za ljudske množice) e Sino-korejske besede, ki izvirajo iz mongolščine: dog-lo-hwa 독로화 (禿魯花, talec), song-gol 송골 (松鶻, sokol) f Glasovni zapis s pomočjo kitajskih pismenk: ga-bae 가배 (咖啡, kava), gu-la-pa 구라파 (歐羅巴, Evropa – zastarelo) V (5)a so primeri sino-korejskih besed, ki prihajajo neposredno iz Kitajske, (5)b so primeri besed, ki so prišle iz Japonske v in po moderni dobi ( geundae 근대). V primeru (5)c gre za besedišče, ki je na Korejski polotok prišlo z budizmom. V (5)d so sino-korejske besede, ki so tvorjene na osnovi korejskega jezika in so zato drugačne od sino-korejskih besed drugih jezikov. Npr. v kitajščini in japonščini se namesto dae-jung gyo-tong (대중 교통 javni promet) uporablja beseda gong-gong gyo-tong 공공 교통(公共 交通, javni promet). Primeri v (5)e se danes ne uporabljajo pogosto, vendar so to sino-korejske besede mongolskega izvora, ki so se začele uporabljati v času dinastije Goryeo, ko so Mongoli (dinastija Yuan) vladali na Korejskem polotoku. Poleg tega so v mnogih primerih izposojenke iz zahodnoevropskih jezikov, ki so na Korejski polotok vstopile po moderni dobi, transliterirane s kitajskimi pismenkami. Besede v (5)f so takšen primer. Poleg gornjih zgledov je seveda še veliko število drugih sino-korejskih besed. Termin izposojenke ( oeraeeo 외래어) se nanaša na besede, prevzete iz tujih jezikov, ki se uporabljajo kot del korejskega jezika. Strogo gledano so tudi sino-korejske besede del izposojenk, vendar se običajno izposojenke definirajo kot besede, ki izvirajo iz drugih tujih jezikov. Sino-korejske besede v to kategorijo niso vključene, ker se obravnavajo kot posebna kategorija. Število besed, ki so prišle iz evropskih jezikov, kot so angleščina, italijanščina, latinščina, in so postale del korejskega besedišča, ni majhno. Med njimi je največ izposojenk iz angleščine. Po statističnih podatkih Velikega slovarja korejskega standardnega Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 80 20. 11. 2023 11:17:41 Poglavje V Besedišče korejskega jezika 81 jezika ( Pyojun gugeo daesajeon 표준 국어 대사전) glede na število angleškim iz-posojenkam sledijo nemške, francoske, italijanske, latinske. Tem sledijo izposojenke, ki izhajajo iz ruščine, grščine in japonščine. Obstajajo tudi izposojenke iz jezikov, kot so poljščina, turščina in arabščina, ki so do nedavnega bili Korejcem nekoliko manj poznani jeziki. (6)a Izposojenke iz angleščine: beo-seu 버스 ( bus), en-jin 엔진 ( engine), ju-seu 주스 ( juice), ke-i-beul 케이블 ( cable) b Izposojenke iz nemščine: gib-seu 깁스 ( gips), a-leu-ba-i-teu 아르바이트 ( arbeit), ka-leu-tel 카르텔 ( kartell), hi-seu-te-li 히스테리 ( hysterie) c Izposojenke iz francoščine: nwi-ang-seu 뉘앙스 ( nuance), de-bwi 데뷔 ( début), bal-le 발레 ( ballet), ka-pe 카페 ( café) d Izposojenke iz italijanščine: so-na-ta 소나타 ( sonata), a-ka-pel-la 아카펠라 ( a cappella), ka-ji-no 카지노 ( casino), pi-nal-le 피날레 (finale) e Izposojenke iz latinščine: mi-sa 미사 ( missa), bi-beu-li-o 비브리오 ( vibrio), sa-tan 사탄 ( satan), e-i-em 에이엠 (A. M., ante meridiem) f Izposojenke iz ruščine: bo-deu-ka 보드카 ( водка), a-ji-teu 아지트 ( агитпункт), teu-lo-i-ka 트로이카 ( тройка), peu-lag-chi 프락치 ( фракция) h Izposojenke iz japonščine: ga-la-o-ke 가라오케 (からオケ karaoke), seu-si 스시 (すし suši), mi-sing 미싱 (ミシン, šivalni stroj < ang. [ sewing] machine), ko-seu-peu-le 코스프레 (コスプレ ‘cosplay’) i Drugo: ki-o-seu-keu 키오스크 (kiosk < turško köşk), hi-jab 히잡 hijab (< arab. hijab) Besede, ki sestojijo iz izvornih korejskih morfemov ali besed in sino-korejskih morfemov ali besed, imenujejo hibridne besede ( honjongeo 혼종어). Sestava hibridnih besed je raznolika. Obstajajo štiri glavne oblike. (i) Izvorno korejska beseda + sino-korejska beseda: Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 81 20. 11. 2023 11:17:41 82 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje - nun-do-jang 눈도장 (눈 + 圖章: oko + pečat) pustiti vtis, - don-se-tag 돈세탁 (돈 + 洗濯: denar + pranje) pranje denarja, - yog-sim-kku-leo-gi 욕심꾸러기 (欲心 + 꾸러기: pohlep + pripona za osebo, ki z nečim pretirava) pretiran pohlepnež, - sim-sul-kku-leo-gi 심술꾸러기 (心術 + 꾸러기: čemernost + pripona za osebo, ki z nečim pretirava) pretirano čemerna oseba. (ii) Izvorno korejska beseda + izposojenka: - mol-lae-ka-me-la 몰래카메라 (몰래 + camera: skrit + ang. camera ‘kamera’) skrita kamera, - soe-pa-i-peu 쇠파이프 (쇠 + pipe: železo + ang. pipe ‘cev’) železna cev, - ming-keu-go-lae 밍크고래 ( minke + 고래: ang. minke + kit) ščukasti kit. (iii) Sino-korejska beseda + izposojenka: a) sino-korejska beseda + izposojenka: - gan-pan-seu-ta 간판스타 (看板 + star: izvesek prodajalne + ang. star ‘zvezda’) glavna zvezda neke stroke), - gae-in-taeg-si 개인택시 (個人 + taxi: posameznik + ang. taxi taksi) osebni taksi; b) izposojenka + sino-korejska beseda: - sya-wo-sil 샤워실 (샤워 + 室: ang. shower ‘tuš’ + soba) kabina za tuširanje, - o-peun-hyeong 오픈형 (open + 型: odprt + vrsta) odprta vrsta, oblika [sta-novanja ali prostora]. (iv) Izvorno korejska beseda + sino-korejska beseda + izposojenka: a) izposojenka + sino-korejska beseda + izvorno korejska beseda: - geul-lo-beol-hwa-ha-da 글로벌화하다 ( global + 化 + 하다: globalen + postati + delati) globalizacija, - no-bel-sang-gam 노벨상감 (Nobel + 賞 + 감: Nobel + nagrada + biti vreden) oseba, vredna Nobelove nagrade; b) sino-korejska beseda + izposojenka + izvorno korejska beseda: - hyu-dae-pon-ga-ge 휴대폰가게 (携帶 + phone + 가게, prenosni + telefon + trgovina) trgovina s prenosnimi telefoni ipd. Vidimo torej, da v korejščini obstajajo različne vrste hibridnih besed. Hibridne besede se lahko tvorijo z izpeljavo ( pasaengbeop 파생법) in s sestavljanjem ( hapseongbeop 합성법). (Več o besedotvorju v poglavju VIII Morfologija, razdelek 3 Besedotvorje.) Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 82 20. 11. 2023 11:17:41 Poglavje V Besedišče korejskega jezika 83 Poleg tega nenehno nastajajo nove hibridne besede, ki opisujejo različne pojave, situacije, izume, odkritja itd. v sodobni družbi. Zato se hibridne besede obravnava kot neologizme. Kot že rečeno, v Velikem slovarju korejskega standardnega jezika ( Pyojun gugeo daesajeon 표준국어대사전) sino-korejske besede s 53,02 % zavzemajo največji delež besedišča. Sledijo izvorno korejske besede z 20,89 %, hibridne besede z 20,47 % in izposojenke s 5,60 %.29 Glede na Raziskavo pogostosti uporabe [posameznih besed] sodobnega korejskega jezika ( Hyeondae gugeo sayong bindo josa 현 대 국어 사용 빈도 조사), ki jo je l. 2002 objavil Državni inštitut za korejski jezik ( Gungnip gugeowon 국립국어원), je pogostost rabe izvornih korejskih besed 54-% in sino-korejskih besed 35-%. Odstotek rabe tujk je 2 %. Nasprotno pa je raziskava Heo (2010: 238) pokazala dosti višji delež rabe sino-korejskih besed, in sicer 66,32 %, medtem ko je delež izvornih korejskih besed 26,12 %, delež tujk pa 4,02 %.30 Rezultati se od raziskave do raziskave razlikujejo, lahko tudi zaradi različnih pristopov k vzorčenju gradiva. Razlike v deležih različnih žanrov v analiziranem gradivu lahko drastično spremenijo končni rezultat. Vseeno pa je, kot kažeta tudi gornji raziskavi, delež sino-korejskega besedišča v dejanski rabi še vedno sorazmerno zelo visok. 2.2 Klasifikacija leksemov glede na besedne vrste Lekseme lahko razdelimo glede na besedne vrste, ki jim pripadajo. Čeprav se na splošno besedne vrste lahko delijo glede na obliko, funkcijo in pomen besede, celotnega korejskega besedišča ni mogoče razdeliti na devet besednih vrst, kot jih razume korejska šolska slovnica ( hakgyo munbeop 학교 문법), kajti obstajajo tudi leksemi, ki ne pripadajo nobeni od teh devetih besednih vrst. Po drugi strani pa klasifikacija besednih vrst v korejski šolski slovnici nudi do sedaj najbolj oprijemljiv način sistematizacije korejskega besedišča. Standardna slovnica (šolska slovnica), ki se trenutno poučuje v šolah, razvršča besedne vrste tako, kot je prikazano v spodnji tabeli: 29 https://stdict.korean.go.kr/statistic/dicStat.do (dostop 25. 1. 2023). 30 https://kiss.kstudy.com/thesis/thesis-view.asp?key=2855296. (dostop 25. 1. 2023) Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 83 20. 11. 2023 11:17:41 84 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Tabela 1: Delitev besednih vrst po ‘šolski slovnici’ Besedne vrste Zgledi geod-da 걷다 hoditi, Glagol dal-li-da 달리다 teči, ( dongsa 동사) meog-da 먹다 jesti, Pregibnica Povedna ib-da 입다 obleči ( gabyeoneo beseda 가변어) ( yongeon 용언) Pridevnik a-leum-dab-da 아름답다 ( hyeongyongsa lepo, meos-iss-da 멋있다 형용사) moderen, gwi-yeob-da 귀엽다 ljubek Samostalnik sa-gwa 사과 jabolko, kkoch ( myeongsa 꽃 roža, na-mu 나무 drevo, 명사) sa-lang 사랑 ljubezen Samostalniška beseda Zaimek na 나 jaz, neo 너 ti, ( cheeon 체언) ( daemyeongsa 대명사) geu 그 on Beseda Števnik ha-na 하나 ena, dul 둘 ( susa 수사) dva, ses 셋 tri Adnominal sae 새 nov, heon 헌 star, Nepregibnica Modifikacijska ( gwanhyeongsa yes 옛 star ( bulbyeoneo beseda 관형사) 불변어) ( susigeon gat-i 같이 skupaj, kku-jun- 수식언) Prislov ( busa 부사) hi 꾸준히 neprenehoma, do-jeo-hi 도저히 možno Odnosna beseda Členek eun/neun 은/는, eul/leul ( gwanggyeeon ( josa 조사) 을/를, e-ge 에게 관계언) Neodvisna beseda Medmet ya 야 hej, eo-i 어이 ej, ( dongnibeon ( gamtansa 감탄사 i-bwa 이봐 poglej sem 독립언) ) Kot je razvidno iz gornje tabele, šolska slovnica korejskega jezika loči devet besednih vrst: glagol, pridevnik, samostalnik, zaimek, števnik, adnominal, prislov, členek in medmet. Podrobna obravnava besednih vrst sledi v poglavju VIII Morfologija. Tod se omejimo samo na najbolj bistvene posebnosti. Večino leksemov v korejščini je možno uvrstiti v eno izmed besednih vrst v tabeli 1. Vendar poleg leksemov, ki jih je mogoče razvrstiti v teh devet besednih Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 84 20. 11. 2023 11:17:41 Poglavje V Besedišče korejskega jezika 85 vrst, obstajajo tudi morfemi, ki so manjši od besed oz. leksemov in zato ne spadajo v nobeno besedno vrsto. To so obrazila ( jeopsa 접사) in pregibalne končnice ( eomi 어미). Obrazila se vežejo na koren ( eogeun 어근) besede in skupaj ustvarijo novo besedo. Obrazila se delijo na predpone ( jeopdusa 접두사), ki stojijo pred osnovo, in pripone ( jeopmisa 접미사), ki stojijo za osnovo. Npr. v besedi nal-go-gi 날고기 (surovo meso) je nal 날- predpona in go-gi 고기 koren. Predpona nal- 날- v besedi nal-go-gi 날고기 pomeni ‘nekuhano’, ‘neobdelano’ – z vezanjem na koren go-gi 고기 nastane nova beseda. Končnice ( eomi 어미) so morfemi, ki se vežejo na koren pregibnic in izražajo razne vidike pregibanja. Podrobneje govori o tem poglavje VIII Morfologija v razdelkih 2.3 Pregibalne končnice in 3 Besedotvorje. Poleg tega obstajajo tudi drugi leksemi, ki jih ni mogoče uvrstiti v nobeno besedno vrsto. Npr. beseda gyae 걔, ki je skrajšana oblika samostalniške zveze geu a-i 그 아이 ali - dae-yo -대요, ki je skrajšana oblika besedne zveze da-go hae-yo -다고 해요. Takšne besede se imenujejo ‘neuvrstljive’ ali ‘nerazvrščene besede’ ( mupumsaeo 무품사어). Za pravilno razumevanje odnosov med besednimi vrstami v korejščini si velja zapomniti sledeče štiri značilnosti: (i) Z morfološkega ali skladenjskega vidika se samostalniki, zaimki in števniki obnašajo zelo podobno, zato so v gornji tabeli 1 razvrščeni v kategorijo samostalniška beseda. (ii) Z vidika morfoloških in skladenjskih značilnosti se glagoli in pridevniki ne razlikujejo, zato so v tabeli 1 razvrščeni v kategorijo povedna beseda. (iii) Adnominali, katerih funkcija je prav tako modificiranje samostalniških besed, so nepregibni in se razlikujejo od pridevnikov, ki spadajo med pregibnice. (iv) Členki so po svoji funkciji zelo heterogena druščina, signalizirajo sklonske odnose, citiranje/navajanje, temo oz. kontrast, odnose med entitetami, na katere se nanašajo stavčni elementi, in entitetami v sobesedilu, spoštljivost ipd. 2.3 Klasifikacija leksemov po pomenu Besedišče se lahko analizira oz. razvršča tudi na osnovi pomena leksemov. Sistematično razvrščanje leksemov na osnovi njihovega pomena je lahko zelo pomembno za raziskave besedišča, kot tudi za učenje jezika. Da bi taka analiza res dala smiselne rezultate, pa je treba kriterije za klasifikacijo izbrati kar se da smotrno. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 85 20. 11. 2023 11:17:41 86 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Tukaj si bomo ogledali klasifikacijo, ki je uporabljena v Pomensko razvrščevalnem didaktičnem slovarju korejščine ( Uimiro bullyuhan hyeondae hangugeo hakseup sajeon 의미로 분류한 현대 한국어 학습 사전). Slovar lekseme razvršča na naslednjih 43 pomenskih področij: 1. Ljudje in odnosi med njimi 17 Znanost 31 Industrija 2. Družina in sorodniki 18 Religija in vera 32 Gorivo in energija 3 Spol in poroka 19 Civilizacija in kultura 33 Ceste in transport 4 Telo in fiziološke funkcije 20 Umetnost 34 Naravni pojavi 5 Bolezni in zdravljenje 21 Hobiji 35 Živali 6 Življenje in smrt 22 Igra (igranje) in zabava 36 Rastline 7 Čuti in čutila 23 Aktivnosti 37 Oblike 8 Razum in čustva 24 Imena držav 38 Svetloba in barve 9 Značaj in drža 25 Država in politika 39 Število in količina 10 Oblačila in oblačenje 26 Zakon in javni red 40 Čas 11 Prehranjevalne navade 27 Obramba države 41 Prostor in vesolje 12 Življenjske navade 28 Družba in družbene 42 Stanja in njihova 13 Jezik in pisava dejavnosti intenzivnost/stopnja 14 Mediji in tisk 29 Gospodarstvo in 43 Gibanje 15 Informacija in komunikacija gospodarske dejavnosti 16 Izobraževanje/šolstvo 30 Poklic in delo Zgoraj predstavljena pomenska področja morda niso popolna, so pa vsekakor uporaben okvir za klasifikacijo leksemov. Na osnovi zgornjih nadkategorij je mo- žna delitev na pomensko natančneje opredeljene podkategorije, kot tudi pomensko širše zajemajoče nadkategorije. Za bolj poglobljeno razumevanje besedišča je treba preučiti razmerja med leksemi, z vidika njihove pripadnost pomenskim nadkategorijam in podkategorijam. Lekseme, ki spadajo v isto pomensko kategorijo, pa je treba obravnavati z vidika njihove pomenske podobnosti, kot tudi z vidika kontrastivnih in protivnih odnosov med njimi. 3 Spreminjanje in raznolikost besedišča Besedišče se stalno spreminja. Vzrok sprememb so govorci jezika, torej jezikovna skupnost ( eonjung 언중), ki jezik uporablja. Besedišče se spreminja glede na družbene razmere, ki vplivajo na govorce jezika. Družbene razmere kot širši okvir vključujejo družbeno ureditev, kot neposredni kontekst sporazumevanja pa mesto sogovorcev v družbeni strukturi, tj. njihov dejanski in percipirani status, odnos med sogovorcema, kraj sporazumevanja, okoliščine sporazumevanja (javno ali zasebno), čas (v smislu časovnega obdobja) ipd. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 86 20. 11. 2023 11:17:41 Poglavje V Besedišče korejskega jezika 87 V nadaljevanju si bomo ogledali, kako so nekateri od teh vidikov družbenih pogojev povezani s spreminjanjem besedišča. 3.1 Arhaizmi in neologizmi Arhaizmi ( goeo 고어) in neologizmi ( sineo 신어) so besede, ki prihajajo v rabo ali izginjajo iz nje s tokom časa. Arhaizmi so stare in zastarele besede, neologizmi pa so novonastale besede. Vendar za razlago te dihotomije samo pogled z vidika besedišča ni dovolj. (7) ga-beu-yab-da 가브얍다 (zast.) lahko (teža), meu-ji-ge 므지게 (zast.) mavrica, jeu-meun 즈믄 (zast.) tisoč Besede, predstavljene v (7), se v sodobnem jeziku ne uporabljajo več. To so besede, ki so se uporabljale v preteklosti, ampak sedaj so postale arhaizmi, na katere lahko naletimo v literaturi iz 20. stoletja. (8) gug-min-hag-gyo 국민학교 osnovna šola, hyeong-mu-so 형무소 zapor Besede v (8) je včasih mogoče slišati v sodobni družbi, vendar so izginile iz redne rabe, ko se je spremenila družbena ureditev. Besedo gug-min-hag-gyo (국민 학교 ljudska šola), ki je prišla v rabo v času japonske okupacije, je pozneje nadomestila cho-deung-hag-gyo (초등학교 osnovna šola) in besedo, prav tako iz časa japonske okupacije, hyeong-muso (형무소 zapor) je po vojni nadomestila beseda gyo-do-so (교도소 zapor). Tudi te besede lahko označimo kot arhaizme, ki so iz-ginili iz rabe zaradi razlogov, kot so spremembe zgodovinskih okoliščin in interpretacij zgodovine, ter razvoja institucij. Ob takšnih spremembah dotedanji izrazi postanejo neustrezni in izginejo iz redne rabe. V zgledu (8) so besede, ki so izginile iz rabe zaradi sprememb v družbi, medtem ko so besede v zgledu (9) novonastale besede, neologizmi. (9) gyo-tong-ka-deu 교통카드 (kartica javnega prevoza), ki-nop-i-gu-du 키높이구두 (čevlji z vgrajeno skrito peto), han-lyu 한류 (korejski val [K-pop itd.]) Naslednje besede so nastale skupaj z novimi institucijami, novimi pojavi in novimi predmeti. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 87 20. 11. 2023 11:17:41 88 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (10) meog-bang 먹방 (db.) oddaja o kulinariki, sim-kung 심쿵 (pogovorno) infarkt, us-peu-da 웃프다 tragikomičen In nazadnje, tudi besede v (10) so novonastale besede. Lahko jih dojemamo kot neologizme ali modne besede ( yuhaengeo 유행어). To so besede, ki so prišle v rabo, ker so jih ljudje v kratkem času pogosto uporabljali. Večinoma so to besede, ki kritično gledajo na družbene pojave ali pa vsebujejo humor in satiro. Besede kot te v (10) so lahko v rabi samo kratek čas, preden izginejo iz nje, lahko pa imajo tudi dolgo t. i. življenjsko dobo in postanejo del besedišča. Četudi se te besede lahko kmalu izgubijo, jih je vredno posneti in preučiti kot elemente, ki odražajo družbeno podobo neke dobe. 3.2 Zemljepisna narečja Prostor vpliva na spreminjanje besedišča prav toliko kot čas. Navkljub temu, da obstaja skupni jezik, ki ga skupnost govorcev jezika v državi najpogosteje uporablja, znotraj tega vedno obstajajo zvrsti jezika, ki se uporabljajo le v določenih regijah. Te imenujemo narečja. Med njimi so zemljepisna narečja ( jiyeok bangeon 지역 방언), proučevanje njihove leksike je zelo zanimiv del leksikoloških raziskav. Čeprav se mnenja glede števila zemljepisnih narečij delno razhajajo, je po navedbah Društva za raziskovanje narečij ( Bangeon yeonguhoe 방언연구회) Korejski polotok možno razdeliti na šest narečij, in sicer: Severozahodno narečje ( seobuk bangeon 서북 방언). Po današnji administrativni razdelitvi to narečje govorijo v Pjongjangu in provincah Pyeongannam, Pye-onganbuk, Jagang. V Severni Koreji je uradni jezik ‘kultivirani jezik’ munhwaeo 문화어, osnovan na jeziku Pjongjanga. Severovzhodno narečje ( dongbuk bangeon 동북 방언). Po današnji administrativni razdelitvi to narečje govorijo v provincah Hamgyeongnam-do, Hamg-yeongbuk-do, Ryanggang-do v Severni Koreji. Osrednje narečje ( jungbu bangeon 중부 방언). Narečje, ki ga govorijo v Seulu, Incheonu, Daejeonu, Sejongu in v provincah Hwanghae-do, Gyeonggi-do, Gangwon-do, Chungcheong-do. Jezik Seula je osnova za standardni jezik Republike Koreje. Poleg tega se narečje osrednje regije nadalje deli na narečje Gangwona, Gyeonggija in Chungcheona. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 88 20. 11. 2023 11:17:41 Poglavje V Besedišče korejskega jezika 89 Jugozahodno narečje ( seonam bangeon 서남 방언). To je narečje današnjih provinc severne in južne Jeolla-do in mesta Gwangju. Jugovzhodno narečje ( dongnam bangeon 동남 방언). To je narečje province Gyeongsang-do ter Busana, Daeguja in Ulsana. Včasih se je to narečje imenovalo narečje province Gyeongsang ali narečje Yeongnam. Narečje otoka Jeju ( Jeju bangeon 제주 방언). Društvo za raziskovanje narečij s tem terminom istočasno označuje tudi narečje celotne avtonomne province Jeju. Termin je dvoumen, če že ne zavajajoč, saj je kot že rečeno čedžujšči-na ( jejueo 제주어) mednarodno priznan jezik, in sicer kot eden od jezikov na Unescovem seznamu močno ogroženih jezikov. Sam termin se verjetno nanaša na korejske govore otoka Jeju, zaznamovane z močnim substratom čedžujščine. Severozahodno in severovzhodno narečje v Severni Koreji se razlikujeta od drugih narečij ne samo zaradi regionalnih razlik, ampak tudi zaradi različne jezikovne politike Severne Koreje, o čemer je tekla beseda v poglavju IV Jezik in jezikovna politika v Severni Koreji. 3.3 Pisni jezik in govorjeni jezik Večina besedišča se v podobni meri uporablja v govoru in pisnih besedilih, vendar se v govorjenem jeziku ( gueo 구어) in pisnem jeziku ( muneo 문어) pogosto uporabljajo tudi besede, specifične za eno ali drugo zvrst jezika. Običajno se v pisnem jeziku pogosteje uporabljajo sino-korejske besede in raba tona sporočanja je bolj premišljena. Po drugi strani pa se v govorjenem jeziku pogosto pojavljajo opustitve, okrajšave itd. Sledi nekaj zgledov besed, značilnih za pisno – zgled (11)a in govorjeno – zgled (11)b izražanje. (11)a ga-la-sa-dae 가라사대 (po besedah ~), je-gun 제군 (vi), chun-chu춘추 (leta in mesec), go-lo 고로 (starešina), - neun-ba -는바 (vezna končnica, ki ozna- čuje stavek, ki deluje kot ozadje ali razlog) b go-geo 고거 (tistole), mwon 뭔 (nekaj), naeb-du-da 냅두다 (pustiti), eo-jjeo-go-jeo-jjeo-go 어쩌고저쩌고 (bla bla bla), i-ttan 이딴 (tako/to – negativna konotacija), - dam -담 (zgodba [pripona]) Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 89 20. 11. 2023 11:17:41 90 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Ker je pisni jezik bolj konservativen, se pogosto uporablja v zgodovinskih na-nizankah ( sageuk 사극). Poleg tega na splošno daje bolj uraden, formalen vtis. Po drugi strani pa besede, ki se tipično uporabljajo v pogovornih situacijah, skupaj z bolj neformalnim tonom dajejo pogovoru bolj sproščen prizvok. 3.4 Spoštljivi govor Raba besedišča korejskih govorcev se spreminja glede na sogovorca. V govornem sporazumevanju je pomemben odnos med govorcem in sogovorcem, v pisnem sporazumevanju pa je pomemben odnos med piscem in bralcem. Spoštljivi govor ( nopimbeop 높임법) se uporablja za povzdigovanje sogovorca ali tretje osebe, na katero se navezuje vsebina pogovora ali besedila. Ponižni govor ( nat-chummal 낮춤말) pa se uporablja za izražanje govorčeve podrejenosti v zvezi s sogovorcem ali predmetom pogovora. Po navadi se način izražanja in raba besedišča v spoštljivem govoru razlikujeta glede na osebek spoštljivosti, predmet spoštljivosti, glede na sogovorca. Poleg tega na izbiro besedišča za izražanje spo- štljivosti vplivajo tudi starost, generacija, status ipd. udeležencev. Podrobneje to področje obravnava poglavje VI Izražanje spoštljivosti, predvsem razdelek 3, Tri vrste spoštljivega govora. 3.5 Družbena narečja Kot smo že omenili, varianta jezika, ki se običajno uporablja samo v določeni regiji, predstavlja zemljepisno narečje. Po drugi strani pa se družbeno narečje ali sociolekt ( sahoe bangeon 사회 방언) uporablja le znotraj določenega sloja ljudi. Ljudi v neki družbi lahko delimo na več načinov – npr. glede na njihov status, družbeni razred ali spol. Izrazi, ki jih tipično uporabljajo moški, so pogosto drugačni od izrazov, ki jih večinoma uporabljajo ženske. Raba besedišča se razlikuje tudi glede na starost in poklic. Npr. besedišče, ki ga uporabljajo malčki, otroci, mladostniki, mladi, starejši, starostniki, se razlikuje glede na starost in generacijo. Nekatere družbene skupine uporabljajo ‘umetno’ spremenjene besede za tajno komunikacijo. Takšna govorica se imenuje argo ( euneo 은어). (12)a mam-ma 맘마 (njam njam), ttwi-ttwi-ppang-ppang 뛰뛰빵빵 (brum brum), chi-ka-chi-ka 치카치카 (ščetkanje zob – [onomatopejsko]) b eo-meo-na 어머나 (moj bog!, ojoj!), ho-ho 호호 (ho ho) Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 90 20. 11. 2023 11:17:41 Poglavje V Besedišče korejskega jezika 91 c kkal-kkal-i 깔깔이 (debel jopič), jung-go-cham 중고참 (oseba, ki je dolgo ostala v vojski ali v službi) V (12)a so besede, ki jih uporabljajo otroci, ali izrazi, ki se tipično uporabljajo za komunikacijo z njimi. V pogovoru z majhnimi otroki se uporabljajo besede, ki so po pričakovanju odraslih govorcev za malčke lažje izgovorljive: namesto besede bab 밥 (hrana) se npr. uporablja mam-ma 맘마 (njam njam), namesto ja-dong-cha 자동차 (avtomobil) se uporablja ttwi-ttwi-ppang-ppang 뛰뛰빵빵 (brum brum), namesto yang-chi 양치 (ščetkanje zob) pa onomatopejski izraz chi-ka-chi-ka 치카 치카. Kot je razvidno iz zgledov, je za besede otroškega govora značilno ponavlja-nje zlogov in muzikalnost. Besede v (12)b so besede, ki jih po večini uporabljajo ženske. V sodobni druž- bi je delitev jezika glede na spol manj jasna, vendar je še vedno bolj običajno, da se ženske smejijo ho-ho 호호 (ho ho) in izrazijo presenečenje z medmetom eo-meo-na 어머나 (moj bog!, ojoj!). V zgledu (12)c so izrazi, ki jih uporabljajo vojaki, tj. pripadniki posebne skupine – vojske. To je vrsta govora, ki se v vsakdanjem življenju ne uporablja pogosto, saj je povezan s služenjem v vojski, vendar je zaradi splošne vojaške obveze razumljiv tudi širše. Beseda kkal-kkal-i 깔깔이 se nanaša na debel jopič, ki se nosi v vojski. Beseda jung-go-cham 중고참 se nanaša na osebo, ki je dolgo ostala v vojski ali v službi. To so zgledi izrazov v nekaterih družbenih narečjih, za katere je značilno, da so – tako kot hierarhični jezik in argo – rabljeni samo znotraj določene družbene skupine. 3.6 Sleng, evfemizmi, stalne besedne zveze – idiomi Govorec lahko za bolj krepko izražanje lastnih namer uporabi sleng ali kletvice. V primerih, ko je vsebino težko izraziti neposredno, je izražena z uporabo alterna-tivnih besed. In idiomi lahko nastanejo, ko se dlje časa dve ali več besed uporablja v kombinaciji. Namen jezikovnih zvrsti, kot so sleng, evfemizmi in stalne besedne zveze, je ta, da omogočajo učinkovito izražanje. Sledi nekaj zgledov za vsako od njih: (13)a Sleng ( bisogeo 비속어): gan-ttaeng-i 간땡이 jetra, gu-la 구라 laž, beo-leu-jang-meo-li 버르장머리 navada Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 91 20. 11. 2023 11:17:41 92 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje b Evfemizmi ( wangogeo 완곡어): sae-a-gi 새아기 snaha, ga-si-bat-gil 가시밭길 (db.) trnova pot, bol-il 볼일 (velika/mala) potreba c Stalne besedne zveze – idiomi ( gwanyong pyohyeon 관용 표현): nag-dong-gang o-li-al 낙동강 오리알 izobčenec, ba-ga-ji-leul geulg-da 바가지를 긁다 okarati (nekoga), jam-su-leul ta-da 잠수를 타다 izginiti brez sledu Besede v (13)a so t. i. vulgarne besede oz. vulgarizmi za jetra gan-ttaeng-i 간땡이, laž gu-la 구라, navado beo-leu-jang-meo-li 버르장머리. Te besede niso priporočljive za vsakdanjo rabo, vendar jih je mogoče uporabiti v bolj ostri komunikaciji. Načeloma se ti izrazi ne smejo uporabljati v pogovoru s starejšo osebo. V (13)b sae-a-gi 새아기 ne pomeni ‘novorojeni otrok’, ampak se nanaša na snaho. Uporablja se, ko govorec (tašča ali tast) pokliče sogovorko (snaho) s prija-znim tonom. Nadalje, ga-si-bat-gil 가시밭길 je dobesedni izraz, ki se uporablja kot metafora, ki izraža ‘težko delo’. Prvotni pomen izraza bol-il 볼일 pa je ‘delo, ki ga je treba opraviti’, vendar je to izraz, ki se uporablja za ‘iti na stranišče’, in je evfemizem, ki je obziren do poslušalca. Nadalje so v (13)c primeri, kjer se pomen besede spremeni glede na to, ali se besede uporabljajo samostojno ali v paru z drugo besedo. Izraz nag-dong-gang o-li-al 낙동강 오리알 označuje osebo, ki je bila izključena iz skupine. Vendar tudi ko sta uporabljena posamično, tako nag-dong-gang 낙동강 kot tudi o-li-al 오리알 nista daleč od tega pomena. Izraz ba-ga-ji-leul geulg-da 바가지를 긁다 je sopomenka za ‘okaranje’, vendar niti ba-ga-ji 바가지 niti geulg-da 긁다 nimata neposredne povezave z ‘okaranjem (nekoga)’. Ko pa sta obe besedi uporabljeni skupaj, se ustvari nov pomen. Npr. jam-su-leul ta-da 잠수를 타다 pomeni ‘izginiti brez sledu’. Zanimivo je, da v standardnem jeziku glagol, ki se uporablja z jam-su 잠수, ni ta-da 타다 (goreti), ampak ha-da 하다 (delati, storiti), medtem ko se v idiomatski rabi uporablja ta-da 타다 (goreti). 3.7 Žargon Žargon ( jeonmuneo 전문어), tako kot argo, uporabljajo določene skupine, npr. ljudje, ki delujejo na nekem ožjem področju, opravljajo isti poklic ipd., vendar za razliko od argoja vsebina govora pri žargonu ni namerno zakrita. Z drugimi besedami, žargon se uporablja za strokovno udobje, in nič več. Torej, v primeru žargona Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 92 20. 11. 2023 11:17:41 Poglavje V Besedišče korejskega jezika 93 je nabor besed dostopen in dosegljiv ne samo članom stroke, ampak tudi tistim, ki vstopajo na področje, in širši javnosti. Besedišče žargona so večinoma sino-korejske besede in izposojenke. Zlasti v primerih, ko je besedo težko prevesti v korejščino, se velikokrat zgodi, da se beseda uporablja neprevedena, kot npr. v zgledu (14): (14)a gib-seu-be-deu 깁스베드 (< nem. gipsbett): medicinski izraz, prevzet iz nemščine. Posebno izdelana postelja iz mavca za spondilopatijske bolnike. b loen-teu-gen-mi-teo 뢴트겐미터 (< nem. röntgenmeter): elektrotehnič- ni termin, prevzet iz nemščine. Ime priprave, ki meri rentgenske in gama žarke. c a-po-keu-lo-ma-teu 아포크로마트 (< nem. apochromat): termin, ki se uporablja v optiki, prevzet iz nemškega jezika, . Na poseben način izdelana leča za korekcijo razlik v lomu svetlobe različnih valovnih dolžin, t. im. sferične in kromatične aberacije. Besede v zgledih (14)a, b, c so tudi v standardnem korejskem slovarju. 3.8 Nestandardni jezik Termin ‘nestandardni jezik’ ( bipyojuneo 비표준어) pokriva izraze, ki ne sledijo normam standardnega jezika. Torej so z vidika standardnega jezika ‘nepravilni’. Razlog za obstoj standardnega jezika je v tem, da je smiselno ustvariti skupni jezik, ki postane standard v jezikovni skupnosti, tako da se lahko govorci navkljub razlikam med regijami, v družbenem statusu in v starosti brez težav sporazume-vajo med seboj. Z drugimi besedami, standardni jezik je načrtno enoten jezik, ki omogoča nemoteno komunikacijo znotraj države. V Južni Koreji standardni jezik temelji na sodobnem jeziku izobraženih ljudi v Seulu. Kot že rečeno, je nestandardni jezik tisti jezik, ki ne ustreza normam standardnega jezika. Nestandardni jezik se razlikuje od namerne rabe kletvic, ki prav tako niso del standardnega jezika. V večini primerov je nestandardna raba nezavedna, ker je del govorčeve identitete. Nekaj zgledov: Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 93 20. 11. 2023 11:17:41 94 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (15) Pomen Nestandardno Standardno a navadni fižol gang-nam-kong 강남콩 gang-nang-kong 강낭콩 ( phaseolus vulgaris) b vedno eu-lye 으례 eu-le 으레 c razdeliti, razdreti pung-ji-bag-san 풍지박산 pung-bi-bag-san 풍비박산 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 94 20. 11. 2023 11:17:41 95 Poglavje vI Izražanje spoštljivosti 1 Uvod Za korejščino je značilno, da ima zelo bogato razvejano izražanje spoštljivosti, tkzv. spoštljivi govor ( nopimbeop 높임법). Spoštljivi govor je tipičen vidik izražanja medosebnih pomenov povezanih z interakcijsko funkcijo jezika in kot tak odraža hierarhične odnose v korejski družbi. Ena od funkcij izražanja spoštljivosti je, da z uporabo jezikovnih sredstev, tako iz besedišča kot iz morfologije oz. skladnje, zaznamuje relativni družbeni položaj sogovorcev, entitet, na katere se pogovor na-naša, ter drugih morebitnih soudeležencev (glej Brown 2011: 19). Če spoštljivega govora ne znamo pravilno uporabljati, bodo naši sogovorci zlahka mislili, da smo jezikovno in kulturno slabo podkovani. Še en vidik izražanja spoštljivosti pa je signaliziranje govorca sogovorcu, da ga s svojim ogovarjanjem ne ogroža.31 Jezikovna sredstva, ki so govorcu na razpolago za izražanje spoštljivosti, delimo na: (i) Sredstva za izražanje spoštljivosti do sogovorca ( cheongja nopimbeop 청자 높임법). Jezikovna sredstva tod, kot bomo videli, izražajo občutek razdalje oz. bližine med govorcem in sogovorcem. Z drugimi besedami, izražajo vljudnost. (ii) Sredstva za izražanje spoštljivosti do osebka v stavku ( juche nopimbeop 주체 높임법). Jezikovna sredstva tod prispevajo predvsem k povzdigovanju pomembnosti osebka. (iii) sredstva za izražanje spoštljivosti do prejemnika dejanja ( gaekche nopimbeop 객체 높임법).32 Spoštljivost do prejemnika dejanja je vidik, ki ga je po svoje najtežje razumeti. Jezikovna sredstva tod, kot zrcalna slika jezikovnih sredstev za izražanje spoštljivosti do osebka v stavku, v precejšnji meri prispevajo k nižanju pomembnosti vršilca dejanja, ki ta osebek zadeva. 31 Prim. ‘Face threatening acts’, Brown in Levinson 1987. 32 Kim (2011: 179) za isto delitev omenja nekoliko bolj tradicionalno terminologijo: (i) gyeomsonbeop 겸손법 謙遜法 ‘ addressee-honorificatio n’, (ii) jongyeongbeop 존경법 尊敬法 ‘ subject-honorification’, (iii) gyeomyangbeop 겸양법 謙讓法 ‘ object-honorification’ . Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 95 20. 11. 2023 11:17:41 96 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Za boljše razumevanje narave teh pojavov najprej nekaj zgledov iz sloven- ščine, kjer se je v zadnjih sto letih zaradi korenitih sprememb družbe izražanje spoštljivosti sicer zelo poenostavilo. Vikanje in tikanje je povezano z izražanjem razdalje med govorcem in sogovorcem, torej z vljudnostjo. Besedne zveze kot ‘izvoliti [nekaj početi]’ se nanašajo na povzdigovanje pomembnosti osebka, ki je z vidika govorca ‘pomembna oseba’, relativno višje na lestvici družbenih odnosov. Povzdigovanje pomembnosti tod temelji na rabi glagola ‘izvoliti’, ki poudarja, da osebek dobrohotno nakloni svoje dejanje, čeprav mu tega ne bi bilo treba storiti. Zgled za zmanjševanje pomembnosti vršilca, ki je obenem tudi govorec, v primeru dejanj, ki zadevajo ‘pomembno osebo’ ali druge entitete, povezane z njo, so npr. besedne zveze ‘dovolite, da …’. Do učinka zmanjševanja vršilčeve pomembnosti v tem primeru pride zato, ker besedna zveza ‘dovolite, da …’ implicira, da vršilec, ki je tudi obenem govorec, svoje dejanje počne izključno s privolitvijo ‘pomembne’ osebe, ki jo to dejanje zadeva. S tem govorec obenem izraža tudi, da njegova dejanja ne ogrožajo sogovorca. V primerjavi s slovničnim okvirom, ki je za razumevanje dokaj enostaven (razjasniti si moramo le, kdo je govorec, kdo sogovorec, kdo osebek v stavku in koga dejanje zadeva), pa je veliko bolj zapletena sama raba spoštljivega govora v praksi. Ustrezna raba spoštljivih oblik v sodobni družbi ni vezana izključno na starost ali status govorcev, pač pa predvsem na odnos, ki ga ima govorec do sogovorca. Odvisna je tudi od tega, kdo se v stavku pojavi kot osebek, ki je v večini primerov tudi vršilec dejanja, ali kot prejemnik dejanja. Tako se lahko zgodi, da bosta govorca pravilno uporabljala vse možne spoštljive oblike, ampak bo njun govor deloval sarkastično in nevljudno. Prav tako se lahko govorca izogneta spoštljivim oblikam, vendar bo njun odnos še vedno temeljil na medsebojnem spoštovanju. Poleg tega pa je včasih treba upoštevati tudi druge okoliščine pogovora. Sogovorca bosta v zasebnem pogovoru uporabljala drugačne spoštljive oblike, kot bi jih v javnem pogovoru pred večjim številom ljudi. Prav tako se drugačne spoštljive oblike uporabljajo pri govoru in pri pisanju. V tem poglavju se bomo osredotočili na izražanje spoštljivosti s slovničnega vidika, torej z vidika jezikovnih sredstev, ki so v korejščini na voljo za izražanje spoštljivosti, rabo spoštljivega govora v praksi pa bomo poskušali ponazoriti le na kratko.33 Pri zgledih (stavkih in besedah) bomo uporabljali akademski način transliteracije (označen z AT, akademska transliteracija), saj s tem lažje ponazorimo, kje 33 Dimenzija spoštljivosti se razteza tudi v negativno smer, kot izražanje prezira, vendar se bo v tej monografiji obravnava omejila na nevtralno in pozitivno spoštljivost. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 96 20. 11. 2023 11:17:41 Poglavje VI Izražanje spoštljivosti 97 in na kakšen način deluje spoštljivi govor. Pri terminoloških izrazih pa se bomo držali fonetične transliteracije. 2 Osnove in pomen izražanja spoštljivosti Ko želi govorec nekaj sporočiti sogovorcu, so njegove namere lahko različne. Spo- štljivi govor je način izkazovanja stopnje spoštovanja, ki jo govorec izraža do sogovorca oz. poslušalca ( cheongja nopimbeop 청자 높임법), do vršilca dejanja ( juche nopimbeop 주체 높임법) ali do prejemnika dejanja ( gaekche nopimbeop 객체 높임법). (1) 나는 어제 책을 읽었다. Na-neun eo-je chaeg-eul ilg-eoss-da. Jaz sem včeraj bral knjigo. (2) 저는 어제 책을 읽었습니다. Jeo-neun eo-je chaeg-eul ilg-eoss-seub-ni-da. Jaz sem včeraj bral knjigo. Z zgornjima dvema zgledoma lahko pojasnimo izražanje spoštljivosti do sogovorca. V zgledu (1) je uporabljena nevtralna oblika, ki spoštljivosti do sogovorca eksplicitno ne izraža, v zgledu (2) pa je uporabljena končnica -seub-ni-da ‘-습니다, ki eksplicitno izraža spoštljivost in formalnost do sogovorca (Brown 2011: 24). Poleg tega je spoštljivost izražena tudi z ustrezno rabo oblike prvoo-sebnega zaimka ‘jaz’ – v zgledu (1) je uporabljena nevtralna oblika zaimka ( na 나), v zgledu (2) pa ‘ponižna oblika’ ( gyeomyangeo 겸양어) zaimka ( jeo 저). Govorec v tem primeru dodatno izrazi spoštovanje do sogovorca oz. poslušalca tako, da z rabo zaimka jeo 저 zmanjša svojo pomembnost. (3) 철수가 잡지를 읽는다. Cheol-su-ga jab-ji-leul ilg-neun-da. Cheolsu bere revijo. (4) 교수님께서 잡지를 읽으신다. Gyo-su-nim-kke-seo jab-ji-leul ilg-eu-sin-da. Profesor bere revijo. V zgornjih dveh zgledih govorec izraža spoštljivost (ali je ne izraža) do osebka v stavku. V zgledu (3) spoštljivost do osebka (Cheolsuja) ni izražena, medtem ko Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 97 20. 11. 2023 11:17:41 98 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje je v zgledu (4) spoštljivost do osebka (profesorja – z vidika govorca pomembna oseba) izražena s predkončnico -(eu)si- -(으)시- in rabo spoštljive oblike imenovalniškega sklonskega členka – kke-seo 께서. (5) 철수는 영희에게 꽃을 줬다. Cheol-su-neun Yeong-hui-e-ge kkoch-eul jwoss-da. Cheolsu je dal rože Yeonghui. (6) 철수는 교수님께 꽃을 드렸다. Cheol-su-neun gyo-su-nim-kke kkoch-eul deu-lyeoss-da. Cheolsu je dal rože profesorju. Zgleda (5) in (6) pa se tičeta izražanja spoštljivosti do osebe, ki jo dejanje zadeva. Prejemnica dejanja v zgledu (5) je Yeonghui, v zgledu (6) pa profesor. V zgledu (5) je Yeonghui verjetno Cheolsujeva prijateljica, zato je uporabljena nevtralna oblika glagola ‘dati’ ( ju-da 주다), ki je uporabljena v pretekliku, se pravi jwoss-da 줬다. V zgledu (6) pa je prejemnik dejanja profesor (z vidika govorca pomembna oseba), zato mora biti uporabljena tudi ustrezna oblika glagola ‘dati’. V tem primeru je to deu-li-da 드리다, kar v pretekliku da deu-lyeoss-da 드렸다. Cheolsu, vršilec dejanja v (6), je očitno profesorjev študent. Govorec z uporabo glagola deu-li-da 드리다, db. ‘darovati višjemu od sebe’, ki je ‘ponižna’ varianta ( gyeomyangeo 겸양어) glagola ju-da 주다 (dati), zmanjša pomembnost darovalca v odnosu do prejemnika, profesorja. Končni rezultat tega je povišanje profesorjeve pomembnosti in s tem dosežen učinek spoštljivosti do profesorjeve osebe. Iz zgornjih zgledov je razvidno, da velik del izražanja spoštljivosti v korejščini temelji na ustrezni rabi jezikovnih sredstev, kot so glagolske in pridevniške konč- nice oz. predkončnice. Poleg tega pa pri zmanjševanju govorčeve pomembnosti igrajo pomembno vlogo leksična sredstva, od ustrezne rabe spoštljivih oblik do-ločenih členkov in besed do izbora ustreznih ‘ponižnih’ variant glagolov, osebnih zaimkov itd. V naslednjem razdelku je prikazan podrobnejši pregled jezikovnih sredstev za izražanje spoštljivosti. 3 Tri vrste spoštljivega govora Uspešna raba spoštljivega govora je torej odvisna od govorčevega ustreznega zaznavanja odnosa med njim in sogovorcem oz. od zaznavanja odnosa govorca do Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 98 20. 11. 2023 11:17:41 Poglavje VI Izražanje spoštljivosti 99 osebka v stavku in do prejemnika dejanja. Govorec se mora v skladu s tem, kakšen odnos želi izraziti do sogovorca, osebka ali prejemnika dejanja, odločiti, katera jezikovna sredstva (besedišče in slovnična sredstva) za izražanje spoštljivosti bo v ta namen uporabil. Kot rečeno, korejščina pozna tri vrste spoštljivega govora, ki si jih bomo ogledali v nadaljevanju. 3.1 Izražanje spoštljivosti do osebka v stavku Jezikovno sredstvo, ki je govorcu v sodobni korejščini na voljo za izražanje spo- štljivosti do osebka v stavku ( juche nopimbeop 주체 높임법), je dodajanje predkončnice -si- -시- ali -eu-si- -으시- glagolski oz. pridevniški osnovi. Predkonč- nica -si- -시- se doda osnovi glagola oz. pridevnika, kadar se osnova konča s samoglasnikom; -eu-si- -으시- pa, kadar se konča s soglasnikom. Npr. glagolu ilg-da 읽다 (brati) dodamo predkončnico -eu-si- -으시- in dobimo obliko, ki izraža spoštljivost do osebka v stavku – ilg-eu-si-da 읽으시다. (7) 철수가 잡지를 읽는다. Cheol-su-ga jab-ji-leul ilg-neun-da. Cheolsu bere revijo. (8) 어머니께서 잡지를 읽으신다. Eo-meo-ni-kke-seo jab-ji-leul ilg-eu-sin-da. Mati bere revijo. V zgledu (7) je glagol v sedanjiku ilg-neun-da 읽는다 (brati – sedanjik) uporabljen brez predkončnice -eu-si- -으시-, s katero bi izrazili spoštljivost do Cheolsuja (osebka v stavku). V zgledu (8) je uporabljena predkončnica -eu-si- -으시-, s katero je izražena spoštljivost do matere (osebka v stavku). Glagol je v tem zgledu sestavljen iz osnove ilg- 읽-, predkončnice -eu-si- -으시- in končnice -n-da -ㄴ다: ilg-eu-si-n-da 읽-으시-ㄴ다. Za pravilno izražanje spoštljivosti do osebka je treba biti pozoren tudi pri rabi členkov, ki zaznamujejo osebek. V zgledu (7) je to nezaznamovani stavčni členek ga 가, ki spoštljivosti ne eksplicira, medtem ko je v zgledu (8) uporabljena spoštljiva oblika imenovalniškega členka kke-seo 께서 in s tem dodatno izražena spoštljivost do osebe, na katero se nanaša osebek v tej povedi. Enako kot v zgledu (7) je tudi v zgledu (9). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 99 20. 11. 2023 11:17:41 100 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (9) 어머니가 동요를 부르신다. Eo-meo-ni-ga dong-yo-leul bu-leu-sin-da. Mati je zapela pesmico. Iz zgornjih zgledov (7)–(9) vidimo, da se lahko spoštljivost dodatno izrazi tudi z rabo ustrezne oblike členka, ki zaznamuje osebek, poleg že omenjene spo- štljive predkončnice, ki jo dodamo osnovi glagola oz. pridevnika. (10) *어머니께서 동요를 부른다. Eo-meo-ni-kke-seo dong-yo-leul bu-leun-da. Mati je zapela pesmico. (*: neustrezna raba spoštljivega govora v izvirniku) V zgledu (10) pa je spoštljivost izražena samo s spoštljivo varianto imenovalniškega sklonskega členka kke-seo 께서, na glagolskem povedku pa ne. Taka raba je nesprejemljiva, saj je za izražanje spoštljivosti do osebka v stavku neobho-dno zaznamovanje spoštljivosti s predkončnico -(eu)si- -(으)시- na glagolskem oz. pridevniškem povedku. Po drugi strani pa naravni govorci spoštljivost pogosto izražajo le z rabo predkončnice -(eu)si- -(으)시-, namesto spoštljive oblike sklonskega členka kke-seo 께서 pa uporabijo nezaznamovani sklonski členek ga 가, kot nakazuje zgled (9). Taka raba je slovnično pravilna in primerna. Skratka, zaznamovanje spoštljivosti na glagolskem oz. pridevniškem povedku je obvezno, zaznamovanje s posebno obliko imenovalniškega sklonskega členka kke-seo 께서 pa ne vselej. V večstavčnih povedih lahko spoštljivost izrazimo tako, da dodamo predkončnico -(eu)si- -(으)시- povedku vsakega stavka, kot je nakazano v zgledu (11), ali pa le povedku zadnjega stavka, kot v zgledu (12). Previdni moramo biti le, če osebek večstavčnih povedi ni enak v vsakem stavku – takrat dodajamo predkonč- nico -(eu)si- -(으)시- povedku vsakega stavka, kot nakazuje zgled (13). (11) 아버지께서는 모자를 쓰시고 나가셨다. A-beo-ji-kke-seo-neun mo-ja-leul sseu-si-go na-ga-syeoss-da. Oče si je nadel klobuk in odšel. (12) 아버지께서는 모자를 쓰고 나가셨다. A-beo-ji-kke-seo-neun mo-ja-leul sseu-go na-ga-syeoss-da. Oče si je nadel klobuk in odšel. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 100 20. 11. 2023 11:17:41 Poglavje VI Izražanje spoštljivosti 101 (13) 아버지께서는 카페에 가시고, 큰아버지께서는 시장에 가셨다. A-beo-ji-kke-seo-neun ka-pe-e ga-si-go, keun-a-beo-ji-kke-seo-neun si- -jang-e ga-syeoss-da. Oče je šel v kavarno, stric pa je šel na tržnico. Pomemben del jezikovnih sredstev za izražanje spoštljivosti do osebka je tudi besedišče, leksična sredstva. Korejščina ima spoštljive pripone, npr. -nim - 님. Očeta lahko namesto z a-beo-ji 아버지, ki je na spoštljivost nezaznamovana beseda, spoštljivo nazivamo z a-beo-nim 아버님, mater lahko nazivamo spoštljivo eo-meo-nim 어머님 namesto eo-mo-ni 어머니, ki je na spoštljivost nezaznamovana beseda. Poleg tega uporabljamo v korejščini tudi spoštljive oblike samostalnikov, npr. namesto nezaznamovane besede za ‘obrok’ bab 밥 lahko uporabimo spoštljivo obliko jin-ji 진지. Obstajajo tudi spoštljive oblike glagolov, npr. spoštljivi obliki glagola ‘jesti’ ( meog-da 먹다) sta jab-su-si-da 잡수시다 in deu-si-da 드시다, za glagol ‘spati’ ja-da 자다 obstaja spoštljiva oblika ju-mu-si-da 주무시다 itd. (14) 아버님께서 진지를 잡수신다. A-beo-nim-kke-seo jin-ji-leul jab-su-sin-da. Oče je obedoval. (db. Oče je jedel obrok.) V zgornjem zgledu je spoštljivost izražena tako, da je osebku dodana spo- štljiva pripona -nim -님. Namesto nevtralne besede za obrok bab 밥 je uporabljen spoštljivi izraz jin-ji 진지 in namesto osnovne oblike glagola ‘jesti’ ( meog-da 먹다) spoštljiva oblika glagola, in sicer jab-su-si-da 잡수시다. V tabeli 1 na naslednji strani so navedene osnovne oz. nezaznamovane in spoštljive oblike samostalnikov, glagolov in pridevnikov, ki se najpogosteje uporabljajo. Spoštljivost v korejščini ni usmerjena samo na osebek v stavku, ampak tudi na druge entitete, tesno povezane z njim. Zato je pri rabi spoštljivih oblik glagolov in pridevnikov treba biti pozoren na to, ali se glagol oz. pridevnik nanaša neposredno na osebek v stavku (pri tvornih povedih gre za vršilca dejanja ali nosilca stanja) ali posredno, se pravi preko neke druge besede v stavku. To pomeni, da lahko s spo- štljivo obliko nazivamo tudi nekatere stvari, ki jih vršilec dejanja ali nosilec stanja uporablja oz. poseduje, njegove misli in ideje, dele telesa. Npr. ‘imeti/nahajati se’ ( iss-da 있다) ima dve spoštljivi obliki, in sicer gye-si-da 계시다 in iss-eu-si-da 있으시다. Gye-si-da 계시다 se nanaša neposredno na osebek v stavku (osebek se Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 101 20. 11. 2023 11:17:41 102 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Tabela 1: Osnovne in spoštljive oblike besed za izražanje spoštljivosti do osebka v stavku Samostalniki Glagoli, pridevniki Osnovna oblika Spoštljiva oblika Pomen Osnovna oblika Spoštljiva oblika Pomen 나이 ( na-i) 연세 ( yeon-se), starost 마시다 드시다 piti 춘추 ( chun-chu) ( ma-si-da) ( deu-si-da) 말 ( mal) 말씀 ( mal-sseum) beseda, 말하다 말씀하시다 govoriti govor ( mal-ha-da) ( mal-sseum-ha- si-da) 밥 ( bab) 진지 ( jin-ji) obrok 먹다 ( meog-da) 드시다 ( deu-si- jesti da), 잡수시다 ( jab-su-si-da) 병 ( byeong) 병환 ( byeong- bolezen 아프다 편찮으시다 biti bolan hwan) ( a-peu-da) ( pyeon-chanh-eu- si-da) 생일 ( saeng-il) 생신 ( saeng-sin) rojstni dan 있다 ( iss-da) 계시다 nahajati se ( gye-si-da) 술 ( sul) 약주 ( yag-ju) alkohol 자다 ( ja-da) 주무시다 spati ( ju-mu-si-da) 이름 ( i-leum) 성함 ( seong-ham) ime 죽다 ( jug-da) 돌아가시다 umreti ( dol-a-ga-si-da) 집 ( jib) 댁 ( daeg) dom, hiša nekje ‘nahaja’), iss-eu-si-da 있으시다 se nanaša posredno na osebek – s to obliko izražamo spoštljivost do nečesa, kar osebek (vršilec dejanja / nosilec stanja) poseduje. Primerjajmo spodnja dva zgleda. (15) 아버님께서 서재에 계신다. A-beo-nim-kke-seo seo-jae-e gye-sin-da. Oče je (se nahaja) v kabinetu. (16) 오늘 아버님께서는 볼일이 있으시다. O-neul a-beo-nim-kke-seo-neun bol-il-i iss-eu-si-da. Oče je imel danes opravke. V zgledu (15) je uporabljena spoštljiva oblika gye-si-da 계시다, saj se glagol nanaša neposredno na osebek (na očeta). V zgledu (16) pa je uporabljena oblika iss-eu-si-da 있으시다, ki se posredno nanaša na očeta, in sicer preko opravkov, ki jih je oče imel. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 102 20. 11. 2023 11:17:41 Poglavje VI Izražanje spoštljivosti 103 Podobno je pri rabi pridevnika a-peu-da 아프다 (biti bolan) v (17) in (18). (17) 아버님께서 편찮으시다. A-beo-nim-kke-seo pyeon-chanh-eu-si-da. Oče je bolan. (18) (아버님의) 수술한 부위가 아프신 것 같다. (A-beo-nim-ui) Su-sul-han bu-wi-ga a-peu-sin geos gat-da. Operirani del (očeta/očetovega telesa) verjetno boli. V zgledu (17) je spoštljivost izražena z obliko pyeon-chanh-eu-si-da 편찮으 시다, saj se pridevnik nanaša neposredno na očeta. Pri zgledu (18) pa je spoštljivost izražena s pomočjo oblike a-peu-si-da 아프시다, saj se pridevnik nanaša na očeta posredno, in sicer preko operiranega dela njegovega telesa. 3.2 Izražanje spoštljivosti do predmeta oz. prejemnika dejanja – ‘ponižni govor’ Izražanje spoštljivosti do predmeta oz. prejemnika dejanja ( gaekche nopimbeop 객체 높임법), se pravi tistega, ki ima v stavku po navadi vlogo predmeta ali prislovnega določila (prejemnika dejanja), je nekoliko drugačno kot izražanje spo- štljivosti do osebka. Vršilec dejanja je nekdo, ki je na družbeni hierarhični lestvici relativno nižje od prejemnika dejanja, zato je za izražanje vršilčevega dejanja, ki neposredno ali posredno prizadene po hierarhiji višjo osebo, treba uporabiti oblike ali variante glagola, ki signalizirajo nižanje vršilčeve pomembnosti v odnosu do predmeta oz. prejemnika dejanja. Skratka, spoštljivost se v teh primerih udejanja na osnovi razumevanja, da se vršilec loteva svojih dejanj, ki zadevajo pomembno, po hierarhiji višjo osebo, ponižno, z ustreznim strahospoštovanjem.34 Po drugi strani pa raba spoštljivih oblik sklonskih členkov, ki zaznamujejo samostalnik, ki se v stavku nanaša na po hierarhiji višjo osebo, kot tudi raba spoštljivih oblik takih samostalnikov ostaja enaka kot v primeru izražanja spoštljivosti do osebka. Poglejmo naslednja dva zgleda. 34 Glej Kim in Sells 2007: 304–322, tudi Lee in Ramsey 2000, 7.4, ki govorita o exaltation – ‘povzdigovanju [pomembnosti]’, Ihm Ho Bin in dr. 2001a, 11.3, ki govorijo o humilification (‘zmanjševanju [svoje] pomembnosti’), Brown 2011, 2.3.2 ter Song 2005: 93–94, ki govori o ‘samoponiževanju’ – self-deprecation). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 103 20. 11. 2023 11:17:41 104 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (19) 철수는 여동생에게 돈을 줬다. Cheol-su-neun yeo-dong-saeng-e-ge don-eul jwoss-da. Cheolsu je dal denar mlajši sestri. (20) 철수는 아버님께 돈을 드렸다. Cheol-su-neun a-beo-nim-kke don-eul deu-lyeoss-da. Cheolsu je dal denar očetu. V zgledu (19) je za samostalnikom ‘sestra’ uporabljen osnovni/nezaznamovani členek e-ge 에게, ki zaznamuje prejemnika dejanja. V zgledu (20) pa je za samostalnikom ‘oče’ uporabljena spoštljiva oblika istega členka, kke 께. Poleg tega je očetu dodana še spoštljiva pripona -nim -님, osnovno/nezaznamovano obliko glagola ‘dati’ ( ju-da 주다) pa nadomešča ‘ponižna’ varianta ( gyeomyangeo 겸양어 , ang. object honorific/ humilific) tega glagola, in sicer deu-li-da 드리다, v zgornjem zgledu sicer izražena v pretekliku, se pravi deu-lyeoss-da 드렸다. Tudi pri izražanju spoštljivosti do prejemnika dejanja je torej treba uporabiti ustrezno spoštljivo besedišče (v tem primeru ‘ponižne’ variante glagolov, ki zmanj- šujejo pomembnost vršilca). Tam, kjer je mogoče, pa tudi spoštljive oblike členkov in spoštljive pripone pri samostalnikih, ki se nanašajo na predmet oz. prejemnika, ki je višji po hierarhiji, in povzdigujejo njegovo pomembnost. To ilustrirata tudi spodnja dva zgleda. (21) 우리 부모님을 식당에 모시고 갔다. U-li bu-mo-nim-eul sig-dang-e mo-si-go gass-da. Svoje starše sem peljal v restavracijo. (22) 철수는 고향에 가서 아버님을 뵙고 왔다. Cheol-su-neun go-hyang-e ga-seo a-beo-nim-eul boeb-go wass-da. Cheolsu je se je odpravil v rodno mesto in obiskal očeta. V zgornjih dveh povedih je izražena spoštljivost do predmeta dejanja, tj. star- šev vršilca dejanja, s pomočjo ‘ponižnih’ variant glagolov, ki se nanašajo na vršilčeva dejanja. V zgledu (21) je namesto osnovne/nezaznamovane oblike glagola ‘pripeljati nekoga nekam’ ( de-li-da 데리다) uporabljena ‘ponižna’ varianta mo-si-da 모 시다. V zgledu (22) pa je namesto osnovne/nezaznamovane oblike glagola ‘videti, srečati, obiskati’ ( bo-da 보다) uporabljena ‘ponižna’ varianta boeb-da 뵙다. Dejansko izvorno korejskih glagolov, ki imajo na leksični ravni tudi ‘poni- žno’ varianto za izražanje spoštljivosti do predmeta ali prejemnika, ni prav veliko. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 104 20. 11. 2023 11:17:41 Poglavje VI Izražanje spoštljivosti 105 V spodnji tabeli so navedene osnovne/nezaznamovane oblike tovrstnih glagolov in njihove ‘ponižne’ leksične variante.35 Tabela 2: Osnovne oblike izvorno korejskih glagolov in njihove ‘ponižne’ variante Osnovna oblika glagola ’Ponižna’ oblika glagola Pomen 주다 ( ju-da) 드리다 ( deu-li-da) dati 보다 ( bo-da) 뵙다 ( boeb-da) videti, srečati, obiskati 데리다 ( de-li-da) 모시다 ( mo-si-da) pripeljati nekoga nekam 묻다 ( mud-da) 여쭙다 ( yeo-jjub-da) vprašati 말하다 ( mal-ha-da) 말씀드리다 ( mal-sseum-deu-li-da) reči (nekomu), povedati Kot smo videli, je izražanje spoštljivost do osebka v stavku dokaj enostavno, saj je treba v večini primerov glagolu ali pridevniku le dodati predkončnico -(eu) si- -(으)시-. Pri izražanju spoštljivosti do predmeta oz. prejemnika dejanj pa je treba tam, kjer taka varianta obstaja, celoten nezaznamovani glagol zamenjati s ‘ponižno’ varianto, kar kaže na to, da je raba spoštljivega govora do prejemnika dejanja bolj zapletena in zato tudi bolj omejena. 3.3 Spoštljivost do sogovorca – vljudnost/formalnost in spoštljivost Spoštljivost do sogovorca ( cheongja nopimbeop 청자 높임법) se uporablja, kadar želi govorec izraziti spoštovanje do sogovorca. To se izraža z ustrezno glagolsko oz. pridevniško končnico. V nadaljevanju si poglejmo nekaj primerov, ki se med seboj razlikujejo v rabi končnice. Dejansko gre za še eno dimenzijo spoštljivosti, vljudnost/formalnost, povezano z občuteno družbeno razdaljo, ki loči govorca in sogovorca, in ki se sopojavlja s prej omenjenima načinoma izražanja spoštljivosti/formalnosti. Vse povedi govorca so namreč zaznamovane z izbrano stopnjo spoštljivosti/formalnosti. 35 Poleg teh petih glagolov npr. Brown (2011: 38, tabela 11) omenja tudi po izvoru večinoma sino- -korejske glagole, tvorjene s -hada, kjer se v varianti, ki izraža dejanje v dobrobit za po statusu relativno višjega prejemnika, -hada spremeni v deurida . Vendar tudi takih glagolov ni prav mnogo. Brown (ibid.: 57) nadalje poudarja, da je izražanje spoštljivosti s pomočjo ‘ponižnih’ variant v sodobni korejščini dosti bolj omejeno kot pa npr. v japonščini. Ostalo pa je tudi nekaj arhaizmov v obliki ‘ponižnih’ glagolskih (pred)končnic iz preteklosti, ko je bil sistem izražanja spoštljivosti do predmeta oz. prejemnika dejanja dosti bolj razvejan. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 105 20. 11. 2023 11:17:41 106 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (23)a 저는 어제 책을 읽었습니다. Jeo-neun eo-je chaeg-eul ilg-eoss-seub-ni-da. Jaz-ponižno sem včeraj bral-visoko formalno knjigo. b 저는 어제 책을 읽었어요. Jeo-neun eo-je chaeg-eul ilg-eoss-eo-yo. Jaz-ponižno sem včeraj bral-formalno knjigo. c 나는 어제 책을 읽었어. Na-neun eo-je chaeg-eul ilg-eoss-eo. Jaz-nevtralno sem včeraj bral-domače knjigo. d 나는 어제 책을 읽었다. Na-neun eo-je chaeg-eul ilg-eoss-da. Jaz-nevtralno sem včeraj bral-pisni slog knjigo. Vse zglede v (23) bi lahko prevedli kot: ‘Jaz sem včeraj bral knjigo.’ Zgledi se razlikujejo v obliki glagolske končnice glagola ‘brati’ na koncu povedi, ki izraža odnos govorca do sogovorca, in v izboru zaimka za prvo osebo. Npr. v zgledu (23)a je to končnica -seub-ni-da -습니다, ki izraža prvo (najvišjo) stopnjo spo- štljivosti/vljudnosti/formalnosti do sogovorca, tako se hkrati ta končnica uporablja v formalnih okoliščinah govora (tako končnico bo npr. uporabljal voditelj televizijskega dnevnika, ki naslavlja številčno publiko). Izbrana je tudi ponižna varianta zaimka za prvo osebo, jeo 저. V zgledu (23)b je spoštljivost/vljudnost/ formalnost izražena z rabo spoštljive/vljudne/formalne oblike povednega členka yo 요, ki izraža nekoliko nižjo stopnjo spoštljivosti/formalnosti kot zgled (23)a in se uporablja v manj formalnih okoliščinah. V zgledih (23)c in (23)d spoštljivosti/formalnost ni izražena. V zgledu (23)c je uporabljena končnica -eo -어, na spoštljivost/vljudnost/formalnost nezaznamovana oblika končnice, ki se uporablja v neformalnih okoliščinah med družinskimi člani, prijatelji in znanci, v zgledih označena kot domače. V zgledu (23)d pa je uporabljena končnica -da -다, prav tako na spoštljivost/vljudnost/formalnost nezaznamovana oblika končnice, ki se uporablja v formalnih okoliščinah predvsem pisnega izražanja. Obstaja več različnih mnenj glede delitve spoštljivega/vljudnega/formalnega govora do sogovorca na stopnje spoštljivosti. Nekateri navajajo šest ali sedem stopenj, drugi le štiri. Kot zaimek za prvo osebo je izbrana nevralna varianta, na 나. V tabeli 3 smo povzeli razvrstitev spoštljivosti glede na osnovne štiri stopnje, saj se ta delitev uporablja najpogosteje. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 106 20. 11. 2023 11:17:41 Poglavje VI Izražanje spoštljivosti 107 Tabela 3: Stopnje spoštljivosti govorca do sogovorca Stopnja spoštljivosti in Pripovedne Vprašalne Velelne Pozivne osnovna raba končnice končnice končnice končnice 1. stopnja: spoštljive oblike končnic, ki se uporabljajo v formalnih in javnih okoliščinah -(seu)b-ni-da -(seu)b-ni-kka -(eu)sib-si-o -(eu)b-si-da govora -(스)ㅂ니다 -(스)ㅂ니까 -(으)십시오 -(으)ㅂ시다 ( hasipsioche 하십시오체) 2. stopnja: spoštljive oblike končnic, ki se uporabljajo v -eo/ ji-yo -어/지-요 neformalnih okoliščinah govora -a/ eo-yo -아/어-요 ( haeyoche 해요체) 3. stopnja: na spoštljivost nezaznamovane oblike končnic, ki se uporabljajo v neformalnih -eo/ ji -어/지 okoliščinah -a/ eo -아/어 ( haeche 해체) 4. stopnja: na spoštljivost nezaznamovane oblike končnic, -da -다 -eu-nya -으냐 -eu-la -으라 ki se uporabljajo v formalnih in -(neu)n-da -ni -니 -eo-la -어라 -ja -자 javnih okoliščinah -(느)ㄴ다 -nya -냐 -a/ eo-la -아/ 어라 ( haerache 해라체) Previdni moramo biti pri rabi pozivne končnice prve stopnje (tabela 3). Predlog, prošnjo, poziv izrazimo s končnico -eub-si-da -읍시다, toda le, kadar nekaj predlagamo večji skupini ljudi. (24) 여러분, 우리 모두 한국어를 열심히 공부합시다. Yeo-leo-bun, u-li mo-du han-gug-eo-leul yeol-sim-hi gong-bu-hab-si-da. Družba, dajmo se vsi skupaj pridno učiti korejsko. (25) *교수님, 영어 공부를 열심히 합시다. Gyo-su-nim, yeong-eo gong-bu-leul yeol-sim-hi hab-si-da. Profesor, dajva se pridno učiti angleško. (*: v izvirniku neustrezna raba spoštljivega govora) Zgled (24) je primer ustrezne rabe končnice -eub-si-da -읍시다, za zgled (25) pa bi sicer lahko rekli, da je slovnično pravilen, ampak je taka raba spoštljivega govora za naravne govorce nenavadna, saj je predlog namenjen le enemu sogovorcu in ne večjemu številu ljudi. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 107 20. 11. 2023 11:17:41 108 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Kot pri drugih oblikah spoštljivega govora je tudi pri izražanju spoštljivosti do sogovorca treba uporabiti ustrezne spoštljive oblike izrazov, ki se nanašajo na govorca oz. sogovorca. Poglejmo si spodnje zglede. (26)a 나는 어제 한국어 숙제를 했다. Na-neun eo-je han-gug-eo sug-je-leul haess-da. Včeraj sem naredil nalogo za [predmet] korejščino. b 저는 어제 한국어 숙제를 했습니다. Jeo-neun eo-je han-gug-eo sug-je-leul haess-seub-ni-da. Včeraj sem naredil nalogo za [predmet] korejščino. (27)a 내 말은 그런 뜻이 아니다. Nae mal-eun geu-leon tteus-i a-ni-da. Moje besede niso imele tega pomena. (Nisem tako mislil.) b 제 말씀은 그런 뜻이 아닙니다. Je mal-sseum-eun geu-leon tteus-i a-nib-ni-da. Moje besede niso imele tega pomena. (Nisem tako mislil.) V zgledu (26)a je uporabljena osnovna/nezaznamovana oblika zaimka ‘jaz’ ( na 나), v zgledu (26)b pa ‘ponižna oblika’ ( gyeomyangeo 겸양어) zaimka ‘jaz’ ( jeo 저), s katero izražamo spoštljivost. V zgledu (27)a je uporabljena osnovna/nezaznamovana oblika zaimka ‘moj(-a)’ ( nae 내) in na spoštljivost nezaznamovani izraz za ‘besedo’ ( mal 말). Nasprotno pa sta v zgledu (27)b ta dva izraza nadomeščena z oblikama, s katerima izražamo spoštljivost, se pravi ‘moj(-a)’ ( je 제) in ‘beseda’ ( mal-sseum 말씀). 4 Raba spoštljivega govora Izražanje spoštljivosti odraža hierarhično strukturo družbe in pričakovanja ljudi v tej hierarhiji. Obenem pa izražanje spoštljivosti to hierarhijo tudi reproducira. Vsakič, ko je v pogovoru spoštljivost ustrezno izražena, se s tem potrjujejo obstoječi družbeni odnosi med govorcem, sogovorcem in naslovljencem spoštljivosti. V tej monografiji je opis konvencionaliziranega sistema spoštljivosti v odnosu do hierarhične strukture družbe omejen predvsem na predstavitev jezikovnih sredstev, ki se uporabljajo v ta namen. Vendar pa pričujoči razdelek poskuša delno osvetliti tudi družbene okoliščine rabe spoštljivega govora. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 108 20. 11. 2023 11:17:41 Poglavje VI Izražanje spoštljivosti 109 4.1 Pogoji rabe spoštljivega govora Za ustrezno rabo spoštljivega govora moramo dobro razumeti, pod kakšnimi pogoji se ta uporablja. Glavni dejavnik, od katerega je raba spoštljivega govora odvisna, je predvsem govorčeva percepcija njegovega odnosa do sogovorca, do vršilca dejanja in do prejemnika dejanja. Odnosi med govorcem in sogovorcem, govorcem in vršilcem dejanja ter govorcem in prejemnikom dejanja so odvisni od starosti vseh vpletenih v pogovor, od njihovega družbenega statusa, družinskih odnosov, pa tudi od same formalnosti okoliščin. Starost, družbeni status in družinski odnosi so namreč tisti dejavniki, ki najbolj neposredno nakazujejo hierarhično strukturo korejske družbe. Glavna težava rabe spoštljivega govora je v tem, da ti dejavniki niso vedno jasno opredeljeni. Tukaj bomo stvari poenostavili in se osredotočili na glavne tri de-javnike, ki nam lahko v govoru pomagajo pri odločitvi, kdaj in kako naj se uporabi ustrezna oblika spoštljivega govora: (i) namen govorca, (ii) kontekst sporočanja ter (iii) odnos med govorcem in sogovorcem. V naslednjih dveh zgledih je prikazan namen govorca glede njegove rabe spo- štljivega govora. (28)a 우리 교수님께서 갑자기 다른 대학으로 가셨습니다. U-li gyo-su-nim-kke-seo gab-ja-gi da-leun dae-hag-eu-lo ga-syeoss-seub-ni-da. Naš profesor je naenkrat odšel na drugo univerzo. b 우리 교수님이 갑자기 다른 대학으로 갔습니다. U-li gyo-su-nim-i gab-ja-gi da-leun dae-hag-eu-lo gass-seub-ni-da. Naš profesor je naenkrat odšel na drugo univerzo. Govorec v obeh zgornjih zgledih je ‘študent’, osebek v stavku oz. vršilec dejanja pa ‘naš profesor’. V zgledu (28)a poskuša govorec zavzeto izkazati spoštljivost do profesorja z uporabo pripone -nim -님, spoštljive oblike imenovalniškega členka kke-seo 께서 in predkončnice -si- -시-. V zgledu (28)b pa govorec izraža spoštljivost le s pripono -nim -님. Mobilizacija jezikovnih sredstev za izražanje spoštljivosti se v obeh zgledih razlikuje glede na to, kakšno stopnjo spoštljivosti do profesorja želi govorec izkazati. Iz obeh zgledov je razvidno, da uporaba jezikovnih sredstev za izražanje spoštljivosti ni nekaj avtomatičnega, ampak je konec koncev govorec tisti, ki se odloči, v kakšni meri bo ta sredstva uporabil, pri odlo- čitvi pa ga vodi tudi namen njegovega komuniciranja. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 109 20. 11. 2023 11:17:41 110 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Uporaba spoštljivega govora se razlikuje tudi glede na dani kontekst sporočanja, kar bomo pojasnili z naslednjima zgledoma. (29)a 대통령이 새로운 정책을 발표했습니다. Dae-tong-lyeong-i sae-lo-un jeong-chaeg-eul bal-pyo-haess-seub-ni-da. Predsednik je predstavil nove politike. b 대통령께서 새로운 정책을 발표하셨습니다. Dae-tong-lyeong-kke-seo sae-lo-un jeong-chaeg-eul bal-pyo-ha-syeoss-seub-ni-da. Predsednik je predstavil nove politike. Na prvi pogled bi lahko rekli, da ima govorec iz zgleda (29)a do osebka v stavku (predsednika) manj spoštljiv odnos. Nasprotno pa govorec v zgledu (29) b uporablja spoštljivo obliko imenovalniškega členka kke-seo 께서 in glagolsko predkončnico -si- -시- in s tem vidno izkazuje spoštljivost. Toda v določenih situacijah bi bilo izražanje spoštljivosti v zgledu (29)a primernejše kot pa tisto v zgledu (29)b. V zgledu (29)a je namreč na račun nižje spoštljivosti nakazana večja stopnja objektivnosti. V določenih situacijah, kjer je objektivnost bolj pomembna kot spoštljivost, npr. pri televizijskih novicah, je raba spoštljivega govora iz zgleda (29)a bolj ustrezna kot tista iz zgleda (29)b. Tudi glede na odnos govorca do sogovorca, do vršilca in do prejemnika dejanja se raba spoštljivega govora razlikuje. Zato moramo dobro razumeti odnose med omenjenimi členi. Poglejmo naslednja dva zgleda. (30)a *할아버지, 형님께서 오셨어요. Hal-a-beo-ji, hyeong-nim-kke-seo o-syeoss-eo-yo. Dedek, starejši brat je prišel. (*: spoštljivo do starejšega brata, neustrezna raba v izvirniku) b 할아버지, 형이 왔어요. Hal-a-beo-ji, hyeong-i wass-eo-yo. Dedek, starejši brat je prišel. V zgornjih dveh zgledih je govorec mlajši brat oz. vnuk, ki se s starim očetom pogovarja o starejšem bratu. V zgledu (30)a je govorec za starejšega brata uporabil spoštljivo pripono -nim -님, spoštljivo obliko členka kke-seo 께서 in predkončnico -si- -시-, kar je neustrezna raba spoštljivega govora. Govorec se namreč pogovarja Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 110 20. 11. 2023 11:17:41 Poglavje VI Izražanje spoštljivosti 111 s starim očetom, ki je od govorca in govorčevega brata starejši in ima tako v druži-ni višji status. V taki situaciji je torej zgled (30)b primernejša oblika rabe spoštljivega govora. Če je sogovorec višjega statusa kot vršilec dejanja, potem to dejstvo omejuje govorčevo izražanje spoštljivosti do vršilcev, ki so sicer višje po statusu od govorca, vendar nižje od sogovorca. Podobno se zgodi tudi v primeru, ko je vršilec dejanja starejši ali ima višji status od prejemnika dejanja, kar je lepo razvidno iz naslednjih dveh zgledov. (31)a *할아버지께서 형께 선물을 드렸다. Hal-a-beo-ji-kke-seo hyeong-kke seon-mul-eul deu-lyeoss-da. Stari oče je dal darilo starejšemu bratu. (*: neustrezna raba v izvirniku) b 할아버지께서 형한테 선물을 주셨다. Hal-a-beo-ji-kke-seo hyeong-han-te seon-mul-eul ju-syeoss-da. Stari oče je dal darilo starejšemu bratu. V zgornjih dveh zgledih sta ponovno omenjena stari oče (vršilec dejanja) in starejši brat (prejemnik dejanja). Ker je stari oče starejši in na višjem položaju kot starejši brat, je zgled (31)a primer neustrezne rabe spoštljivega govora, saj je s spoštljivo obliko členka kke 께 in ‘ponižno’ obliko glagola deu-li-da 드리다 izražena spoštljivost do starejšega brata, ki je po statusu nižji od starega očeta. Uporabiti bi moral osnovno obliko glagola ‒ ju-da (주다), tako kot je prikazano v zgledu (31)a. 4.2 Posredna in neposredna spoštljivost Običajno se spoštljivi govor uporablja, kadar želi govorec neposredno izraziti spo- štovanje do sogovorca, do osebka v stavku (v tvornih povedih je to vršilec dejanja) ali do predmeta/prejemnika dejanja. Možno pa je tudi izražanje spoštljivosti posredno preko konkretnih stvari (npr. delov telesa ali pa določenih stvari, ki jih nekdo višjega statusa poseduje) ter abstraktnih stvari (npr. misli in idej, ki jih izrazi nekdo višjega statusa). Neposredni spoštljivi govor imenujemo jikjeop nopimbeop 직접 높임법, posredni spoštljivi govor pa ganjeop nopimbeop 간접 높임법. Sledi nekaj zgledov posrednega spoštljivega govora. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 111 20. 11. 2023 11:17:41 112 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (32) 할아버지께서 머리가 하얗게 세셨다. Hal-a-beo-ji-kke-seo meo-li-ga ha-yah-ge se-syeoss-da. Lasje starega očeta so osiveli. (33) 할아버지께서는 댁이 가까우셔서 차를 타지 않으십니다. Hal-a-beo-ji-kke-seo-neun daeg-i ga-kka-u-syeo-seo cha-leul ta-ji anh-eu-sib-ni-da. Hiša starega očeta je blizu, zato se (stari oče) ne vozi z avtom. (34) 할아버지 말씀이 타당하십니다. Hal-a-beo-ji mal-sseum-i ta-dang-ha-sib-ni-da. Besede starega očeta so razumne. V zgledu (32) se spoštljive oblike nanašajo na lase starega očeta, gre torej za izražanje spoštljivosti do/preko dela telesa z rabo predkončnice -si- -시- v glagolu ‘osiveti’ se-da 세다. V zgledu (33) je izražena spoštljivost do starega očeta preko njegove lastnine (dom/hiša, v kateri živi) – uporabljena je spoštljiva oblika besede ‘hiša/dom’ daeg 댁 in predkončnica -si- -시- v pridevniku ‘bližnji’ ga-kka-u-si-da 가까우시다. V zgledu (34) je izražena spoštljivost do starega očeta preko besed, ki jih je izrekel. Uporabljena je spoštljiva oblika za izraz ‘beseda’ – mal-sseum 말씀 in spoštljiva predkončnica -si- -시- v pridevniku ‘razumen’, ‘ustrezen’ ta-dang-ha- -si-da 타당하시다. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 112 20. 11. 2023 11:17:42 113 Poglavje vII Fonetika in fonologija korejskega jezika 1 Osnovni pojmi Fonetika ( eumseonghak 음성학) je veda, ki preučuje zvočno podobo jezika. Pri njenem raziskovanju se osredotočamo na izrazno podobo glasov (glas imenujemo tudi fon, eumseong 음성, najmanjša akustična enota govorjenega jezika), glasovnih zvez, besed in besednih zvez, stavkov, povedi ter besedila. Glasove oz. izgovarjavo bomo označevali z oglatimi oklepaji ‘[]’. Fonologija ( eumunnon 음운론) pa je veda, ki se prav tako ukvarja z glasovi jezika, vendar za razliko od fonetike preučuje njihovo organizacijo in funkcijo, posebej še pomensko-razločevalni del zvočne podobe jezika. Osnovna enota v fonologiji je fonem ( eumun 음운), to je najmanjša glasovna enota, ki razločuje pomen besed ali morfemov. Foneme bomo označevali s ‘//’. Npr. /m/ in /n/ sta fonema, saj razločujeta pomen besed mun (문, vrata) in nun (눈, oko). Fonemska varianta oz. alofon ( byeonieum 변이음) je izgovorna varianta fonema. Nekateri fonemi se namreč v različnih glasovnih okoljih izgovarjajo različno. Npr. če v besedah voda, mivka in vlom opazujemo /v/, ugotovimo, da se ta ne izgovori vedno enako: (1) voda [voda] mivka [miuka] vlom [wlom] Iz primerov je razvidno, da je /v/ fonem; [v], [u] in [w] pa njegove fonemske variante (glej Toporišič 1992: 41–42; Toporišič 2004: 41; 2017: 19-23). 2 Tvorba glasu Tvorba večine glasov se začne v pljučih. Ko pljuča stisnemo, pride do spremembe v zračnem tlaku, kar povzroči pretok zraka. Zrak potuje skozi govorila, kjer mora preiti številne ovire, ki vplivajo na tvorbo glasu. V tem delu si bomo najprej pogledali govorila – organe, ki vplivajo na tvorbo glasu, nato pa naredili splošen pregled glasov, ki jih lahko tvorimo. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 113 20. 11. 2023 11:17:42 114 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje 2.1 Govorila Glasove tvorimo z govorili. Med govorila spadajo: trebušna prepona, rebra in mi- šice prsnega koša, pljuča, sapnik in sapnici, grlo, glasilke, žrelo, ustna votlina (jezik, zobje, ustnice) ter nosna votlina. Slika 1: Govorila Tvorba večine glasov se začne v pljučih. Izjema so kliki (v ang. click consonants; v nekaterih južno- in vzhodnoafriških jezikih), ki jih tvorimo s tleskanjem jezika, ter ejektivni in implozivni soglasniki. Ejektivne soglasnike najdemo v majevskih jezikih in jih tvorimo s premikanjem epiglotisa navzgor; implozivne soglasnike pa tvorimo s premikanjem epiglotisa navzdol; te glasove najdemo v afriških jezikih in jezikih Jugovzhodne Azije. Zrak torej potuje iz pljuč preko glasilk, ki vplivajo na zvenečnost glasov. Glasilke so lahko priprte (zveneči glasovi), odprte (nezveneči glasovi) ali zaprte (npr. glasilčni zaporniki, značilni za arabščino). Iz glasilk zrak potuje skozi grlo do ustne in nosne votline, kar dodatno vpliva na tvorbo glasu. 2.2 Pljučni glasovi V slovenščini in korejščini vsi glasovi izvirajo iz pljuč, zato jih imenujemo pljučni glasovi. Delimo jih na samoglasnike in soglasnike. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 114 20. 11. 2023 11:17:42 Poglavje VII Fonetika in fonologija korejskega jezika 115 2.2.1 Samoglasniki Samoglasnik je glas največje odprtostne stopnje. Zrak mora med izgovarjanjem samoglasnika preiti najmanj ovir v ustni votlini (Toporišič 1992: 262). Samoglasnike delimo glede na položaj jezika med izgovarjanjem glasu, in sicer na prednje-, srednje- in zadnjejezične ter na visoke, ozke sredinske, široke sredinske in nizke samoglasnike. Poleg tega na samoglasnike vpliva tudi oblika ustnic med izgovorjavo. Glede na obliko ustnic samoglasnike delimo na zaokrožene in nezaokrožene. Spodnja slika prikazuje razvrstitev samoglasnikov po mednarodni fonetični abecedi (MFA), in sicer skupek samoglasnikov, ki obstajajo v različnih jezikih. Vsak jezik (tako slovenščina kot tudi korejščina) pa uporablja le del samoglasnikov, predstavljenih v MFA. Slika 2: Samoglasniki po MFA 2.2.2 Soglasniki Soglasniki so glasovi srednje odprtostne stopnje, kamor uvrščamo zvočnike, in manjše odprtostne stopnje, kamor uvrščamo nezvočnike (Toporišič 1992: 293). Soglasnike nadalje delimo glede na način izgovorjave, mesto izgovorjave in zvenečnost. V korejščini glasov ne delimo glede na zvenečnost, pač pa glede na način tvorjenja glasu, kar si bomo podrobnejše pogledali v naslednjih poglavjih. Spodnja tabela predstavlja delitev soglasnikov po MFA . Podobno kot pri samoglasnikih tudi pri soglasnikih velja, da vsak jezik vsebuje le del predstavljenih soglasnikov. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 115 20. 11. 2023 11:17:42 116 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Tabela 1: Soglasniki po MFA Mesto Ust- Zobno- Zobni Dles- Zadles- Retro- Trdo- Mehko- Uvu- Farin- Grlni nični ustnični nični nični fleksni nebni nebni larni galni Način Zapornik p b t d ʈ  ɖ c  ɟ k  g q G ʔ Nosnik m ɱ n ɳ ɲ ŋ N Vibrant B r R Tap/flap ⱱ ɾ ɽ Pripornik ɸ  β f v θ  ð s z ʃ  ʒ ʂ  ʐ ç  ʝ x  ɣ χ  ʁ ħ  ʕ h  ɦ Stranski ɬ  ɮ pripornik Drsnik ʋ ɺ ɻ j ɰ Jezičnik l ɭ ʎ L Kjer sta napisana dva simbola v enem polju, predstavlja desni simbol zveneči, levi pa nezveneči soglasnik. Zatemnjeni kvadrati predstavljajo območje neizgovorljivih glasov. 3 Korejski fonološki sistem Korejski fonološki sistem sestavljajo fonemi in prozodemi. Kot rečeno, fonem ( eumun 음운) je najmanjša enota fonološkega sistema in je glas, ki razločuje pomen besed ali morfemov. Foneme najpreprosteje določimo tako, da besedi poiščemo njen minimalni par. Minimalni par sta besedi drugačnega pomena, pri katerih se razlikuje en sam fonem. V slovenščini ločimo npr. fonema /b/ in /p/, saj lahko najdemo minimalni par pot – bot. V korejščini pa sta [p] in [b] alofona, ne fonema, saj ne moremo najti minimalnega para, s katerim bi utemeljili njun obstoj. V korejščini poznamo foneme /ph/, /p/ (z alofonoma [p] in [b], odvisno od mesta fonema v besedi) in /p’/. Omenjene foneme ločimo glede na način tvorjenja glasu. Primer minimalnih parov, s katerimi lahko dokažemo obstoj teh treh fonemov, so npr.: [phul] 풀 (trava), [pul] 불 (ogenj, luč), [p’ul] 뿔 (rog). Foneme delimo na samoglasnike in soglasnike, ki skupaj tvorijo t. i. segmen-talni del. Segment je diskretna enota glasu, ki jo lahko slušno ali fizično razločimo v toku govora. Termin se uporablja tako v fonetiki kot v fonologiji. Poleg segmentalnega dela pa pomen besede ali morfema določajo tudi prozodične lastnosti, t. i. nadsegmentalne lastnosti govorjenega jezika, kot sta v primeru Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 116 20. 11. 2023 11:17:42 Poglavje VII Fonetika in fonologija korejskega jezika 117 korejščine višina in dolžina glasov. Enote v segmentalnem in prozodičnem delu prikazuje tabela na naslednji strani. Tabela 2: Razvrstitev glasov Segmentalni del Prozodični del Samoglasnik Soglasnik Dolžina glasu Višina glasu / ( moeum 모음) ( jaeum 자음) ( jangdan 장단) intonacija ( eogyang 억양) Pri opisu izgovarjave se bomo pogosto sklicevali na to, da se bolj kompleksno zaporedje glasov, zapisanih v hangeulu, izgovori enako kot bolj enostavno zaporedje glasov, prav tako zapisanih v hangeulu, in postavljeno v oglati oklepaj, kot npr. v primeru besede ‘ura’ ( si-gye 시계): izgovarja se lahko kot [시계] ( si- -gye, bolj kompleksno), v MFA [ɕiɡje], ali kot [시게] ( si-ge, bolj enostavno), v MFA [ɕiɡe]. 3.1 Sistem samoglasnikov V korejščini se sistem samoglasnikov deli na enoglasnike (monoftonge) in dvoglasnike (diftonge). 3.1.1 Enoglasniki Enoglasniki oz. monoftongi ( danmoeum 단모음) so samoglasniki, ki jih tvorimo tako, da med izgovorjavo ne premaknemo ne jezika ne ustnic. Enoglasnik je torej glasovna enota, ki nastane kot posledica samo enega obstojnega položaja govoril (po spletnem slovarju Fran). V korejščini enoglasnike delimo glede na položaj jezika (prednji oz. prednjejezični in zadnji oz. zadnjejezični samoglasniki), glede na višino jezika pri izgovorjavi in stopnjo odprtosti (visoki, sredinski in nizki samoglasniki) ter glede na obliko ustnic pri izgovorjavi (zaokroženi in nezaokroženi samoglasniki). V tabeli 3 na naslednji strani so prikazani enoglasniki glede na pravila standardne korejske izgovorjave (glej Shin 2017: 157). S sliko 3 pa želimo prikazati položaj jezika pri izgovorjavi korejskih enoglasnikov – le-te smo označili s krožci. Glasovi so predstavljeni z znaki mednarodne fonetične abecede. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 117 20. 11. 2023 11:17:42 118 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Tabela 3: Korejski enoglasniki (zapis v MFA) Položaj jezika → Prednjejezični Zadnjejezični ( jeonseol moeum 전설 모음) ( huseol moeum 후설 모음) Nezaokroženi Zaokroženi Nezaokroženi Zaokroženi ( pyeongsun ( wonsun moeum ( pyeongsun ( wonsun moeum moeum 원순 모음) moeum 원순 모음) ↓Višina jezika 평순 모음) 평순 모음) Visoki ㅣ [i] ㅟ [y] ㅡ [ɯ] ㅜ [u] ( gomoeum 고모음) Sredinski ㅔ [e] ㅚ [ø] ㅓ [ʌ] ㅗ [o] ( jungmoeum 중모음) Nizki ㅐ [æ] ㅏ [ɑ] ( jeomoeum저모음) Slika 3: Položaj korejskih enoglasnikov po MFA 3.1.2 Dvoglasniki V slovenščini bi fonema /j/ in /w/, ki spadata med t. i. drsnike (ang. glide), uvrstili med soglasnike. Korejščina pa ta dva fonema uvršča med del samoglasnikov, bolj natančno med dvoglasnike ( ijung moeum 이중 모음). Dvoglasniki ali diftongi nastanejo tako, da pri izgovorjavi poleg enoglasnika izgovorimo enega od drsnikov ( banmoeum 반모음) [j] ali [w]. V korejščini dvoglasnike delimo na tiste, ki imajo drsnik pred samoglasnikom ( sanghyang ijung moeum 상향 이중 모음), in tiste, ki imajo drsnik za samoglasnikom ( hahyang ijung moeum 하향 이중 모음). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 118 20. 11. 2023 11:17:42 Poglavje VII Fonetika in fonologija korejskega jezika 119 Tabela 4: Korejski dvoglasniki (zapis v MFA) Vrsta dvoglasnika Tvorba dvoglasnika Zgled Drsnik pred samoglasnikom [j] + samoglasnik ㅑ [jɑ], ㅕ [jʌ], ㅛ [jo], ㅠ [ju], ㅒ [jæ], ㅖ ( sanghyang ijung moeum [je] 상향 이중 모음) [w] + samoglasnik ㅘ [wɑ], ㅙ [wæ], ㅝ [wʌ], ㅞ [we] Drsnik za samoglasnikom samoglasnik + [j] ㅢ [ɯj] ( hahyang ijung moeum 하향 이중 모음) 3.1.3 Posebnosti izgovorjave samoglasnikov (i) Izgovorjava dvoglasnika ui ㅢ Shin (2017: 175) pravi, da ima dvoglasnik ui ㅢ v spontanem govoru tri načine izgovorjave. Kadar stoji na začetku besede, je izgovorjava [ɯj] enaka zapisu, npr. [ɯjdo] 의도. Kadar je na neprvem mestu besede, npr. za soglasnikom v besedi ‘upanje’ ( hui-mang 희망) ali pa v drugem zlogu besede, tako kot v besedi ‘vprašanje’ ( mun-ui 문의), se v vsakodnevni rabi poenostavi v [i], torej 희망 [himɑŋ] in 문의 [muni]. Ko pa ima ui ㅢ pomen svojilnega členka, npr. v besedni zvezi eo-meo-ni-ui ga-bang 어머니의 가방 (materina torba), se poenostavi v [e], torej [ʌmʌnie kabaŋ]. (ii) Razlika v izgovorjavi med ae ㅐ in e ㅔ ter yae ㅒ in ye ㅖ Po pravilih standardne korejske izgovorjave korejščina ločuje med izgovorjavo dvoglasnika eㅔ (‘ozki e’ [e]) in aeㅐ (‘široki e’ [æ]). Toda danes je ta delitev vprašljiva. Suh in Son (2013: 61) trdita, da je izgovorjava samoglasnikov odvisna od geograf-skih in sociolingvističnih dejavnikov. Npr. v provinci Jeolla-do na jugozahodu Korejskega polotoka ne razlikujejo med širokim in ozkim e-jem, enak pojav opazujejo tudi v Seulu. Tudi v provinci Gyeongsang-do na jugovzhodu polotoka naj ne bi poznali razlike, prav tako pa ne ločujejo med samoglasnikoma eu ㅡ [ɯ] in eo ㅓ [ʌ]. Shin (2017) je mnenja, da v korejščini obstaja le sedem enoglasnikov, ne deset, kot jih navajajo v pravilih standardne korejske izgovorjave. Predlaga, da se ae ㅐ [æ] in e ㅔ [e] obravnavata kot en fonem [ɛ], saj med njima v spontanem govoru naravnih govorcev ni mogoče zaznati razlike (ibid.: 160–163). S tega vidika bi bilo treba poenotiti tudi pravila standardne izgovorjave dvoglasnikov yae ㅒ [jæ] in ye ㅖ [je], in sicer kot [jɛ] (ibid.: 171–172). Poleg tega pa predlaga tudi, da se wi ㅟ in oe ㅚ uvrstita med dvoglasnike, saj se v spontanem govoru izgovorita kot wi ㅟ [wi] in oe ㅚ [wɛ] (ibid.: 158–160). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 119 20. 11. 2023 11:17:42 120 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (iii) Razlika v izgovorjavi e ㅔ in ye ㅖ V spontanem govoru se izgublja tudi razlika v izgovoru enoglasnika e ㅔ [e] in dvoglasnika ye ㅖ [je]. Suh in Son (2013: 61) navajata primer ye-bae 예배 [jebɛ] (bogoslužje), ki ga danes mnogo Korejcev izgovarja kot [ebɛ] oz. [ɛbɛ]. Tudi Slovar korejskega standardnega jezika ( Pyojun gugeo daesajeon 표준국어대사전) nam marsikdaj ponuja dve možni izgovorjavi iste besede, predvsem kadar omenjeni dvoglasnik ni na prvem mestu v besedi, npr. si-gye 시계 (ura) se lahko izgovarja kot [ɕiɡje] ali [ɕiɡe]. (iv) Izgovorjava oe ㅚ, wae ㅙ in we ㅞ Shin (2017: 172) pravi, da v spontanem govoru ni razlike med we ㅞ, ki bi se po standardni korejski izgovorjavi moral izgovarjati kot [we], in wae ㅙ, ki bi se moral izgovarjati kot [wɛ]. Navaja primere besed, pri katerih se tudi naravni govorci pogosto zmotijo v zapisu, npr. wen-il 웬일 (pomeni ‘le kaj / le kako’) pogosto zapisujejo kot waen-il 왠일, obratno pa besedo waen-ji 왠지 (nekako) pogosto zapisujejo kot wen-ji 웬지. Do te napake v zapisu prihaja prav zaradi enake izgovorjave dvoglasnikov we 웨 [wɛ] in wae 왜 [wɛ]. Enak primer navaja tudi Lee (2014: 70), poleg tega pa dodaja tudi primer napake pri zapisu dvoglasnikov oe ㅚ in wae ㅙ. Pravi, da se naravni govorci pogosto motijo in besedo dwae-seo 돼서 (postati, spregana oblika) zapisujejo kot doe-seo 되서 ter besedo doe-go 되고 (postati, spregana oblika) kot dwae-go 돼고. Tudi do tega pride zaradi podobne izgovorjave doe 되 [dwɛ] in dwae 돼 [dwɛ]. Iz teh primerov lahko sklepamo, da se vsi trije dvoglasniki izgovarjajo enako, in sicer kot [wɛ]. 3.2 Sistem soglasnikov Soglasnike ( jaeum 자음) v korejščini delimo glede na način izgovorjave, glede na mesto izgovorjave in glede na način tvorjenja glasu. 3.2.1 Delitev glede na način izgovorjave Glede na način izgovorjave ( joeum bangbeop jajil 조음 방법 자질) poznamo dve delitvi soglasnikov. Najprej jih glede na zvočnost delimo na zvočnike in na nezvočnike. - Zvočniki ali sonanti ( gongmyeongeum 공명음) so soglasniki srednje odprtostne stopnje, kar pomeni, da je pri izgovorjavi teh soglasnikov le malo oviranega zračnega pretoka (Toporišič 1992: 380). V korejščini med zvočnike Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 120 20. 11. 2023 11:17:42 Poglavje VII Fonetika in fonologija korejskega jezika 121 uvrščamo štiri soglasnike, kot se zapisujejo v hangeulu, in sicer [n] ( n ㄴ), [l, r, n] ( l ㄹ), [m] ( m ㅁ), [ng] ( ng ㅇ). - Nezvočniki ( jangaeeum 장애음) so soglasniki najmanjše odprtostne stopnje, kar pomeni, da se pri izgovorjavi spodnja izgovorna ploskev najbolj približa zgornji (Toporišič 1992: 144). Med nezvočnike uvrščamo 15 soglasnikov, kot se zapisujejo v hangeulu: [g, k] ( g ㄱ), [k’] ( kk ㄲ), [kh] ( k ㅋ), [d, t] ( d ㄷ), [t’] ( tt ㄸ), [th] ( t ㅌ), [b, p] ( b ㅂ), [p’] ( pp ㅃ), [ph] ( p ㅍ), [s] ( s ㅅ), [s’] ( ss ㅆ), [tʃ] ( j ㅈ), [tʃ’] ( jj ㅉ), [tʃh] ( ch ㅊ), [h] ( h ㅎ). Nadalje soglasnike glede na način izgovarjave delimo še na: - zapornike ali okluzive ( pyeswaeeum 폐쇄음 ali payeoreum 파열음): [g, k] ( g ㄱ), [k’] ( kk ㄲ), [kh] ( k ㅋ), [d, t] ( d ㄷ), [t’] ( tt ㄸ), [th] ( t ㅌ), [b, p] ( b ㅂ), [p’] ( pp ㅃ), [ph] ( p ㅍ); - zlitnike ali afrikate ( pachareum 파찰음):[tʃ] ( j ㅈ), [tʃ’] ( jj ㅉ), [tʃh] ( ch ㅊ); - sičnike ali pripornike ( machareum 마찰음): [s] ( s ㅅ), [s’] ( ss ㅆ); - nosnike ali nazale ( bieum 비음): [l, r] ( l ㄹ), [m] ( m ㅁ), [n] ( n ㄴ), [ng] ( ng ㅇ); - jezičnike ali laterale ( yueum 유음 ali seolcheugeum 설측음): [l] ( l ㄹ). 3.2.2 Delitev glede na mesto izgovorjave Glede na mesto izgovorjave ( joeum wichi jajil 조음 위치 자질) soglasnike delimo na: - ustnične ali labialne ( yangsuneum 양순음): [b, p] ( b ㅂ), [p’] ( pp ㅃ), [ph] ( p ㅍ), [m] ( m ㅁ); - zobne ali dentalne ( chijoeum 치조음): [d, t] ( d ㄷ), [t’] ( tt ㄸ), [th] ( t ㅌ), [s] ( s ㅅ), [s’] ( ss ㅆ), [n] ( n ㄴ), [r] ( l ㄹ); - zadlesnične ( gyeonggugaeeum 경구개음): [tʃ] ( j ㅈ), [tʃ’] ( jj ㅉ), [tʃh] ( ch ㅊ); - mehkonebne ( yeongugaeeum 연구개음): [g, k] ( g ㄱ), [k’] ( kk ㄲ), [kh] ( k ㅋ), [ng] ( ng ㅇ); - grlne ali goltne ( hueum 후음): [h] ( h ㅎ). 3.2.3 Delitev glede na način tvorjenja glasu V slovenščini poznamo delitev na zveneče (b, d, g, z, ž, dž) in nezveneče soglasnike (p, t, k, c, č, f, s, š, h), v korejščini pa bolj ustreza delitev glede na vrsto fonacije oz. načina tvorjenja glasu ( balseong yuhyeong jajil 발성 유형 자질), in sicer na: Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 121 20. 11. 2023 11:17:42 122 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje - osnovne (ang. lax consonants / plain consonant, pyeongeum 평음); - krepke oz. močne (ang. tense consonants, gyeongeum 경음); - pridihnjene oz. aspirirane soglasnike ( gyeogeum 격음). Korejščina razlikuje med osnovnimi in krepkimi soglasniki glede na to, ali moramo soglasnik izgovoriti z več energije in večjo napetostjo glasilk ter mišic govoril ali ne. Osnovni soglasniki ( pyeongeum 평음) so: [b, p] ( b ㅂ), [d, t] ( d ㄷ), [g, k] ( g ㄱ), [tʃ] ( j ㅈ) in [s] ( s ㅅ). Koo, Park in dr. (2015: 49) pa mednje uvrščajo tudi zvočnike [n] ( n ㄴ), [l, r] ( l ㄹ), [m] ( m ㅁ), [ng] ( ng ㅇ). Krepki soglasniki ( gyeongeum 경음) pa so: [p’] ( pp ㅃ), [t’] ( tt ㄸ), [k’] ( kk ㄲ), [tʃ’] ( jj ㅉ), [s’] ( ss ㅆ). Poleg tega pozna korejščina tudi pridihnjene soglasnike. Pridih ali aspiracija je način izgovora soglasnika, pri katerem izdihnemo več zraka, zato dobimo ob- čutek, da poleg zapornika ali zlitnika izgovorimo tudi [h]. Pridihnjeni soglasniki ( gyeogeum 격음 ali yugieum 유기음) v korejščini so: [ph] ( p ㅍ), [th] ( t ㅌ), [kh] ( k ㅋ) in [tʃh] ( ch ㅊ). Koo, Park in dr. (2015: 49) mednje uvrščajo tudi [h] ( h ㅎ). Vse povedano povzema tabela 5 na naslednji strani. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 122 20. 11. 2023 11:17:42 Poglavje VII Fonetika in fonologija korejskega jezika 123 Tabela 5: Pregled delitve korejskih soglasnikov Glede na način izgovorjave Glede na vrsto Glede na mesto izgovorjave ( joeum wichi 조음 위치) ( joeum bangbeop fonacije Zobni Zadlesnični Mehkonebni Grlni 조음 방법) ( balseong yuhyeong ( chijoeum ( gyeonggugaeeum ( yeongugaeeum ( hueum 발성 유형) 치조음) 경구개음) 연구개음) 후음) Ustnični ( yangsuneum 양순음) Nezvočniki Zaporniki Osnovni ( jangaeeum ( payeoreum soglasniki [b, p] ( b ㅂ) [d, t] ( d ㄷ) [g, k] ( g ㄱ) 장애음) 파열음) ( pyeongeum 평음) Pridihnjeni soglasniki [ph] ( p ㅍ) [th] ( t ㅌ) [kh] ( k ㅋ) ( gyeogeum 격음) Krepki soglasniki ( gyeongeum 경음) [p’] ( pp ㅃ) [t’] ( tt ㄸ) [k’] ( kk ㄲ) Zlitniki Osnovni ( pachareum soglasniki [tʃ] ( j ㅈ) 파찰음) ( pyeongeum 평음) Pridihnjeni soglasniki [tʃh] ( ch ㅊ) ( gyeogeum 격음) Krepki soglasniki ( gyeongeum 경음) [tʃ’] ( jj ㅉ) Priporniki Osnovni ( machareum soglasniki [s] ( s ㅅ) 마찰음) ( pyeongeum 평음) Pridihnjeni soglasniki [h] ( h ㅎ) ( gyeogeum 격음) Krepki soglasniki ( gyeongeum 경음) [s’] ( ss ㅆ) Zvočniki Nosniki Osnovni ( gongmyeongeum ( bieum soglasniki [m] ( m ㅁ) [n] ( n ㄴ) [ng] ( ng ㅇ) 공명음) 비음) ( pyeongeum 평음) Jezičniki Osnovni ( yueum soglasniki [l, r] ( l ㄹ) 유음) ( pyeongeum 평음) Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 123 20. 11. 2023 11:17:42 124 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje 3.2.4 Posebnosti izgovorjave nekaterih soglasnikov, zapisanih v hangeulu (i) Izgovorjava soglasnika /ng/ ( ng ㅇ) Soglasnik /ng/ ( ng ㅇ) se izgovarja le, kadar nastopi v zlogu kot zadnji soglasnik zloga, in sicer se izgovori kot [ŋ], npr. ga-bang 가방 [kabaŋ] (torba). Če pa se pojavi kot začetni glas v zlogu (pri zapisu kot prva črka zloga pred samoglasnikom), se ne izgovarja, npr. a-gi 아기 [agi] (otrok). (ii) Izgovorjava soglasnikov /s/ ( s ㅅ) in /s’/ ( ss ㅆ) Soglasnik /s/ ( s ㅅ) se načeloma izgovarja kot [s], npr. v besedi sa-da 사다 [sada] (kupiti). Kadar pa mu sledita samoglasnik [i] ali drsnik [j], se pravi kateri koli od samoglasnikov i ㅣ [i], ya ㅑ [jɑ], yeo ㅕ [jʌ], yo ㅛ [jo], yu ㅠ [ju], ye ㅖ [je], yae ㅒ [jɛ], se s ㅅ izgovori kot [ɕ], npr. si-da 시다 [ɕida] (kislo). Enako velja v primeru krepkega /s’/ ( ss ㅆ), ki se načeloma izgovarja kot [s’], npr. ssa-da 싸다 [s’ada] (poceni), pred [i] ali [j] pa se izgovarja kot [ɕ’], npr. ssi-as 씨 앗 [ɕ'iat] (seme). (iii) Izgovorjava soglasnika /l/ ( l ㄹ) Soglasnik /l/ ( l ㄹ) se lahko izgovarja kot [l] ali kot [r], odvisno od njegovega mesta v besedi. Kadar je /l/ ( l ㄹ) zadnji glas besede oz. mu sledi soglasnik, ga izgovorimo kot [l], npr. mul 물 [mul] (voda), mul-geon 물건 [mulgʌn] (stvar). Če je /l/ ( l ㄹ) zadnji glas v zlogu in mu sledi samoglasnik, potem se izgovarja kot [r], npr. v besedah nol-i 놀이 [nori] (igra), mo-le 모레 [more] (pojutrišnjem). Če se zlog konča z /l/ ( l ㄹ), naslednji zlog pa se začne z /l/ ( l ㄹ), se fonema /l/ iz obeh zlogov zlijeta in izgovorita kot podaljšan [ll], npr. ppal-li 빨리 [p’ɑlli] (hitro). 3.3 Prozodija Prozodija se nanaša na neosnovne lastnosti govorjene besede (Toporišič 1992: 235), npr. dolžina glasu ( jangdan 장단) in višina glasu oz. intonacija ( eogyang 억양). 3.3.1 Dolžina glasu Po pravilih standardne korejske izgovorjave ( Pyojun bareumbeop 표준 발음법) naj bi v korejščini pomen besed razlikovali tudi glede na dolžino samoglasnika Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 124 20. 11. 2023 11:17:42 Poglavje VII Fonetika in fonologija korejskega jezika 125 ( jangdan 장단) v zlogu. Razliko med dolgimi in kratkimi samoglasniki pri fonetič- nem zapisu v slovarjih označujejo z dvopičjem ali s posebnim simbolom za označevanje dolžine glasov, ‘ː’, in sicer na desni strani podaljšanega zloga. Tako je v slovarju možno najti naslednje izgovorjave za enak zapis besed (nekaj primerov v tabeli). Tabela 6: Primeri besed z različnim pomenom glede na dolžino glasu Beseda Zapis Izgovorjava Pomen [mal] konj mal 말 [maːl] beseda [nun] oko nun 눈 [nuːn] sneg [pam] noč bam 밤 [paːm] kostanj Vendar pa v vsakodnevni rabi jezika dolžina samoglasnika ne igra več velike vloge, saj se pomen besede prepozna iz konteksta. 3.3.2 Intonacija Intonacija ( eogyang 억양) se nanaša na višino glasu v besedi; glede na višino se lahko pomen povedi spremeni. Z intonacijo govorec sporoča svoja čustva, stališča, glede na intonacijo pa razlikujemo tudi vrste povedi (trdilna, vprašalna, vzklična itd.). Primer: (2)a 집에 가요. ↘︎ Jib-e ga-yo. Domov grem. (trdilna poved, pyeongseomun 평서문) b 집에 가요? ↗︎ Jib-e ga-yo. Greš domov? (vprašalna poved, uimunmun 의문문) Padajoča intonacija je tipična za trdilne povedi kot v (2)a, naraščajoča pa za vprašalne povedi tipa da/ne, kot v (2)b. Dejansko pa je intonacija pri vprašalnih povedih bolj zapletena. V vprašalnih povedih imamo namreč dve vrsti intonacije ‒ poleg naraščajočo tudi padajočo. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 125 20. 11. 2023 11:17:42 126 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Raba različnih intonacij pa je povezana tudi s precej zapletenimi pragmatičnimi pomenskimi odtenki, zato se tod v podrobnosti ne bomo spuščali. Več o tem je govora npr. v Yeon in Brown (2011: 379). 4 Zlog Zlog ( eumjeol 음절) je izgovorna enota, navadno sestavljena iz samoglasnika in enega ali več soglasnikov. V korejščini zlog sestavljajo trije elementi: začetni glas/fonem ( choseong 초성), osrednji glas/fonem ( jungseong 중성) in končni glas/fonem ( jongseong 종성). V skladu s Sohn (1999: 160) lahko splošno zgradbo zloga v korej- ščini opišemo z zaporedjem glasov oz. fonemov: [(C)][(S)V(:)][(C)]. V zaporedju oglati oklepaji zaznamujejo obseg ‘začetnega’, ‘osrednjega’ in ‘končnega glasu’ oz. fonema, okrogli oklepaji pa nenujne sestavne dele zloga. Vidimo torej, da je nujen gradnik zloga ‘osrednji glas’, ki ga sestavlja obvezni samoglasnik (V – iz ang. vowel) in neobvezni drsnik (S – iz ang. semivowel) pred njim ter neobve-zna dolžina, (zapisana izražena kot dvopičje, za njim. Kot smo videli v razdelku 3.3.1, razlikovaje dolžine sedaj izginja iz vsakdanje rabe jezika in ostaja samo del jezikovne norme. ‘Začetni glas’ stoji pred ‘osrednjim’ in ni nujen, sestavlja ga soglasnik (C – iz ang. consonant). ‘Končni glas’ pa stoji na koncu zloga, sestavlja ga soglasnik C (v zapisu lahko en ali dva soglasnika) in prav tako ni nujen za tvorbo zloga. Zlogom, ki vsebujejo ‘končni glas’ oz. fonem, pravimo ‘zaprti zlogi’ ( pyeeumjeol 폐음절), zlogom, ki ‘končnega glasu’ oz. fonema nimajo, pa ‘odprti zlogi’ ( gaee-umjeol 개음절). Tabela 7: Zgradba zlogov v korejščini z zgledi Zgradba Zgled Zgradba Zgled V o 오 (pet), i 이 (dva) VC os 옷 (obleka), am 암 (rak – bolezen) SV -ya -야 (zvalniški členek), wae 왜 (zakaj) SVC wang 왕 (kralj), yong 용 (zmaj) CV bi 비 (dež), so 소 (krava) CVC naj 낮(dan), jib 집(dom) CSV ppyeo 뼈 (kost), mwo 뭐 (kaj, pog.) CSVC gwang 광 (lopa), gyeog 격 (sklon) V zvezi z zlogom kot glasovno enoto je pomembno pravilo izgovorjave zadnjega soglasnika v zlogu ( eumjeol kkeutsori gyuchik 음절 끝소리 규칙). To pravilo moramo upoštevati pri zlogih, ki se končajo na soglasnik. Končni soglasnik v Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 126 20. 11. 2023 11:17:42 Poglavje VII Fonetika in fonologija korejskega jezika 127 zlogu se po korejsko imenuje batchim 받침. V korejščini glede izgovarjanja soglasnikov, ki se pojavijo na koncu zloga ( batchim) veljata naslednji omejitvi: (i) kadar se cela beseda konča s batchimom ali (ii) kadar se zlog v besedi konča s batchimom, sledi pa mu zlog, ki se začne na soglasnik, dejansko izgovorimo le sedem soglasnikov, in sicer g ㄱ, n ㄴ, d ㄷ, l ㄹ, m ㅁ, b ㅂ in ng ㅇ. Se pravi, če je v zapisu na mestu batchima (končnega glasu besede ali konč- nega soglasnika pred naslednjim soglasnikom) kateri koli drug soglasnik (npr. kk ㄲ, tt ㄸ, k ㅋ, t ㅌ), se bo pri izgovorjavi spremenil v enega omenjenih sedmih soglasnikov (v tistega, ki ima najbolj podobno mesto izgovorjave). Nekaj primerov je v spodnji tabeli. V tej tabeli in v tabelah, ki sledijo ‒ do tabele 14, in potem od tabele 18 do tabele 22, so spremembe v izgovarjavi ponazorjene z zapisom izgovarjave v hangeulu, z dodano akademsko transliteracijo (AT) in transliteracijo v MFA. Tabela 8: Izgovorjava besed glede na pravilo izgovorjave batchima Sprememba glasu Zgled pri izgovorjavi Beseda AT Izgovorjava AT izgovarjave MFA Pomen 앞 ap [압] ab ap pred p ㅍ → b ㅂ 숲 sup [숩] sub sup gozd 밑 mit [믿] mid mit pod 맛 mas [맏] mad mat okus t ㅌ, s ㅅ, ss ㅆ, j 있다 iss-da [읻따] id-tta itt̕a nahajati se, imeti ㅈ, ch ㅊ, h ㅎ → d ㄷ 낮 naj [낟] nad nat dan 꽃 kkoch [꼳] kkod k̕ot roža 히읗 hi-euh [히읃] hi-eud hiɯt (ime črke ‘h’) 부엌 bu-eok [부억] bu-eog puʌk kuhinja k ㅋ, kkㄲ → g ㄱ 밖 bakk [박] bag pak zunaj Kadar pa zlogu, ki se konča s batchimom, sledi zlog, ki se začne na samoglasnik, se bo glas batchima ‘prenesel’ na naslednji zlog. Ta pojav se v korejščini imenuje yeoneum 연음 (db. prenos soglasnika na naslednji zlog, fra. liaison). Toda tudi tukaj moramo biti previdni, saj je od sestave besede odvisno, ali bomo pri prenosu soglasnika upoštevali pravilo izgovorjave batchima ali ne. In sicer: Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 127 20. 11. 2023 11:17:42 128 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (i) Če zlogu, ki ima batchim, sledi slovnični morfem, izgovarjava poteka tako kot je prikazano v tabeli 9.36 Tabela 9: Izgovorjava batchima, ko mu sledi slovnični morfem Zgledi Vrste batchima Beseda in AT Izgovorjava AT morfem izgovarjave MFA Pomen p ㅍ→ p ㅍ 앞으로 ap-eu-lo [아프로] a-peu-lo apʰɯro v smeri naprej (ostane enak) 싶어요 sip-eo-yo [시퍼요] si-peo-yo ɕipʰʌyo želeti, spreg. 밑에 mit-e [미테] mi-te mitʰe spodaj 옷을 os-eul [오슬] o-seul osɯl obleka + členek t ㅌ, s ㅅ, ss ㅆ, eul 을 j ㅈ, ch ㅊ → t ㅌ, s ㅅ, ss 있어요 iss-eo-yo [이써요] i-sseo-yo is̕ʌyo imeti, nahajati se, spreg. ㅆ, j ㅈ, ch ㅊ 낮에 naj-e [나제] na-je nadze podnevi 꽃을 kkoch-eul [꼬츨] kko-cheul k’otɕʰɯl roža + členek eul 을 k ㅋ, kk ㄲ → k 부엌이 bu-eok-i [부어키] bu-eo-ki puʌkʰi kuhinja + členek i 이 ㅋ, kk ㄲ 닦아요 dakk-a-yo [다까요] da-kka-yo tak̕ayo obrisati, spreg. (ii) Če pa zlogu, ki ima batchim, sledi polnopomenski morfem, ki se začne na samoglasnik, potem bomo pri izgovorjavi najprej upoštevali pravilo izgovorjave zadnjega soglasnika in batchim spremenili v enega omenjenih sedmih soglasnikov ( g ㄱ, n ㄴ, d ㄷ, l ㄹ, m ㅁ, b ㅂ, ng ㅇ) in ga nato prenesli na naslednji zlog, tako kot je prikazano v tabeli 10. 36 Med slovnične morfeme ( munbeop hyeongtaeso 문법 형태소 ali hyeongsik hyeongtaeso 형식 형태소) spadajo členki ( josa 조사, npr. i/ ga 이/가, eun/ neun 은/는, eul/ leul 을/를 itd.) in končnice ( eomi 어미). Poleg slovničnih morfemov poznamo še ‘polnopomenske morfeme’ ( siljil hyeongtaeso 실질 형태소), to so morfemi v sino-korejskih besedah ali pa drugih polnopomenskih besedah. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 128 20. 11. 2023 11:17:42 Poglavje VII Fonetika in fonologija korejskega jezika 129 Tabela 10: Izgovorjava batchima, ko mu sledi polnopomenski morfem Zgledi Vrsta batchima Beseda AT Izgovorjava AT izgovarjave MFA Pomen 무릎 위 mu-leup wi [무르뷔] mu-leu-bwi murɯbwi na kolenu p ㅍ → b ㅂ 숲 안에 sup an-e [수바네] su-ba-ne subane v gozdu t ㅌ, sㅅ, ss ㅆ, 윗옷 wis-os [위돋] wi-dod widot zgornje oblačilo jㅈ, ch ㅊ → d ㄷ 맛없다 mas-eobs-da [마덥따] ma-deob-tta madʌpt̕a neokusno 몇 월 myeoch wol [며둴] myeo-dwol myʌdwʌl kateri mesec k ㅋ, kk ㄲ → gㄱ 부엌 안에 bu-eok an-e [부어가네] bu-eo-ga-ne puʌgane v kuhinji 5 Fonološke spremembe37 Fonološke spremembe oz. fonološki pojavi ( eumun hyeongsang 음운 현상) nastanejo pri nekaterih glasovih zaradi soseščine drugih glasov. Ker v korejščini pojavi niso le fonološke narave, pač pa moramo marsikdaj poznati tudi sestavo besede, njene morfeme in izvor, bi te pojave lahko poimenovali tudi morfofonološki pojavi. Delimo jih na pojave, kjer pride do: (i) zamenjave dveh fonemov ( eumun daechi 음운 대치 ali eumun gyoche 음운 교체), (ii) izpuščanja fonema ( eumun tallak 음운 탈락), (iii) dodajanja fonema ( eumun cheomga 음운 첨가), (iv) okrajšanja ( eumun chugyag 음운 축약). 5.1 Zamenjava fonemov Pojav, pri katerem se določen fonem zaradi soseščine drugih glasov zamenja z nekim drugim, imenujemo zamenjava fonemov ( eumun daechi 음운 대치 ali eumun gyoche 음운 교체). Ta pojav nadalje delimo na: nazalizacijo, lateralizacijo, krepitev fonema, palatalizacijo. 37 Glej Koo, Park in dr. (2015); Shin (2017). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 129 20. 11. 2023 11:17:42 130 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje 5.1.1 Nazalizacija Nazalizacija ( bieumhwa 비음화) je fonološki pojav, pri katerem se fonem nazalizira in izgovori kot eden izmed nosnikov (nazalov, bieum 비음): m ㅁ [m], n ㄴ [n], ng ㅇ [ŋ]. Poznamo dve vrsti nazalizacije: (i) nazalizacija g ㄱ, d ㄷ, b ㅂ in (ii) nazalizacija l ㄹ. Pri nazalizaciji g ㄱ, d ㄷ, b ㅂ se nezvočniki g ㄱ, d ㄷ, b ㅂ v batchimu pod vplivom nosnika m ㅁ ali nosnika n ㄴ, ki stoji na začetku naslednjega zloga, nazalizirajo oz. izgovorijo kot eden od nosnikov ㅁ [m], ㄴ [n] ali ㅇ [ŋ]. In sicer: - nezvočnik g ㄱ se izgovori kot nosnik ng ㅇ: g ㄱ + n ㄴ ali m ㅁ → [ŋ ㅇ] + n ㄴ ali m ㅁ, - nezvočnik d ㄷ se izgovori kot nosnik n ㄴ: d ㄷ + n ㄴ ali m ㅁ → [ nㄴ] + n ㄴ ali m ㅁ, - nezvočnik b ㅂ se izgovori kot nosnik m ㅁ: b ㅂ + n ㄴ ali m ㅁ → [ m ㅁ] + n ㄴ ali m ㅁ. Do nazalizacije l ㄹ pa pride v primerih, ko se zlog konča na kateri koli soglasnik, razen l ㄹ in n ㄴ (v teh dveh primerih lahko pride do nazalizacije ali lateralizacije, o tem pozneje), naslednji zlog pa se začne z l ㄹ. Takrat se l ㄹ na začetku naslednjega zloga izgovori kot [n], nezvočniki v batchimu pa se prav tako nazalizirajo. Pojav je značilen za besede tujega izvora (npr. sino-korejske besede, angleške itd. izposojenke), saj v izvorno korejskih besedah ne najdemo zlogov, ki bi se začeli na l ㄹ. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 130 20. 11. 2023 11:17:42 Poglavje VII Fonetika in fonologija korejskega jezika 131 Tabela 11: Primeri nazalizacije soglasnikov Vrsta nazalizacije Zgledi Beseda AT Izgovorjava AT MFA Pomen izgovarjave Nazali- g ㄱ ( k ㅋ, 박물관 bag-mul- [방물관] bang-mul- bɑŋmulɡwan muzej zacija kk ㄲ) + n gwan gwan g ㄱ, d ㄴ, m ㅁ→ 부엌만 bu-eok-man [부엉만] bu-eong- buʌŋmɑn le kuhinja ㄷ, [ ng ㅇ] + n man b ㅂ ㄴ, m ㅁ d ㄷ ( t ㅌ, 받는 bad-neun [반는] ban-neun bɑnnɯn prejeti, s ㅅ, ss ㅆ, j spreg. ㅈ, ch ㅊ) + 꽃만 kkoch-man [꼰만] kkon-man k*ommɑn le roža n ㄴ, m ㅁ → [ n ㄴ] + n ㄴ, m ㅁ b ㅂ ( p ㅍ) 입맛 ib-mas [임맏] im-mat immɑd apetit + n ㄴ, m 높네요 ㅁ → nop-ne-yo [놈네요] nom-neyo nomnɛjo visok, spreg. [ m ㅁ] + n ㄴ, m ㅁ Nazali- ng ㅇ + l 정류장 jeong-lyu- [정뉴장] jeong-nyu- dʑʌŋnjudʑɑŋ avtobusna zacija ㄹ → jang jang postaja l ㄹ ng ㅇ + n ㄴ m ㅁ + l 음료수 eum-lyo-su [음뇨수] eum-nyo-su ɯmnjosu pijača ㄹ → m ㅁ + n ㄴ g ㄱ ( k ㅋ, 목록 mog-log [몽녹] mong-nok moŋnoɡ seznam kk ㄲ) + l ㄹ → ng ㅇ + n ㄴ d ㄷ ( t ㅌ, 핫라인 has-la-in [한나인] han-na-in ɑnnɑin rdeči telefon s ㅅ, ss ㅆ, j ㅈ, ch ㅊ) + l ㄹ → n ㄴ + n ㄴ b ㅂ ( p ㅍ) 왕십리 wang-sib-li [왕심니] wang-sim- waŋsimni Wangsimni + l ㄹ → m ni (ime ㅁ + n ㄴ postaje) Nazalizacija med 밥 먹어 bab meog-eo [밤머거] bam meo- bɑmmʌɡʌ jesti obrok, dvema besedama geo spreg. 떡 만들어 tteog man- [떵만드러] tteong man- t*ʌŋmɑndɯɾʌ narediti deul-eo deul-eo tteok* * tteok – poslastica iz sphanega riža Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 131 20. 11. 2023 11:17:43 132 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje 5.1.2 Lateralizacija Lateralizacija ( yueumhwa 유음화) je pojav, pri katerem se n ㄴ, ki stoji pred ali za l ㄹ, izgovori kot [l]. L ㄹ in n ㄴ se v tem procesu zlijeta, zato lateralizacija spada med pojave asimilacije soglasnikov. L ㄹ lahko stoji pred n ㄴ ali za njim, zato ta pojav delimo na ‘napredujočo’ lateralizacijo ( sunhaengjeok yueumhwa 순행적 유음 화) in ‘nazadujočo lateralizacijo’ ( yeokhaengjeok yueumhwa 역행적 유음화). Lateralizacija se lahko pojavi tudi med dvema besedama, ne le znotraj ene besede. Tabela 12: Primeri lateralizacije soglasnikov Zgledi Vrsta lateralizacije Beseda AT Izgovorjava AT izgovarjave MFA Pomen 물놀이 mul-nol-i [물로리] mul-lo-li mulloɾi igranje z vodo Napredujoča 줄넘기 jul-neom- lateralizacija gi [줄럼기] jul-leom-gi dʑullʌŋɡi vlečenje vrvi novo leto 설날 seol-nal [설랄] seol-lal sʌllɑɾ po luninem koledarju Nazadujoča 편리하다 pyeon-li- ha-da [펼리하다] pyeol-li-ha- da pʰjʌlliɑdɑ priročno lateralizacija 한류 han-lyu [할류] hal-lyu xɑllju korejski val Lateralizacija med dvema 불 bul noh- besedama 놓는다 neun-da [불론는다] bul lon-neun- da bullonnɯndɑ prižgati ogenj Pri sino-korejskih besedah ne moremo biti vedno prepričani, ali bo prišlo do lateralizacije ali do nazalizacije. Odvisno je od sestave besede. (i) Pri dvozložnih besedah bo v večini primerov prišlo do lateralizacije. - gwon-lyeog 권력 [궐력] → FT gwollyeok [ɡwʌlljʌk] (moč, avtoriteta) - in-lyu 인류 [일류] → FT illyu [illju] (človeštvo) (i ) Pri trizložnih besedah pa je odvisno od tega, kako je beseda sestavljena oz. kako govorec razume pomen besede. Do lateralizacije pride v naslednjih primerih: - gwan-li-bi 관리비: gwan-li 관리 + bi 비 → FT gwallibi [kwallibi] (pri-stojbina za vzdrževanje) - Han-la-san 한라산: han-la 한라 + san 산 → FT hallasan [hɑllɑsɑn] (Hallasan, ime gore) Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 132 20. 11. 2023 11:17:43 Poglavje VII Fonetika in fonologija korejskega jezika 133 Do nazalizacije pa pride v naslednjih primerih: - eum-un-lon 음운론: eum-un 음운 + lon 론 → FT eumunnon [ɯmunnon] (fonologija) - bo-gwan-lyo 보관료: bogwan 보관 + lyo 료 → FT bogwannyo [boɡwannjo] (plačilo za hrambo, npr. prtljage). 5.1.3 Krepitev fonema Krepitev fonema ( gyeongeumhwa 경음화) je fonološki pojav, pri katerem se osnovni nezvočniki ( pyeongeum 평음) g ㄱ, d ㄷ, b ㅂ, s ㅅ, j ㅈ v določenem glasovnem okolju spremenijo v krepke nezvočnike ( gyeongeum 경음) kk ㄲ, tt ㄸ, pp ㅃ, ss ㅆ, jj ㅉ. Krepitev se lahko pojavi za osnovnimi zaporniki, nosniki, jezičnikom in adnominalno oz. obsamostalniško končnico ( gwanhyeongsahyeong eomi 관형사형 어미). Krepitev fonema za osnovnimi zaporniki se pojavi, ko ima zlog v batchimu osnovni zapornik ( b ㅂ, d ㄷ, g ㄱ), sledi pa mu zlog, ki se začne na osnovni nezvočnik ( g ㄱ, d ㄷ, b ㅂ, s ㅅ, j ㅈ). V tem primeru pride do krepitve nezvočnika. Krepitev fonema za nosniki se pojavi, če je fonem v batchimu osnove glagola ali pridevnika nosnik ( m ㅁ, n ㄴ, ng ㅇ), na začetku končnice pa stoji eden od osnovnih nezvočnikov ( g ㄱ, d ㄷ, b ㅂ, s ㅅ, j ㅈ). Tudi v tem primeru pride do krepitve nezvočnika. Krepitev fonema za jezičnikom se pojavi pri sino-korejskih besedah. Če ima prvi morfem v batchimu lateral l ㄹ, naslednji pa se začne na osnovne dlesnične ali zadlesnične foneme ( d ㄷ, s ㅅ, j ㅈ), potem se le-ti izgovorijo bolj poudarjeno in pride do krepitve fonema. Krepitev fonema za adnominalno končnico se pojavi, ko se na koren glagola ali pridevnika priključi adnominalna končnica -(eu)l -(으)ㄹ. V tem primeru se prvi fonem naslednje besede (če se začne z g ㄱ, d ㄷ, b ㅂ, s ㅅ, j ㅈ, po navadi gre za samostalnik) izgovori krepko. V tabeli 13 so predstavljeni primeri krepitve fonema. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 133 20. 11. 2023 11:17:43 134 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Tabela 13: Primeri krepitve soglasnikov Zgledi Vrsta krepitve Beseda AT Izgovorjava AT izgovorjave MFA Pomen Krepitev za 입술 ib-sul [입쑬] ib-ssul ips*uɾ ustnice zaporniki b 듣다 deud-da [듣따] deud-tta dɯtt*ɑ slišati ㅂ, d ㄷ, g ㄱ 학교 hag-gyo [학꾜] hag-kkyo hɑkk*jo šola Krepitev 안다 an-da [안따] an-tta ɑnt*ɑ objeti nezvočnika za nosnikom 감다 gam-da [감따] gam-tta ɡɑmt*ɑ zapreti ( m ㅁ, n ㄴ, ng ㅇ) 앉다 anj-da [안따] an-tta ɑnt*ɑ usesti se Krepitev za 일생 il-saeng [일쌩] il-ssaeng ils*ɛŋ življenje lateralom 갈등 gal-deung [갈뜽] gal-tteung ɡɑlt*ɯŋ konflikt 갈 데 gal de [갈떼] gal-ttae ɡɑlt*e mesto, -(eu)l -(으)ㄹ kamor grem + g ㄱ, d ㄷ, b ㅂ, s 먹을 것 meog-eul geos [머글껃] meo-geul- kkeod mʌɡɯlk*ʌd stvar, ki jo bom jedel ㅅ, j ㅈ 살 집 sal jib [살찝] sal-jjib sɑltɕ*ib hiša, v kateri bom živel 5.1.4 Palatalizacija Palatalizacija oz. mehčanje ( gugaeeumhwa 구개음화) je fonološki pojav, pri katerem se nekateri nepalatalni soglasniki, ki stojijo pred [i] ali [j], spremenijo v palatalne. Zgodovinsko gledano je ta pojav nastal, ko so se d ㄷ, t ㅌ in tt ㄸ vezali z /i/ ali /j/, kot npr.: dil-geu-leus 딜그릇 → jil-geu-leus 질그릇 (lončarstvo), dyeol 뎔 → izg. jeol 절 (budistični tempelj); pri omenjenih primerih se je spremenil tudi zapis. V sodobni korejščini pa pride le do spremembe v izgovorjavi, in sicer pri morfemih, ki imajo v batchimu d ㄷ ali t ㅌ, sledi pa jim slovnični morfem, ki se začne s samoglasnikom [i] ali drsnikom [j], npr. bat 밭 + i 이 [izg. ba-chi 바치] (polje + členek i 이). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 134 20. 11. 2023 11:17:43 Poglavje VII Fonetika in fonologija korejskega jezika 135 Tabela 14: Primeri palatalizacije soglasnikov Zgled Vrsta palatalizacije Beseda AT Izgovorjava AT MFA Pomen izgovarjave d ㄷ + → 맏이 mad-i [마지] ma-ji mɑdʑi prvorojenec [ ji 지] 해돋이 hae-dod-i [해도지] haedo-ji ɛdodʑi sončni vzhod t ㅌ + i ㅣ → 밑이 mit-i [미치] mi-chi mitɕʰi pod + členek i 이 [치] chi 같이 gat-i [가치] ga-chi ɡɑtɕʰi skupaj d ㄷ + hi 히 → 굳히다 gud-hi-da [구치다] gu-chida ɡutɕʰidɑ utrditi [티] ti → 닫혀 dad-hyeo [다쳐] da-chyeo dɑtɕʰjʌ zapreti, pasiv [치] chi 5.1.5 Pravili fonema na začetku besede V korejščini veljata dve pravili, zaradi katerih nekateri fonemi ne morejo stati na začetku polnopomenske besede ( dueum beopchik 두음 법칙), in sicer: (i) na začetku besede ne more stati fonem l ㄹ; (ii) na začetku besede ne more stati n ㄴ, če se v zlogu veže z [i] ali [j] (se pravi zlogi ni 니, nyeo 녀, nya 냐, nyu 뉴, nyo 뇨, nye 녜, nyae 냬 naj ne bi stali na začetku polnopomenske besede). V izvorno korejskih besedah skoraj ni primera, kjer ti pravili ne bi veljali. Vendar pa pravili ne veljata v na novo, zlasti iz angleščine prevzetih besedah oz. tuj-kah, npr. robot ( lo-bos 로봇), novice ( nyu-seu 뉴스). Primere, ko pravili ne veljata, najdemo tudi v sino-korejskih besedah, vendar pa se je tod izgovarjava pogosto že prilagodila tema dvema praviloma, tako da je prišlo do sprememb tudi v zapisu teh besed. Ti dve pravili pa prav tako ne veljata za odvisne samostalnike (ang. bound noun) uijon myeongsa 의존 명사), npr. li 리, razlog. Tabela 15: Primeri upoštevanja pravil prvega fonema v besedi Primeri, pri katerih je prišlo do nazalizacije l ㄹ ( lo-in 로인) → no-in 노인 (starejša oseba) ( lae-il 래일) → nae-il 내일 (jutri) Primeri, pri katerih je prišlo do izpuščanja l ㄹ ( li-yong 리용) → i-yong 이용 (uporaba) ( lyang-sim 량심) → yang-sim 양심 (vest) Primeri, pri katerih je prišlo do izpuščanja n ㄴ ( nyeo-ja 녀자) → yeo-ja 여자 (ženska) ( nyeon-mal 년말) → yeon-mal 연말 (konec leta) Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 135 20. 11. 2023 11:17:43 136 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje 5.1.6 Samoglasniška harmonija Samoglasniška harmonija ( moeum johwa 모음 조화) se nanaša na pojav, kjer se podobni samoglasniki (glede na mesto izgovorjave) v besedi med seboj harmonirajo. V korejščini samoglasnike, ki se med seboj lahko harmonirajo, delimo na: - svetle ( yang 양 陽) samoglasnike: o ㅗ, a ㅏ, - temne ( eum 음 陰) samoglasnike: u ㅜ, eo ㅓ. V sodobni korejščini pride do samoglasniške harmonije v naslednjih primerih: - pri vezavi osnove glagola in pridevnika s končnico -a/ eo -아/어, - pri onomatopejah ( uiseongeo 의성어) in mimetičnih besedah ( uitaeeo 의태어). Če imamo v zadnjem zlogu osnove glagola ali pridevnika svetli samoglasnik ( o ㅗ ali a ㅏ), potem bomo glagol ali pridevnik pregibali tako, da mu bomo dodali končnico -a -아 (ki prav tako vsebuje svetli samoglasnik). Če pa imamo v zadnjem zlogu osnove glagola ali pridevnika temni samoglasnik, mu bomo dodali končnico -eo -어 (ki vsebuje temni samoglasnik). Veliko korejskih onomatopej in mimetičnih besed je prav tako sestavljenih na tem principu. Če vsebuje prvi zlog onomatopeje svetli samoglasnik, potem ga bo imel tudi drugi, če pa ima temni samoglasnik, bo tudi drugi zlog imel temni samoglasnik. Svetli samoglasniki nakazujejo kratko, hitro in lahkotno gibanje, temni pa dolgo, počasno in težko gibanje. Tabela 16: Primeri samoglasniške harmonije Pregibanje glagolov ali pridevnikov, mag-da 막다 → mag-a 막아 (zamašiti, preprečiti) ki imajo v osnovi svetle samoglasnike ga-da 가다 → ga 가 (iti) Pregibanje glagolov ali pridevnikov, ki imajo v osnovi temne samoglasnike meog-da 먹다 → meog-eo 먹어 (jesti) pul-leong-pul-leong 풀렁풀렁 Onomatopeje in mimetične besede (plapolanje, počasno, v velikih zamahih) pol-lang-pol-lang 폴랑폴랑 (plapolanje, hitro, v krajših zamahih) 5.1.7 Nastanek drsnika Ko dva samoglasnika stojita v zlogu eden poleg drugega, se po navadi ne izgovorita kot ločeni enoti, pač pa se ‘spojita’. Tako nastane zlog ‘drsnik + samoglasnik’ oz. ‘[w] ali [j] + samoglasnik’. Drsnik [w] nastane zaradi spojitve samoglasnikov o ㅗ in u ㅜ, drsnik [j] pa pri spojitvi s samoglasnikom iㅣ. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 136 20. 11. 2023 11:17:43 Poglavje VII Fonetika in fonologija korejskega jezika 137 Tabela 17: Primeri nastanka drsnika Nastanek drsnika [j] chi 치 + eo-do 어도 → chyeo-do 쳐도 [tɕʰjʌdo] (udariti) bo-i 보이 + eo 어 → bo-yeo 보여 [pojʌ] (videti, pasiv) Nastanek drsnika [w] bo 보 + a-yo 아요 → bwa-yo 봐요 [pwajo] (videti) na-nu 나누 + eo-yo 어요 → na-nwo-yo 나눠요 [nɑnwʌjo] (razdeliti) 5.2 Izpuščanje fonema Izpuščanje fonema ( eumun tallak 음운 탈락) je fonološki pojav, pri katerem fonema preprosto ne izgovorimo. 5.2.1 Poenostavitev skupine soglasnikov Če ima zlog v batchimu dva soglasnika (takemu batchimu pravijo dvojni batchim, gyeopbatchim 겹받침), npr. gs ㄳ, nj ㄵ, nh ㄶ, lg ㄺ, lm ㄻ, lb ㄼ, ls ㄽ, lt ㄾ, lp ㄿ, lh ㅀ, bs ㅄ (struktura zlogov VCC ali CVCC), sledi pa mu zlog, ki se začne na soglasnik, ali pa se celotna beseda zaključi z dvojnim batchimom, potem enega od soglasnikov dvojnega batchima ne izgovorimo. Ta pojav imenujemo poeno-stavitev skupine soglasnikov (oz. zaporednih soglasnikov) ( jaeumgun dansunhwa 자음군 단순화). Soglasnik, ki se izgovori, je po navadi eden od sedmih osnovnih soglasnikov, g ㄱ, n ㄴ, d ㄷ, l ㄹ, m ㅁ, b ㅂ, ng ㅇ. Tabela 18: Poenostavitev izgovorjave dvojnega batchima Vrsta poenostavitve skupine Zgledi soglasnikov Beseda AT Izgo- AT MFA Pomen vorjava izgovarjave Primeri, pri katerih nj ㄵ → n ㄴ 앉다 anj-da [안따] an-tta ɑnt*ɑ sedeti ne izgovarjamo nh ㄶ → 많다 manh- [만타] man-ta mɑntʰɑ veliko drugega soglasnika n ㄴ da dvojnega batchima ls ㄽ → l ㄹ 외곬 oe-gols [외골] oe-gol wɛɡoɾ izključno lt ㄾ → l ㄹ 핥다 halt-da [할따] hal-tta hɑlt*ɑ lizati lh ㅀ → l ㄹ 싫다 silh-da [실타] sil-ta siltʰɑ slabo bs ㅄ → 없다 eobs-da [업따] eob-tta ʌpt*ɑ se ne b/ p ㅂ nahaja Primeri, pri katerih lm ㄻ → 삶 salm [삼] sam sɑm življenje ne izgovarjamo m ㅁ prvega soglasnika lp ㄿ → p ㅍ 읊다 eulp-da [읍따] eub-tta ɯpt*ɑ recitirati dvojnega batchima Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 137 20. 11. 2023 11:17:43 138 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje V primeru lg ㄺ in lb ㄼ sta možni dve izgovorjavi (odvisno od dialekta), standardna izgovarjava pa je l ㄹ. Tabela 19: Izjeme pri izgovarjanju dvojnega batchima Vrsta Zgledi poenostavitve Beseda AT Izgovorjava AT izgovarjave MFA Pomen lg ㄺ Večina 읽다 ilg-da [익따] ig-tta ikt*ɑ brati izpusti 맑지 mala-ji [막찌] mag-jji mɑktɕ*i biti jasno (spreg.) l ㄹ lb ㄼ Večina 짧다 jjalb-da [짤따] jjal-tta tɕ*ɑlt*ɑ kratko izgovori 넓다 neolb-da [널따] neol-tta nʌlt*ɑ širok l ㄹ 5.2.2 Izpuščanje fonema /h/ Če se osnova glagola ali pridevnika konča s fonemom /h/ ( hㅎ), sledi pa mu slovnični morfem, ki se začne na samoglasnik, potem fonema /h/ ne izgovarjamo. Pojav imenujemo ‘izpuščanje h-ja’ ( hueum tallak 후음 탈락). Tabela 20: Izpuščanje fonema /h/ ( hueum tallak 후음 탈락) Zgledi Vrsta zloga Beseda AT Izgovorjava AT izgovorjave MFA Pomen Primer izpuščanja 놓아요 noh-a-yo [노아요] no-a-yo noɑjo položiti (spreg.) /h/ v zlogu CVC 쌓이다 ssah-i-da [싸이다] ssa-i-da s’ɑidɑ nabirati se Primer izpuščanja 많아 manh-a [마나] ma-na mɑnɑ veliko (spreg.) /h/ v (pisnem) zlogu CVCC 싫어요 silh-eo-yo [시러요] si-leo-yo siɾʌjo slabo (spreg.) 5.3 Dodajanje fonema Dodajanje fonema ( eumun cheomga 음운 첨가) je fonološki pojav, pri katerem se v določenih primerih zlogom doda fonem. V korejščini je najbolj značilen pojav dodajanje fonema /n/. Pojav dodajanja fonema n ㄴ (‘ n’ cheomga ‘ㄴ’ 첨가) je značilen za besede, ki so sestavljene ali zložene. V tem primeru ni važno, kaj tvori prvi del besede (predpona, slovnični ali polnopomenski morfem), pomembno pa je, da je drugi del besede Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 138 20. 11. 2023 11:17:43 Poglavje VII Fonetika in fonologija korejskega jezika 139 polnopomenski morfem oz. beseda ali pa pripona kitajskega izvora in da se začne na [i] ali [j]. V nekaterih primerih (kadar se zlog pred pojavom dodajanja fonema n ㄴ konča s fonemom l ㄹ) moramo naknadno upoštevati še pojav lateralizacije. Tabela 21: Primeri dodajanja fonema /n/ ㄴ Zgledi Dodajanje fonema /n/ Beseda AT Izgovorjava AT izgovorjave MFA Pomen Dodajanje 강남역 gang-nam- fonema yeog [강남녁] gang-nam- nyeok ɡɑŋnɑmnjʌɡ postaja Gangnam /n/ pri sestavljenkah 교육열 gyo-yug-yeol [교융녈] gyo-yung- nyeol ɡjojuŋnjʌɾ izobraževalna vročica Dodajanje fonema /n/ pri 신여성 sin-yeo- seong [신녀성] sin-nyeo- seong sinnjʌsʌŋ moderna ženska zloženkah Dodajanje 서울역 seo-ul-yeog [서울력] seo-ul-lyeok sʌulljʌɡ postaja Seoul fonema /n/ + nekaj lateralizacija 별일 byeol-il [별릴] byeol-lil bjʌlliɾ posebnega, v /l/ izjemnega 5.4 Krčenje dveh fonemov v tretji fonem Krčenje fonemov ( eumun chugyak 음운 축약) je fonološki pojav, pri katerem se dva fonema združita in izgovorita kot tretji fonem (A + B → C). Tipičen tovrsten pojav je aspiracija fonema ( yugieumhwa 유기음화). Do tega pojava pride, kadar enemu od osnovnih nezvočnikov g ㄱ, d ㄷ, b ㅂ, j ㅈ sledi pripornik h ㅎ; ali pa priporniku h ㅎ sledi eden od osnovnih nezvočnikov g ㄱ, d ㄷ, b ㅂ, j ㅈ. Tedaj se pripornik in nezvočnik združita in izgovorita kot osnovnemu nezvočniku ustrezen pridihnjen oz. aspiriran nezvočnik ( k ㅋ, t ㅌ, p ㅍ ali ch ㅊ). Poznamo napredujo- čo in nazadujočo aspiracijo fonema. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 139 20. 11. 2023 11:17:43 140 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Tabela 22: Zgledi za aspiracijo fonemov Vrsta aspiracije Zgledi Beseda AT Izgo- AT MFA Pomen vorjava izgovorjave Napredujoča aspiracija 어떻게 eo-tteoh- [어떠케] eo-tteo-ke ʌt*ʌkʰɛ kako fonema ge ( sunhaengjeok yugieumhwa 많다 manh-da [만타] man-ta mɑntʰɑ veliko 순행적 유기음화) h ㅎ + g ㄱ, d ㄷ, b ㅂ, 좋지 joh-ji [조치] jo-chi dʑotɕʰi dobro, j ㅈ → k ㅋ, t ㅌ, p ㅍ, spreg. ch ㅊ Nazadujoča aspiracija 백화점 baeg- [배콰점] bae-kwa- bɛkʰwadʑʌm vele- fonema hwa- jeom blagov- ( yeokhaengjeok jeom nica yugieumhwa 막히다 mag-hi- [마키다] ma-ki-da mɑkʰidɑ zamašen 역행적 유기음화) da g ㄱ, d ㄷ, b ㅂ, j ㅈ + h ㅎ → k ㅋ, t ㅌ, p ㅍ, 맏형 mad- [마텽] ma-tyeong mɑtʰjʌŋ najstarejši ch ㅊ hyeong med brati 6 Transliteracija korejskega jezika Obstajalo naj bi več kot 20 vrst transliteracije korejske abecede (Song 2005: 63). Nemogoče bi bilo predstaviti vse vrste sistemov, zato bomo tukaj omenili tri glavne načine, ki se danes uporabljajo v Koreji in zunaj nje. To so: - McCune-Reischauerjeva transliteracija, znana pod oznako MR; - transliteracija, ki so jo razvili na ameriški univerzi Yale, imenovali jo bomo transliteracija po sistemu Yale; - način transliteriranja, ki ga je objavila korejska vlada, tkzv. revidirana latinična transliteracija (ang. Revised Romanization of Korean, s kratico ozna- čena kot RR). Za začetek si v tabeli na naslednji strani poglejmo nekaj primerov, iz katerih so razvidne razlike med omenjenimi načini transliteriranja. McCune-Reischauerjeva transliteracija je bila prvi način transliteracije korejske pisave v latinico. Leta 1939 sta ga razvila George McAfee McCune in Edwin Oldfather Reischauer, po njima se sistem tudi imenuje. Ta način je temeljil na izgovorjavi korejskega jezika, uporabljal pa je nekaj dodatnih simbolov (npr. apostrof in znak v obliki zaokrožene strešice, ang. breve), kar je otežilo zapisovanje in branje, zato so začeli razvijati še druge sisteme transliteracije. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 140 20. 11. 2023 11:17:43 Poglavje VII Fonetika in fonologija korejskega jezika 141 Tabela 23: Različni načini transliteriranja Primeri, Revidirana McCune- Transliteracija Pomen zapisani s latinična Reischauerjeva po sistemu korejsko transliteracija transliteracija Yale abecedo 한글 hangeul han’guľ hankul korejska abeceda 한국어 hangugeo han’gugoˇ hankwuke korejščina 오빠 oppa oppa oppa starejši brat 언니 eonni oňni enni starejša sestra McCune-Reischauerjeva transliteracija je bila prvi način transliteracije korejske pisave v latinico. Leta 1939 sta ga razvila George McAfee McCune in Edwin Oldfather Reischauer, po njima se sistem tudi imenuje. Ta način je temeljil na izgovorjavi korejskega jezika, uporabljal pa je nekaj dodatnih simbolov (npr. apostrof in znak v obliki zaokrožene strešice, ang. breve), kar je otežilo zapisovanje in branje, zato so začeli razvijati še druge sisteme transliteracije. Transliteracijo po sistemu Yale so prvič predstavili l. 1967, od sistema McCune-Reischauer pa se je razlikovala po tem, da ni uporabljala dodatnih simbolov in je bolje odražala korejsko abecedo. Leta 1979 je želela korejska vlada prenoviti sistem transliteriranja, vendar brez uspeha; pet let pozneje pa je objavila korejski način transliteriranja, ki je bil enak sistemu McCune-Reischauer (Lee 2003: 414) . Leta 2000 je južnokorejsko Ministrstvo za kulturo in turizem predlagalo prenovljen sistem transliteriranja, imenovan revidirana transliteracija (ang. Revised Romanization, RR). Ta sistem naj bi poskušal približati sistem McCune- -Reischauer sistemu transliteracije po sistemu Yale in ga poenostaviti (Song 2005: 65). Temelji na dveh osnovnih principih: - transliteracija temelji na osnovah standardne korejske izgovarjave; - ne uporablja nobenih dodatnih simbolov. Ameriška sistema se še danes pogosto uporabljata v akademskih krogih zunaj Koreje, v Koreji pa uporabljajo prenovljeni sistem transliteracije (RR). Kot smo omenili, je ta nastal na temeljih osnovne standardne izgovorjave, zato pri transliteraciji upošteva fonološke pojave, ki smo jih v tem poglavju že obravnavali. Za potrebe akademskih besedil pa sistem RR vseeno dovoljuje tudi neposredno transkripcijo korejske abecede, ki ne upošteva fonetičnih sprememb. Ta sistem bomo podrobneje obravnavali v tej monografiji, ločili pa ga bomo na dva dela: fonetično transliteracijo (FT), ki temelji na izgovorjavi in upošteva Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 141 20. 11. 2023 11:17:43 142 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje fonološke spremembe ter se uporablja predvsem za transliteriranje lastnih imen in terminologije, ter akademsko transliteracijo (AT), ki temelji na korejski pisavi in ne upošteva fonoloških sprememb. Ta se uporablja predvsem za transliteriranje povedi, stavkov.38 6.1 Pravila fonetične transliteracije samoglasnikov V tem razdelku ter razdelkih 6.2 in 6.3. je, ker govorijo o fonetični transliteracij, zato da bi zagotovili ustrezno nazornost, povsod pri zgledih uporabljena fonetična transliteracija. V spodnji tabeli je najprej predstavljen zapis samoglasnikov. Tabela 24: Fonetična transliteracija samoglasnikov po RR Samoglasniki ㅏ ㅓ ㅗ ㅜ ㅡ ㅣ ㅐ ㅔ ㅚ ㅟ ㅑ ㅕ ㅛ ㅠ ㅒ ㅖ ㅘ ㅙ ㅝ ㅞ ㅢ a eo o u Eu i ae e oe wi ya yeo yo yu yae ye wa wae wo we ui Ne glede na to, da imajo nekateri samoglasniki podobno izgovorjavo (npr. ‘ㅐ’ in ‘ㅔ’, ‘ㅙ’ in ‘ㅞ’), se pri transliteraciji zapisujejo, kot je prikazano v tabeli. Prav tako se dvoglasnik ‘ㅢ’ vedno zapisuje kot ui, čeprav ima tri različne možne izgovorjave. 6.2 Pravila fonetične transliteracije soglasnikov V spodnji tabeli je predstavljen zapis soglasnikov. Tabela 25: Fonetična transliteracija soglasnikov po RR Soglasniki hangeul ㄱ ㄲ ㅋ ㄷ ㄸ ㅌ ㅂ ㅃ ㅍ ㅈ ㅊ ㅉ ㅅ ㅆ ㅎ ㄴ ㅁ ㅇ ㄹ 한글 prvi glas g kk k d tt t b pp p j ch jj s ss h n m / r zloga zadnji k k t / p / t t / t t t ng l glas zloga 38 Vsa pravila transliteracije po sistemu RR so povzeta po spletni strani Gungnipgugeowon (국립국어원 Nacionalni inštitut za korejski jezik). Hangugeo eomun gyubeom, gugeoui romaja pyogibeop (한국어 어문 규범, 국어의 로마자 표기법 Korejski jezikovni normativi, pravila korejske transliteracije). dostop 3. 6. 2022. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 142 20. 11. 2023 11:17:43 Poglavje VII Fonetika in fonologija korejskega jezika 143 Iz tabele je razvidno, da imajo ‘ㄱ’, ‘ㄷ’, ‘ㅂ’ in ‘ㄹ’ dva različna načina transliteracije, in sicer: - Če nastopajo kot prvi glas v zlogu, potem jih zapisujemo z ‘ g’, ‘ d’, ‘ b’, ‘ r’. ‘고기’ gogi (meso), ‘다음’ daeum (naslednji), ‘바보’ babo (tepček), ‘라디오’ radio (radio). - Če nastopajo kot zadnji glas zloga, potem jih zapisujemo kot ‘ k’, ‘ t’, ‘ p’, ‘ l’. ‘각’ gak (vsak), ‘곧’ got (kmalu), ‘밥’ bap (obrok, riž), ‘말’ mal (besede, jezik). - Če imamo v besedi dva zaporedna ‘ㄹ’, potem ju zapišemo kot ‘ ll’. ‘빨리’ ppalli (hitro), ‘울릉도’ Ulleung-do (Ulleung-do, ime otoka). 6.3 Druga pravila fonetične transliteracije Pri fonetični transliteraciji moramo upoštevati nekaj fonoloških pojavov, o katerem smo pisali v prejšnjih poglavjih, zato je vedno najbolje, da, preden besedo transliteriramo, zapišemo njeno izgovorjavo. V nadaljevanju bomo podrobneje pogledali, katera pravila izgovorjave se pri transliteraciji upoštevajo. 6.3.1 Pravilo izgovorjave končnega soglasnika v zlogu Kot smo videli že v razdelku 4.1, v korejščini lahko od soglasnikov, ki sestavljajo končni glas zloga ( batchim), izgovorimo le sedem glasov, in sicer ㄱ (ki se v primeru upoštevanja pravil izgovorjave batchima transliterira kot k), ㅂ (ki se v tem primeru transliterira kot p), ㄷ (ki se v tem primeru transliterira kot t), ㄹ (ki se v tem primeru transliterira kot l), ㄴ ( n), ㅁ ( m) in ㅇ ( ng). To velja v dveh primerih: - ko se cela beseda konča s batchimom; - ko se zlog v besedi konča s batchimom, sledi pa mu zlog, ki se začne na soglasnik. Pravilo upoštevamo tudi pri fonetični transliteraciji, kar je razvidno iz naslednjih zgledov. Tam, kjer ni oznake, je akademska transliteracija. (3) os 옷 [FT: ot 옫] (obleka), kkoch 꽃 [FT: kkot 꼳] (roža), mit 밑 [FT: mit 믿] (pod), bakk 밖 [FT: bak 박] (zunaj) (4) FT: tteokguk 떡국 (juha s svaljki iz sphanega riža), FT: itda 있다 (nahajati se, imeti) Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 143 20. 11. 2023 11:17:43 144 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje 6.3.2 Pravilo prenosa soglasnika na naslednji zlog Upošteva se pravilo prenosa soglasnika v batchimu na naslednji zlog, če se le-ta začne na samoglasnik. (5) bad-a-yo 받아요 [FT: badayo 바다요] (dobiti, spreg.), dad-a-yo 닫아요 [FT: dadayo 다다요] (zapreti, spreg.) (6) os-i 옷이 [FT: osi 오시] (obleka + členek i 이), kkoch-eul 꽃을 [FT: kkocheul 꼬츨] (roža + členek eul 을) 6.3.3 Pojav nazalizacije Pri fonetični transliteraciji upoštevamo vpliv nosnikov /m/ in /n/ na soglasnik v prejšnjem zlogu, ki se posledično nazalizira. Prav tako se upošteva nazalizacija glasu [l]. Zgledi: (7) bag-mul-gwan 박물관 [FT; bangmulgwan 방물관] (muzej), gug-min 국민 [FT: gungmin 궁민] (državljan) (8) kos-mul 콧물 [FT: konmul 콘물] (smrkelj) (9) ap-meo-li 앞머리 [FT: ammeori 암머리] (frufru) (10) Wang-sib-li 왕십리 [FT: Wangsimni 왕심니] (ime za predel Seula), Jong-lo 종로 [FT: Jongno 종노] (ime za predel Seula) 6.3.4 Pojav lateralizacije Pri fonetični transliteraciji upoštevamo pojav lateralizacije in s tem vpliv fonema /l/ na izgovarjavo fonema /n/. Zgledi: (11) Sin-la 신라 [FT: Silla 실라] (ime dinastije), han-lyu 한류 [FT: hallyu 할류] (korejski val) (12) sa-mul-nol-i 사물놀이 [FT: samullori 사물로리] (korejski tradicionalni ples s štirimi inštrumenti) 6.3.5 Pojav palatalizacije Pri fonetični transliteraciji se upošteva pojav palatalizacije, pri katerem se nekateri nepalatalni soglasniki, ki stojijo pred /i/ ali /j/, spremenijo v palatalne. Zgledi: Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 144 20. 11. 2023 11:17:43 Poglavje VII Fonetika in fonologija korejskega jezika 145 (13) hae-dod-i 해돋이 [FT: haedoji 해도지] (sončni vzhod) (14) gat-i 같이 [FT: gachi 가치] (skupaj) (15) dad-hi-da 닫히다 [FT: dachida 다치다] (zapreti se, biti zaprt) 6.3.6 Upoštevanje aspiracije pri fonetični transliteraciji Pri fonetični transliteraciji upoštevamo pojav aspiracije, vendar samo, kadar se končni glas h ㅎ nepredhodnega zloga veže z začetnimi g ㄱ, d ㄷ in b ㅂ v predhodnem zlogu. (16) joh-da 좋다 [FT: jota 조타] (dobro), manh-da 많다 [FT: manta 만타] (veliko) Kadar stoji h ㅎ pri nepregibnih besedah (npr. samostalnikih) na začetku naslednjega zloga za zgoraj omenjenimi končnimi soglasniki v predhodnem zlogu, pa aspiracije ne upoštevamo, pač pa zapišemo tako zadnji soglasnik predhodnega zloga kot tudi h na začetku naslednjega zloga. Zgled: (17) Jib-hyeon-jeon 집현전 [FT: Jipyeonjeon 지편전] (ime kraljevega razi-skovalnega inštituta iz dinastije Joseon) 6.3.7 Drugo Lastna imena zapisujemo z veliko začetnico, npr. Busan 부산 , Daegu 대구 itd. - Osebna imena zapisujemo v zaporedju priimek – ime, kar pa se tiče na- čina transliteracije osebnih lastnih imenih, moramo upoštevati željo ime-tnika imena in ime zapisati tako, kot se on odloči. - Administrativne enote, npr. do 도 (za province), si 시 (za mesto), gu 구 (za okrožje) itd., pri zapisu ločimo z vezajem, npr. Jeolla Nam-do 전라 남 도 (provinca Južna Jeolla), Seoul-si 서울시 (mesto Seoul), Dongdaemun- -gu 동대문구 (mestno okrožje Dongdaemun) . 6.4 Pravila transliteracije v akademskih tekstih Transliteracija v akademskih tekstih (akademska transliteracija, AT), npr. transliteracija stavkov in povedi pri razlagi korejske sintakse, mora biti jasna in nedvo-umna, zato fonoloških pojavov pri tej vrsti transliteracije ne upoštevamo, pač pa sledimo zapisu korejske abecede, kot je prikazano v tabeli na naslednji strani. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 145 20. 11. 2023 11:17:43 146 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Tabela 26: Akademska transliteracija samoglasnikov in soglasnikov Samoglasniki ㅏ ㅓ ㅗ ㅜ ㅡ ㅣ ㅐ ㅔ ㅚ ㅟ ㅑ ㅕ ㅛ ㅠ ㅒ ㅖ ㅘ ㅙ ㅝ ㅞ ㅢ a eo o u eu i ae e oe wi ya yeo yo yu yae ye wa wae wo we ui Soglasniki ㄱ ㄲ ㅋ ㄷ ㄸ ㅌ ㅂ ㅃ ㅍ ㅈ ㅊ ㅉ ㅅ ㅆ ㅎ ㄴ ㅁ ㅇ ㄹ g kk k d tt t b pp p j ch jj s ss h n m ng l Kot vidimo, imajo črke ‘ㄱ’, ‘ㄷ’, ‘ㅂ’ in ‘ㄹ’ pri akademski transliteraciji le en možen zapis. Poleg tega pa zloge pri akademski transliteraciji med seboj ločimo z vezajem. Nekaj zgledov zapisovanja besed in povedi po tem načinu: (18) Sin-la 신라 (ime dinastije), Jo-seon 조선 (ime dinastije) (19) 저는 어제 책을 읽었어요. Jeo-neun eo-je chaeg-eul ilg-eoss-eo-yo. Včeraj sem bral knjigo. (20) 한국어는 어렵지만 재미있어요. Han-gug-eo-neun eo-lyeob-ji-man jae-mi-iss-eo-yo. Korejščina je težka, vendar zanimiva. 7 Zaključek Poglavje o fonetiki in fonologiji korejskega jezika smo začeli z razlago osnovnih pojmov, ki so pomembni za splošno razumevanje tega jezikovnega področja. Nato smo se osredotočili na korejski fonološki sistem in si pogledali nekaj osnovnih značilnosti, predstavili sistem soglasnikov in samoglasnikov ter prozodične lastnosti korejskega jezika. Velik del poglavja je posvečen fonološkim pojavom, saj je razumevanje sprememb, ki se zgodijo pri določenih glasovih zaradi soseščine drugih, izredno pomembno za pravilno izgovorjavo. Na koncu smo se dotaknili še transliteracije korejskih besed in stavkov ter podrobno razložili revi-dirano transliteracijo (RR), ki jo danes najpogosteje uporabljajo v Koreji. Poglavje je splošen pregled tega področja in ne vključuje vseh podrobnosti, vseeno pa ponuja dokaj natančen vpogled v korejsko fonologijo in pravila izgovorjave ter bo v pomoč vsem, ki jih zanima korejska fonologija, posebej še slovensko govorečim učencem korejskega jezika. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 146 20. 11. 2023 11:17:43 147 Poglavje vIII Morfologija 1 Definicija morfema in vrste morfemov v korejščini Morfem ( hyeongtaeso 형태소) je najmanjša enota jezika, ki ima leksični ali slovnični pomen. Npr. prislovi (adverbi), adnominali, glagolske osnove, pridevniške osnove in nekateri samostalniki so ‘polnopomenski’ morfemi, imajo torej leksični pomen. Sledi nekaj zgledov: (1) sa-gwa 사과 (jabolko), sin- 신- (novo), heon 헌 (staro) Po drugi strani pa se slovnični pomen nanaša zgolj na funkcijo, ki jo dani morfem opravlja v povedi. Morfemi s slovničnim pomenom so npr. členki, pregibalne končnice, odvisni samostalniki itd. Lahko bi rekli tudi, da so to morfemi, ki imajo funkcijski pomen. V (2) spodaj je nekaj zgledov. (2) -si- -시- (glagolska predkončnica), geos 것 (stvar, zadeva), su 수 (zmožnost), jul 줄 (vrv), i-da 이-다 (kopula), ha-da 하-다 (delati, početi) V zgledih (3) in (4) si poglejmo še, kako se morfemi izražajo v povedi. Zgled (3) je poved, meje med besedami so izražene s presledki. (3) 어제 비가 많이 와서 강이 갈색이 되어 버렸(<버리었)겠어요. Eo-je bi-ga manh-i wa-seo gang-i gal-saeg-i doe-eo beo-lyeoss (< beo-li/ eoss) -gess-eo-yo. Ker je včeraj močno deževalo, je reka verjetno postala rjave barve. (4) 어제/ 비/가 많/이/ 오/아/서/ 강/이/ 갈/색/이/ 되/어/ 버리/었/겠/어/요.39 Eo-je/ bi/ga/ manh/i/ o/a/seo/ gang/i/ gal/saeg/i/ doe/eo/ beo-li/eoss/gess/eo/yo. Ker je včeraj močno deževalo, je reka verjetno postala rjave barve. 39 Tod je aspektualni del povedka beo-lyeoss-gess-eo-yo 버렸겠어요 iz zgleda (3) razstavljen na morfeme beo-li/eoss/gess/eo/yo 버리/었/겠/어/요 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 147 20. 11. 2023 11:17:43 148 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Zgled (4) pa je ista poved, razdeljena na morfeme. Meje med morfemi so nakazane s pomočjo ‘/’, zaradi večje preglednosti pa so ohranjeni tudi presledki med besedami. Morfeme lahko razvrstimo tudi glede na to, ali lahko samostojno delujejo kot beseda – to so prosti morfemi, ali pa so vselej vezani na sosednji morfem – to so vezani morfemi. V zgledu (5) so morfemi iz zgleda (4) razvrščeni glede na vrsto pomena in glede na njihovo samostojnost (prostost oz. vezanost). V (5)a so leksični (polnopomenski) morfemi, v (5)b so slovnični (funkcijski) morfemi, v (5)c so prosti morfemi, tj. morfemi, ki so samostojne besede, in nazadnje, v (5)d so vezani morfemi. Besede, ki v celoti sestojijo iz enega morfema, so v (5)c napisane brez dodanih oznak. Besede, ki sestojijo iz dveh ali več morfemov, pa so v (5)d razdeljene po morfemih in imajo dodan vezaj ‘-’, ki nakazuje, da se morfem veže na drug morfem. (5)a leksični (polnopomenski) morfemi: eo-je 어제 (včeraj), bi 비 (dež), manh- 많- (mnogo), o- 오- (priti), gang 강 (reka), gal 갈 (rjav), saeg 색 (barva), doe- 되- (postati), beo-li- 버리- (odvreči, končati) b slovnični (funkcijski) morfemi: ga 가 (sklonski členek), -i -이 (prislovna pripona), -a-seo -아서 (končnica – razlog), i 이 (sklonski členek), -eo -어 (vezna končnica), -eoss- -었- (končnica – preteklost), -gess- -겠- (končnica – verjetnost), -eo -어 (vezna končnica), yo 요 (členek – spoštljivost) c prosti morfemi (ena beseda – en morfem): oe-je 어제 (včeraj), bi 비 (dež), gang 강 (reka) d vezani morfemi: -ga 가 (sklonski členek), manh- 많- (mnogo), -i -이 (prislovna pripona), o- 오- (priti), -a-seo -아서 (končnica – razlog), i 이 (sklonski členek), gal 갈 (rjav), saeg 색 (barva), doe- 되- (postati), -eo -어 (vezna končnica), beo-li- 버리- (odvreči, končati), -gess- -겠- (končnica – verjetnost), -eo -어 (vezna končnica), yo 요 (členek – spoštljivost) Če povzamemo, v korejščini obstajajo štiri vrste morfemov, ki jih ločimo glede na samostojnost (prosti ali vezani) in pomen (polnopomenski/leksični ali slovnični). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 148 20. 11. 2023 11:17:43 Poglavje VIII Morfologija 149 Glede na samostojnost delimo morfeme na proste morfeme ( jalip hyeongtaeso 자립 형태소), ki stojijo samostojno, in vezane morfeme ( uijon hyeongtaeso 의존 형태소), ki se vežejo na sosednje morfeme. Glede na vrsto pomena pa jih delimo na leksične morfeme ( siljil hyeongtaeso 실질 형태소 oz. eohwi hyeongtaeso 어휘 형태소) in slovnične morfeme ( hyeongsik hyeongtaeso 형식 형태소 oz. munbeop hyeongtaeso 문법형태소). Prosti morfemi geos 것 (stvar), li 리 (razlog), su ha-neul 하늘 (nebo), chaeg 책 수 (zmožnost) … (knjiga), go-yang-i 고양이 (mačka), chin-gu 친구 (prijatelj) -gess- -겠- (končnica i-(da) 이-(다) (kopula), Slovnični – verjetnost), - si- -시- gi-ppeu-(da) 기쁘-(다) Leksični morfemi (predkončnica –spoštljivost), (radosten), su-yeong-ha- morfemi i/ ga 이/가 (sklonski členek), 수영하-(다) (da) (plavati) -lob- -롭- (pridevniška končnica), (eu)n (으)ㄴ (besedilni členek) Vezani morfemi Slika 1: Razmerja med štirimi vrstami morfemov Kot je razvidno iz zgornje slike, se obe razvrstitvi – glede na vrsto pomena in glede na samostojnost – prekrivata: vsak morfem ima ali slovnični ali leksični pomen in je obenem ali prost ali vezan. 1.1 Odnosi med morfemi V mnogih primerih isti morfem glede na okolje, v katerem se nahaja, lahko spremeni obliko. Konkretna realizacija morfema je morf ( hyeongtae 형태). Različne realizacije morfema v različnih specifičnih okoljih so alomorfi ( ihyeongtae 이형태). Natančneje, alomorf je morf morfema, ki se uporablja oziroma realizira izključno v določenem specifičnem okolju. Z drugimi besedami, alomorf1 se ne more pojaviti v okolju alomorfa2. To imenujemo komplementarna distribucija ( sangbojeok bunpo 상보적 분포, tudi baetajeok bunpo 배타적 분포) in je temelj, na katerem razlikujemo posamezne alomorfe danega morfema, kar ponazarja tudi slika 2. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 149 20. 11. 2023 11:17:43 150 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Slika 2: Realizacija morfema Dobri primeri za razlago razmerja med morfemom, morfom in alomorfi so imenovalniški sklonski členek i/ ga 이/가 in pomožne vezne končnice - eo/- a/- yeo -어/-아 /-여. (6) Imenovalniški sklonski členek i/ ga 이/가: a realizacija za samostalniško besedo, ki se konča s samoglasnikom: ga 가 b realizacija za samostalniško besedo, ki se konča s soglasnikom: i 이 (7) Pomožne vezne končnice - eo/- a/- yeo -어/-아 /-여: a realizacija za zadnjim zlogom osnove, ki vsebuje samoglasnika a ㅏ ali o ㅗ: - a -아 b realizacija za zadnjim zlogom osnove, ki vsebuje preostale samoglasnike: - eo -어 c realizacija za glagolsko osnovo, ki se konča s ‘ ha- 하-’: - yeo -여 Vidimo torej, da je to, kako se bo morfem realiziral kot ustrezni alomorf v danem okolju, odvisno od fonoloških ali pa morfoloških okoliščin. V primerih (6) ter (7)a in (7)b je realizacija morfa odvisna od fonoloških okoliščin, medtem ko je v zgledu (7)c, kjer se pomožna vezna končnica realizira kot - yeo 여, samo v primeru, ko se glagolska osnova konča s ha- 하-, realizacija morfema odvisna od morfoloških okoliščin. Glavni morf ( daepyo hyeongtae 대표 형태), ki se je v mnogih primerih uve-ljavil v pisavi, je tisti alomorf, ki najnatančnejše predstavlja udejanjeni morfem v večini okolij, v katerih se pojavlja. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 150 20. 11. 2023 11:17:43 Poglavje VIII Morfologija 151 1.2 Problemi, povezani z definicijo morfemov Čeprav so v korejščini morfemi večinoma jasno razvidni, obstajajo primeri, kjer je členitev nejasna ali nemogoča. Razlog za to lahko najdemo v dejstvu, da taki morfemi v sodobni korejščini niso več produktivni. (8)a ji-bung 지붕 (streha): jib 집 (hiša) + ung 웅 (pripona) b sud-ga-rag 숟가락 (žlica): sul 술 (žlica) + s ㅅ + garag 가락 (podolgovat predmet) Kot lahko vidimo v zgornjem zgledu, beseda ji-bung 지붕 sestoji iz dveh morfemov, jib 집 (hiša) in - ung -웅 (pripona). Jib 집je produktiven morfem, medtem ko - ung -웅 ni. V primeru sud-ga-rag 숟가락 se prvi morfem, sud 숟 (žlica), v sodobni korej- ščini ne uporablja več. Še en razlog za težko razvrščanje je nejasnost, kaj dejansko vpliva na obliko morfema. V spodnjem primeru razlog za spremembo ga 가 v ka 카 ni razviden. Res: (9) meo-li-ka-lag 머리카락 (lasje): meo-li 머리 (glava) + garag 가락 (podolgovat predmet) 2 Beseda in besedne vrste v korejščini V tem poglavju si bomo ogledali in obrazložili najpomembnejše gradnike v korejskem stavku – besede. Najprej si bomo ogledali, kako se besede delijo na besedne vrste in se nato pobližje seznanili z značilnostmi vsake besedne vrste posebej. 2.1 Definicija besede Beseda je največja enota, ki je obravnavana v morfologiji. V slovarjih korejskega standardnega jezika je beseda definirana kot samostojna enota, ki ima pomen. Istočasno se med besede uvrščajo tudi členki (npr. ga 가, ui 의, neun 는, man 만), ki niso prosti morfemi tako kot samostalniki ali adnominali. Po drugi strani pa se pregibalne končnice ( eomi 어미) ne obravnavajo kot besede; navkljub temu, da so si z vidika pomena in samostojnosti podobne s členki ( josa 조사). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 151 20. 11. 2023 11:17:43 152 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje 2.2 Besedne vrste V korejščini delitev besednih vrst ( pumsa 품사) poteka s treh vidikov – oblika, funkcija in pomen. Najprej si bomo ogledali delitev z vidika oblike. Oblika se nanaša na to, ali je besedna vrsta pregibna ali ne. Besedne vrste, ki se pregibajo, so pregibnice ( gabyeoneo 가변어), tiste, ki se ne pregibajo, pa so nepregibnice ( bulbyeoneo 불변어). V korejščini se pregibanje izraža z uporabo končnic. Le-te se lahko uporabljajo samo z glagoli, pridevniki in kopulo i-da 이다. Druge besedne vrste so nepregibne. Funkcija se nanaša na to, kakšno vlogo določena besedna vrsta igra v stavku. Kot je bilo omenjeno že v poglavju V, korejska šolska slovnica glede na njihovo funkcijo v stavku loči pet kategorij besed: samostalniška beseda ( cheeon 체언), odnosna beseda ( gwanggyeeon 관계언), modifikacijska beseda ( susigeon 수식언), povedna beseda ( yongeon 용언) in neodvisna beseda ( dongnibeon 독립언). Samostalniška beseda se veže s členki in lahko postane argument povedka ter jo lahko neposredno modificirajo adnominali. Besedne vrste, ki jih pokriva termin samostalniška beseda, so samostalniki ( myeongsa 명사), zaimki ( daemyeongsa 대명사) in števniki ( susa 수사). Odnosna beseda izraža pomenske ali slovnične odnose med stavčnimi elementi oz. entitetami, na katere se ti stavčni elementi nanašajo. V korejščini samo ena besedna vrsta spada med odnosne besede – členki ( josa 조사). Modifikacijska beseda kot termin pokriva besedne vrste, ki modificirajo besede, besedne zveze ali stavke, ki jim sledijo. Besedne vrste, ki spadajo med modifikacijske besede, so adnominali ( gwanhyeongsa 관형사) in prislovi (adverbi) ( busa 부사). Povedna beseda kot termin pokriva besedne vrste, ki v stavku lahko igrajo vlogo povedka. V korejščini se kategorija povedne besede popolnoma prekriva s kategorijo pregibnic ( gabyeoneo 가변어) in obsega besedni vrsti glagola ( dongsa 동사) in pridevnika ( hyeongyongsa 형용사) ter kopulo i-da 이다 .40 Neodvisna beseda ( dongnibeon 독립언) se za razliko od drugih funkcijskih kategorij besed skladenjsko ne veže na stavek ali preostalo poved. Tako kot odnosne besede tudi neodvisne besede vsebujejo eno samo besedno vrsto – medmet ( gamtansa 감탄사). 40 Korejske šolske slovnice kopulo i-da 이다 obravnavajo kot sklonski členek, kljub temu, da je s skladenjskega vidika bližje pridevnikom in glagolom, da skratka spada med pregibnice, sklonski členki pa med nepregibnice. V razdelku 2.2.6.1 Sklonski členki je podrobneje pojasnjeno, zakaj je tako obravnavanje kopule neustrezno. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 152 20. 11. 2023 11:17:43 Poglavje VIII Morfologija 153 Preostane samo še razčlenitev glede na pomen. Na to se navezujejo besedne vrste v ožjem smislu. Glede na njihov pomen korejska šolska slovnica loči devet besednih vrst: samostalnik ( myeongsa 명사), zaimek ( daemyeongsa 대명사), števnik ( susa 수사), členek ( josa 조사), adnominal ( gwanhyeongsa 관형사), prislov (adverb) ( busa 부사), glagol ( dongsa 동사), pridevnik ( hyeongyongsa 형용사) in medmet ( gamtansa 감탄사). Nekatere besedne vrste se nadalje delijo na podkategorije. Prikazane razčlenitve povzema spodnja tabela. Tabela 1: Razčlenitev besednih vrst v korejščini glede na obliko, funkcijo in pomen Kriteriji za razvrščanje Oblika Funkcija Besedna vrsta v ožjem smislu (Ali se pregiba?) (Kako se obnaša v stavku?) (Kaj izraža?) Samostalniška beseda Samostalnik ( myeongsa 명사) ( cheeon 체언) Zaimek ( daemyeongsa 대명사) Števnik ( susa 수사) Nepregibnice Odnosne besede Členek ( josa 조사) ( bulbyeoneo 불변어) ( gwangyeeon 관계언) Modifikacijske besede Adnominal ( gwanhyeongsa 관형사) ( susigeon 수식언) Prislov ( busa 부사) Neodvisne besede Medmet ( gamtansa 감탄사) ( dongnibeon 독립언) Pregibnice Povedne besede Glagol ( dongsa 동사) ( gabyeoneo 가변어) ( yongeon 용언) Pridevnik ( hyeongyongsa 형용사) V sledečih razdelkih si bomo pobližje ogledali vsako od besednih vrst, vključ- no z njihovimi podkategorijami. 2.2.1 Samostalnik Samostalniki ( myeongsa 명사) so nepregibne besede, ki se nanašajo na osebe, predmete, kraje in pojme; poimenujejo stvari in osebe. (10)a yeo-ja 여자 (ženska), nam-ja 남자 (moški), sa-lam 사람 (človek), in-gan 인간 (človek) b go-yang-i 고양이 (mačka), gae 개 (pes), gae-gu-li 개구리 (žaba), mal 말 (konj) Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 153 20. 11. 2023 11:17:43 154 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (11)a jang-mi 장미 (vrtnica), go-gu-ma 고구마 (sladki krompir), seo-jeom 서점 (knjigarna), han-gug 한국 (Koreja) b mid-eum 믿음 (vera), hui-mang 희망 (upanje, želja), pyeong-hwa 평화 (mir), gug-je-hwa 국제화 (internacionalizacija) V gornjih zgledih lahko vidimo, da med samostalnike spadajo besede z ra-znolikimi pomenskimi značilnostmi. Npr. v (10)a in b se samostalniki nanašajo na ljudi in živali, kar uvršča te samostalnike med t. i. ‘žive’ samostalnike ( yujeong myeongsa 유정 명사). V (11) pa se samostalniki nanašajo na nežive (ki se ne premikajo oz. delujejo po lastni volji) entitete. Pojem ‘neživ’ pokriva, kot v (11) a, tudi sicer ‘žive’ rastline, predmete ali dejansko nežive entitete, kot tudi čustva, želje, abstraktne pojme ipd. (zgled (11)b). Vsem tem samostalnikom bomo rekli ‘neživi’ samostalniki ( mujeong myeongsa 무정 명사). Razlika v rabi med ‘živimi’ in ‘neživimi’ samostalniki je mdr. v tem, s katerimi sklonskimi členki se lahko vežejo. (12)a 친구에게 선물을 주었어요. Chin-gu-e-ge seon-mul-eul ju-eoss-eo-yo. Prijatelju sem dal vodo. b 나무에 물을 주었어요. Na-mu-e mul-eul ju-eoss-eo-yo. db. Drevesu sem dal vodo. / Zalil sem drevo. Kot lahko vidimo v zgledu (12)a, se ‘živi’ samostalniki v vlogi prejemnika glagolskega dejanja vežejo z ‘dajalniškim’ sklonskim členkom e-ge 에게. Kot vidimo v zgledu (12)b, pa se v podobnih kontekstih ‘neživi’ samostalniki lahko vežejo samo s sklonskim členkom e 에. V naslednjem zgledu so prikazani primeri, ko je leksični pomen samostalnika bližje pridevnikom (podčrtani del sestavljene besede), npr. gug-je 국제 (mednaro-den) , pil-su 필수 과목 (obvezen), in glagolom, npr. ji-sog 지속 (trajajoč), vendar so z morfološkega vidika vseeno samostalniki. Tovrstnih samostalnikov je, kot je videti tudi iz zgleda (13), mnogo med sino-korejskimi besedami. (13) gug-je gwan-gye 국제 관계 (mednarodni odnosi), pil-su gwa-mog 필수 과목 (obvezni predmet), ji-sog ga-neung-seong 지속 가능성 (trajajoča možnost) Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 154 20. 11. 2023 11:17:43 Poglavje VIII Morfologija 155 V korejščini se samostalniki glede na vrsto pomena in morfološke značilnosti nadalje ločujejo na proste samostalnike ( jalib myeongsa 자립 명사) in vezane samostalnike ( uijon myeongsa 의존 명사). Prosti samostalniki so polnopomenski samostalniki, tj. samostalniki, ki imajo leksični pomen. Tako kot je prikazano v zgledu (14), mednje spadajo navadni samostalniki ( botong myeongsa 보통 명사) in lastna imena ( goyu myeongsa 고유 명사). (14)a dal 달 (mesec/luna), geon-mul 건물 (zgradba), ttang 땅 (zemlja), ba-da 바 다 (morje) b Cheol-su 철수 (Cheolsu), Yeong-hui 영희 (Yeonghui), Gwang-ju 광주 (Gwangju), Bu-san 부산 (Busan), Han-gug 한국 (Južna Koreja), Nam-mi 남미 (Južna Amerika) Vezani samostalniki so, kot prikazuje zgled (15), nepolnopomenski samostalniki, skratka samostalniki brez leksičnega pomena ali samo z zelo abstraktnim leksičnim pomenom. Navkljub temu, da niso neposredno vezani na drugo besedo ali morfem, jih mora modificirati adnominalni modifikator oz. stavek z adnominalno končnico na povedku. (15)a mog-eul geos 먹을 것 (hrana, ki jo bomo jedli) b hal su iss-da 할 수 있다 (biti možno) c geu-leol li-ga eobs-da 그럴 리가 없다 (nemogoče, ni možno, ne more biti/ obstajati) 2.2.2 Zaimek Zaimki ( daemyeongsa 대명사) so nepregibne besedne vrste. Glede na svojo slovnično funkcijo praviloma spadajo med slovnične besede. Glede na to, katere samostalnike nadomeščajo, se zaimki nadalje delijo na osebne zaimke ( inching daemyeongsa 인칭 대명사), povratnoosebne zaimke ( jaegwi daemyeongsa 재귀 대명사), kazalne zaimke ( jisi daemyeongsa 지시 대명사) in vprašalne zaimke ( uimun daemyeongsa 의문 대명사), ter nedoločne zaimke ( bujeongching daem yeongsa 부정칭 대명사) ki, kot bomo videli, v določenih kontekstih lahko delujejo tudi kot nikalni zaimki (npr. ‘nič’, ‘nihče’ ipd.) v slovenščini. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 155 20. 11. 2023 11:17:44 156 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje 2.2.2.1 Osebni zaimki Osebni zaimki ( inching daemyeongsa 인칭 대명사) so zaimki, ki nadomeščajo lastna imena oseb oz. se nanašajo na govorca, sogovorca in tretje osebe. Osebne zaimke delimo glede na slovnično kategorijo osebe in v nekaterih primerih tudi števila. Tabela 2: Osebni zaimki v korejščini Ednina Množina Osnovna oblika na 나 u-li 우리 1. oseba Formalna oblika jeo 저 jeo-hui 저희 Druge oblike jim 짐, gwa-in 과인, bon-in 본인, so-saeng 소생 Osnovna oblika neo 너 neo-hui 너희 2. oseba Formalna oblika dang-sin 당신, geu-dae 그대, ja-ne 자네 yeo-leo-bun 여러분 Druge oblike daeg 댁, no-hyeong 노형, gwi-hyeong 귀형, gwi-ha 귀하 Blizu govorcu i 이 , i-bun 이분, i-i 이이, i-ae 이애 Blizu govorcu in 3. oseba sogovorcu geu 그, geu-bun 그분, geu-i 그이, geu-ae 그애 Daleč od govorca in jeo 저 , jeo-bun 저분, jeo-i 저이, jeo-ae 저애 sogovorca Kot je razvidno iz tabele 2, ima korejščina mnogo osebnih zaimkov za prvo in drugo osebo, toda nekoliko manj za tretjo osebo. Številnost zaimkov je mdr. posledica tega, da se v različnih registrih spoštljivosti uporabljajo različni zaimki. Kot je tudi razvidno iz tabele 2, so zaimki za tretjo osebo samo leksikalizirane besede, sestavljene iz adnominalov, ki izražajo oddaljenost ( i 이 ta, geu 그 tisti, jeo 저 oni), in se v večini primerov vežejo na polnopomenski samostalnik, ki v temelju pomeni oseba, kot npr. bun 분, ae 애, i 이. Navkljub temu, da je nabor osebnih zaimkov zelo obsežen, se v dejanskih besedilih tam, kjer je nanašanje razvidno iz konteksta, načeloma izpuščajo. Med osebnimi zaimki se najpogosteje uporabljajo osebni zaimki prve osebe. Namesto osebnih zaimkov druge in tretje osebe se pogosteje uporabljajo družinski ali druž- beni nazivi ( hoching 호칭). Taka raba je prikazana v zgledu (16): Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 156 20. 11. 2023 11:17:44 Poglavje VIII Morfologija 157 (16) Druga oseba – ogovorjena oseba je (i) mati: eo-meo-ni 어머니 / eo-meo-nim 어머님 (ii) oče: a-beo-ji 아버지 / a-beo-nim 아버님 (iii) študent: hag-saeng 학생 (iv) učitelj: seon-saeng-nim 선생님 (v) profesor: gyo-su-nim 교수님 (vi) starejši brat moškega: hyeong 형, starejši brat ženske: o-ppa 오빠 (vi ) starejša sestra moškega: nu-na 누나, starejša sestra ženske: eon-ni 언니 2.2.2.2 Povratnoosebni zaimki Če sta v povedi dva izraza, ki se nanašata na isto osebo, se kot eden od izrazov običajno uporabi povratnoosebni zaimek ( jaegwi daemyeongsa 재귀 대명사). Korejščina ima dva povratnoosebna zaimka: ja-gi 자기 ([jaz itd.] sam) in ja-sin 자신 ([jaz itd.] sam). V zgledih (17)a, b in c ter (18)a, b in c indeks ‘i’ zaznamuje nana- šanje na isto entiteto/osebo, podčrtani so povratnoosebni zaimki. (17)a 철수: “(나는) 못 가겠어.” Cheol-su: “(Na-neun) mos ga-gess-eo” Cheolsu: “( Jaz) ne morem iti.” b 철수 는 가 i 자기i 못 가겠다고 했어. Cheol-sui -neun ja-gii -ga mos ga-gess-da-go haess-eo. Cheolsu je dejal, da on sam ne more iti. c 철수 는 i 자기i 집에 갔어. Cheol-sui -neun ja-gii jib-e gass-eo Cheolsui je šel na svoji dom. (18)a 그 는 항상 의 i 자신i 처지만을 생각하는 이기적인 사람이다. Geui -neun hang-sang ja-sini -ui cheo-ji-man-eul saeng-gag-ha-neun i-gi-je-og-in sa-lam-i-da. Oni je vedno sebičen človek, ki vedno misli samo nasei. b (지원자는i) 자신의i 경력을 자세히 기록하시오. ( Ji-won-ja-neuni) Ja-sin-uii gyeong-lyeog-eul ja-se-hi gi-log-ha-si-o. (Prosileci) podrobno zabeležite svojei izkušnje. c 나 자신도 그 말을 못 믿었어요. Na ja-sin-do geu mal-eul mos mid-eoss-eo-yo. Tudi jaz sama nisem mogla verjeti tej izjavi/trditvi. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 157 20. 11. 2023 11:17:44 158 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Kot lahko vidimo v zgledih, se povratnoosebna zaimka ja-gi 자기 ([jaz itd.] sam) in ja-sin 자신 ([jaz itd.] sam) v večini primerov nanašata na tretjo osebo. Ampak kot je razvidno iz zgleda (18)c, je raba povratnoosebnega zaimka možna tudi v primerih, ko se nanaša na govorca samega. 2.2.2.3 Kazalni zaimki Kazalni zaimki ( jisi daemyeongsa지시 대명사) so tisti zaimki, ki nadomeščajo samostalnike in se nanašajo na predmete in pojme, kraj ali smer. Za razliko od osebnih zaimkov se ti zaimki ne ločujejo glede na osebo in število, temveč se delijo glede na ‘oddaljenost’ od govorca in sogovorca. ‘Oddaljenost’ se tod nanaša na to, ali je dani predmet tam, kjer se prekrivata govorčevo in sogovorčevo območje (blizu obema), ali je v sogovorčevem območju (blizu sogovorcu) ali pa se ne nahaja v območju niti govorca niti sogovorca (daleč od obeh). Glede na to, ali zaimki označujejo predmet ali kraj, jih delimo na predmetne kazalne zaimke ( samul jisi daemyeongsa 사물 지시 대명사, tudi samul pyosi jisi daemyeongsa 사물 표시 지시 대명사) in krajevne kazalne zaimke ( cheoso jisi daemyeongsa 처소 지시 대명사, tudi jangso pyosi jisi daemyeongsa 장소 표시 지시 대명사). Za obe vrsti zaimkov so ti odnosi prikazani v tabeli 3: Tabela 3: Raba kazalnih zaimkov glede na oddaljenost Vrsti kazalnih Oddaljenost zaimkov Blizu obema Blizu sogovorcu Daleč od obeh Predmetni kazalni zaimki i-geos 이것 geu-geos 그것 jeo-geos 저것 Krajevni kazalni zaimki yeo-gi 여기 geo-gi 거기 jeo-gi 저기 Zaimka i-geos 이것 in yeo-gi 여기 se nanašata na entitete, ki so blizu tako govorcu kot poslušalcu. Zaimka jeo-geos 저것 in jeo-gi 저기 se nasprotno nanašata na entitete, ki so oddaljene tako od govorca kot od sogovorca. Zaimka geu-geos 그 것 in geo-gi 거기 pa se nanašata na entitete v sogovorčevem območju, torej blizu sogovorca. Predmetni kazalni zaimki so sestavljeni iz adnominalnega dela i 이 (ta), geu 그 (tisti), jeo 저 (oni) in vezanega samostalnika geos 것 (stvar, zadeva). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 158 20. 11. 2023 11:17:44 Poglavje VIII Morfologija 159 2.2.2.4 Vprašalni, nedoločni in nikalni zaimki Do sedaj smo si ogledali zaimke, ki se nanašajo na jasno določene entitete, znane obema, govorcu in sogovorcu. Sedaj si pobližje oglejmo zaimke, ki se nanašajo na nedoločene entitete. V izhodišču sledeč Leeju in Ramseyju (2000: 93 - 94) ločimo vprašalne zaimke ( uimun daemyeongsa 의문 대명사 疑問代名 詞, tudi mijiching daemyeongsa 미지칭 대명사 未知稱代名詞) in nedoločne zaimke ( bujeongching daemyeongsa 부정칭 대명사 不定稱代名詞, tudi bujeong daemyeongsa 부정 대명사 不定代名詞). Zapis v kitajskih pismenkah je dodan kot pomoč pri razlikovanju pomensko različnih enakoglasnic (homofonov). Pomenski odtenek teh zaimkov je v mnogočem odvisen od konteksta, v katerem se pojavijo. Vprašalni zaimki se primarno nanašajo na identiteto oseb ( nu-gu 누구 ‘kdo’) oz. stvari ( mu-eos 무엇 ‘kaj’) oz. kraja, lokacije ( eo-di 어디 ‘kje’). V vpra- šalnih stavkih, ki sprašujejo po identiteti, se ti zaimki obnašajo kot vprašalni zaimki. Zgled: (19)a 누가 우승했니? Nu-ga u-seung-haess-ni? Kdo je zmagal? b 오늘 점심은 무엇을 먹을까? O-neul jeom-sim-eun mueos-eul meog-eul-kka? Kaj bomo danes jedli za kosilo? c 금년 수학 여행은 어디로 가니? Geum-nyeon su-hag-yeo-haeng-eun eo-di-lo gani? Kam greste na letošnji šolski izlet? (Lee in Ramsey 2000: 93) Isti zaimki lahko glede na kontekst v trdilnih povedih delujejo tudi kot nedoločni zaimki. V zgledu (20)a nu-gu-ui 누구의 sprašuje po identiteti storilca, medtem ko se nu-ga 누가nanaša na nedoločeno osebo (nekdo), ki naj to pojasni. V (20)b pa imamo poved, ki se konča z vprašalnim členkom kka 까. Pri padajoči intonaciji (↘︎) se poved razume kot vprašanje, in zaimek mu-eos 무엇 se nanaša na identiteto izida. Pri naraščajoči intonaciji (↗︎) pa se pomenski odtenek mu-eos 무엇 spremeni v nedoločnost (nekaj, sploh kaj). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 159 20. 11. 2023 11:17:44 160 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (20)a 이 사건이 누구의 실수 때문이었는지 누가 대답해 보아라. I sa-geon-i nu-gu-ui sil-su ttae-mun-i-eoss-neun-ji nu-ga dae-dab-hae bo-a-la. Naj nekdo pojasni, kdo je kriv za to nesrečo. b 저런 식으로 해서 무엇이 될까? Jeo-leon sig-eu-lo hae-seo mu-eos-i doel-kka? Kaj bo prišlo iz tega, če bodo delali na tak način? ↘︎ Ali bo sploh kaj prišlo iz tega, če bodo delali na tak način? ↗︎ Če ob teh primarno vprašalnih zaimkih stojijo nekateri posebni členki, kot so na 나, la-do 라도, deun 든, ki vsi glede na kontekst pomenijo nekako ‘tudi, kot tudi’, ‘če’, ‘celo če’, ‘čeprav’, potem ti zaimki pridobijo pomenski odtenek nedoločnega zaimka. Tako npr. zaimek nu-gu 누구 (kdo), ob katerem stoji eden od omenjenih členkov, pridobi pomenski odtenek ‘kdor koli’. Še zgled: (21)a 만 18세가 넘은 사람이면 누구나 (누구라도， 누구든) 응시할 수 있다. Man 18se-ga neom-eun sa-lam-i-myeon nugu-na (nu-gu-la-do, nu-gu-de- un) eung-si-hal su issda. Kdor koli starejši od 18 let se lahko prijavi na ta izpit. b 나는 무엇이나 잘 먹는다. Na-neun mu-eos-i-na jal meog-neun-da. Jem [lahko] kar koli. Kadar primarno vprašalne zaimke nu-gu 누구 (kdo), mu-eos 무엇 (kaj), eo-di 어디 (kje) spremlja besedilni členek do 도 (tudi), v zanikanih povedih pridobijo pomenski odtenek nikalnosti: nu-gu-do 누구도 (nihče), mu-eos-do 무엇도 (nič), eo-di-do 어디도 (nikjer). (22)a 누구도 그 쪽에 가지 않았다. Nu-gu-do geu jjog-e ga-ji anh-ass-da. Nihče ni šel tja. Nadalje imamo tudi primarno nedoločni zaimek a-mu 아무 (kdor koli), ki zopet v povezavi z besedilnimi ali posebnimi členki (npr. a-mu-do 아무도, a-mu- -na 아무나) lahko ali ohrani nedoločni pomenski odtenek (kdor koli), kot v zgledu (23)a, ali pa, skupaj z besedilnim členkom do 도, v zanikanih povedih pridobi Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 160 20. 11. 2023 11:17:44 Poglavje VIII Morfologija 161 odtenek ‘nihče’, skratka v takih primerih se obnaša podobno kot nikalni zaimek v slovenščini, kot je razvidno iz zgleda (23)b. Enako velja v kombinaciji s členkom -do -도 v zanikanih povedih tudi za druge vprašalne oz. nedoločne zaimke – prav tako dobijo pomenski odtenek nikalnosti: nu-gu-do 누구도 (nihče), a-mu ( do) 아무(도) (nič), mu-eos-do 무엇도 (nič), a-mu geos-do 아무 것도 ([sploh] nič), eo- -di-do 어디도 (nikjer). (23)a 그런 문제는 아무나 풀 수 있다. Geu-leon mun-je-neun a-mu-na pul su iss-da. Kdor koli bi lahko rešil ta problem. b 그 때 그 방에는 아무도 없었다. Geu ttae geu bang-e-neun a-mu-do eobs-eoss-da. Tedaj v tej sobi ni bilo nikogar. Vidimo torej, da vprašalni in nedoločni zaimki v korejščini funkcionirajo nekoliko drugače kot tovrstni zaimki npr. v slovenščini. Pomenski odtenki vpra- šalnosti, nedoločnosti in nikalnosti teh zaimkov niso toliko leksični kot pa so v veliki meri posledica vzajemnega vpliva med posameznim leksemom, njegovo vlogo v besedilu, nakazano z enim od zgoraj omenjenih členkov, ter trdilnostjo oz. nikalnostjo povedi, v kateri se pojavijo. Povzemimo vse povedano še v spodnji tabeli. Tabela 4: Vprašalnost, nedoločnost in nikalnost pri korejskih zaimkih Kontekst oz. Pomenski Osebni zaimki Predmetni zaimki Krajevni vrsta povedi odtenek zaimki Vprašalna poved Vprašalnost nu-gu 누구 kdo mu-eos 무엇 kaj eo-di 어디 kje nu-gu-na 누구나 mu-eos-i-na eo-di-na Trdilna kdor koli; 무엇이나 kar koli; 어디나 kjer poved Nedoločnost a-mu-gae 아무개 a-mu-geos 아무 것 koli, povsod nekdo kar koli, (sploh) nekaj nu-gu-do 누구도 mu-eos-do 무엇도 eo-di-do Nikalna nihče; nič; 어디도 nikjer poved Nikalnost a-mu ( do) 아무 a-mu geos-do 아무 (도) nič(esar) 것도 (sploh) nič Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 161 20. 11. 2023 11:17:44 162 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje 2.2.3 Števniki Števniki ( susa 수사) so besedna vrsta, ki izraža količino ali vrstni red ljudi, predmetov ipd. Po pomenu jih ločimo na glavne in vrstilne števnike. Po izvoru jih loči-mo na izvorno korejske števnike ( goyueogye susa 고유어계 수사) in sino-korejske števnike ( hanjaeogye susa 한자어계 수사), ki temeljijo na števnikih, prevzetih iz kitajščine. (24)a 다섯에 둘을 더하면 일곱이다. Da-seot-e dul-eul deo-ha-myeon il-gob-i-da. Pet plus dva je sedem. b 오 더하기 이는 칠이다. O deo-ha-gi i-neun chil-i-da. Pet plus dva je sedem. Kot je razvidno iz gornjega zgleda, se števniki, tako kot samostalniki in zaimki, lahko vežejo s sklonskimi členki. Tako kot zaimki tudi števniki lahko nadome-stijo samostalnike. Ampak za razliko od drugih samostalniških besed se števnikov ne da modificirati. 2.2.3.1 Glavni števniki Glavni števniki ( yangsusa 양수사, tudi gisusa 기수사) so števniki, ki izražajo število oz. količino. Kot smo že prej omenili, imamo glede na izvor dve vrsti števnikov: izvorno korejske in sino-korejske. Za števila od 1 do 99 se lahko uporabljajo tako izvorno korejski kot sino-korejski števniki, za števila od 100 dalje pa se uporabljajo izključno sino-korejski števniki. Glavni števniki, omenjeni v tabeli na naseldnji strani, se lahko nanašajo na količino česar koli – od neživih predmetov do rastlin –, vendar se ne morejo uporabljati za ljudi. Za izražanje določenih tipičnih števil ljudi (en sam, dvojica, troji-ca) se uporabljajo posebni števniki ( insu 인수) . Ti so: (25) hon-ja 혼자 (sam/-a), dul-i 둘이 (oba/-e), ses-i 셋이 (v troje / trije). Glavni števniki lahko izražajo tudi nedoločeno količino. Lahko izražajo ko-ličino, ki je približek med dvema številoma, (26)a, ali količino, ki je približek med tremi števili, (26)b. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 162 20. 11. 2023 11:17:44 Poglavje VIII Morfologija 163 Tabela 5: Korejski in sino-korejski glavni števniki Šte- Izvorno Sino- Šte- Izvorno Sino-korejski Šte- Izvorno Sino- vilo korejski korejski korejski korejski korejski števniki števniki vilo števniki števniki vilo števniki števniki 0 --- gong/ yeong 공/영 20 seu-mul 스물 i-sib 이십 (二十) 105 --- sib-man 십만 (十萬) 1 ha-na 하나 il 일 (一) 30 seo-leun 서른 sam-sib 삼십 (三 十) 106 --- baeg-man 백만 (百萬) 2 dul 둘 i 이 (二) 40 ma-heun 마흔 sa-sib 사십 (四) 107 --- cheon-man 천만 (千萬) 3 ses 셋 sam 삼 (三) 50 swin 쉰 o-sib 오십 (五十) 108 --- eog 억 (億) 4 nes 넷 sa 사 (四) 60 ye-sun 예순 yug-sib 육십 (六十) 1012 --- jo 조 (兆) 5 da-seos 다섯 o 오 (五) 70 il-heun 일흔 chil-sib 칠십 (七十) 6 yeo-seos 여섯 yug 육 (六) 80 yeo-deun 여든 pal-sib 팔십 (八十) 7 il-gob 일곱 chil 칠 (七) 90 a-heun 아흔 gu-sib 구십 (九十) 8 yeo-deolb 여덟 pal 팔 (八) 100 --- baeg 백 (百) 9 a-hob 아홉 gu 구 (九) 1000 --- cheon 천 (千) 10 yeol 열 sib 십 (十) 10000 --- man 만 (萬) (26)a han-dul 한둘 (eden do dva), du-ses 두셋 (dva do tri), seo-neos 서넛 (tri do štiri), ne-daes 네댓 (štiri do pet), dae-yeo-seos 대여섯 (pet do šest) b du-seo-neo 두서너 (dva-do-tri-do-štiri) 2.2.3.2 Vrstilni števniki Vrstilni števniki ( seosusa 서수사) so števniki, ki izražajo zaporedje ljudi, stvari, dogodkov ipd. Tako kot glavne tudi vrstilne števnike sestavljajo izvorno korejski in sino-korejski števniki. V zgledu (27)a imamo izvorno korejske vrstilne števnike, manjše od 10, v zgledu (27)b pa prvih nekaj nad 10. Zgled (28) predstavlja prvih nekaj sino-korejskih vrstilnih števnikov. (27)a cheos-jjae 첫째 (prvi), dul-jjae 둘째 (drugi), ses-jjae 셋째 (tretji), nes-jjae 넷째 (četrti) … b yeol-jjae 열째 (deseti), yeol-han-jjae 열한째 (enajsti) … (28) je-il 제일 (prvi / št. ena), je-i 제이 (drugi / št. dva), je-sam 제삼 (tretji / št. tri) … Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 163 20. 11. 2023 11:17:44 164 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Če si pobližje ogledamo notranjo zgradbo vrstilnih števnikov, lahko vidimo, da so izvorno korejski vrstilni števniki sestavljeni iz glavnega števnika in pripone - jjae -째. Izjema je le cheos-jjae 첫째 (prvi). Sino-korejski vrstilni števniki pa imajo najprej sino-korejsko predpono je- 제- (po vrsti), ki ji sledi sino-korejski glavni števnik. 2.2.4 Adnominali Adnominali ( gwanhyeongsa 관형사) so nepregibna besedna vrsta. Stojijo pred samostalniškimi besedami in se vežejo nanje. Njihova funkcija je modificiranje samostalniških besed, z izjemo števnikov. V nekaterih primerih lahko modificirajo tudi druge adnominale, ki stojijo takoj za danim adnominalom. Nekaj zgledov: (29) heon chaeg 헌 책 (stara knjiga), geu nal 그 날 (tisti dan), han sa-lam 한 사람 (ena oseba) … Kot vidimo v zgornjih primerih, lahko adnominali izražajo različne pomene.41 Glede na vrsto pomena adnominale delimo na kakovostne ( seongsang gwanhyeongsa 성상 관형사), števniške ( su gwanhyeongsa 수 관형사) in kazalne ( jisi gwanhyeongsa 지시 관형사) adnominale. Kot je bilo že omenjeno, lahko adnominali modificirajo tudi drug drugega. V tem primeru je medsebojna modifikacija možna samo, če si adnominali sledijo v določenem vrstnem redu, in sicer: kazalni adnominal – števniški adnominal – kakovostni adnominal. Še zgled: (30) jeo du sae cha 저 두 새 차 (tista dva nova avta) 2.2.4.1 Kakovostni adnominali Kakovostni adnominali ( seongsang gwanghyeongsa 성상 관형사) so adnominali, ki izražajo (kakovostne) značilnosti samostalnika ali zaimka. (31) sae 새 (nov), heon 헌 (star), maen 맨 (skrajen [kot v npr. ‘čisto spredaj/zadaj/ zgoraj …’]) 41 Z vidika slovničnega pomena in funkcije korejski adnominali sovpadajo s slovenskimi pridevniki, kadar so le-ti levi prilastki samostalnika. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 164 20. 11. 2023 11:17:44 Poglavje VIII Morfologija 165 2.2.4.2 Števniški adnominali Števniški adnominali ( su gwanghyeongsa 수 관형사) so adnominali, ki izražajo količino entitet, na katere se nanaša samostalnik. Za razliko od drugih dveh vrst se števniški adnominali vežejo na vezane samostalnike, ki izražajo neke vrste merske enote, lahko bi jim rekli ‘mere’, s katerimi se šteje določen tip entitet. Npr. dae 대 (stroj), kot v han dae한 대 (en stroj), ki se uporablja za štetje mehaničnih naprav – avtomobilov, električnih naprav ipd. Prav tako kot števniki tudi števniški adnominali lahko izražajo jasno določe-no število oziroma količino ali pa nedoločeno količino. Res: (32)a 피자 한 조각만 주세요. [jasna količina] Pi-ja han jo-gag-man ju-se-yo. Dajte mi samo en kos pice. b 곰 두세 마리를 봤어요. [nedoločena količina] Gom du-se ma-li-leul bwass-eo-yo. Videl sem dva ali tri medvede. 2.2.4.3 Kazalni adnominali Kazalni adnominali ( jisi gwanghyeongsa 지시 관형사) so adnominali, ki prostorsko ali lastnostno opisujejo samostalnik, na katerega se navezujejo. (33)a i 이 (ta), geu 그 (tisti), jeo 저 (oni) b i-leon 이런 (takšen kot ta), geu-leon 그런 (takšen kot tisti), jeo-leon 저런 (takšno kot ono) (34) mu-seun무슨 (kakšen), wen 웬 (db. ‘kaj za en’), eo-neu어느 (kateri) Kazalni adnominali v (33) so določni kazalni adnominali, medtem ko so tisti v (34) vprašalni kazalni adnominali. Pobližje si oglejmo določne adnominale v (33). Adnominala i 이 (ta) in i-leon 이런 (takšen kot ta) opisujeta samostalniško besedo, ki se nanaša na entiteto, ki se nahaja v govorčevem krogu. Adnominala jeo 저 (oni) in jeo-leon 저런 (takšno kot ono) opisujeta samostalniško besedo, ki se nanaša na entiteto, ki se nahaja daleč od govorca in sogovorca oz. je razvidna obema. Nadalje, geu 그 (tisti) in geu-leon 그런 (takšen kot tisti) opisujeta samostalniško besedo, ki se nanaša na entiteto, ki se nahaja blizu sogovorca oz. v sogovorčevem krogu. Medtem ko so i 이, geu 그 in Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 165 20. 11. 2023 11:17:44 166 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje jeo 저t. i. čisti adnominali, so i-leon 이런, geu-leon 그런 in jeo-leon 저런 adnominali, katerih prvotne oblike so pridevniki i-leoh-da 이렇다 (tak – blizu govorca), geu-leoh-da 그렇다 (tak – blizu sogovorca) in jeo-leoh-da 저렇다 (tak – daleč od govorca in sogovorca, vendar razviden obema), ki se vežejo z adnominalno pregibalno končnico -(eu)n -(으)ㄴ. Določne pregibne oblike pridevnikov so se nato gramatikalizirale v samostojne lekseme. Vprašalni kazalni adnominali v (34) so adnominali, ki sprašujejo po identiteti (v širšem smislu) entitete, na katero se nanaša samostalnik, na katerega se vežejo. 2.2.5 Prislov (adverb) Prislovi ( busa 부사) so nepregibne besedne vrste, katerih funkcija je modificiranje stavčnih členov ali celih povedi. Prislovi, ki modificirajo stavčne člene, so stavč- nočlenski prislovi ( seongbun busa 성분 부사). Prislovi, ki modificirajo povedi, pa so povedni prislovi ( munjang busa 문장 부사). 2.2.5.1 Stavčnočlenski prislovi To so prislovi, ki modificirajo stavčni člen, pred katerim stojijo. Lahko izraža-jo kakovost, vrsto, način in stopnjo ter lahko tudi negirajo povedek ali pregibnice, pred katerimi stojijo. (35) a-ju 아주 zelo (pozitivno), neo-mu 너무 zelo (pozitivno ali negativno), jal 잘 (db. dobro), mos 못 (ne), an 안 (ne) … 2.2.5.2 Povedni prislovi Povedni prislovi modificirajo celotno poved, pred katero stojijo, in izražajo odnos govorca do trditve, ki jo izraža. Nekaj primerov povednih prislovov: (36) mul-lon 물론 (seveda), yeog-si 역시 (kot pričakovano), kkog 꼭 (obvezno), seol-ma 설마 (nikakor) Med povedne prislove se štejejo tudi vezni prislovi ( jeopsok busa 접속 부사). Poenostavljeno rečeno, ti izražajo pomensko razmerje povedi, v kateri stojijo, s predhodno povedjo. Navkljub temu, da se po funkciji in pomenu razlikujejo od t. i. pravih povednih prislovov, v večini primerov stojijo na začetku povedi. Nekaj primerov veznih prislovov: Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 166 20. 11. 2023 11:17:44 Poglavje VIII Morfologija 167 (37) geu-lae-seo 그래서 (zato), geu-li-go 그리고 (in), jeug 즉 (torej), geu-leo- -meu-lo 그러므로 (zato), tto 또(in), tto-han 또한 (poleg tega), tta-la-seo 따 라서 (torej) … Prislovi v (38) spodaj so vrstni prislovi, vendar ne stojijo na začetku povedi; stojijo med dvema besednima zvezama, ki ju povezujejo. S skladenjskega (vežejo npr. samostalnike) vidika so nadvse blizu veznikom, ki jih imamo v slovenščini. (38) mich 및 (in), hog-eun 혹은 (ali), tto-neun 또는 (ali) 2.2.6 Členki Členki ( josa 조사) so besedne vrste, ki signalizirajo, v kakšnem razmerju so med seboj elementi v stavku ali pa v kakšnem razmerju je s členkom zaznamovani element s preostalim stavkom oz. povedjo. Izjema so besedilni členki, ki nakazujejo odnos med nanašancem zaznamovanega elementa in elementi v neposrednem ali širšem kontekstu; skratka, njihovo delovanje sega čez meje stavka oz. povedi na besedilno raven. Členki se delijo na sklonske ( gyeokjosa 격조사), vezne ( jeopsok josa 접속 조사) in besedilne členke ( bojosa 보조사). V spodnjih razdelkih si bomo pobližje ogledali značilnosti vseh treh vrst členkov. 2.2.6.1 Sklonski členki V splošnem jezikoslovju je sklon opredeljen kot slovnični oz. širše pomenski odnos med argumentom in povedkom. Sklonski členki ( gyeokjosa 격조사) so torej členki, ki označujejo sklon, pojmovan kot odnos, in so po svoji funkciji načeloma analogni formalni paradigmi sklonov (imenovalnik, rodilnik itd.) v slovenščini. Sklonski členki se vežejo na samostalniške besedne zveze in samostalniške stavke, ki lahko postanejo povedkovi argumenti (gl. poglavje X, razdelek 2.2). Uveljavljena korejska terminologija (šolske slovnice ipd.) sklonske členke imenuje po njihovih tipičnih funkcijah. Členek i/ ga 이/가 skupaj s svojimi alomorfi je poimenovan jugyeok josa 주격 조사 (db. glavni sklonski členek), ker ti-pično zaznamuje element, ki v stavku igra osrednjo vlogo in je v tem podoben imenovalniku v indoevropskih jezikih. Pogosto se jugyeok josa 주격 조사 prevaja kot ‘osebkov sklonski členek’. Ker pa ni nujno, da vselej zaznamuje osebek, bi taka raba lahko zavajala. Za lažje razumevanje bomo ta členek tod imenovali ‘imenovalniški členek’ ( jugyeok josa 주격 조사), tako kot je ustaljeno tudi v mednarodni literaturi o korejskem jeziku. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 167 20. 11. 2023 11:17:44 168 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Poimenovanje preostalih členkov sledi korejski terminologiji. Členek eul/ leul 을/를 se imenuje ‘predmetni sklonski členek’ ( mokjeokgyeok josa 목적격 조사), členek ui 의 je ‘adnominalni sklonski členek’ ( gwanghyeonggyeok josa 관형격 조 사), členki, ki izražajo kraj nahajanja ali smer gibanja itd., so ‘prislovni sklonski členki’ ( busagyeok josa 부사격 조사), členek i/ ga 이/가 v posebni rabi, ki bo razlo- žena pozneje, je ‘dopolnilni sklonski členek’ ( bogyeok josa 보격 조사), členek, ki zaznamuje ogovorjeno osebo, je ‘zvalniški sklonski členek’ ( hogyeok josa 호격 조사). Imenovalniški členek, predmetni sklonski členek, dopolnilni sklonski členek ter prislovni sklonski členek so členki, katerih funkcija je, da zaznamujejo slovnični odnos med samostalniško besedno zvezo in povedkom, tipično so to osebek ( jueo 주어), predmet ( mokjeogeo 목적어), dopolnilo ( bochungeo 보충어) in prislovno določilo ( busaeo 부사어). Izjema sta adnominalni sklonski členek in zvalniški sklonski členek, ki nista v neposrednem odnosu s povedkom stavka. Adnominalni sklonski členek skupaj s samostalniško zvezo, s katero se veže, tvori adnominalni modifikator ( gwanhyeongeo 관형어), ki modificira samostalniško zvezo, pred katero stoji. Zvalniški sklonski členek skupaj s samostalnikom, ki se nanaša na sogovorca, tvori neodvisni element ( dongnibeo 독립어), ki je v odnosu z zunajjezikovno entiteto, sogovorcem, in ga opozarja, da je ogovorjen. Ostane še leksem i-da 이다, ki ga šolska slovnica obravnava kot poseben sklonski členek – ‘povedni sklonski členek’ ( seosulgyeok josa 서술격 조사). Glede na dejansko rabo leksema i-da 이다, stoji namreč kot del samostalniškega povedka na koncu povedi, ga je težko enačiti s sklonskimi členki, kot sta npr. imenovalniški in predmetni sklonski členek. Poleg tega so členki nepregibnice, leksem i-da 이다 pa se pregiba, podobno kot glagol ali pridevnik. Nadalje je, kot rečeno, sklon v jezikoslovju definiran kot slovnični odnos med stavčnim členom (argumentom) in povedkom. Ampak ker je leksem i-da 이다 del povedka, ne more nakazovati odnosa med stavčnim členom (argumentom) in povedkom. Zato tod i-da 이다 ne bomo obravnavali kot ‘povedni sklonski členek’, ampak v skladu s splošno rabo v jezikoslovju kot kopulo in ga tako tudi poimenovali. 2.2.6.1.1 Imenovalniški členek Imenovalniški členek tipično, ampak kot kažejo analize, ne vselej, označuje osebek povedi. Oblika členka je odvisna od tega, na kaj oz. koga se nanaša samostalniška besedna zveza, ki jo zaznamuje imenovalniški členek. Imenovalniški členek se lahko udejanji v treh oblikah: i/ ga 이/가, e-seo 에서 in kke-seo 께서. Raba teh oblik je sledeča. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 168 20. 11. 2023 11:17:44 Poglavje VIII Morfologija 169 Členek i/ ga 이/가 zaznamuje t. i. navaden/nevtralen imenovalnik. Za razliko od drugih dveh členkov je pri njem izbira alomorfa odvisna od tega, ali se samostalnik v osebku končna s samoglasnikom ali soglasnikom. V primerih, ko se samostalnik konča s samoglasnikom, se veže z alomorfom ga 가, v primerih, ko se samostalnik konča s soglasnikom, pa se veže z alomorfom i 이. Členek e-seo 에서 se uporablja, ko se samostalniška besedna zveza, na katero se veže, nanaša na skupino; npr. šola (kot ustanova), vlada ipd. Členek kke-seo 께서 pa je spoštljiva oblika imenovalniškega členka i/ ga 이/가 in se uporablja v stavkih in povedih, kjer se izraža spoštljivost do osebka. (Podrobneje je o rabi tega členka govora v poglavju VI Spoštljivi govor, razdelek 3.1 Izražanje spoštljivosti do osebka v stavku.) 2.2.6.1.2 Dopolnilni sklonski členek Raba členka i/ ga 이/가 v funkciji tkzv. dopolnilnega sklonskega členka je omejena na zaznamovanje drugega argumenta pri povedku doe-da 되다 (biti narejen) in pri nikalnem povedku a-ni-da 아니다 (ne biti). (39) 철수는 경찰이 아니다. Cheol-su-neun gyeong-chal-i a-ni-da. Cheolsu ni policist. (40) 나는 부자가 되었다. Na-neun bu-ja-ga doe-eoss-da. Postal sem bogat/bogataš. Tudi izbor ustrezne oblike členka je enak kot pri imenovalniškem členku i 이. Drugačno poimenovanje prej kot lastnost samega členka odraža drugačno analizo zgradbe stavkov, ki imajo za povedek doe-da 되다 (biti narejen, izgotovljen) ali pa nikalni povedek a-ni-da 아니다 (ni). Zato bi lahko rekli, da gre za isti sklonski členek, ki pa v tem primeru zaznamuje stavčni element z drugačno vlogo v stavku. Dejansko je to primer polisemije sklonskih členkov, pojav, ki je, kot bomo videli, dosti bolj očiten pri ‘prislovnih sklonskih členkih’. 2.2.6.1.3 Predmetni sklonski členek Predmetni sklonski členek eul/ leul 을/를 kratko, predmetni členek, označuje predmet stavka, tj. stavčni člen, ki se nanaša na entiteto, ki jo glagolsko dejanje najbolj prizadeva. Tako kot v primeru imenovalniškega členka je tudi oblika predmetnega Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 169 20. 11. 2023 11:17:44 170 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje sklonskega členka odvisna od fonološkega okolja. Torej, ko se samostalnik v predmetu konča s samoglasnikom, se izrazi leul 를, ko pa se samostalnik konča s soglasnikom, se izrazi kot eul 을. Raba tega členka v najbolj tipičnih primerih sovpada z rabo slovenskega tožilnika. 2.2.6.1.4 Adnominalni sklonski členek Adnominalni sklonski členek ui 의 ima najbolj strogo opredeljeno rabo izmed vseh sklonskih členkov. Stoji namreč lahko samo med dvema samostalnikoma oz. med dvema samostalniškima besedama. (41) kkoch-ui hyang-gi 꽃의 향기 (vonj rož), chaeg-ui jeo-ja 책의 저자 (avtor knjige) (42)a nae gos 내 것 [ nae < na-ui 내 < 나의] (moja stvar) je chin-gu 제 친구 [ je < jeo-ui 제 < 저의] (moj prijatelj) b ne haen-deu-pon 네 핸드폰 [ ne < neo-ui 네 < 너의] (tvoj mobilni telefon) Kot lahko vidimo v zgornjih primerih, se adnominalni sklonski členek udejanja kot ui 의 . Izjemoma, kadar zaznamuje osebni zaimek prve osebe na 나 oz. jeo 저 in osebni zaimek druge osebe neo 너, se zlije z zaimkom v novo obliko, nae 내 (od mene, moj), je 제 (od mene, moj) in ne 네 (od tebe, tvoj). V določenih samostalniških konstrukcijah, tipično, kadar gre za vezavo sino- -korejskih leksemov, se adnominalni sklonski členek ne more pojaviti. (43) gug-je gyeol-hon 국제 결혼 (mednarodni zakon) (44) bu-jeong-jeog pyeong-ga 부정적 평가 (negativna ocena) V konstrukcijah, kakršni sta prikazani v zgornjih dveh zgledih, ima prvi samostalnik vlogo modifikatorja. Torej, čeprav je z morfološkega vidika samostalnik, je s pomenskega vidika bližje adnominalu. Lahko pa tukaj slutimo ostanke kitajske morfologije, ki se je skupaj s prevzetimi leksemi preselila v korejščino. 2.2.6.1.5 Prislovni sklonski členki Prislovni sklonski členek je pomensko in morfološko najbolj raznolik tip sklonskih členkov. Termin pokriva vse sklonske členke, ki zaznamujejo kraj, čas, orodje, Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 170 20. 11. 2023 11:17:44 Poglavje VIII Morfologija 171 način ipd. dogajanja, ki ga opisuje povedek. Prislovni sklonski členki pokrivajo naslednje pomene oz. funkcije: (i) Izražanje kraja nahajanja, dogajanja, cilja gibanja, izvora gibanja. Lokativ ( cheosogyeok 처소격) – zaznamujeta ga členka e 에 in e-seo 에서: (45)a 철수는 헬스장에서 운동한다. Cheol-su-neun hel-seu-jang-e-seo un-dong-han-da. Cheolsu telovadi v fitnesu. b 영희를 두 시에 만날 거예요. Yeong-hui-leul du si-e man-nal geo-ye-yo. Ob dveh se bom srečala z Yeonghui. (ii) Izražanje prejemnika dejanja. Dajalnik ( yeogyeok 여격) – zaznamujejo ga členki e 에, e-ge 에게 in kke 께: (46) 철수는 영희에게 선물을 주었다. Cheol-su-neun Yeong-hui-e-ge seon-mul-eul ju-eoss-da. Cheolsu je Yeonghui dal darilo. (iii Izražanje sredstva, orodja. Orodnik ( jogyeok 조격) – zaznamujejo ga členki (eu)lo (으)로, (eu)loseo (으)로서 in (eu)losseo (으)로써: (47) 과일을 물로 씻었어요. Gwa-il-eul mul-lo ssiss-eoss-eo-yo. Sadje sem umil z vodo. (iv) Izražanje enakovrednosti med elementi stavka – ‘enakovrednostni sklon’ ( don-ggyeok 동격), zaznamuje ga členek wa/ gwa 와/과: (48) 한국어는 일본어와 다르다. Han-gug-eo-neun il-bon-eo-wa da-leu-da. Korejščina se razlikuje od japonščine. (v) Izražanje navedenega govora – ‘navajalni sklon’ ( inyong busa gyeok 인용 부사격), zaznamujeta ga členka la-go 라고 in go 고: Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 171 20. 11. 2023 11:17:44 172 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (49)a 아이가 아이스크림 먹자라고 했다. A-i-ga a-i-seu-keu-lim-eul meog-ja-la-go haess-da. Otrok je rekel: “Pojejmo sladoled!” b 아이가 아이스크림 먹자고 했다. A-i-ga a-i-seu-keu-lim meog-ja-go haess-da. Pojejmo sladoled, je rekel otrok. 2.2.6.1.6 Zvalniški sklonski členek Zvalniški sklonski členek42 govorec uporabi, ko ogovarja oz. poziva sogovorca. Kot že rečeno, zvalniški sklonski členek a/ ya 아/야 skupaj s samostalnikom, ki se na-naša na sogovorca, tvori neodvisni stavčni element ( dongnibeo 독립어), ki sogovorca opozarja, da je ogovorjen. Alomorf a 아 se uporablja, ko se samostalnik, na katerega se členek navezuje, konča s soglasnikom, alomorf ya 야 pa takrat, ko se samostalnik, na katerega se členek navezuje, konča s samoglasnikom. Za razliko od drugih sklonskih členkov, ki se lahko uporabljajo v vseh registrih spoštljivosti/vljudnosti, se zvalniški sklonski členek a/ ya 아/야 lahko uporablja samo v neformalnem govoru, v formalnem pa ne. Še zgled: (50) 철수야, 어디 가? Cheol-su-ya eo-di ga? Kam greš, Cheolsu? (Hej, Cheolsu, kam greš?) 2.2.6.2 Vezni členki Vezni členki ( jeopsok josa 접속 조사) opravljajo slovnično funkcijo veznikov. Natančneje rečeno, povezujejo dve ali več samostalniških besed, ki imajo enake ali sorodne lastnosti. (51)a 피자와 콜라를 먹었어요. Pi-ja-wa kol-la-leul meog-eoss-eo-yo. db. Jedel sem pico in kokakolo. b 엄마하고 나하고 eom-ma-ha-go na-ha-go mama in jaz 42 Poimenovanje temelji na analogiji s skloni v npr. latinščini. Ker ta členek za razliko od drugih sklonskih členkov ne zaznamuje odnosov med elementi stavka, bi ga bilo ustrezneje poimenovati enostavno kar zvalniški členek. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 172 20. 11. 2023 11:17:44 Poglavje VIII Morfologija 173 c 나는 친구랑 둘이 동산에 갔어. Na-neun chin-gu-lang dul-i dong-san-e gass-eo. S prijateljico sva v dvoje šli na grič. 2.2.6.3 Besedilni členki Besedilni členki ( bojosa 보조사, db. pomožni členki) se tako kot sklonski členki pripenjajo na samostalniške zveze, vendar se od njih nadvse razlikujejo. Število besedilnih členkov je večje od sklonskih, vendar si bomo tod ogledali samo najpogosteje rabljene. (52)a 예술은 길고 인생은 짧다. Ye-sul-eun gil-go in-saeng-eun jjalb-da. Umetnost je večna, življenje pa je kratko. b 철수만 왔어. Cheol-su-man wass-eo. Samo Cheolsu je prišel. c 헤리 포터를 좋아해서 책도 읽고, 영화도 봤어요. Hae-li po-teo-leul joh-a-hae-seo chaeg-do ilg-go yeong-hwa-do bwass-eo-yo. Ker mi je Harry Potter všeč, sem prebral knjige in gledal filme [o njem]. d 흑인의 생명도 소중하다. Heug-in-ui saeng-myeong-do so-jung-ha-da. Tudi življenja temnopoltih so dragocena. ( Black lives matter) Besedilni členki se poleg na samostalniške besedne zveze lahko pripenjajo tudi na sklonske členke, končnice glagolov in pridevnikov ter na prislove. (53)a 지금까지 요리를 많이 했지만 아직도 잘 못해요. Ji-geum-kka-ji yo-li-leul manh-i haess-ji-man a-jig-do jal mos-hae-yo. Čeprav sem do sedaj veliko kuhal, mi še vedno ne gre od rok. b 우리 회사 사람들은 일을 빨리는 하지만 성과는 좋지 않아요. U-li hoe-sa sa-lam-deul-eun il-eul ppal-li-neun ha-ji-man seong-gwa-neun joh-ji anh-a-yo. Navkljub temu, da ljudje v tem podjetju delajo hitro, končni rezultat/izde-lek ni dober. c 철수한테만 제 비밀을 말했어요. Cheol-su-han-te-man je-bi-mil-eul mal-haess-eo-yo. Skrivnost sem povedal samo Cheolsuju. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 173 20. 11. 2023 11:17:44 174 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Besedilni členki, za razliko od tipičnih sklonskih členkov, ne izražajo ali ozna- čujejo slovničnih odnosov med samostalniško besedno zvezo in povedkom stavka, ampak izražajo odnos med nanašancem zaznamovane samostalniške besedne zveze in entitetami v ožjem ali širšem kontekstu. O rabi besedilnih členkov bo podrobneje govora v poglavjih XIII in XIV. 2.2.7 Medmet Medmet ( gamtansa 감탄사) je besedna vrsta, ki izraža govorčevo čustveno razpoloženje in namen. Poleg tega se lahko z njihovo pomočjo izražajo tudi pritr-jevanje in zanikanje ter mašila. (54)a 네, 알겠어요. Ne, al-gess-eo-yo. db. Ja, razumem. b 어머! 이것 뭐야? Eo-meo! I-geos mwo-ya? Ojoj! Kaj je to? c 글쎄요. 저도 잘 모르겠네요. Geul-sse-yo. Jeo-do jal mo-leu-gess-ne-yo. Pa res. Tudi jaz ne vem. d 내 말 좀 들어 봐, 응! Nae mal jom deul-eo bwa, eung! Me boš poslušal, hm! Medmeti spadajo med neodvisne besede (dognibeon 독립언), saj lahko tvorijo samostojno poved ali pa so del povedi – v tem primeru so od preostanka povedi ločeni z vejico. Z drugimi elementi v povedi nimajo morfološkega ali skladenjskega razmerja, ampak so s povedjo povezani samo na pomenski ravni. 2.2.8 Pregibnice V korejščini so pregibnice ( gabyeoneo 가변어) samo povedne besede ( yongeon 용언). Skupna značilnost pregibnic je ta, da se pregibajo ( hwalyong 활용). Pregibanje se v korejščini izraža s pregibalnimi končnicami ( eomi 어미). Besedne vrste, ki spadajo med pregibnice in posledično tudi med povedne besede, so glagoli, pridevniki in kopula. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 174 20. 11. 2023 11:17:44 Poglavje VIII Morfologija 175 Preden si natančneje ogledamo glagole in pridevnike, je pomembno izpostaviti skupne značilnosti obeh. Čeprav glagoli tipično izražajo dejanja in pridevniki stanja, so si z morfološkega vidika zelo podobni, saj se v večini primerov lahko vežejo z istimi pregibalnimi končnicami, ter lahko s skladenjskega vidika delujejo kot povedki stavka. Vendar navkljub podobnostim obstajajo med glagoli, pridevniki in kopulo tudi razlike. Ena od teh je, da so samo glagoli lahko prehodni, kar glede na dejstvo, da se pridevniki in kopula nanašajo na statične situacije, ni nič nenavadnega. Nadalje, samo na glagole se lahko vežejo končnice, ki izražajo trajanje, ali končnice, ki izražajo velelnost oz. pozivanje, npr. adnominalna končnica -neun -는, velelna končnica -(eu)la -(으)라, pozivna končnica -ja -자, kar je zopet v tesni zvezi s pomeni, ki jih lahko izražajo glagoli, pridevniki in kopula pa jih ne morejo. 2.2.8.1 Glagol Glagol ( dongsa 동사) je besedna vrsta, ki tipično opisuje dinamične situacije, dogajanje, dejanja. V korejščini je glagole možno klasificirati na mnogo načinov. Najprej si oglejmo prehodnost. Prehodnost je značilnost glagolov, ki izražajo dejanje, ki se navezuje na predmet, torej ga na ta ali oni način prizadene, ‘prehaja’ nanj. Z drugimi besedami, če glagol kot argument zahteva povedek in predmet, je prehoden, kadar pa glagol kot argument zahteva samo vršilca dejanja / nosilca stanja, je neprehoden. Naslednja delitev glagolov, tesno povezana s prvo, je delitev glede na število argumentov. Ta značilnost glagola je valentnost ( jaritsu 자릿수). Nekateri glagoli zahtevajo samo en argument, drugi dva, nekateri celo tri. Glagoli, ki zahtevajo en argument, so enovalentni, zahtevajo samo vršilca dejanja / nosilca stanja. Glagoli, ki zahtevajo po dva argumenta, so dvovalentni in zahtevajo poleg vršilca dejanja tudi predmet ali dopolnilo. Analogno so glagoli, ki zahtevajo tri argumente, trivalentni. To so tipično glagoli prejemanja in dajanja, ki zahtevajo poleg vršilca in predmeta tudi prejemnika dejanja. S formalnega vidika je glagole možno deliti tudi na pravilne in nepravilne. Pravilni glagoli so tisti, ki se pregibajo bolj ali manj regularno, na osnovi pregibalnih vzorcev. Po drugi strani pa so nepravilni glagoli tisti, ki se ne pregibajo v skladu s pregibalnimi vzorci, zato je njihove pregibalne oblike težko predvideti. Sem spadajo npr. glagoli, katerih osnova se konča na ‘ l ㄹ’, ‘ s ㅅ’, ‘ d ㄷ’ itd. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 175 20. 11. 2023 11:17:44 176 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje 2.2.8.2 Pridevnik Pridevniki ( hyeongyongsa 형용사) so pregibna besedna vrsta, ki izraža stanje. Glede na vrsto stanja lahko pridevnike ločimo na objektivne in psihološke pridevnike. Objektivni pridevniki ( gaekgwan hyeongyongsa 객관 형용사) so pridevniki, ki iz-ražajo lastnost oz. značilnost nosilca lastnosti, osebka, psihološki pridevniki ( simni hyeongyongsa 심리 형용사)43 izražajo psihološko stanje nosilca doživljanja. V korejščini pridevniki (dejansko v povedi pridevniški povedki) tipično zahtevajo samo en argument – osebek, vendar obstajajo tudi pridevniki, kot so da- -leu-da 다르다 biti različen/drugačen, gat-da 같다 biti enak ipd., ki poleg osebka zahtevajo še dodaten argument. (55)a 한라산이 북한산보다 높다. Han-la-san-i bug-han-san-bo-da nop-da. Gora Halla je višja od gore Bukhan. b 철수의 의견은 영희와는 다르다. Cheol-su-ui ui-gyeon-eun Yeong-hui-wa-neun da-leu-da. Cheolsujevo mnenje se razlikuje od Yeonghuijinega. Navkljub temu, da nekateri pridevniki zahtevajo dodaten argument poleg osebka, so neprehodni. Nadalje, ker izražajo stanje nežive entitete ali stanje, nad katerim živi nosilec nima kontrole, se ne morejo vezati z velelnimi in pozivnimi pregibalnimi končnicami, zato sta npr. zgleda (56)a – lastnost/stanje hrane oz. (56)b – čustveno stanje, nad katerim živi nosilec nima kontrole, primera neustrezne rabe. (56)a *밥이 맛있어라! (*: neustrezna raba) Bab-i mas-iss-eo-la! db. Bodi okusna, hrana! b *슬프자! (*: neustrezna raba) Seul-peu-ja! db. Bodimo žalostni! Obstajajo tudi izjeme, npr.: 43 V rabi je tudi termin ‘subjektivni pridevniki’ ( jugwan hyeongyongsa 주관 형용사). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 176 20. 11. 2023 11:17:44 Poglavje VIII Morfologija 177 (57)a 건강하세요! Geon-gang-ha-se-yo! Ostanite zdravi! (db. Bodite zdravi!) b 예뻐라! Ye-ppeo-la! Kako lepa! (db. Bodi lepa!) Nasprotno pa v zgledu (57)a velelna končnica -a/ eo/ yeo-la -아/어/여라 ne izraža ukaza, ampak željo, ali v zgledu (57)b nepričakovanost oz. presenečenje, zato je taka raba ustrezna. 2.2.8.3 Kopula To, v katero besedno vrsto umestiti leksem i-da 이다, je med korejskimi jezikoslovci še vedno stvar razprav. V korejskih pedagoških besedilih se leksem i-da 이 다, kot že povedano, sicer obravnava kot ‘povedni sklonski členek’ ( seosulgyeok josa 서술격 조사). V jezikoslovnih razpravah pa se obravnava kot posebna vrsta povednih besed, kot samostojna kategorija kopula, ali pa kot glagol oz. pridevnik. Leksem i-da 이다 kot kopulo obravnavamo tudi v tej monografiji. (58)a 여자 사람인 친구 yeo-ja sa-lam-in chin-gu prijateljica (db. prijatelj, ki je ženskega spola) b 헤어 스타일만 봐도 패션 센스가 뛰어난 사람임을 알 수 있다. He-eo seu-ta-il-man bwa-do pae-syeon sen-seu-ga ttwi-eo-nan sa-ram-im- -eul al su iss-da. Iz njegove frizure je razvidno, da je človek s smislom za modo. Kot lahko vidimo v zgledu (58)a, se v primerih, ko stavek s samostalniškim povedkom modificira drug samostalnik ali samostalniško zvezo, ki mu sledi, na kopulo i-da 이다 samostalniškega povedka v takem stavku vežejo pregibalne končnice, v tem primeru adnominalna končnica -(eu)n -(으)ㄴ, kar je v očitnem nasprotju z značilnostmi sklonskih členkov. Iz primera (58)b pa je razvidno, da je nominalizacijska končnica -(eu)m -(으)ㅁ, ki se veže na i-da 이다, enaka konč- nici, ki se veže na osnovo pridevnikov in glagolov. To so skratka lastnosti, ki i-da 이다 postavljajo v družino povednih besed. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 177 20. 11. 2023 11:17:44 178 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje 2.3 Pregibalne končnice Pregibalne končnice ( eomi 어미) so vezani slovnični morfemi, ki se vežejo na osnovo pregibnic – na osnovo glagolov, pridevnikov in kopule i-da 이다. Glede na to, ali se pojavijo znotraj povedne besede ali na koncu, jih delimo na predkonč- nice in zakončnice. Osnova Predkončnice Zakončnice eogan seoneomal eomi eomal eomi 어간 선어말 어미 어말 어미 Slika 3: Vrstni red osnove in končnic v povedni besedi Osnova pregibnice je definirana v razdelku 3. Zakončnice so vse končnice, ki se pojavijo na koncu pregibnice. Ker se vežejo samo na predhodni morfem, jih označujemo z ‘-X’. Predkončnice so tiste končnice, ki stojijo takoj za glagolsko ali pridevniško osnovo ter jim sledi zakončnica, zato jih označujemo kot ‘-X-’, z nakazano vezavo nazaj in naprej. Med predkončnice spadajo slovnični morfemi, ki označujejo spo- štljivost, verjetnost in čas: (59) -si- -시- (spoštljivost), -gess- -겠- (verjetnost), -eoss/ ass/ yeoss- -었/았/였- (preteklost) V nasprotju s predkončnicami je zakončnic mnogo. Njihova funkcija in raba se razlikujeta glede na kraj in okolje, v katerem se uporabljajo. Zakončnice najprej razvrstimo glede na kraj rabe. Glede na to, ali se končnica uporablja na koncu povedi ali ne, ločimo povedne končnice ( jonggyeol eomi 종결 어미) in stavčne končnice ( bijonggyeol eomi 비종결 어미). Povedne končnice, kot ime samo nakazuje, so končnice, ki stojijo na koncu povedi ter določajo vrsto povedi (trdilnost, vprašalnost ipd.). Glede na vrsto povedi, ki jo označujejo, povedne končnice nadalje delimo na trdilne ( pyeongseohyeong eomi 평서형 어미), vprašal-ne ( uimunhyeong eomi 의문형 어미), velelne ( myeonglyeonghyeong eomi 명령형 어미), pozivne ( cheongyuhyeong eomi 청유형 어미) in medmetne končnice ( gamtanhyeong eomi 감탄형 어미). Sledi nekaj zgledov za vsako od končnic. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 178 20. 11. 2023 11:17:45 Poglavje VIII Morfologija 179 (60)a trdilne končnice: -n/ neun-da -ㄴ/는다, - (seu)b-ni-da -(스)ㅂ니다 … b vprašalne končnice: -neu-nya -느냐, -b-ni-kka -ㅂ니까 … c velelne končnice: -(eu)la -(으)라, -eo-la -어라, -(eu)b-si-o -(으)ㅂ시오 … d pozivne končnice: -ja -자, -(eu)b-si-da -(으)ㅂ시다 … e medmetne končnice: -(neun)gu-na -(는)구나 … Stavčne končnice so končnice, ki se uporabljajo na koncu stavka v večstavčni povedi. Glede na funkcijo oz. pomen jih nadalje ločimo na vezne ( yeongyeol eomi 연결 어미) in pretvorbene končnice ( jeonseong eomi 전성 어미). Vezne končnice ( yeongyeol eomi 연결 어미) vežejo predhodni stavek ali povedno besedo z naslednjim stavkom ali povedno besedo. Glede na to, ali je več- stavčna poved priredna ali podredna, ločimo priredne vezne končnice ( deadeungjeok yeongyeol eomi 대등적 연결 어미) in podredne vezne končnice ( jongsogjeok yeongyeol eomi 종속적 연결 어미). Pomožne vezne končnice ( bojojeok yeongyeol eomi 보조적 연결 어미) so končnice, ki se vežejo na glavno povedno besedo, ko je povedek sestavljen iz dveh povednih besed – glavne povedne besede ( bon yongeon 본 용언) in pomožne povedne besede ( bojo yongeon 보조 용언). (61)a priredne vezne končnice: -go -고 (in [tudi]), -ji-man -지만 (toda), -(eu) myeo -(으)며 (in) … b podredne vezne končnice: -a/eo-seo -아/어서 (razlog), -(eu)ni-kka -(으)니 까 (vzrok), -(eu)myeon -(으)면 (pogojnost) … c pomožne vezne končnice: -ge -게 (način, kako), -ji (anh-da) -지 (않다) (vezava na nikalnico), -go (iss-da) -고 (있다) (v stanju, ko) … Pretvorbene končnice so stavčne končnice, ki spremenijo povedek (in s tem cel stavek) v – poenostavljeno rečeno – drugo besedno vrsto. Nominalizacijska končnica ( myeongsahyeong eomi 명사형 어미) pretvori cel stavek v samostalni- ško besedno zvezo. Adnominalna končnica ( gwanhyeongsahyeong eomi 관형사형 어미) pretvori stavek v adnominalno besedno zvezo, ki se lahko veže na samostalnik. In nazadnje, prislovna končnica ( busahyeong eomi 부사형 어미) spremeni stavek v prislovno besedno zvezo, gledano z ravni stavka v prislovno določilo. (62)a nominalizacijske končnice: -gi -기, -(eu)m -(으)ㅁ … b adnominalne končnice: -(eu)n -(으)ㄴ, -neun -는, -(eu)l -(으)ㄹ, -deon -던 … c prislovne končnice: -ge -게, -i -이, -hi -히 … Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 179 20. 11. 2023 11:17:45 180 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Slika 4: Klasifikacija pregibalnih končnic 2.4 Težave pri razmejevanju besednih vrst Sodobna šolska slovnica deli besedne vrste, vključno s členki, na devet skupin. Vendar pa to ni bila vedno edina delitev besednih vrst. Kot je pokazal Choi (2003), jezikoslovec Ju Si-gyeong (주시경) obravnava kot posebno besedno vrsto poleg členkov tudi končnice. Nasprotno pa jezikoslovec Lee Sung-nyeong (이숭 녕) tako členkov kot končnic ne prišteva k besednim vrstam. Težave pri razmejevanju izvirajo iz aglutinacijske narave korejskega jezika. S podobnimi težavami se srečujejo tudi drugi aglutinacijski jeziki. Čeprav je trenutno uveljavljena členitev besednih vrst na prvi pogled jasna, obstajajo izjeme. To so besede, ki glede na pomen, ki ga izražajo v določeni vrsti povedi, spadajo v dve različni besedni vrsti. En tak primer je leksem iss-da 있다, ki je glede na pomen lahko tako glagol kot pridevnik. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 180 20. 11. 2023 11:17:45 Poglavje VIII Morfologija 181 (63)a 책상 위에 노트북이 있다. Chaeg-sang wi-e no-teu-bug-i iss-da. Na pisalni mizi je prenosnik. b 이런 기획도 있구나! I-leon gi-hoeg-do iss-gu-na! Tudi takšni načrti obstajajo! (64)a 가만히 있어라! Ga-man-hi iss-eo-la! Bodi pri miru! b 난 지금 회사에 있어. Nan ji-geum hoe-sa-e iss-eo Jaz sem trenutno na delu. c 교수님께서 학교에 계시다. Gyo-su-nim-kke-seo hag-gyo-e gye-si-da. Profesor je na šoli. V (63)a in b naj bi iss-da 있다 bil pridevnik ter v (64)a, b in c glagol. Kot pridevnik izraža obstoj oseb, živali, pojmov ipd., kot glagol pa nahajanje ljudi ali živali ter trajanje stanja. Pomenska razlika med obstojem in nahajanjem je minimalna. Dejansko je videti, da ima velik vpliv kontekst, kot se pogosto zgodi pri interpretiranju pomenskih odtenkov. Živi nosilec stanja, ki ima lastno voljo, implicira bolj dinamično situacijo; ‘biti’ v službi pomeni tam tudi nekaj početi, kar vpliva na interpretacijo iss-da 있다 kot glagola. Nasprotno pa zgolj ‘biti’ na mizi, kot npr. prenosnik, implicira zgolj statični vidik nahajanja predmeta. Zgled (64) a z iss-da 있다 v velelniku je dodaten argument za to, da je v teh primerih iss-da 있다 glagol. Vendar je dejansko to tudi dodaten argument za vpliv konteksta na pomenske odtenke v interpretaciji. Živemu bitju z lastno voljo je namreč mogoče veleti, prenosniku, ki je neživa stvar, pa ne. Tudi keu-da 크다 (velik) se lahko obnaša kot pridevnik in glagol, ampak za razliko od iss-da 있다 se pomena pri pridevniški in glagolski rabi ne razlikujeta veliko, kljub vtisu, da ju lažje razločimo. (65)a 키가 큰 사람 Ki-ga keun sa-lam visok človek (db. človek velike/visoke postave) Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 181 20. 11. 2023 11:17:45 182 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje b 어머니는 손이 크시다. Eo-meo-ni-neun son-i keu-si-da. Mama ima velike roke. (66)a 너는 커서 무엇이 되고 싶어? Neo-neun keo-seo mu-eos-i doe-go sip-eo? Kaj hočeš postati, ko odrasteš? b 쑥쑥 크는 반도체 사업에는 지원자가 많다. Ssug-ssug keu-neun ban-do-che sa-eob-e-neun ji-won-ja-ga manh-da. Hitro rastoča polprevodniška podjetja imajo veliko prosilcev [za službo]. (65)a in b sta zgleda za pridevniško rabo, (66)a in b pa za glagolsko rabo. Medtem ko kot pridevnik keu-da 크다 pomeni ‘veliko’ ali ‘visoko’, se kot glagol nanaša na ‘rast’, ‘večanje’: ‘rasti’, ‘odrasti’ … Skratka, statični pomen in dinamični pomen sta jasneje razvidna. Po drugi strani pa sta tudi v tem primeru kontekst in naše izkustveno védenje o svetu tisto, kar nas pripelje do ene ali druge interpretacije. Vemo, da v (65)b mamine roke ne rastejo kar v nedogled. Prav tako pa npr. v (66)a sam kontekst uvaja dinamično situacijo – ‘postati’, torej spreminjanje stanja. Nadalje se v nekaterih primerih besedna vrsta, v katero neka beseda spada, in dejanska raba te besede ne skladata. Glagol saeng-gi-da 생기다 pomeni ‘nastati’, ‘pojaviti se’, ‘ustvarjati videz’, in kot lahko razberemo tako iz pomena kot iz rabe, se v večini primerov nanaša na stanje, in ne dogajanje, ter je s tem po smislu bližje pridevnikom. (67)a 새 구두를 신으면 물집이 생겨요. Sae gu-du-leul sin-eu-myeon mul-jib-i saeng-gyeo-yo. Če nosim nove čevlje, dobim žulje. b 늑대처럼 생긴 얼굴. Neug-dae-cheo-lom saeng-gin eol-gul. Volku podoben obraz. c 얼굴은 잘생겼는데 성격은 별로예요. Eol-gul-eun jal saeng-gyeoss-neun-de seong-gyeog-eun byeol-lo-ye-yo. Na zunaj izgleda lep, ampak njegova osebnost je tako-tako. V zgledu (67)a se saeng-gi-da 생기다 jasno nanaša na dinamično situacijo, dobiti žulje, zato interpretacija, da je glagol, ni problematična. V zgledih (67)b in c pa Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 182 20. 11. 2023 11:17:45 Poglavje VIII Morfologija 183 so opisane situacije statične, in iz tega pričakovano sledi interpretacija saeng-gi-da 생기다 kot pridevnika. Tak vtis krepi tudi dejstvo, da se glagol saeng-gi-da 생기 다 ter njegovi izpeljanki jal-saeng-gi-da 잘생기다in mos-saeng-gi-da 못생기다 v povedi vežejo s pregibalnimi končnicami, ki se tipično uporabljajo s pridevniki. 3 Besedotvorje V razdelku o besedotvorju ( daneoui hyeongseong 단어의 형성) bomo prikazali dva procesa, ki omogočata tvorjenje novih besed – t. i. sestavljenih besed ( bokabeo 복합 어) –, ter pravila, ki tvorjenje besed omogočajo. Najprej si bomo ogledali elementa, ki pri besedotvorju igrata osrednjo vlogo, in njuni definiciji. Nato si bomo pobližje ogledali vsak proces posebej. Elementa, ki omogočata tvorjenje besed, sta (i) koren ( eogeun 어근) in (ii) tkzv. pona ( jeopsa 접사). Koren je temeljni polnopomenski del besede, tako enostavne kot sestavljene besede. Pri tvorjenju besed se koren lahko veže z drugim korenom ali s ponami. Pona ( jeopsa 접사 db. pritaknjena beseda) je skupno ime za predpone ( jeopdusa 접두사) in pripone ( jeommisa 접미사), ki se pritikajo korenu in tako tvorijo nove besede. Kot pove že ime, predpone stojijo pred korenom in pripone za njim: (i) predpona ( jeopsa 접사) + koren ( eogeun 어근), (ii) koren ( eogeun 어근) + pripona ( jeommisa 접미사). Pone so večinoma slovnični morfemi, torej nepolnopomenske leksične enote. To še posebej velja za pripone, ki sestavljajo večino pon. Predpone, ki so manj številne, so tipično polnopomenske.44 Osnova je nespremenljiv del povedne besede. Tako, kot je prikazano v zgledu (63) spodaj, je lahko udejanjena ali kot gol koren ali pa kot koren, na katerega se veže pripona, ki ga pretvori npr. v trpno obliko ipd. Neposredno na to osnovo se vežejo najprej predkončnice, nanje pa nato pa še pregibalne končnice. Skratka, pri neizpeljanih povednih besedah sta koren in osnova istovetna, lahko bi rekli, da se osnova udejanji kot koren, pri izpeljanih povednih besedah pa je koren samo del osnove, kot je razvidno tudi iz naslednjega zgleda. 44 Skozi optiko pripon se lahko obravnavajo tudi sklonski členki (sklanjatvene pripone guljeol jeopsa 굴절 접사) in pregibalne končnice (pregibalne pripone), vendar bi tak pristop, pripeljan do skrajnosti, pomenil, da je vsaka oblika pregibnice in vsaka kombinacija samostalnika s sklonskim členkom potencialno posebna beseda, kar pa nekako ni v skladu z našo intuicijo o naravi in funkciji besed. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 183 20. 11. 2023 11:17:45 184 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (68)a balb-da 밟다: [ balb- 밟-]osnova + [ -da -다]pregibalna končnica a’ balb-da 밟다: [ [ balb- 밟-]koren + [-Ø-]pripona ]osnova + [ -da -다]pregibalna končnica b balb-hi-da 밟히다: [ [ balb- 밟-]koren + [ -hi- -히-]pripona ]osnova + [ -da -다]pregibalna končnica V (68)a sta v ‘golem’ glagolu osnova in koren izražena identično – kot morfem balb- 밟-. V (68)b, kjer se na balb- 밟- veže trpna pripona hi- 히-, pa je koren samo morfem balb- 밟-, koren balb- 밟- skupaj s trpno pripono hi- 히- pa tvori osnovo balb-hi 밟히-, ki se potem veže na pregibalno končnico da -다. Če bi ho-teli oba primera obravnavati formalno enako, bi morali, kot je nakazano v (68)a’, uvesti za osnovno obliko glagola ‘ničelno’ pripono [-Ø-]pripona in s tem zgled (68) a oblikovno prevesti na koren, ki je ‘ovit’ z osnovo, ter tako dobiti enako zgradbo kot v (68)b. To so analitični postopki, ki so priljubljeni v tvorbeno-pretvorbenem pristopu, so pa pogosto neintuitivni in zato laiku težko razumljivi. 3.1 Sestavljanje Sestavljanje ( hapseongbeop 합성법) je besedotvorni proces, kjer se vežeta dva korena ( eogeun 어근), koren1 + koren2, ki morata biti polnopomenski leksični enoti.Besede, ki so rezultat sestavljanja, imenujemo sestavljenke ( hapseongeo 합성어). Sestavljenke lahko glede na odnos med korenoma delimo na več vrst. Glede na skladenjski odnos med korenoma jih delimo na skladenjske ( tongsajeok hapseongeo 통사적 합성어) in neskladenjske sestavljenke ( bitongsajeok hapseongeo 비통사적 합성어). Skladenjske sestavljenke so tiste, katerih zaporedje in oblika korenov odražata zaporedja in oblike stavčnih členov v korejski povedi, tako kot je prikazano v zgledu (69). Neskladenjske sestavljenke so tiste sestavljenke, kjer zaporedje in oblika korenov ne odražata zaporedja in oblike stavčnih členov v korejski povedi – zgled (70). (69)a [pridevniška osnova + adnominalna končnica] + [samostalniška zveza] prvotna konstrukcija jag-eun-a-beo-ji 작은아버지 ← jag-eun a-beoji 작은 아버지 (stric – očetov mlajši brat) b [glagolska osnova+ vezna končnica ] + [glagol] prvotna konstrukcija dol-a-ga-da 돌아가다 (preminiti) ← dol-a(seo) gada 돌아(서) 가다 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 184 20. 11. 2023 11:17:45 Poglavje VIII Morfologija 185 (70)a [pridevniška osnova] + [pridevnik] elementi v vezavi nop-pu-leu-da 높푸르다 (visoko in modro) ← nop- 높- + pu-leu-da 푸르다 b [pridevniška osnova] + [pridevnik] elementi v vezavi neuj-deo-wi 늦더위 (toplota poznega poletja) ← neuj- 늦- + deo-wi 덥다 Iz gornjih zgledov je razvidno, da se v primeru skladenjskih sestavljenk v (69) prvi koren veže na drugi koren preko končnic, ki skupaj s prvim korenom modificirajo drugi koren. V primeru neskladenjskih sestavljenk v (70) pa se pridevniška osnova, ki je koren, neposredno veže na drugi koren, ki je potem kot pridevnik realiziran v celoti. Glede na modifikacijsko razmerje med korenoma se sestavljenke nadalje delijo na priredne ( daedeung hapseongeo 대등 합성어) in podredne sestavljenke ( jongsok hapseongeo 종속 합성어). Odnos med korenoma v prirednih sestavljenkah, kot v zgledih v (71), ni odnos ‘modifikator–modificirani’, ampak je prispevek obeh korenov enakovreden, torej prireden. Oba korena prispevata vsak svoj kos pomena na isti ravni. (71) bam-naj 밤낮 (dan in noč), heug-baeg 흑백 (črno-belo), jal-mos 잘못 (napaka), non-bat 논밭 (riževa polja [ non 논] in nenamakana polja [ bat 밭]) Pri podrednih sestavljenkah, kot v (72)a in b, pa prvi koren modificira drugega. (72)a mil-bat 밀밭 (pšenično polje), po-do-bat 포도밭 (vinograd, db. grozdno polje) b son-ga-lag 손가락 (prst(i) na roki), meo-li-ka-lag 머리카락 (lasje na glavi) Res, v zgledih (72)a in b je prvi koren pomensko podrejen drugemu korenu. Prvi koren natančneje določa vrsto entitete, na katero se nanaša drugi koren. V (72)a je to vrsta polja (žitno ali ‘grozdno’), (72)b pa korena son 손 (roka) oz. meo-li 머리 (glava) določata vrsto entitete, na katero nanaša koren ga-lag 가락 (db. dolga in ozka stvar ali predmet), skratka, ‘ozke dolge reči’ na roki (prsti) oz. na glavi (lasje). S pomenskega –oz. leksičnega – vidika lahko sestavljenke obdržijo pomen obeh korenov ali pa prevzamejo nov pomen. Sestavljenke z novim pomenom imenujemo fuzijske sestavljenke ( yunghap hapseongeo 융합 합성어). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 185 20. 11. 2023 11:17:45 186 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (73) se-wol 세월 (čas, db. leta in meseci) jag-eun-eo-meo-ni 작은어머니 (teta, db. mala mama) i-mo-hal-meo-ni 이모할머니 (stara teta, db. teta-stara mama) Sestavljenke delimo tudi glede na besedno vrsto. Lahko so sestavljeni samostalniki ( hapseong myeongsa 합성 명사), sestavljeni pridevniki ( hapseong hyeongyongsa 합성 형용사), sestavljeni glagoli ( hapseong dongsa 합성 동사) in sestavljeni prislovi ( hapseong busa 합성 부사). V tem razdelku so predstavljeni najbolj tipični primeri sestavljanja. Podrobnejša obravnava je na voljo v korejskih referenčnih slovnicah, npr. Yu in dr. (2018), Koo in dr. (2015), Martin (1992) ipd. 3.1.1 Sestavljeni samostalniki Najprej si bomo ogledali sestavljene samostalnike, kjer sta oba korena samostalnika. Glede na razmerje med obema korenoma je možno sestavljene samostalnike razdeliti na tri vrste. (i) Samostalnik + samostalnik v prirednem odnosu: gang-san 강산 (gore in reke): gang 강 (reka) + san 산 (gora) heug-baeg 흑백 (črno-belo): heug 흑 (črno) + baeg 백 (belo) (ii) Samostalnik + samostalnik v podrednem odnosu (prvi koren modificira drugega): nun-mul 눈물 (solze): nun 눈 (oči) + mul 물 (voda) dol-da-li 돌다리 (kamniti most): dol 돌 (kamen) + dali 다리 (most) (iii) Samostalnik + s ㅅ (od) + samostalnik: wis-sa-lam 윗사람 (nadrejeni): wi 위 (zgoraj) + s ㅅ+ sa-lam 사람 (človek) kos-mul 콧물 (smrkelj): ko 코 (nos) + s ㅅ (od) + mul 물 (voda) Sledijo samostalniki, sestavljeni iz adnominala ali povedne besede in samostalnika. Najprej nekaj sestavljenih samostalnikov, ki vsebujejo adnominal. Adnominal + samostalnik: sae-hae 새해 (novo leto): sae 새 (nov) + hae 해 (leto) i-geos 이것 (to): i 이 (ta) + geos 것 (stvar) V običajni konstrukciji, kjer adnominal modificira samostalnik oz. samostalniško zvezo, je med njima, ker sta razumljena kot ločeni besedi, v pisnem jeziku Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 186 20. 11. 2023 11:17:45 Poglavje VIII Morfologija 187 presledek. Ampak v primeru sestavljenega samostalnika se celota razume kot ena beseda in presledka ni. Prvi koren sestavljenega samostalnika je lahko tudi povedna beseda – pridevnik ali glagol. Glede na to, kako se povedna beseda veže na samostalnik, ki ji sledi, ločimo štiri možne konstrukcije: (i) [osnova povedne besede] + [samostalnik]: neuj-jam 늦잠 (predolgo spati): neuj- 늦- (pozno) + jam 잠 (spanje) (ii) [osnova povedne besede + adnominalna končnica] + [samostalnik]: bi-bim-bab 비빔밥 (bibimbap [vrsta jedi]): bibi- 비비- (zmešan) + -(eu)m -( 으)ㅁ (adnominalna končnica) + bab 밥 (kuhan riž) mul-eum-pyo 물음표 (vprašaj): mud- 묻- (vprašati) + -(eu)m -(으)ㅁ (adnominalna končnica) + pyo 표 (znamenje) (iii) [osnova povedne besede + prislovna končnica] + [samostalnik]: eo-lin-i 어린이 (mladoletnik): eo-li- 어리- (nezrel) + - (eu)n -(으)ㄴ (prislovna končnica) + i 이 (oseba) keun-a-beo-ji 큰아버지 (stric [očetov starejši brat]): keu- 크- (velik) + -(eu) n -(으)ㄴ (prislovna končnica) + a-beo-ji 아버지 (oče) (iv) [osnova povedne besede + vezna končnica] + [samostalnik]: seokk-eo-jji-gae 섞어찌개 (enolončnica, pot pourri): seokk- 섞- (gniti) + -eo- - 어- (vezna končnica) + jji-gae 찌개 (dušena jed) sal-a-saeng-jeon 살아생전 (življenje [nekoga]): sal- 살- (živeti) + -a -아 (vezna končnica) + saeng-jeon 생전 (življenje [nekoga]) Preostali sta še dve vrsti sestavljenih samostalnikov, kjer je v obeh primerih prvi koren prislov, drugi koren pa je ali samostalnik ali pa prislov. (i) Prislov + samostalnik: jjaeg-jjaeg-i 짹짹이 (ptiček): jjaeg-jjaeg 짹짹 (žvrgoleti) + i 이 (to) (ii) Prislov + prislov: jal-mos 잘못 (napaka): jal 잘 (dobro/spretno) + mos 못 (nemogoče) V vseh primerih različnih zgradb sestavljenih samostalnikov razen v zadnjem je drugi koren samostalnik. V zadnjem primeru imamo sestavljeni samostalnik, ki ga tvorita dva prislova. Ne glede na to, da v tem zadnjem primeru nobeden od korenov ni samostalnik, celota deluje kot sestavljeni samostalnik. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 187 20. 11. 2023 11:17:45 188 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje 3.1.2 Sestavljeni pridevniki Sestavljeni pridevniki ( hapseong hyeongyongsa 합성형용사) so sestavljene besede, v katerih je tipično, vendar ne vselej nujno, vsaj en koren pridevniški. V celoti ima sestavljena beseda lastnosti pridevnika in v povedi funkcionira kot pridevnik. Najprej si bomo ogledali sestavljeni pridevnik, kjer je prvi koren samostalnik. (i) Samostalnik + pridevnik: bae-bu-leu-da 배부르다 (biti sit): bae 배 (trebuh) + bu-leu-da 부르다 (biti sit) mas-iss-da 맛있다 (biti okusno): mas 맛 (okus) + iss-da 있다 (imeti) Sledijo možne konstrukcije sestavljenega pridevnika, kjer je prvi koren osnova pridevnika in v večini primerov je nanj pripeta tudi ena od veznih končnic. (ii) [osnova pridevnika (+ vezna končnica)] + [pridevnik]: a Osnova pridevnika + pridevnik: nop-pu-leu-da 높푸르다 (biti visoko in modro): nop- 높- (biti visoko) + pu- -leu-da 푸르다 (biti modro) geom-bulg-da 검붉다 (temnordeče): geom- 검- (temne barve) + bulg-da 붉 다 (biti rdeč) Konstrukcija (ii)a s kombiniranjem pridevnikov krepi izrazno moč. b Osnova pridevnika z vezno končnico -di -디 oz. -na -나 + pridevnik: meo-na-meol-da 머나멀다 (biti zelo oddaljeno): meol- 멀- (biti daleč) + -na -나 + meol-da 멀다 (biti daleč) dal-di-dal-da 달디달다 (biti zelo sladko): dal- 달- (biti sladek) + -di -디 + dal-da 달다 (biti sladek) Konstrukcija (ii)b omogoča podvajanje kot ikonični način izražanja intenziv-nosti pridevnika. Sledijo še tri konstrukcije z glagoli. Končni rezultat je v takih primerih včasih nepredvidljiv. Najprej konstrukcija z osnovo glagola kot prvim členom in pridevnikom kot zadnjim členom. Kot je razvidno iz prevoda, je rezultat pridevnik. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 188 20. 11. 2023 11:17:45 Poglavje VIII Morfologija 189 (iii) [osnova glagola + vezna končnica -go -고] + [pridevnik]: ha-go-manh-da 하고많다 (biti/imeti mnogo): ha- 하- (delati/biti) + -go -고 + manh-da 많다 (biti veliko/mnogo) V naslednjem tipu konstrukcije je vrstni red obrnjen. Prvi člen v sestavljeni besedi je osnova pridevnika, končni člen pa je glagol. (iv) [osnova pridevnika + vezna končnica -eo/ a -어/아] + [glagol]: ge-eul-leo-ppa-ji-da 게을러빠지다 (biti zelo len): ge-eu-leu- 게으르- (len) + -eo -어 + ppa-ji-da 빠지다 (prepustiti se) Slovar korejskega jezika New Ace obravnava sestavljenko kot pridevnik (biti len), spletni slovar Naver pa kot glagol (lenariti)45. Še en tip konstrukcije pa je pridevnik, ki ga dobimo s kombiniranjem dveh glagolov: (v) [osnova glagola + vezna končnica -eo/ a -어/아] + [glagol]: kkakk-a-ji-leu-da 깎아지르다 (odsekan, zelo strm): kkakk- 깎- (odrezati) + -a -아 + ji-leu-da 지르다 (presekati). Tu New Ace obravnava rezultat kot neprehodni glagol (strmo se dvigati), Naver pa kot pridevnik (zelo strm), vendar pa v obeh v slovarjih v vseh primerih sestavljenka modificira samostalnik. 3.1.3 Sestavljeni glagoli Sestavljeni glagoli ( hapseong dongsa 합성 동사) so sestavljene besede, ki jih sestavljata dva korena, izmed katerih je drugi koren glagol. Najprej si bomo ogledali sestavljeni glagol, kjer je prvi koren samostalnik. Zgledi: (i) Samostalnik + glagol: him-deul-da 힘들다 (biti naporno): him 힘 (moč) + deul-da 들다 (potrebovati) bich-na-da 빛나다 (svetiti se / žareti): bich 빛 (svetloba) + na-da 나다 (pojaviti se) 45 ( Nyueiseu gug-eosajeon 뉴에이스 국어사전, 2012); Naver gugeojajon (Naver 국어사전) dostop 20. 5. 2023 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 189 20. 11. 2023 11:17:45 190 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Sledijo primeri sestavljenih glagolov, kjer je prvi element ali sama osnova glagola ali pa osnova glagola z vezno končnico. (ii) [osnova glagola + (vezna končnica)]+ [glagol]: a osnova glagola + glagol: ttwi-nol-da 뛰놀다 (noreti): ttwi- 뛰- (hiteti) + nol-da 놀다 (igrati se) but-jab-da 붙잡다 (zagrabiti): but- 붙- (trdno se držati) + jab-da 잡다 (zgrabiti) b osnova glagola + vezna končnica -eo/ a -어/아 + glagol: gal-a-ta-da 갈아타다 (prestopiti [z vlaka na vlak]): gal- 갈- (prenoviti) + -a -아 + tada 타다 (peljati se) deul-eo-ga-da 들어가다 (vstopiti): deul 들- (vseliti se, vstopiti) + -eo -어 + ga-da 가다 (iti) c osnova glagola + vezna končnica -eo/ ada -어/아다 + glagol: nae-lyeo-da-bo-da 내려다보다 (gledati zviška): nae-li- 내리- (spustiti se) + -eo-da -어다 + bo-da 보다 (gledati) neom-eo-da-bo-da 넘어다보다 (gledati čez [plot]): neom- 넘- (iti čez) + -eo- -da -어다 + bo-da 보다 (gledati) d osnova glagola + vezna končnica -go -고 + glagol: ta-go-na-da 타고나다(biti obdarjen [z darom, talentom …]): ta- 타- (žareti) + -go -고 + na-da 나다 (pojaviti se) deul-go-na-da 들고나다 (vmešavati se): deul-들- (vseliti se) + -go -고 + na- -da 나다 (pojaviti se) Zadnja vrsta sestavljenih glagolov pa so glagoli, kjer je prvi koren prislov. (iii) Prislov + glagol: mos-saeng-gi-da 못생기다 (biti grd): mos 못 (nemogoče) + saeng-gi-da 생기 다 (nastati) geu-man-du-da 그만두다 ([pre]nehati): geu-man 그만 (do sem [in nič več]) + du-da 두다 (postaviti, odložiti) 3.1.4 Sestavljeni prislovi Sestavljeni prislovi ( hapseong busa합성 부사) so sestavljene besede, ki imajo vse slovnične značilnosti prislova. Glede na besedno vrsto besed, ki sestavljajo oba korena, ločimo naslednjih šest možnih vrst sestavljenih prislovov. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 190 20. 11. 2023 11:17:45 Poglavje VIII Morfologija 191 (i) Samostalnik + samostalnik: bam-naj 밤낮 (dan in noč): bam 밤 (dan) + naj 낮 (noč) yeo-gi-jeo-gi 여기저기 (tu in tam): yeo-gi 여기 (tu) + -jeo-gi 저기 (tam) (ii) Ponovitev samostalnika ali števnika: ha-na-ha-na 하나하나 (eden po eden): ha-na 하나 (ena) + ha-na 하나 (ena) ga-ji-ga-ji 가지가지 (različno): ga-ji 가지 (vrsta, sorta) + ga-ji 가지 (vrsta, sorta) (iii) Adnominal + samostalnik: eo-neu-sae 어느새 ([kar] na lepem): eo-neu 어느 (neki/kateri) + sae 새 (interval) han-beon 한번 (enkrat): han 한 (ena) + beon 번 (krat/številka) (iv) Osnova glagola ali pridevnika + adnominalna končnica + samostalnik: i-leun-ba 이른바 (tako imenovano): i-leu- 이르- (biti imenovano) + -(eu)n -(으)ㄴ+ ba 바 (stvar/zadeva) doen-tong 된통 (zelo močno/strogo): deo- 되- (postati) + -(eu)n -(으)ㄴ (končnica) + tong 통 (popolnoma/zelo) (v) Prislov + prislov: tto-da-si 또다시 (ponovno): tto 또 (ponovno) + da-si 다시 (ponovno) god-jal 곧잘 (nadvse): god 곧 (takoj / v kratkem) + jal 잘 (zelo, dobro) (vi) Ponovitev prislova: o-lae-o-lae 오래오래 (za vedno): o-lae 오래 (dolgo časa) + o-lae 오래 (dolgo časa) ja-ju-ja-ju 자주자주 (večkrat, ponovno): ja-ju 자주 (pogosto) + ja-ju 자주 (pogosto) 3.2 Izpeljava Izpeljava ( pasaengbeop 파생법) je morfološki besedotvorni proces, kjer se slovnič- ni ali leksični morfem, ki se izraža kot pona ( jeopsa 접사), veže na koren ( eogeun 어근), ki mora biti leksični morfem. Kot že rečeno, sta v korejščini dve vrsti pon: predpone ( jeopdusa 접두사), ki se vežejo na koren spredaj, in pripone ( jeommisa 접미사), ki se vežejo na koren zadaj. Predpone v večini primerov poudarjajo pomen osnove, medtem ko se pripone, ki se vežejo za korenom, večinoma nanašajo na slovnične funkcije. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 191 20. 11. 2023 11:17:45 192 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Izpeljanka ( pasaengeo 파생어) – ima lahko drugačen slovnični pomen, poudarjen slovnični pomen ali pa celo pripada drugi besedni vrst kot prvotni koren. 3.2.1 Izpeljava s predponami Izpeljanke, ki vsebujejo predpone ( jeopdusa 접두사). Pri večini teh izpeljank so predpone po pomenu leksične, njihova vloga je v glavnem poudarjanje pomena korena. Najprej si oglejmo nekaj primerov izpeljank s predponami in samostalniškim korenom. Besedna vrsta izpeljanke in besedna vrsta korena sta v tem primeru enaki, kar je razvidno tudi iz samih zgledov. (i) Izpeljanke s cham- 참- (pravi, resničen): cham-kkae 참깨 (sezam, sezamova semena): cham- 참- (pravi) + kkae 깨 (sezam) cham-na-mul 참나물 ( Pimpinella brachycarpa): cham- 참- (pravi) + na-mul 나물 (zelišče) (ii) Izpeljanke s pus- 풋- (mlad): pus-go-chu 풋고추 (zelena pekoča paprika): pus- 풋- (mlad) + go-chu 고추 (pekoča paprika) pus-sa-lang 풋사랑 (mlada ljubezen): pus- 풋- (mlad) + sa-lang 사랑 (ljubezen) (iii) Izpeljanke z maen- 맨- (gol): maen-bal 맨발 (bosonog): maen- 맨- (gol) + bal 발 (noga) maen-son 맨손 (golorok): maen- 맨- (gol) + son 손 (dlan) (iv) Izpeljanke z am/ amh- 암/암ㅎ - (samica): am-keos 암컷 (samica): am- 암ㅎ- (samica) + geos 것 (stvar) am-sae 암새 (ptičja samica): am- 암ㅎ- (samica) + sae 새 (ptič) (v) Izpeljanke s su/ suh/ sus- 수/수ㅎ/숫- (samec): su-talg 수탉 (petelin): su-h 수ㅎ- (samec) + dalg 닭 (kokoš) sus-yang 숫양 (oven): sus- 숫- (samec) + yang 양 (ovca) su-kkwong 수꿩 (fazanji samec): su- 수- (samec) + kkwong 꿩 (fazan) (vi) Izpeljanke s hae/ haes/ haeb- 해/햇/햅- (letošnji): haes-na-mul 햇나물 (sveža zelenjava): haes- 햇- (letošnji) + na-mul 나물 (zelišče) haeb-ssal 햅쌀 (novi – letošnji riž): haeb- 햅- (letošnji) + ssal 쌀 (riž) Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 192 20. 11. 2023 11:17:45 Poglavje VIII Morfologija 193 Sledijo izpeljanke povednih besed: (i) Izpeljanke z doe- 되- (ponovno): doe-gam-da 되감다 (previti nazaj): doe- 되- (ponovno) + gam-da 감다 (previti) doe-mud-da 되묻다 (ponovno vprašati): doe- 되- (ponovno) + mud-da 묻다 (vprašati) (ii) Izpeljanke z dwi- 뒤- (zadnja/nasprotna stran, do konca, popolnoma): dwi-seokk-da뒤섞다 (premešati): dwi- 뒤- (popolnoma) + seokk-da 섞다 (mešati) dwi-teul-da 뒤틀다 (zaviti): dwi- 뒤- (popolnoma) + teul-da 틀다 (zaviti) dwi-jib-da 뒤집다 ([pre]obrniti): dwi- 뒤- (nasprotno) + jib-da 집다 (obrniti) (iii) Izpeljanke z deul- 들- (silovito, na silo): deul-bokk-da 들볶다 (nadlegovati/nagajati): deul- 들- (silovito) + bokk-da 볶 다 (nadlegovati) deul-kkeulh-da 들끓다 (prekipeti): deul- 들- (silovito) + kkeulh-da 끓다 (vreti) (iv) Izpeljanke s sae/ si/ saes/ sis- 새/시/샛/싯- (globok, intenziven – velja za barve ipd.): sae-ppal-gah-da 새빨갛다 (bogato rdeča): sae- 새- (globoko) + ppal-gah-da 빨갛다 (rdeče) si-ppeol-geoh-da 시뻘겋다 (bogato rdeča): si- 시- (globoko) + ppeol-geoh-da 뻘겋다 (rdeče) saes-no-lah-da 샛노랗다 (bogato rumena): saes- 샛- (globoko) + no-lah-da 노랗다 (rumeno) sis-nu-leoh-da 싯누렇다 (bogato rumena): sis- 싯- (globoko) + nu-leoh-da 누렇다 (rumeno) (v) Izpeljanke s hwi/ hwib- 휘/휩- (ovijati, vrteti, na silo): hwi-nal-li-da 휘날리다 (plahutati): hwi- 휘 (močno) + nal-li-da 날리다 + (leteti) hwib-sseul-da 휩쓸다 (pomesti [stran]): hwib- 휩- (močno) + sseul-da 쓸다 (pomesti) Tudi v primeru izpeljanih besed, kjer se predpona veže na povedno besedo v korenu, je rezultat povedna beseda, ki pripada enaki besedni vrsti kot povedna beseda v korenu. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 193 20. 11. 2023 11:17:45 194 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Ostanejo samo še predpone, ki se lahko vežejo na korene različnih besednih vrst: (i) Izpeljanke z jis- 짓- (nadvse, zelo/hudo) – vezava na glagol ali samostalnik: jis-nu-leu-da 짓누르다 (obtežiti, zmečkati): jis- 짓- (zelo) + nu-leu-da 누르 다 (potisniti) jis-go-saeng 짓고생 (huda stiska): jis- 짓- (zelo) + go-saeng 고생 (stiska) 3.2.2 Izpeljava s priponami V tem razdelku obravnavamo izpeljanke, ki vsebujejo pripone ( jeommisa 접미사). Pripone stojijo za korenom. Imajo lahko tako leksični kot tudi slovnični pomen. Lahko poudarijo pomen korena ali pa spremenijo slovnično funkcijo korena; npr. sprememba besedne vrste, pretvorba tvornega glagola v trpnega ali kavzativnega. 3.2.2.1 Samostalniške izpeljanke s priponami Samostalniške izpeljanke so tvorjene besede, ki imajo lastnosti samostalnikov. Koren je lahko samostalnik, vendar to ni nujno; lahko je tudi glagol ali pridevnik. Sledijo najpogosteje rabljene pripone, ki tvorijo samostalniške izpeljanke. Začnimo s samostalniškimi izpeljankami, kjer je koren samostalnik. (i) Samostalnik + pripona [pripone imajo leksični pomen]: a izpeljanke s -kku-leo-gi -꾸러기 (oseba, ki pretirava): mal-sseong-kku-leo-gi 말썽꾸러기 (povzročitelj težav): mal-sseong 말썽 (problem) + -kku-leo-gi -꾸러기 (oseba, ki pretirava) yog-sim-kku-leo-gi 욕심꾸러기 (pohlepnež): yog-sim 욕심 (pohlep) + -kku- -leo-gi -꾸러기 (oseba, ki pretirava) b izpeljanke z -jaeng-i -쟁이 (oseba, ki ima dano značilnost): meos-jaeng-i 멋쟁이 (človek, ki se prefinjeno oblači): meos 멋 (prefinjenost) + -jaeng-i -쟁이 (oseba, ki ima dano značilnost) geob-jaeng-i 겁쟁이 (strahopetnež): geob 겁 (strah) + -jaeng-i -쟁이 (oseba, ki ima dano značilnost) Sledijo samostalniške izpeljanke, kjer se pripona veže na osnovo povedne besede, tj. glagola ali pridevnika. Kot je bilo omenjeno na začetku razdelka 3, se osnova lahko udejanja kot koren ali pa kot koren, ki mu je dodana pripona. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 194 20. 11. 2023 11:17:45 Poglavje VIII Morfologija 195 (ii) Osnova povedne besede + pripona [pripone (ii)a, b in c imajo slovnični, pripona (ii)d pa leksični pomen]: a izpeljanke z -i -이 (nominalizacijska pripona, ki povedno besedo pretvori v samostalnik): gil-i 길이 (dolžina): gil- 길- (biti dolg) + -i -이 neolb-i 넓이 (območje): neolb- 넓- (biti široko) + -i -이 b izpeljanke z -(eu)m -(으)ㅁ (nominalizacijska pripona, ki povedno besedo pretvori v samostalnik): mul-eum 물음 (vprašanje): mud- 묻- (vprašati) + -eum -음 jam 잠 (spanec): ja- 자- (spati) + -m -ㅁ (nominalizacijska pripona) neu-kkim 느낌 (občutek): neu-kki- 느끼- (čutiti) + -m -ㅁ (nominalizacijska pripona) c izpeljanke z -gi -기 (nominalizacijska pripona, ki povedno besedo pretvori v samostalnik): sseu-gi 쓰기 (pisanje): sseu- 쓰- (pisati) + -gi -기 mal-ha-gi 말하기 (govorjenje): mal-ha- 말하- (govoriti) + -gi -기 d izpeljanke z -gae/ ge -개/게 (stvar): ji-u-gae지우개 (radirka): ji-u- 지우- ([iz]brisati) + -gae/ ge -개/게 [osnova = koren] be-gae 베개 (blazina): be- 베- (položiti) + -gae/ ge -개/게 [osnova = koren] deop-gae 덮개 (pokrivalo): deop- 덮- (pokriti) + -gae/ ge -개/게 [osnova = koren] Kot je razvidno iz gornjih primerov, se priponi (i)a -kku-leo-gi -꾸러기 in (i)b -jaeng-i -쟁이vežeta na samostalniški koren, druge pripone pa na osnovo glagolov ali pridevnikov, pri čemer se osnova lahko udejanja tudi kot koren. Vendar ima celotna izpeljanka ne glede na besedno vrsto, ki ji koren oz. osnova pripadata, lastnosti samostalnika in v stavku deluje kot samostalnik. 3.2.2.2 Glagolske izpeljanke s pripono Glagolske izpeljanke s pripono lahko razdelimo na dve vrsti – (i) navadne glagolske izpeljanke in (ii) slovnične glagolske izpeljanke. Pri navadnih glagolskih izpeljankah je koren lahko samostalnik ali prislov. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 195 20. 11. 2023 11:17:45 196 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (i) Navadne glagolske izpeljanke: a izpeljanke s -ha-da -하다 (delati, početi): gong-bu-ha-da 공부하다 (učiti se): gong-bu 공부 (učenje) + -ha-da -하다 b izpeljanke z -geo-li-da -거리다 (biti v [določenem] stanju): ban-jjag-geo-li-da 반짝거리다 (svetlikati se): ban-jjag 반짝 (svetiti) + -geo- -li-da -거리다 ba-sag-geo-li-da 바삭거리다 (biti hrustljavo): ba-sag 바삭 (hrustati) + -geo- -li-da -거리다 c izpeljanke s -tteu-li-da -뜨리다 (poudarek, kavzacija) brez ali preko vezne končnice - a/- eo/- yeo -아 /-어/-여: kkae-tteu-li-da 깨뜨리다 (zlomiti): kkae- 깨- (zlomiti) + -tteu-li-da -뜨리다 tteol-eo-tteu-li-da 떨어뜨리다 (izpustiti): tteol- 떨- (tresti) + - eo -어 (poudarek) + -tteu-li-da -뜨리다 V primeru (i)a se pripona veže na samostalnik, v (i)b na prislov in v (i)c neposredno na osnovo glagola ali na vezno končnico -a/ eo/ yeo -아/어/여. (ii) Pri slovničnih glagolskih izpeljankah je koren lahko samo glagol, ustrezna pripona pa pretvori tvorni glagol v trpno ali glagol in pridevnik v kavzativno obliko (Lee in Ramsey 2000: 212). Na ti dve obliki, ki sta sedaj osnova, se, kot smo že videli, dodajajo predkončnice in pregibalne končnice. Raba trpnih in kavzativnih pripon je natančneje obravnavana v poglavju X, razdelka 3.2 o trpniku in 3.3 o kavzativu. 3.2.2.3 Pridevniške izpeljanke s pripono Pridevniške izpeljanke s pripono so tvorjene besede, ki se obnašajo kot pridevniki. Koren je lahko samostalnik ali prislov. Sledijo zgledi s posameznimi priponami, da -다 je pregibna končnica: (i) Izpeljanke z -lob -롭 (imeti značilnost, biti takšen): goe-lob-da 괴롭다 (biti boleče): goe 괴 (boleti) + -lob -롭 + -da -다 oe-lob-da 외롭다 (biti osamljen): oe 외 (samotnost) + -lob -롭 + -da -다 sae-lob-da 새롭다 (biti novo): sae 새 (novo) + -lob -롭 + -da -다 (ii) Izpeljanke z -doe- -되- (pridevniška pripona) [iz doe-da 되다 (postati)]: cham-doe-da 참되다 (biti pristen, biti resničen): cham 참 (resnica) + -doe- - 되- + -da -다 bog-doe-da 복되다 (biti srečen): bog 복 (sreča) + -doe- -되- + -da -다 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 196 20. 11. 2023 11:17:45 Poglavje VIII Morfologija 197 (iii) Izpeljanke z -dab- -답- (biti kot [nekaj, nekdo]): hag-saeng-dab-da 학생답다 (biti študentski): hag-saeng 학생 (študent) + -dab- -답- + -da -다 yeo-ja-dab-da 여자답다 (biti ženstven): yeo-ja 여자 (ženska) + -dab- -답- + -da -다 (iv) Izpeljanke s -seu-leob- -스럽- (biti kot [nekaj, nekdo]): geog-jeong-seu-leob-da 걱정스럽다 (biti zaskrbljujoče): geog-jeong 걱정 (skrb) + -seu-leob- -스럽- + -da -다 eo-leun-seu-leob-da 어른스럽다 (biti odrasel): eo-leun 어른 (odrasel) + -seu- -leob- -스럽- + -da -다 (v) Izpeljanke s -ha- -하- [iz ha-da 하다 (delati)]: go-yo-ha-da 고요하다 (biti mirno): go-yo 고요 (mir) + -ha- -하- + -da -다 mos-ha-da 못하다 (biti slabo): mos 못 (ne) + -ha- -하- + -da -다 ga-deug-ha-da가득하다 (biti poln): ga-deug 가득 (polno) + -ha- -하- + -da -다 (vi) Izpeljanke z -ji- -지- (imeti značilnost [nečesa]): meos-ji-da 멋지다 (biti prefinjeno): meos 멋 (prefinjenost) + -ji- -지- + -da -다 gi-leum-ji-da 기름지다 (biti mastno): gi-leum 기름 (olje/mast) + -ji- -지- + -da -다 3.2.2.4 Prislovne izpeljanke s pripono Prislovne izpeljanke s pripono so tvorjene besede, sestavljene iz korena pridevnika, glagola, ali samostalnika in pripone. Sledijo zgledi izpeljave z raznimi priponami. (i) Koren pridevnika + pripona -i/ hi -이/히 (prislovna pripona): manh-i 많이 (mnogo): manh- 많- (biti mnogo) + -i -이 ppal-li 빨리 (hitro): ppa-leu- 빠르- (biti hiter) + -i -이 cheon-cheon-hi 천천히 (počasi): cheon-cheon-ha- 천천하- (biti počasen) + -i -이 sol-jig-hi 솔직히 (iskreno): sol-jig-ha- 솔직하- (biti iskren) + -i -이 (ii) Koren glagola + pripona -o/ u -오/우 (prislovna pripona): neo-mu 너무 (zelo [tako negativno kot pozitivno]): neom- 넘- (biti čez/preko) + -u -우 ma-ju 마주 (iz oči v oči): maj- 맞- (db. soočiti) + -u -우 bi-lo-so 비로소 (šele/končno): bi-los-ha- 비롯하- (začeti) + -o -오 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 197 20. 11. 2023 11:17:45 198 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (iii) Samostalnik + pripona -i -이 (prislovna pripona): jib-jib-i 집집이 (od hiše do hiše): jib-jib 집집 (vsaka hiša / vse hiše) + -i -이 4 Zaključek V tem poglavju smo si ogledali osnovne in s tem tudi temeljne značilnosti korejske morfologije. Natančneje, začeli smo z najmanjšo enoto – morfemom, nadaljevali z razvrstitvijo morfemov v besedne vrste in zaključili s pregledom notranje zgradbe sestavljenih besed. Kot je razvidno iz gornje vsebine, ima korejščina nadvse veliko morfemov, ki so zelo raznoliki in v veliki večini jasno opredeljeni. To še posebej velja za slovnični morfeme, katerih funkcija je izražanje specifičnih slovničnih pomenov, kot so čas, spoštljivost itd. Pregibalne končnice je možno jasno razčleniti glede na to, kje se nahajajo v besedi in glede na njihovo funkcijo. Podobno je tudi pri ponah, ki se glede na to, ali so pred ali za korenom, delijo na predpone in pripone. Navkljub temu, da smo v tem poglavju obravnavali zgolj osnove morfologije, avtorji menimo in upamo, da bo ta nabor znanja pomagal pri razumevanju značilnosti korejskega jezika ter mogoče tudi pripomogel k razumevanju zgradbe osnovnih gradnikov korejske povedi. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 198 20. 11. 2023 11:17:45 199 Poglavje IX Kratek pregled glavnih značilnosti skladnje korejskega jezika 1 Uvod V tem poglavju si bomo ogledali glavne značilnosti skladnje v korejskem jeziku. Začeli bomo z zelo kratkim orisom posebnosti korejskega jezika, posebej še v primerjavi s slovenščino. Glasoslovje in morfologijo pokrivata poglavji VII in VIII, tako da se tod v obravnavo te tematike ne bomo ponovno spuščali. Poglavje predstavlja izhodišče za podrobnejšo obravnavo skladenjskih pojavov na ravni gradnikov stavka in na ravni povedi v naslednjih poglavjih. Tako poglavje X podrobneje obravnava zgradbo diktuma, skratka tega, o čemer stavek ali poved govori. Poglavje XI je posvečeno modusu ter pokriva vsebine, povezane s časom, vidom in modalnostjo. Poglavje XII podrobneje obravnava večstavčno poved. Poglavje XIII o besedilnih členkih in nazadnje poglavje XIV o razvoju teme v besedilu presto-pita meje povedi in nakažeta povezavo dogajanja v povedi s širšim kontekstom. 2 Oris skladenjskih značilnosti korejskega jezika V tem razdelku bomo na kratko povzeli glavne značilnosti skladnje korejskega jezika. Začnimo kar z besednim redom. 2.1 Osnovni besedni red je tkzv. SOV (osebek – predmet – glagol) Besedni red v korejskem jeziku je relativno svoboden, z eno samo veliko omejitvijo – povedek mora vedno stati na koncu povedi. Enako kot v altajskih jezikih, japonščini in jezikih indijske podceline je osnovni besedni red v enostavčni prehodni povedi: osebek ( subjekt) – predmet ( objekt) – glagol ( verbum), ali na kratko SOV. V spodnjem zgledu (1) imamo še tretjega udeleženca v dejanju, prejemnika, ki v nevtralnem kontekstu pride za osebkom in pred predmetom. V zgledih (1) in (2) so sklonski členki, ki zaznamujejo posamezne stavčne člene, podčrtani, povedek pa je označen s krepkim tiskom. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 199 20. 11. 2023 11:17:45 200 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (1) 선생님이 학생에게 숙제를 내주셨다. Seon-saeng-nim-i hag-saeng-e-ge sug-je-leul nae-ju-syeoss-da. osebek ( i 이) prejemnik ( e-ge 에게) predmet ( leul 를) Povedek Učitelj je učencem dal domačo nalogo. Besedni red stavčnih členov razen povedka je, odvisno od konteksta, spremenljiv. Tu sta si korejščina in slovenščina do neke mere podobni. (2)a 학생에게 선생님이 숙제를 내주셨다. Hag-saeng-e-ge seon-saeng-nim-i sug-je-leul nae-ju-syeoss-da. Učitelj je učencem dal domačo nalogo. b 숙제를 선생님이 학생에게 내주셨다. Sug-je-leul seon-saeng-nim-i hag-saeng-e-ge nae-ju-syeoss-da. Domačo nalogo je učitelj dal učencem. c 숙제를 학생에게 선생님이 내주셨다. Sug-je-leul hag-saeng-e-ge seon-saeng-nim-i nae-ju-syeoss-da. Domačo nalogo je učencem dal učitelj. Razlika je v tem, da je navkljub vsej spremenljivosti vrstnega reda drugih stavčnih členov mesto povedka v korejščini trdno vezano na konec povedi. Pomembno je tudi omeniti, da se brez konteksta, ki zahteva spremembo besednega reda, sprejemljivost povedi manjša, bolj kot je vršilec (v zgornjem zgledu učitelj) pomaknjen proti koncu povedi. 2.2 Modifikator vedno stoji pred modificiranim izrazom Modifikatorji ( susigeo 수식어) so vrsta stavčnih členov, ki opisujejo jedro in stojijo vedno pred izrazom, ki ga opisujejo, tj. pred jedrom. Zgled: (3)a 제 친구는 멋진 차를 샀어요. Je chin-gu-neun meos-jin cha-leul sass-eo-yo. Moj prijatelj je kupil lep avto. b 이 차는 아주 멋져요. I cha-neun a-ju meos-jyeo-yo. Ta avto je zelo lep. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 200 20. 11. 2023 11:17:46 Poglavje IX Kratek pregled glavnih značilnosti skladnje korejskega jezika 201 V zgledih (3)a in (3)b je modifikator podčrtan, jedro pa je zaznamovano s krepkim tiskom. V korejščini sta elementa, ki imata vlogo modifikatorja, adnominalni modifikator ( gwanhyeongeo 관형어) in prislovno določilo ( busaeo 부사어). V (3) so je 제 (moj), i 이 (ta), meos-jin 멋진 (biti lep) adnominalna določila, a-ju 아주 (zelo) pa je prislovno določilo. 2.3 Besedni red v vprašalnih stavkih se ne spreminja Vprašalnost se tipično izraža z vprašalnimi končnicami -(eu)l-kka -(으)ㄹ까, -( seu) b-ni-kka -(스)ㅂ니까 in -(neu)nya –(느)냐, dodanimi na koncu povedi. Zgled: (4)a 이 가방은 누구의 가방입니까? I ga-bang-eun nu-gu-ui ga-bang-ib-ni-kka. Čigava je ta torba? b 이 가방은 철수의 가방입니다. I ga-bang-eun cheol-su-ui ga-bang-ib-ni-da. Ta torba je Cheolsujeva (db. ‘od Cheolsuja’). Podčrtana vprašalnica nu-gu-ui 누구의 (čigav) in podčrtani odgovor cheol- -su-ui 철수의 (Cheolsujev) stojita na istem mestu v obeh povedih, ki sta sicer v preostalih elementih identični. 2.4 Bogat repertoar členkov in končnic na vseh ravneh v stavku Kot smo videli že v nekaj gornjih zgledih, ima korejščina bogat repertoar členkov, katerih skupna lastnost je, da signalizirajo odnos med zaznamovanim elementom in nekim drugim elementom, ali na ravni stavka oz. povedi ali pa na ravni besedila oz. celo konteksta sporočanja. Členki lahko zaznamujejo marsikaj: sklonski členki ( gyeokjosa 격조사) zaznamujejo posamezne stavčne člene oz. njihov odnos s povedkom, besedilni členki ( bojosa 보조사) pa zaznamujejo povezave določenega elementa v povedi z neposrednim, kot tudi s širšim kontekstom. Pregibalne konč- nice ( eomi 어미) na koncu povedka signalizirajo govorčev odnos do povedanega (trditev, ugibanje ipd.) oz. do sogovorca (kaj je pravzaprav namen tega, kar govorec sogovorcu sporoča: npr. vprašanje, trditev, prošnja itd.). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 201 20. 11. 2023 11:17:46 202 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje 2.5 Izredno bogat repertoar sredstev za izražanje spoštljivosti Za razliko od slovenščine, ki je v tem pogledu dokaj skromna, korejščina razpolaga z bogatim repertoarjem sredstev za izražanje spoštljivosti. To je skupna poteza mnogih jezikov na pacifiškem robu Azije, od japonščine do mnogih indonezijskih jezikov. Izražanje spoštljivost v korejščini je za razliko od slovenščine v veliki meri gramatikalizirano. Zgled: (5)a 할머니가 친절하다. Hal-meo-ni-ga chin-jeol-ha-da. Babica je prijazna. b 할머니께서 친절하시다. Hal-meo-ni-kke-seo chin-jeol-ha-si-da. Babica je prijazna. (spoštljivo) V zgledu (5)a je uporabljena na spoštljivost nezaznamovana oblika končnice, ki se uporablja v pisnih besedilih. V (5)b pa spoštljivost izražata spoštljiva oblika imenovalniškega členka kke-seo 께서 in končnica -(eu)si -(으)시- (oboje je podčrtano). Podrobneje to temo obravnava poglavje VI Izražanje spoštljivosti. 2.6 Pogosto izpuščanje tistih elementov stavka, ki so razvidni iz sobesedila oz. iz konteksta sporočanja V tem pogledu se korejščina ne razlikuje tako zelo od slovenščine, vendar so mo- žnosti izpuščanja v korejščini še večje. Zgled: (6)a 선생님은 어디에 가십니까? Seon-saeng-nim-eun eo-di-e ga-sib-ni-kka. Kam greste, gospod učitelj? b 어디 가십니까? Eo-di ga-sib-ni-kka. Kam greste? (db.) Greste kam? Če je sogovorec jasno razviden iz konteksta, se podobno kot v slovenščini izraz, ki se nanaša nanj, lahko izpusti – (6)b. V gornjem zgledu pomembno vlogo igra spoštljivost, zaznamovana na povedku s -sib-ni -십니. Na osnovi tega Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 202 20. 11. 2023 11:17:46 Poglavje IX Kratek pregled glavnih značilnosti skladnje korejskega jezika 203 pokazatelja ogovorjena oseba (učitelj), ki je višja po statusu, lahko takoj razume, da se vprašanje nanaša nanj/nanjo. 2.7 V korejščini nekatere slovnične kategorije ne obstajajo Navkljub temu, da korejščina pozna slovnične kategorije časa, vida, naklona, spo- štljivosti itd., slovničnih kategorij, kot so število, spol in oseba, nima. To seveda ne pomeni, da v korejščini pomenov, ki jih izražajo te kategorije, v povedi ne moremo izraziti, ampak le, da izražanje teh pomenov ni obvezno. S podrobnostmi se bomo seznanili v sledečih poglavjih. Najprej si oglejmo kategorijo slovničnega števila. Za razliko od slovenščine in drugih indoevropskih jezikov se v korejščini oblika pregibnih besednih vrst (glagolov, pridevnikov), kot tudi nepregibnih samostalnikov, ne spreminja glede na slovnično število (tipično ‘ednina’, ‘množina’ in npr. v slovenščini povrhu še ‘dvojina’). V korejščini razlikovanje med ednino in množino ni obvezno. Vendar navkljub temu korejščina tam, kjer to kontekst sporazumevanja zahteva, omogoča izražanje števila (npr. ‘en sam’ ali ‘mnogo’). Množina se običajno izraža z morfemom -deul -들, v določenih primerih lahko tudi z -ne -네 ali v primeru vezave na osebne zaimke -hui -희, npr. jeo-hui 저희 (mi). Nadalje se lahko v določenih primerih izraža opisno s posebnimi morfemi, kot sta sino-korejski adnominal je 제 (諸) (več, mnogo), dodan izvornemu osebnemu zaimku kot nekakšna predpona, ali pa osebni zaimek u-li 우리 (moj, naš). Kar se tiče slovničnega spola, se kot rečeno pregibne besedne vrste (glagol, pridevnik) glede na slovnični spol ne pregibajo. Prav tako samostalniki niso formalno zaznamovani glede na slovnični spol. Ostane še kategorija osebe. Kot že rečeno, se pregibne besedne vrste v korejščini (glagol, pridevnik) ne pregibajo glede na kategorijo osebe. Za katero osebo gre, je v večini primerov možno učinkovito razbrati iz konteksta. Vendar so primeri, ko kategorija osebe vpliva na vrsto končnic, ki se lahko nahajajo v povedku. Tu gre predvsem za končnice, ki izražajo povabilo, predlog sogovorcu za skupno delovanje. Gre skratka za specifičen odnos med govorcem in sogovorcem ali pa za odsotnost takega odnosa, kot je prikazano v spodnjem zgledu (7). V zgled se predpostavlja, da Cheolsu in prijatelj v (7)a ter Cheolsu v (7)b niso neposredno ogovorjeni. Ker gre za neformalnen pogovor, se v zgledih sklonski členek ga 가 in sklonski členek eul 을 lahko tudi izpustita, kar je nakazano z oglatimi oklepaji ‘[]’ . Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 203 20. 11. 2023 11:17:46 204 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (7)a {우리[가]/*철수와 친구[가]} 밥을 먹자! { U-li-[ ga]/ *Cheol-su-wa chin-gu--[ ga]} bab-eul meog-ja. {Midve / *Cheolsu in prijatelj,} jejva! (*: slovnično nesprejemljiva varianta) b {*내가/네가/*철수가} 밥[을] 먹어라! { *Nae-ga/ Ne-ga/ *Cheol-su-ga} bab-[ eul] meog-eo-la! {*Jaz/Ti/*Cheolsu,} jej! (*: slovnično nesprejemljiva varianta) Povabilo k skupnemu delovanju je smiselno samo v prvi osebi inkluzivne množine – (7)a, neposredni ukaz pa v drugi osebi – (7)b. 3 Osnovna zgradba povedi v korejščini V tem razdelku si bomo pobližje ogledali osnovno zgradbo stavka oz. povedi, v razdelku 4 pa bomo nekoliko podrobneje predstavili posamezne gradnike, ki stavek ali poved sestavljajo. Večstavčne povedi bomo obravnavali v poglavju XII Več- stavčna poved. 3.1 Dve plati povedi – diktum in modus Kot smo spoznali v poglavju I Priprava: temeljni pojmi, povezani z jezikom (razdelka 1.3 in 1.4), se pomeni v jeziku delijo na dve veliki skupini: na pomene, povezane s poljem dogajanja (informativna funkcija jezika), in na pomene, povezane z odnosom med udeleženci sporočanja (interakcijska funkcija). Podobno je švicarski jezikoslovec Charles Bally (1865–1947), mdr. tudi Saussurjev učenec, že pred okoli stotimi leti razlikovanje med propozicijo (trditvijo, myeongje 명제 命題) in modalnostjo ( yangtae 양태 樣態), ki prihaja iz tradicionalne filozofije in je pri nekaterih avtorjih v uporabi tudi v jezikoslovju, posplošil in pokazal, da stavek oz. poved sestavljajo prvine, ki pripadajo dvema vrstama pomenov, diktumu in modusu. Enostavno rečeno: diktum je del povedi s pomeni, ki so usmerjeni na samo dogajanje v zunajjezi-kovnem svetu. Nanaša se na to, kaj je povedano, o čem govori govorec (kdo – kaj – kje – kako …), skratka, prekriva se, kot že povedano, z informacijsko funkcijo jezika. modus pa je del povedi s pomeni, ki so usmerjeni predvsem k sogovorcu. Nana- ša se to, kako govorec gleda na to, o čemer govori (npr. ali gre za ugibanje, Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 204 20. 11. 2023 11:17:46 Poglavje IX Kratek pregled glavnih značilnosti skladnje korejskega jezika 205 zatrjevanje), kako to predstavi sogovorcu (trditev, zahteva, prošnja), kot tudi, kak odnos vzpostavlja s sogovorcem (spoštljivost). Skratka, modus se delno prekriva z interakcijsko funkcijo jezika (glej poglavje I, razdelek 1.) V korejščini se obe skupini pomenov, povezanih z diktumom in modusom, zelo jasno odražata tudi v temeljni stavčni zgradbi: (8)a 곧 비가 오겠어요. [곧 비가 오-] [-겠 어 요] God bi-ga o- gess-eo-yo. kmalu dež-ga pride--ugibanje-spošt. ←‒ diktum ‒→ ←—— modus ——→ Verjetno bo kmalu deževalo. b 그는 우산을 가져 갔을 것이다. [그는 우산을 가져 가] [-았을 것이 다] Geu-neun u-san-eul ga-jeo ga -ass-eul geos-i-da. on-neun dežnik- eul vzeti iti- pretekl.-ugibanje-spošt. ←———‒diktum‒———→ ←——‒modus‒——→ (db.) On si je verjetno izvolil vzeti dežnik. Vidimo, da se deli stavka, ki pripadajo modusu, pojavljajo na koncu stavka, za povedkovo osnovo. Meja med diktumom in modusom se nahaja nekje med povedkovo osnovo in končnicami, ki izražajo čas in vid. Tipično za aglutinacijski jezik, kakršna je tudi korejščina, se deli modusa kot končnice po točno določenem vrstnem redu izražajo za osnovo povedka. Deli modusa pa se lahko kot povedni prislovi pojavijo tudi na začetku stavka oz. povedi, kot npr. v zgledih (9)a in (9)b. (9)a 마치 꿈을 꾸고 있는 것 같다. Ma-chi kkum-eul kku-go iss-neun geos gat-da. Videti je, prav kot da sanja. b 아마 그저께쯤 왔을 거예요. A-ma geu-jeo-kke-jjeum wass-eul geo-ye-yo. Verjetno je prišel nekje predvčerajšnjim. Zgleda (8)a in b torej kažeta, da se elementi, povezani z modusom, primarno pojavljajo na koncu povedi, vendar pa se tako kot v zgledih (9)a in b povedni Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 205 20. 11. 2023 11:17:46 206 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje prislovi, ki modificirajo celotno poved, pojavijo tudi na začetku povedi. Tako imamo v zgledih (9) pravo oklepajsko strukturo: prislovno določilo, ki je izraženo kot povedni prislov ( munjang busa 문장 부사), na začetku stavka oz. povedi nakaže, kakšen bo naklon povedi, npr. primerjava v (9)a in ugibanje v (9)b, naklonske pripone na koncu povedi pa nakazani naklon še potrdijo in tudi nakažejo, do kod dani naklon sega. Skratka, na začetku odprtje oklepaja in na koncu zaklepaj. Podrobneje bomo zgradbo povedi obravnavali v naslednjih poglavjih, X in XI, ki govorita o zgradbi diktuma in modusa, ter XII, ki govori o večstavčnih povedih. 3.2 Osnovni tipi stavkov oz. povedi Formalni minimum za neokrnjen stavek oz. enostavčno poved je, da vsebuje ose-bek46 in povedek. Tukaj bomo enostavčno poved definirali kot poved, ki vsebuje najmanj povedek ( seosureo 서술어) in osebek ( jueo 주어), vendar glede na vrsto povedka lahko ta poleg osebka zahteva tudi predmet ( mokjeogeo 목적어), dopolnilo ( bochungeo 보충어) in v nekaterih primerih tudi obvezno prislovno določilo ( pilsu busaeo 필수 부사어). Poleg stavčnih členov, ki jih zahteva povedek, lahko stavek vsebuje tudi stavčne člene, ki niso obvezni in zgolj izražajo dodatne informacije – to so adnominalni modifikatorji ( gwanhyeongeo 관형어) in prislovna določila ( busaeo 부사어). Glede na vrsto povedka ločimo tri osnovne tipe stavkov ( gibon munhyeong 기 본 문형), tako kot to prikazuje tabela 1 na naslednji strani. Tip I so stavki, ki izražajo dogajanje. Tip II so stavki, ki izražajo neko stanje ali prehod v neko stanje. Tip III pa so stavki, ki izražajo pripadanje ali nepripada-nje neki skupini, kategoriji itd. Dejansko pa je upovedovanje zelo kompleksen pojav, ki ga delitev na osnovne tipe povedi glede na vrsto povedka ne more zajeti v njegovi popolnosti. 46 Tukaj se moramo zavedati, da pojem osebka uporabljamo v bolj intuitivnem smislu. V indoevropskih jezikih je namreč osebek definiran s pojavi ujemanja s povedkom v kategorijah, kot so ‘oseba’, ‘število’, ‘spol’. V korejščini se samostalniki ne pregibajo, glagoli pa sicer se pregibajo, vendar na kategorije, ki večinoma ne sprožajo pojavov ujemanja, zato je osebek dosti težje določiti. Podrobneje o tem v razdelku 4.1 ter v poglavju X, razdelek 2.3. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 206 20. 11. 2023 11:17:46 Poglavje IX Kratek pregled glavnih značilnosti skladnje korejskega jezika 207 Tabela 1: Osnovni tipi stavkov v korejskem jeziku glede na vrsto povedka Tip Osnovni stavek Zgledi Neprehodni povedek: 철수가 잔다. X nekaj počne, stori Cheol-su-ga jan-da. Cheolsu spi. I Prehodni povedek: 철수가 책을 읽는다. X nekaj dela z Y Cheol-su-ga caek-eul ilg-neun-da. Cheolsu bere knjigo. 산이 푸르다. II Povedek se nanaša na stanje: X je v nekem stanju San-i pu-leu-da. Gora je zelena. 그는 한국 사람이다. III Povedek se nanaša na pripadanje: X je Y Geu-neun han-gug sa-lam-i-da. On je Korejec. 4 Gradniki stavka v korejščini – stavčni členi Kot je bilo povedano že v predhodnem razdelku 3, se tako kot v drugih jezikih tudi v korejščini poved deli na stavčne člene ( munjang seongbun 문장 성분). Stavčni členi so definirani glede na funkcijo, ki jo opravljajo v stavku oz. povedi. Glede na to, ali je določena besedna zveza obvezna za realizacijo slovnično pravilne povedi, stavčne člene delimo na glavne ( juseongbun 주성분), pomožne ( busok seongbun 부속 성분) in neodvisne stavčne člene ( dongnib seongbun 독립 성분). Glavni stavčni členi so osebek ( jueo 주어), povedek ( seosureo 서술어), predmet ( mokjeogeo 목적어), dopolnilo ( bochungeo 보충어). Pomožni stavčni členi so razna prislovna določila ( busaeo 부사어), npr. kraja, časa ipd., neodvisni stavčni členi ( dongnibeo 독립어) pa mdr. tudi povedni prislovi in medmeti. V tem razdelku bomo na kratko predstavili glavne stavčne člene, pomožni in neodvisni stavčni členi pa bodo obravnavani v poglavjih X, XI in XII. 4.1 Osebek Osebek ( jueo 주어 主語) je tipično samostalniška beseda, ali splošneje, samostalniška zveza47, zaznamuje pa ga sklonski členek i/ ga 이/가 oz. njegova spoštljiva 47 Podrobneje o samostalniški zvezi govorita razdelek 4.5 v tem poglavju in razdelek 4.2.1 v poglavju X. V shematičnem prikazu odnosov med stavčnimi elementi samostalniško zvezo okrajšamo kot NP (iz ang. noun phrase). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 207 20. 11. 2023 11:17:46 208 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje oblika, kke-seo 께서. Besedilni členki, najbolj tipična sta eun/ neun 은/는 (tema/ kontrast) in do 도 (dodajanje/aditivnost – ‘tudi’), se prav tako lahko pojavijo ob osebku. V tem primeru lahko rečemo, da besedilni členek ob osebku ‘skrije’ ustrezni sklonski členek, ki primarno zaznamuje osebek. Skratka, besedilni členki sicer lahko stojijo ob osebku, vendar ga primarno ne zaznamujejo. Npr. členek eun/ neun 은/는 zaznamuje tematizirani element oz. kontrastirani element v stavku, in to ne samo osebek, ampak tudi predmet ipd. Po drugi strani pa je osebek kot osrednji stavčni element zelo pogosto prikazan tudi kot tema, skratka kot entiteta, o kateri teče beseda. Osebek lahko, če to dovoljuje kontekst, tudi izpustimo. Več o tem v poglavju XIII, ki govori o besedilnih členkih. Kot osebek lahko nastopi tudi nominalizirani glagol ali pa nominalizirana glagolska zveza. Prav tako kot v prvem primeru tak osebek zaznamuje ustrezni sklonski členek. Možne oblike izražanja osebka še povzemimo takole: osebek je lahko vsaka samostalniška zveza s polnopomenskim jedrom, ki jo spremlja ustrezni sklonski členek. Za ilustracijo še nekaj zgledov, označenih s krepkim tiskom: (10)a 그 사람은 교사이다. Geu sa-lam-eun gyo-sa-i-da. Tista oseba je učitelj. b 하늘이 푸르다. Ha-neul-i pu-leu-da. Nebo je modro. c 자동차가 잘 달린다. Ja-dong-cha-ga jal dal-lin-da. Avto dobro gre. Kot že rečeno, o osebku je podrobneje razloženo v poglavju X, razdelek 2.3. 4.2 Povedek Povedek ( seosureo 서술어 敍述語) je eden izmed osrednjih stavčnih členov. Povedek je lahko izražen kot glagol, pridevnik ali kot samostalniški povedek, ki ga sestavljata samostalniška zveza in kopula i-da 이다. O slovnični naravi kopule se sicer mnenja razhajajo, nekateri jo obravnavajo tudi kot pridevnik ali glagol, ker se tako kot povedne besede lahko pregiba s pomočjo končnic. Kot je bilo povedano Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 208 20. 11. 2023 11:17:46 Poglavje IX Kratek pregled glavnih značilnosti skladnje korejskega jezika 209 že v poglavju VIII o morfologiji, bomo i-da 이다 tod obravnavali kot posebno vrsto pregibnih besed, kopulo. Za razliko od drugih stavčnih členov povedek vedno stoji na koncu povedi in izraža dejanje ali stanje. Sledi nekaj zgledov z raznimi tipi povedka: (11)a 철수가 놀아요. Cheol-su-ga nol-a-yo. Cheolsu se igra. (glagol) b 산이 푸르다. San-i pu-leu-da. Gora je zelena. (pridevnik) c 존은 미국 사람이다. Jon-eun mi-gug sa-lam-i-da. John je Američan. (samostalniška beseda + kopula) Povedek tipa ‘samostalniška beseda + kopula’ lahko razširimo tako, da samostalniško besedo zamenjamo z elementom, ki se v stavku obnaša enako kot samostalniška beseda, tj. s samostalniško besedno zvezo. Kopulo lahko dodamo samostalniškim besedam, kot tudi nominaliziranim glagolom, nominaliziranim glagolskim zvezam in nominaliziranim stavkom. Podrobneje se bomo s tem seznanili v poglavju XII, ki govori o večstavčni povedi. Za konec še kratka ilustracija kompleksnosti povedka, ki je tabela 1 ne zajema. Povedek je lahko tudi sestavljen, tipičen primer tega pa je povedek, ki ga sestavljata glavna povedna beseda ( bonyongeon 본용언) in pomožna povedna beseda ( bojo yongeon 보조 용언), kot v zgledu (12) spodaj: (12)a 담배를 피우지 말아요. Dam-bae-leul pi-u-ji mal-a-yo. Ne kaditi, prosim. (db.) Ne žgati cigaret, prosim. b 친구가 보고 싶어요. Chin-gu-ga bo-go sip-eo-yo. Pogrešam prijatelja/ico. c 한국에 가 본 적이 있으세요? Han-gug-e ga bon jeog-i iss-eu-se-yo? Ste kdaj šli v Korejo? Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 209 20. 11. 2023 11:17:46 210 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Glavni glagol v povedku nakaže, za kakšno dejanje gre, pomožni glagol pa dodaja naklonske pomene, npr. v zgledu (12)a prepoved, v zgledu (12)b želelnost, v zgledu (12)c vprašalnost itd. 4.3 Predmet 4.3.1 Kaj vse je lahko predmet Predmet ( mokjeogeo 목적어) je stavčni člen, ki ga zaznamuje predmetni sklonski členek eul/ leul 을/를, in se pojavi v povedih ali stavkih, kjer je povedek prehodni glagol ( tadongsa 타동사). Predmet se v stavku tipično pojavlja pred glagolskim povedkom in je lahko udejanjen kot samostalniška beseda, kot nominalizirani stavek ali pa besedna zveza, ki se obnaša kot samostalnik (na kratko – nominalizirani element). Sledi nekaj zgledov za predmet (v zgledih podčrtan) v stavku. (i) Samostalniška beseda + sklonski členek (13) 아기가 우유를 마셔요. A-gi-ga u-yu-leul ma-syeo-yo. Dojenček pije mleko. (ii) Razne vrste samostalniških zvez ( myeongsagu 명사구) + sklonski členek – s samostalniki (14)a 영희는 한국 영화를 좋아해요. Yeong-hui-neun han-gug yeong-hwa-leul joh-a-hae-yo. Yeonghui ima rada korejske filme. b 영희는 언니의 치마를 입었어요. Yeong-hui-neun eon-ni-ui chi-ma-leul ib-eoss-eo-yo. Yeonghui je oblekla sestrino krilo. (iii) Adnominalni odvisnik (adnominal) + samostalnik + sklonski členek (15) 요즘에 헌 책을 많이 사는 편이에요. Yo-jeum-e heon chaeg-eul manh-i sa-neun pyeon-i-e-yo. Zadnje čase večinoma kupujem rabljene knjige. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 210 20. 11. 2023 11:17:46 Poglavje IX Kratek pregled glavnih značilnosti skladnje korejskega jezika 211 (iv) Adnominalni odvisnik (stavek + adnominalne končnice) + samostalnik + sklonski členek (16) 학교에 가는 길에 키가 큰 학생을 봤어요. Hag-gyo-e ga-neun gil-e ki-ga keun hag-saeng-eul bwass-eo-yo. Na poti v šolo sem videla študenta/-tko visoke postave. (v) Samostalniški stavek ( myeongsajeol 명사절) + sklonski členek (glej poglavje XII, razdelek 2.1) (17) 저는 그가 친절한 사람임을 알아요. Jeo-neun geu-ga chin-jeol-han sa-lam-im-eul al-a-yo. Vem, da je on prijazen. 4.3.2 Izpuščanje predmetnega sklonskega členka V pogovorni korejščini se členek, ki zaznamuje predmet, pogosto (kjer to dopu- šča kontekst) izpušča. V takšnih primerih predmet izgubi možnost premikanja v povedi; mora se pojaviti na tipičnem mestu predmeta, ki je za osebkom in pred povedkom. (18) 존은 한국어[Ø = 을/를] 잘 해요. Jon-eun han-gug-eo-[Ø = eul/leul] jal hae-yo. John dobro govori korejsko. Členek je izpuščen tudi, ko je predmet udejanjen kot téma in zaznamovan z besedilnimi členki, npr. eun/ neun 은/는 (tema/kontrast), do 도 (aditivnost), man 만 (restrikcija) itd., ki lahko ‘skrijejo’ tudi predmetni sklonski členek eul/ leul 을/를. V nekaterih primerih pa lahko tudi stojijo ob njem. Najprej zgled za eun/ neun 은/는: (19) 김치는 아직 못 먹어요. Gim-chi-neun a-jig mos meog-eo-yo. Kimčija še ne morem jesti (implicirano: lahko pa druge korejske jedi). V (19) členek neun 는 zaznamuje tematizirani oz. kontrastirani predmet. In še zgled za besedilni členek do 도 (dodajanje/aditivnost – ‘tudi’ …): Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 211 20. 11. 2023 11:17:46 212 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (20) 그 아이는 말[Ø = 을]도 잘해요. Geu a-i-neun mal-[Ø = eul]- do jal-hae-yo. Tisti otrok tudi dobro govori. Nasprotno pa se besedilni členek man 만 (omejitev oz. restrikcija – samo, komaj …) lahko v zelo redkih primerih pojavi tudi skupaj z eul/ leul 을/를. Zanimivo je, da se členek man 만 veže na predmet tesneje kot pa členek eul/ leul 을/를. Videti je, da členek eul/ leul 을/를 pogosteje ostane izražen v bolj formalnih registrih govora (prim. zgled (21)a, b, c). (21)a 당신만을 사랑합니다. Dang-sin-man-eul sa-lang-hab-ni-da. Samo tebe ljubim. b 당신을 사랑해요. Dang-sin-eul sa-lang-hae-yo. Tebe ljubim. c 당신만 사랑해요. Dang-sin-man sa-lang-hae-yo. Samo tebe ljubim. 4.3.3 Kraj dogajanja ali smer gibanja in predmetni sklonski členek Izrazi, ki se nanašajo na kraj dogajanja ali smer gibanja, se v kontekstih, kjer jih je treba poudariti, zaznamujejo s predmetnim členkom eul/ leul 을/를. Tipičen primer je vprašalnica ‘kam’ ( eo-dil 어딜). Ta vprašalnica nastane s krčenjem polne oblike eo-di + leul 어디 + 를 ( kje + predmetni členek). Zgled: (22) 지금 어딜 가요? Ji-geum eo-dil ga-yo? Kam greš zdaj? 4.4 Obvezni argumenti ter dopolnila pri glagolih nastajanja in pridevnikih zanikanja Osrednja stavčna člena, ki se vežeta na povedek, sta osebek in predmet. Preostalim stavčnim členom, ki se vežejo na povedek, bomo rekli dopolnila ( bochungeo 보충어). Prejemnik pri glagolih dajanja in prejemanja je npr. dopolnilo. Tod bomo Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 212 20. 11. 2023 11:17:46 Poglavje IX Kratek pregled glavnih značilnosti skladnje korejskega jezika 213 na kratko omenili kot značilnost korejskega jezika samo obvezna dopolnila pri glagolih nastajanja, kot je doe-da 되다 (postati), in pridevnikih zanikanja, npr. a-ni-da 아니다 . Samo v tem primeru je korejski termin za dopolnilo boeo 보어. Dopolnilo se v stavku veže z dopolnilnim sklonskim členkom i/ ga 이/가. (23)a 물이 얼음이 되었어요. Mul-i eol-eum-i deo-eoss-eo-yo. Voda se je spremenila v led. b 그는 선생님이 아니에요. Geu-neun seon-saeng-nim-i a-ni-e-yo. On ni učitelj. c 그분은 결국 대통령이 되었어요. Geu-bun-eun gyeol-gug dae-tong-lyeong-i doe-eoss-eo-yo. Konec koncev je postal predsednik. d 벌써 여름이 된 것 같아요. Beol-sseo yeo-leum-i doen geos gat-a-yo. Videti je, kot da je že postalo (prišlo) poletje. e 나는 천사가 아니에요. Na-neun cheon-sa-ga a-ni-e-yo. Jaz nisem angel. V zgledu (23)e besedilni členek neun 는 implicira kontrast: ‘ne angel, ampak nekaj drugega (nekaj manj)’. Pomembno si je zapomniti tudi, da v vseh gornjih primerih dopolnilo spremlja tudi osebek, ki je označen s sklonskim členkom i/ ga 이/가 ali pa z besedilnim (tematskim) členkom eun/ neun 은/는, ki ‘skriva’ i/ ga 이/가 v osebku. 4.5 Pomožni elementi – modifikatorji Pomembno sredstvo, s katerim lahko še dodatno obogatimo izrazno moč jezika, so pomožni elementi ( busok seongbun 부속 성분), ki so po svoji funkciji modifikatorji.48 Imamo dva glavna tipa modifikatorjev, in sicer (i) adnominalne modifikatorje ( gwanhyeongeo 관형어), ki modificirajo samostalniške besede oz. širše, 48 V Korean Grammar for International Learners se uporablja termin modifikacijski stavčni člen ( susik seongbun 수식 성분). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 213 20. 11. 2023 11:17:46 214 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje samostalniške zveze, in (ii) prislovna določila ( busaeo 부사어). Pri prislovnih do-ločilih ločimo dve osnovni vrsti: (i) taka, ki modificirajo stavčne člene v stavku, in (ii) povedna prislovna določila, ki modificirajo celo poved ali stavek. Nekaj zgledov za posamezne vrste modifikatorjev (v zgledih podčrtano): (24)a 백화점에서 예쁜 옷을 샀어요. Baeg-hwa-jeom-e-seo ye-ppeun os-eul sass-eo-yo. V veleblagovnici sem kupil lepa oblačila. b 저기 가는 분이 김 선생님이에요. Jeo-gi ga-neun bun-i Gim seon-saeng-nim-i-e-yo. Oseba, ki gre tam, je učitelj Kim. c 물을 많이 마셨어요. Mul-eul manh-i ma-syeoss-eo-yo. Popil/Pil sem veliko vode. d 진짜로 그는 머리가 좋은 사람이에요. Jin-jja-lo geu-neun meo-li-ga joh-eun sa-lam-i-e-yo. Resnično / prav zares, on je bister človek. [prislov modificira poved] Modifikatorje obeh vrst podrobneje obravnavata poglavji X in XII. 5 Ob koncu poglavja IX V tem poglavju smo nekako s ptičje perspektive pregledali glavne skladenjske zna- čilnosti korejskega jezika, vključno z osnovno zgradbo stavka. Iz obravnave so bili izpuščeni neodvisni elementi v povedi (medmeti ipd.), vezava stavkov znotraj povedi in vezava povedi, skratka vsebine, ki so deležne večje pozornosti v naslednjih poglavjih. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 214 20. 11. 2023 11:17:46 215 Poglavje X Zgradba diktuma – povedek, argumenti in dopolnila 1 Uvod Spomnimo se – poved je sestavljena iz dveh delov – iz diktuma in modusa. Diktum se nanaša na dogajanje ali stanje v zunajjezikovni stvarnosti, modus pa na govorčev pogled na to dogajanje (subjektivnost) in na govorčev odnos do sogovorca (vprašalnost, velelnost, spoštljivost itd.). V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali, kako je zgrajen diktum. Začeli bomo s kratko predstavitvijo odnosa med stavčnimi členi oz. dopolnili in povedkom z vidika udeleženskih vlog. Nato si bomo ogledali vezavo dopolnil oz. udeleženskih vlog in drugih morebitnih prvin na povedek. Nadaljevali bomo s strukturo samega povedka, kako je dogajanje ali stanje, ki ga izraža povedek, dejansko prikazano – to je področje, ki ga pokriva slovnična kategorija način, ki v primeru korejskega jezika zaobsega tvornost, trpnost, spontanost in kavzativnost. Nazadnje bo obravnavana tudi zgradba argumentov in dopolnil. 2 Vezava na povedek 2.1 Povedek in udeleženske vloge Z vidika vsebinske povezave s povedkom, ki, kot smo videli, lahko izraža neko dogajanje ali stanje, lahko glavne stavčne člene razumemo, kot da se nanašajo na udeležence v dogajanju, kjer ima (igra) vsak udeleženec svojo vlogo. Kot osnovo tega pogleda si lahko predstavljamo ‘gledališko’ metaforo: na stavek gledamo, kot da bi slikal dogajanje na odru (povedek) z igralci (ti imajo kakor v predstavi vsak svojo udeležensko vlogo) in kulisami (druge prvine, ki se vežejo na povedek in se nanašajo na okoliščine dogajanja). Tak pogled na zgradbo stavka je med prvimi sistematično uvedel Tesnière (2015: 97–98).49 V stavku so pomensko osrednji stavčni členi obvezni (vendar se zlasti v po-govornem jeziku glede na razvidnost iz konteksta lahko tudi izpuščajo). Te člene 49 Lucien Tesnière (1893–1954), francoski jezikoslovec, slavist, ki je v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja deloval tudi na Univerzi v Ljubljani. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 215 20. 11. 2023 11:17:46 216 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje je Tesnière poimenoval aktanti (db. igralci); vsak od njih ima v dogajanju, ki ga opisuje povedek stavka, neko udeležensko vlogo. Udeleženske vloge, s katerimi lahko opišemo povedke v korejščini, so: vršilec dejanja, nosilec stanja, predmet dejanja in prejemnik. Vršilec dejanja, ali na kratko vršilec, je tista entiteta, ki igra v dejanju osrednjo vlogo, brez nje dejanja, ki ga opisuje povedek, ne bi bilo. Vršilca dejanja kajpak najdemo v situacijah, ki jih opisujejo glagoli dogajanja. Nosilec stanja, ali na kratko nosilec, je osrednja entiteta, ki je v nekem stanju, ki ga opisuje pridevnik ali splošneje neki glagol stanja. Podobno je predmet dejanja, ali na kratko predmet, pri prehodnih dejanjih tista entiteta, na katero glagolsko dejanje najbolj vpliva. In nazadnje, pri bolj kompleksnih prehodnih dejanjih je prejemnik tista entiteta, ki je sicer tudi vpletena v glagolsko dejanje, ampak za razliko od predmeta glagolsko dejanje nanjo vpliva bolj posredno. Tudi za korejščino velja, da ima vsak tip povedka (torej glagol, pridevnik in samostalniški povedek s kopulo) specifične udeležence, aktante, ki jih zaznamujejo specifični sklonski členki. Sledi nekaj zgledov stavkov/povedi s pomensko osrednjimi stavčnimi členi, tj. Tesnièrevimi aktanti, in njihovimi udeleženskimi vlogami: Tabela 1: Osrednji stavčni členi, aktanti po Tesnièru Udeleženske vloge in ZGLEDI pripadajoči sklonski členki 철수가 잔다. X i/ga 이/가: nosilec stanja Cheol-su-ga jan-da. Cheolsu spi. 철수가 책을 읽는다. X i/ga 이/가: vršilec dejanja Cheol-su-ga chaeg-eul ilg-neun-da. Y eul/ leul 을 /를: predmet dejanja Cheolsu bere knjigo. 어머니가 아이에게 사탕을 주셨다. X i/ga 이/가: vršilec dejanja Eo-meo-ni-ga a-i-e-ge sa-tang-eul ju-syeoss-da. Y ege 에게: prejemnik Mama je dala otroku bonbon. Z eul/leul 을 /를: predmet dejanja Iz gornjih zgledov vidimo, da vršilca dejanja oz. nosilca stanja v stavku zaznamuje sklonski členek i/ ga 이/가. Korejski jezik torej tretira vršilca dejanja in nosilca stanja enako in ju v nevtralnem prikazu dogajanja zaznamuje z istim Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 216 20. 11. 2023 11:17:46 Poglavje X Zgradba diktuma – povedek, argumenti in dopolnila 217 sklonskim členkom. Nadalje predmet dejanja zaznamuje sklonski členek eul/ leul 을/를, prejemnika pa sklonski členek e-ge 에게. Pozneje bomo spoznali tudi, da sklonski členek eul/ leul 을/를 lahko zaznamuje razne vrste ‘predmetov dejanja’ in sklonski členek e-ge 에게 razne vrste ‘soudeležencev v dejanju’. Odvisno od povedka imamo poleg tukaj omenjenih treh udeleženskih vlog tudi še druge osrednje udeleženske vloge. Z njimi se bomo seznanjali sproti, kot jih bomo srečevali. Poleg obveznih osrednjih udeleženskih vlog imamo tudi pomensko bolj stranske, neobvezne udeleženske vloge, ki jih je Tesnière poimenoval cirkumstanti, to so udeleženske vloge, ki se nanašajo na okoliščine, tj. na čas in kraj dogajanja, na sredstvo, orodje, uporabljeno v danem dogajanju, ipd. Sledi še nekaj zgledov. Tabela 2: Pomožni stavčni členi, cirkumstanti po Tesnièru ZGLEDI Udeleženske vloge in pripadajoči sklonski členki 철수가 백화점에서 옷을 샀다. Cheol-su-ga baeg-hwa-jeom-e-seo os-eul sass-da. e-seo 에서: kraj dogajanja Cheolsu je v veleblagovnici kupil lepa oblačila. 철수가 백화점에서 영희를 만났다. Cheol-su-ga baeg-hwa-jeom-e-seo Yeonghui-leul man-nass-da. e-seo 에서: kraj dogajanja Cheolsu je v veleblagovnici srečal Yeonghui. 형은 공장에서 일하고 있다. Hyeong-eun gong-jang-e-seo il-ha-go iss-da. e-seo 에서: kraj dogajanja Moj brat dela v tovarni. 한국에 친구가 있다. Han-gug-e chin-gu-ga iss-da. e 에: kraj nahajanja V Koreji imam (se nahaja) prijatelja. 세시에 일어났다. Se-si-e il-eo-nass-da. e 에: čas dogajanja Vstal sem ob treh. 동생은 대학교에 다닌다. Dong-saeng-eun dae-hag-gyo-e da-nin-da. e 에: cilj gibanja Mlajši brat/sestra hodi na univerzo. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 217 20. 11. 2023 11:17:46 218 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Cirkumstante zaznamujejo enaki sklonski členki ne glede na povedek, na katerega se vežejo. Kraj nahajanja zaznamuje sklonski členek e 에, kraj dogajanja e-seo 에서, cilj gibanja e 에 in čas dogajanja e 에. Vidimo, da je raznih vrst cirkumstantov več, kot pa je sklonskih členkov, ki jih zaznamujejo. Zlasti členek e 에 je zelo večpomenski.50 2.2 Vezava stavčnih členov – udeleženskih vlog – na povedek Obvezne udeleženske vloge (Tesnièreve aktante) in neobvezne udeleženske vloge (Tesnièreve cirkumstante) sodobno jezikoslovje imenuje nekoliko drugače. Za obvezne udeleženske vloge po analogiji z logiko prevladuje termin argument ( nonhang 논항 論項), za neobvezne udeleženske vloge pa termin dopolnilo ( bochungeo 보충어). To terminologijo bomo v nadaljevanju uporabljali tudi tod. V predhodnem razdelku smo že spoznali, da se na različne vrste povedkov vežejo različne obvezne udeleženske vloge, argumenti. Npr. pridevnik pu-leu-da 푸르다 (biti modre barve): (1) 하늘이 푸르다. Ha-neul-i pu-leu-da. Nebo je modro. In še dva zgleda za neprehodni (2)a in prehodni glagol (2)b dogajanja: (2)a 자동차가 잘 달린다. Ja-dong-cha-ga jal dal-lin-da. Avto dobro gre. b 철수가 책을 읽는다. Cheol-su-ga chaeg-eul ilg-neun-da. Cheolsu bere knjigo. Poleg glagolskih in pridevniških povedkov, ki pokrivajo bolj ali manj to, kar glagoli in pridevniki v slovenščini, imamo še samostalniške povedke, ki sestojijo iz samostalniške fraze, najpogosteje kar samostalniške besede, in iz kopule i-da 이다. Zgled: 50 Primerjaj s Kim in Choi (2004: 886) ter Kittilä in dr. (2011: 8). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 218 20. 11. 2023 11:17:46 Poglavje X Zgradba diktuma – povedek, argumenti in dopolnila 219 (3) 그 사람이 교사이다. Geu sa-lam-i gyo-sa-i-da. Tista oseba je učitelj. Zglede (1)–(3) si oglejmo sedaj z vidika vezave udeleženskih vlog na povedek. Katere stavčne prvine in kako se vežejo na povedek. Pri povedih ali stavkih, kjer je povedek pridevnik, je prvina, ki se veže na povedek, nosilec stanja. V zgledu (1’) je to ha-neul 하늘 (nebo). Pridevnik pove, v kakšnem stanju je nosilec: nebo je modro: (1’) 하늘이 푸르다. Ha-neul-i pu-leu-da. nebo - i modro-je Ali shematično: (1’’) 하늘 이 푸르다 Nebo je modro. V zgledu (1’’) in naslednjih shematičnih prikazih vezave udeleženskih vlog na povedek puščice nakazujejo vezavo. Iz zgleda (1’) tudi sledi, da se nosilec stanja na pridevnik veže s sklonskim členkom i/ ga 이/가. Za razliko od pridevnikov, ki – kot pove že ime – opisujejo neko mirujoče stanje, glagoli dogajanja opisujejo dinamične situacije, skratka neko dogajanje. Glagole delimo (i) na neprehodne glagole, ki zahtevajo samo vršilca dejanja, in (ii) na prehodne glagole, ki zahtevajo tako vršilca kot tudi predmet dejanja. Na povedek, ki je neprehodni glagol, se vršilec dejanja zopet veže preko sklonskega členka i/ ga 이/가, podobno kot nosilec stanja pri pridevnikih. (2)a’ 자동차가 잘 달린다. Ja-dong-cha-ga jal dal-lin-da. Avto dobro gre. Ali shematično: (2)a” 자동차 가 잘 달린다 Avto dobro gre Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 219 20. 11. 2023 11:17:46 220 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje V povedi s prehodnim glagolom je poleg vršilca dejanja še predmet dejanja, kot v naslednjem zgledu. (2)b’ 철수가 책을 읽는다. Cheol-su-ga chaeg-eul ilg-neun-da. Cheolsu bere knjigo. Ali shematično: (2)b” 철수 가 읽는다 Cheolsu bere knjigo. 책 을 Kot smo že ugotovili, se na prehodni glagol vršilec dejanja veže preko členka i/ ga이/가 in predmet preko členka eul/ leul 을/를. Pozneje, pri obravnavi glagolskega načina, bomo videli, da sta vršilec in predmet lahko zaznamovana tudi drugače. Ostanejo še samostalniški povedki s kopulo i-da 이다. Ti tipično izražajo neko pripadnost ali odnos, skratka neko stanje, in so v tem močno podobni pridevnikom. Zato tudi tu lahko govorimo o nosilcu stanja. Kot vidimo iz primera (3’), se nosilec stanja tudi na samostalniški povedek prav tako veže preko sklonskega členka i/ ga 이/가. (3’) 그 사람 이 교사이다 Geu sa-lam-i gyo-sa-i-da. Tista oseba je učitelj. Še shematično: (3”) 그 사람 이 교사이다 Tista oseba je učitelj. Vidimo torej, da sklonski členek i/ ga 이/가 pri vseh vrstah povedkov zaznamuje tisti element, ki je osrednjega pomena, ki je bistven za dogajanje ali stanje, ki ga povedek opisuje. To je nosilec stanja pri pridevniških in samostalniških povedkih ter vršilec dejanja pri glagolskih povedkih. Nadalje, sklonski členek eul/ leul 을/를 v prehodnem dejanju zaznamuje predmet, tisti element, ki je tipično najbolj prizadet zaradi glagolskega dejanja. Razne Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 220 20. 11. 2023 11:17:46 Poglavje X Zgradba diktuma – povedek, argumenti in dopolnila 221 vrste glagolov (glagoli tvorjenja, glagoli zaznave, glagoli gibanja ipd.) seveda zahtevajo tudi različne tipe predmetov, s čimer se bomo seznanjali sproti. Obvezne udeleženske vloge, argumenti, kot tudi neobvezne udeleženske vloge, tj. dopolnila, se torej vežejo na povedek preko sklonskih členkov. To, da se entiteta osrednjega pomena, nosilec stanja pri pridevniških in samostalniških povedkih ter vršilec dejanja pri glagolskih povedkih, tipično zaznamuje s členkom i/ ga 이/가, je v veliki meri botrovalo temu, da je bil po analogiji z osebkom v imenovalniku v mnogih indoevropskih jezikih ta element povedi tudi v korejščini razumljen in prav tako poimenovan kot osebek. Táko je tudi razumevanje tipološkega jezikoslovja. Kot je bilo že povedano v prejšnjem poglavju, osebek v indoevropskih jezikih v povedi sproža pojave ujemanja, npr. v slovenščini ujemanje osebka in povedka v osebi, številu, glede na obliko povedka pa tudi v spolu. V korejščini pa so samostalniki nepregibni, glagolski povedki se ne pregibajo glede na osebo, število in spol, ampak na druge kategorije, povezane z izražanjem naklonskosti in spoštljivosti. Pojavi ujemanja zato v korejskem jeziku niso tako očitni kot v mnogih indoevropskih jezikih, zato je v korejščini pojem ‘osebek’ treba uporabljati z določeno mero previdnosti.51 V naslednjem razdelku je podrobneje predstavljeno, kako v korejščini različni jezikoslovci in šolske slovnice definirajo osebek, funkcija osebka pa bo podrobneje prikazana v razdelku 3. 2.3 Osebek kot skladenjska funkcija v korejščini Osebek je poleg povedka eden izmed glavnih in obveznih stavčnih členov, vendar pa v korejskem jezikoslovju prihaja do težav pri vzpostavitvi jasne definicije osebka. V eni izmed prvih slovnic korejskega jezika, Urimalbon 우리말본 (Choe 1961: 726–727), je osebek ( imjamal 임자말) skupaj s povedkom predstavljen kot eden najpomembnejših stavčnih členov in opredeljen kot ‘lastnik’ ( imja 임자) povedi ( mal 말). V stavku glagolski povedek izraža vršilčevo dejanje ali gibanje; pridevniški povedek opisuje lastnosti nosilca stanja; samostalniški povedek pa izraža vrsto/kategorijo, ki ji nosilec stanja pripada. Ta razmerja identificirajo naslednja pomožna vprašanja: 51 Li in Thompson (1976) ugotavljata, da sta v korejščini prominentna tako osebek kot tudi tema, kot v stavku ‘ Gi-cha-neun KTX ga ppa-leu-da 기차는 KTX가 빠르다’ (Kar se vlakov tiče[tema], je KTX najhitrejši). Temo zaznamuje členek eun/ neun 은/는. O témi bo podrobneje govora v poglavjih XIII in XIV. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 221 20. 11. 2023 11:17:46 222 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (i) Kaj se dogaja s čim? (ii) Kako je s čim? (iii) Kaj je kaj? Odgovor na vprašanje (i) ponuja poved z glagolskim povedkom, odgovor na vprašanje (ii) poved s pridevniškim povedkom in odgovor na vprašanje (iii) poved s samostalniškim povedkom (NP + i-da NP + 이다). V t. i. tradicionalni slovnici ( jeontong munbeop 전통 문법) je osebek definiran dokaj intuitivno, kot obvezni stavčni člen, ki ga označuje sklonski členek i/ ga 이/가, in izraža vršilca ali prejemnika dogajanja, stanja ali obstoja nečesa, kar je omenjeno v povedku (Nam 1985). Obe karakterizaciji osebka se osredinjata na najbolj tipične tipe povedi, v katerih se osebek pojavlja. Izpuščena pa je npr. raba osebka v trpnih konstrukcijah. V sodobnih šolskih slovnicah52 pa se poleg členka i/ ga 이/가 tudi členki e-ge 에게, e-seo 에서 in kke-seo 께서 obravnavajo kot sklonski členki, ki označujejo osebek. Vendar ti označujejo osebek le v določenih okoliščinah: e-ge 에게 ali e-seo 에서 v primeru, ko se členek veže na množinski samostalnik, členek kke-seo 께서 pa v primeru, ko je samostalnik predmet spoštljivega govora. (4)a 대학교에서 합격자 명단을 발표했습니다. Dae-hag-gyo-e-seo hab-gyeog-ja myeong-dan-eul bal-pyo-haess-seub-ni-da. Univerza je objavila seznam sprejetih na šolanje. (db. Na univerzi so objavili …) b 할머니께서 시장에 가셨다. Hal-meo-ni-kke-seo si-jang-e ga-syeoss-da. Babica je šla na tržnico. V zgledu (4)a je samostalnik ‘univerza’, ob katerem stoji členek e-seo 에서, množinski. V zgledu (4)b pa gre za rabo v spoštljivem govoru v odnosu do ‘babice’. Sodobne šolske slovnice s tem predstavljajo še dodaten problem pri oprede-ljevanju osebka, namreč dejstvo, da osebek ni enolično zaznamovan samo z enim sklonskim členkom, ampak da ga lahko glede na kontekst zaznamujejo različni sklonski členki, kot tudi besedilni členki. 52 Yu in dr. 2018, Gungnip gugeowon 2005. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 222 20. 11. 2023 11:17:46 Poglavje X Zgradba diktuma – povedek, argumenti in dopolnila 223 Od tod izhaja druga možnost, da se na osnovi podobnosti z osebki npr. v indoevropskih jezikih, ki sprožajo pojave ujemanja s povedkom (npr. oseba, število, spol) ter pojave refleksivizacije (to, kateri stavčni element se nanaša na isto entiteto kot povratnoosebni zaimek, v korejščini je to npr. ja-sin 자신 (jaz/ti/ on sam)), poskuša ugotoviti, ali tudi osebek v korejščini sproža določene pojave. Shibatani (1976) je že relativno zgodaj predlagal analizo osebka na osnovi tega, kateri element v stavku je tisti, ki zahteva zaznamovanje spoštljivosti na povedku oz. kontrolira refleksivizacijo. Vendar Choi (2007) v sicer notranje precej proti-slovnem članku izpostavlja, da tak način identifikacije osebka (temu pravi ‘testi za preverjanje obstoja osebka’ ( jueo geomjeung 주어 검증)) ni dovolj natančen, saj imajo lahko tudi elementi povedi, ki jih taki testi ne zajamejo, značilnosti osebka. Zato Choi (ibid.) predlaga, da se osebek definira kot odnosni oz. relacijski pojem. To pomeni, da osebek ni argument s specifičnimi lastnostmi, pač pa bi ga morali opredeliti glede na odnos, ki ga ima z drugimi stavčnimi členi v povedi.53 Tudi Park (2014) razmišlja podobno. Po njegovem mnenju so testi za preverjanje obstoja osebka uporabni za določanje oz. definiranje osebka le v že realizirani povedi ali stavku. Pri takem zaključku se seveda pojavi vprašanje, kaj bi lahko osebek bil v nerealizirani povedi, skratka v povedi, ki je še ni. Osebek v povedi, ki je ni, bi vsaj z vidika na empiričnih dejstvih temelječega jezikoslovja težko sprejeli kot smiselno kategorijo. Vseeno pa je smiselno sprejeti Parkov zaključek, da žal prej omenjeni testi ne morejo postati absolutna merila, saj imajo lahko tudi drugi stavčni členi podobne lastnosti kot osebek. Podobnega mnenja kot zgoraj omenjena Choi in Park je tudi Kim (2016: 83), ki je analiziral značilnosti korejskega osebka na podlagi ugotovitev predhodnih raziskav. Prišel je do naslednje sinteze kriterijev za to, ali je neki element v stavku oz. povedi osebek: (i) odnosnost ( gwangyehwa 관계화),54 (ii ujemanje z -(eul)si- -(을)시 - (spoštljivost), kadar gre za (po hierarhiji) vzvišen subjekt, (iii) nanašanec morfema za izražanje množine -deul -들, (iv) navezovanje na povratnoosebni zaimek, (v) kontrola kvantifikatorja ( su-lyang-sa tong-je 수량사 통제), 53 Choijev argument do neke mere drži, saj npr. vršilci, ki niso ljudje, ne morejo sprožati spoštljivosti. Po drugi strani pa obstaja nevarnost, da se v razpravo, kaj je osebek, pritihotapijo merila, ki ustrezajo sprotnim potrebam. 54 Choi (2007) to eksplicira kot odnos z drugimi stavčnimi členi. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 223 20. 11. 2023 11:17:46 224 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (vi) izpust (elipsa) samostalniške besedne zveze z istim nanašancem v stavku, ki sledi stavku z izraženim osebkom v večstavčnih povedih, (vii) nadomeščanje/zamenjava imenovalniškega členka z drugim členkom. Kim (2016) pravilno opozarja, da omenjene značilnosti sicer ne veljajo le za osebek, obenem pa dodaja, da je visoka verjetnost, da bo stavčni člen s temi lastnostmi prav osebek. Ta zadnji del zaključka je problematičen v smislu, da v povedi osebek ali je ali pa ga ni. Kvečjemu bi ga lahko razumeli, kot da v velikem korpusu besedil večina stavčnih elementov, ki imajo večji del gornjih lastnosti, dejansko deluje kot osebek. Pri tem pa je osebek še vedno kategorija, ki se izmika precizni definiciji. Še en pristop k razumevanju osebka v korejščini se navdihuje pri jezikovni tipologiji (glej npr. Van Valin in LaPolla 1997: razdelek 6.2.2.1; Lehmann 1991). Osebek je namreč mogoče definirati tudi z vidika povedka. Han (2013) sledi temu toku, ko pravi, da je osebek treba definirati glede na vrsto povedka. Povedki so razdeljeni glede na število in vrsto argumentov, ki jih zahtevajo. Na podlagi tega lahko korejski osebek klasificiramo na sledeče štiri vrste: (i) S: osebek v neprehodnem stavku, (ii) d-S: osebek v trpnem stavku, (iii) A1: osebek v stavku, ki vsebuje dvovalentni povedek (povedek, ki zahteva dva argumenta), (iv) A2: osebek v stavku, ki vsebuje trivalentni povedek (povedek, ki zahteva tri argumente). Zglede za (i), (iii) in (iv) najdemo v tabeli 3 v razdelku 2.4, zgled za (ii) pa v razdelku 3. Vidimo torej, da je osebek v korejščini dosti bolj izmuzljiv pojem kot pa osebek npr. v indoevropskih jezikih. Zaznamuje ga lahko več vrst členkov in pojavi ujemanja, ki jih sproža, so precej bolj omejeni kot pa npr. v slovenščini. Kako priti iz te zagate? Iz do sedaj povedanega je jasno, da imamo tudi v korejskem stavku neki osrednji stavčni člen, ki je povezan z raznimi pojavi v stavku. En možen pristop je, da osebek definiramo z zgoraj omenjenimi Kimovimi kriteriji (i)–(vii), tj. sprožanje spoštljivosti, refleksivizacija itd. Drugi pa je, da kot osebek pripoznamo štiri tipe osebka, ki jih je nakazal Han zgoraj. Večina Hanovih osebkov izpolnjuje Kimove kriterije in narobe, večina Kimovih osebkov so osebki tudi v Hanovem smislu. Obenem pa oba pristopa omogočata identifikacijo primerov, ko to, da neki stavčni člen ga spremlja členek i/ga 이/가, še ne pomeni, da je tudi osebek. Za Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 224 20. 11. 2023 11:17:46 Poglavje X Zgradba diktuma – povedek, argumenti in dopolnila 225 nosilca stanja in vršilca v neprehodnem dejanju lahko po Hanovih kriteriji takoj rečemo, da sta obenem tudi osebka. 2.4 Vezava argumentov kot bistvena značilnost povedka Vezava argumentov je osrednja lastnost vsakega povedka. V tabeli 3 je prikazanih nekaj različnih vrst povedkov in vezav njihovih argumentov. Tabela 3: Vezava argumentov glede na vrsto povedka55 Struktura Sklonski členek, ki veže argument na povedek: vezave Vrsta povedka argumentov na nosilec stanja (osebek), predmet prejemnik povedek vršilec dejanja (osebek) ‘NP + i-da 이다’ (1 argument, Sklonski členek i/ ga X i/ ga NP i-da -- -- samostalniški 이/가 povedek) Adj (1 argument, Sklonski členek i/ ga X i/ ga Adj -- -- pridevnik) 이/가 Vi (1 argument, Sklonski členek i/ ga X i/ ga V -- -- neprehodni glagol) i 이/가 Vt (2 argumenta, Sklonski členek i/ ga Sklonski členek X -- prehodni glagol) 이/가 eul/ leul 을/를 Vt (3 argumenti, X i/ ga Y e/ e-ge Z Sklonski členek i/ ga Sklonski členek Sklonski členek vprehodni glagol) eul/ leul V 이 t /가 eul/ leul 을/를 e-ge 에게 Pri povedkih, ki so prehodni glagoli, se pojavi vprašanje, ali je ‘X i/ ga Y eul/ leul Vt’ edina možna vezava dveh elementov na glagol. O tem več v razdelku 3 tega poglavja. V splošni obliki bi lahko povedek, na katerega se vežejo trije argumenti, predstavili kot v (5) spodaj: (5) XP1 YP2 ZP3 V P1, P2, P3 … so sklonski členki, ki zaznamujejo udeleženske vloge argumentov X, Y, Z v dogajanju, ki ga opisuje povedek, ali z drugimi besedami odnos med posameznim argumentom in povedkom. 55 Vi: neprehodni glagol, Vt: prehodni glagol. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 225 20. 11. 2023 11:17:46 226 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Kot smo že videli v prejšnjih zgledih, se na povedke, ki se nanašajo na ‘dajanje’, ‘prejemanje’ in podobne pomene, vežejo trije argumenti. Tako je tudi v naslednjem zgledu: (6) 선생님이 학생에게 숙제를 내주셨다. Seon-saeng-nim-i hag-saeng-e-ge sug-je-leul nae-ju-syeoss-da. Učitelj- i učenci- ege domača-naloga- leul dal Učitelj je učencem dal domačo nalogo. V tem zgledu je učitelj predstavljen kot vršilec/osebek in domača naloga kot predmet dejanja, učenci pa so prejemnik. Kot že povedano, to, katere udeleženske vloge se vežejo na vsak posamezen povedek, je osrednja informacija o tem povedku. V različnih jezikih se lahko na pomensko podobne povedke vežejo različne udeleženske vloge. Ilustrirajmo s spodnjim zgledom. (7)a 철수는(가) 류블랴나 대학교를 졸업했다. (kor.) Cheol-su-neun(ga) lyu-beul-lya-na dae-hag-gyo-leul jol-eob-haess-da. b Cheolsu je diplomiral na Univerzi v Ljubljani. (slo.) c Cheolsu graduated from the University of Ljubljana. (ang.) Oseba, ki je diplomirala, je v vseh treh jezikih predstavljena kot vršilec dejanja, šolska ustanova, kjer je vršilec diplomiral, pa je predstavljena različno. V korejščini je predstavljena kot predmet dejanja, s predmetnim členkom leul 를, v slovenščini kot kraj dejanja s predložno zvezo ‘ na + <šolska ustanova> + dajalnik’, v angle- ščini pa kot izhodišče s predložno zvezo ‘ from + <šolska ustanova>’. Zato si moramo za vsak glagol zapomniti ne samo njegov pomen, ampak tudi (vsaj) osnovno vezavo udeleženskih vlog na ta glagol. Povedke lahko razvrstimo glede na to, kakšne udeleženske vloge in koliko njih posamezen povedek zahteva, z drugimi besedami glede na njihovo ‘valentnost’ ( jalitsu 자릿수). Valentnost je skupno število obveznih udeleženskih vlog – argumentov, ki jih zahteva povedek. Glede na število stavčnih členov, ki jih povedek zahteva, so, kot že rečeno, povedki enovalentni, dvovalentni ali trivalentni. Enovalentni povedki so tisti povedki, ki zahtevajo samo en argument. V to vrsto povedkov spada večina pridevnikov, neprehodni glagoli in stavki s samostalniškim povedkom – kopulo. Nekaj zgledov: Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 226 20. 11. 2023 11:17:46 Poglavje X Zgradba diktuma – povedek, argumenti in dopolnila 227 (8)a 날씨가 추워요. Nal-ssi-ga chu-wo-yo. (db.) Vreme je mrzlo. b 아기가 울어요. A-gi-ga ul-eo-yo. Dojenček joče. c 저 분은 유명한 작가예요. Jeo bun-eun yu-myeong-han jag-ga-ye-yo. Tista oseba tam je znana pisateljica. Dvovalentni povedki so povedki, ki zahtevajo dva argumenta. Ta dva argumenta sta pri prehodnih glagolih tipično vršilec in predmet (zgled (9)a spodaj). Pri nekaterih povedkih pa so udeleženske vloge drugačne, npr. pri povedkih spre-minjana, kot je byeon-ha-da 변하다, sta to predmet spreminjanja v začetnem stanju in predmet spreminjanja v končnem stanju (zgled (9)b). Nekaj povedkov je nekoliko posebnih, npr. povedki nastajanja, kot je doe-da 되다 (postati), kjer sta argumenta nosilec v začetnem stanju in nosilec v končnem stanju, pri čemer sta oba argumenta zaznamovana s sklonskim členkom i/ ga 이/가 – glej zgled (9)c. Pri tem je prvi stavčni člen osebek, drugi argument pa, kot že rečeno, šolske slovnice imenujejo dopolnilo ( boeo 보어). Dvovalenten je tudi zanikalni povedek a-ni-da 아니다, kjer sta oba argumenta, nosilec lastnosti/udeleženec in zanikana kategorija, v medsebojnem odnosu (pripadanje ali ne-pripadanje nosilca lastnosti dani kategoriji) ter sta oba zaznamovana s sklonskim členkom i/ ga 이/가 – glej zgled (9)d.56 Med pridevniškimi povedki jih je nekaj, ki so dvovalentni, npr. gat-da 같다 – zgled (9)e, kjer sta argumenta nosilec lastnosti in merilo za primerjavo. Nekaj zgledov: 56 Terminološka opomba. V korejskih domačih in šolskih slovnicah je splošni izraz za ‘dopolnilo’, ki ga uporabljamo v tej monografiji, kot že rečeno, bochungeo 보충어. Za drugi argument v stavkih s povedkom doe-da 되다, končno stanje postajanja, oz. v stavkih z zanikalnim povedkom a-ni-da 아니다, kjer je drugi argument ‘zanikana kategorija’, pa te slovnice uporabljajo izraz boeo 보어. V tej monografiji, kot že pojasnjeno, termin ‘dopolnilo’ uporabljamo za vse neobvezne udeleženske vloge, udejanjene kot samostalniške zveze, ki se na povedek vežejo s sklonskimi členki in se po svoji funkciji mnogokrat prekrivajo s prislovnimi določili, vse obvezne udeleženske vloge pa so ‘argumenti’. Nadalje so prislovna določila (‘adjunkti’) samo tisti elementi stavka, ki se vežejo na povedek neposredno, brez sklonskega členka, torej prislovi in prislovne zveze v ožjem smislu. Taka raba je ustaljena v jezikovni tipologiji in v splošnem jezikoslovju ter prispeva k globljemu razumevanju sorodnosti in razlik med pojavi v različnih jezikih (prim. npr. Kittilä in dr. 2011). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 227 20. 11. 2023 11:17:46 228 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (9)a 철수가 책을 읽어요. Cheol-su-ga chaeg-eul ilg-eo-yo. Cheolsu bere knjigo. (prehodni) b 얼음이 물로 변했어요. Eol-eum-i mul-lo byeon-haess-eo-yo. Led se je spremenil v vodo. c 애벌레가 나비가 되었어요. Ae-beol-le-ga na-bi-ga doe-eoss-eo-yo. Gosenica je postala metulj. d 이것은 제 것이 아니에요. I-geos-eun je geos-i a-ni-e-yo. Ta stvar ni moja. e 영희는 성격이 엄마와 같아요. Yeong-hui-neun seong-gyeog-i eom-ma-wa gat-a-yo. Yeonghui je po značaju kot mama. Zgled (9)e je še posebej zanimiv, ker predstavlja dvovalentni pridevnik. Drugi člen, ki se veže na povedek gat-da 같다 (enak, identičen), zaznamovan s členkom wa 와, predstavlja temelj za primerjavo. Preostanejo še trivalentni povedki. To so povedki, ki zahtevajo tri stavčne člene. (10)a 철수가 고양이에게 먹이를 주었어요. Cheol-su-ga go-yang-i-e-ge meog-i-leul ju-eoss-eo-yo. Cheolsu je mački dal hrano. b 철수가 영희에게서 선물을 받았어요. Cheol-su-ga Yeong-hui-e-ge-seo seon-mul-eul bad-ass-eo-yo. Cheolsu je od Yeonghui prejel darilo. Kot je razvidno iz zgledov, so to tipično prehodni glagoli, ki izražajo dajanje in prejemanje Tretji stavčni člen predstavlja predmet transakcije. Predmet transakcije, hrana v primeru (10)a in darilo v primeru (10)b, je tipično zaznamovan s predmetnim členkom eul/ leul 을/를. V (10)a je prejemnik (mačka) zaznamovan s členkom e-ge 에게, vršilec (Cheolsu), ki je obenem tudi izvor (dajalec), pa, ker očitno pri zaznamovanju s sklonskimi členki prevlada njegova bolj prominentna Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 228 20. 11. 2023 11:17:46 Poglavje X Zgradba diktuma – povedek, argumenti in dopolnila 229 vloga vršilca in osebka, s členkom ga 가. V zgledu (10)b je vršilec (Cheolsu) isto- časno tudi cilj (prejemnik), izvor pa je Yeonghui. Tudi tod prevlada Cheolsujeva vloga vršilca in osebka, zato je zaznamovan s členkom ga 가. Izvor (Yeonghui) pa je zaznamovan s členkom e-ge-seo 에게서 . 2.5 Vezava pri pridevnikih Pri pridevnikih je vezava enostavnejša. Da bi jih ločili od glagolov, bomo v stavčnih vzorcih namesto V ( verbum – glagol) uporabljali za njihovo oznako Adj ( adjecti-vum – pridevnik), pri tem pa seveda ne bomo pozabili, da po svojih skladenjskih lastnostih tudi pridevniki spadajo v družino povednih besed. (i) Pridevniki, ki izražajo lastnosti in stanja ( seongsang hyeongyongsa 성상 형용 사 性狀形容詞) Zgledi: (11)a 산이 높다. San-i nop-da. X i/ ga이/가 Adj Gora je visoka. b 철수는 성격이 밝다. Cheol-su-neun seong-gyeog-i balg-da. X i/ ga이/가 Y i/ ga 이/가 Adj Cheolsu je vedrega značaja. c (그녀는) 경험이 많다. (Geu-nyeo-neun) gyeong-heom-i manh-da. (X neun/ ga는/가)Y이/가Adj (Ona) ima mnogo izkušenj. Zgled (11)a je jasen: ta tip povedi sporoča, da ima X neko lastnost. Zgleda (11)b in c sta večstavčni povedi s povedkovim odvisnim stavkom ( seosuljeol 서술절); povedna struktura, ki je tudi znana kot poved z dvojnim imenovalnikom. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 229 20. 11. 2023 11:17:46 230 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (ii) Psihološki pridevniki Tkzv. psihološki pridevniki ( simni hyeongyongsa 심리 형용사) govorijo o psihološkem stanju X-a, nosilca doživljanja. Kot bomo videli pozneje, korejščina razlikuje med neposredno psihološko izkušnjo govorca ali sogovorca, ki to doživlja, in ugibanjem o psihološkem počutju tretje osebe. In sedaj nekaj zgledov: (12)a 나는 슬프다. Na-neun seul-peu-da. X neun/ ga 는/가 Adj Jaz sem žalosten. b 그 소식을 들은 후 나는 기뻤다. Geu so-sig-eul deul-eun hu na-neun gi-ppeoss-da. X neun/ ga 는/가 Adj Ko sem slišal novico, sem bil vesel. c 나는 운동이 싫다. Na-neun un-dong-i silh-da. X neun/ ga 는/가 Y i/ ga 이/가Adj Jaz ne maram telovadbe. Tudi v primeru psiholoških pridevnikov imamo vezave, kot v (12)a, b in c, kjer pridevnik (Adj) govori o psihološkem stanju nosilca stanja, X-a. (iii) Kazalni pridevniki Kazalni pridevniki ( jisi hyeongyongsa 지시 형용사) kot slovnična kategorija ustrezajo kazalnim kakovostnim zaimkom (ali kot bi jim raje rekli, pridevniškim kazalnicam) v slovenščini. V korejščini imamo tri sfere nakazovanja. Na grobo, govorčevo sfero, sogovorčevo sfero in tisto, kar je očitno obema, govorcu in sogovorcu. Kazalni pridevniki so: (i) za govorčevo sfero i-leoh-da/ i-leo-ha-da 이렇다/ 이러하다, (ii) za sogovorčevo sfero geu-leoh-da/ geu-leo-ha-da 그렇다/그러하다 in (iii) za sfero tega, kar je očitno tako govorcu kot sogovorcu, jeo-leoh-da/ jeo-leo- -ha-da 저렇다/저러하다. Primerjajmo jih še s slovenščino. Slovenščina je dosti bolj skopa. Splošno pri kazalnicah sicer slovenščina loči tri sfere, npr. ‘to’ (govorec), ‘tisto’ (sogovorec) in ‘ono’. Za razliko od korejščine pa imamo v slovenščini pri ustreznicah kazalnih pridevnikov samo pridevniško kazalnico tipa ‘tak’, kot je razvidno iz razpredelnice na naslednji strani. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 230 20. 11. 2023 11:17:46 Poglavje X Zgradba diktuma – povedek, argumenti in dopolnila 231 Tabela 4: Kazalni pridevniki v korejščini in pridevniške kazalnice v slovenščini Sfera, ki ji izraz pripada kor. slo. govorčeva sfera (bližnje) i-leoh-da/ i-leo-ha-da 이렇다/이러하다 biti tak sogovorčeva sfera (srednje) geu-leoh-da/ geu-leo-ha-da 그렇다/그러하다 biti tak kar je očitno obema (daljno) jeo-leoh-da/ jeo-leo-ha-da 저렇다/저러하다 biti tak Sledi nekaj zgledov rabe: (13)a 여기에 온 목적은 이렇다. Yeo-gi-e on mog-jeog-eun il-leoh-da. Cilj, zakaj sem tu, je tak. b 나도 그러한 사람이 되고 싶다. Na-do geu-leo-han sa-lam-i doe-go sip-da. Tudi jaz bi rad postal takšen človek. c 저렇게 하면 안 된다. Jeo-leoh-ge ha-myeon an doen-da. Če boš delal tako, to ne gre. Iz zgleda (13)a je jasno, da se poleg svoje dodatne kazalniške funkcije kazalni pridevniki sicer obnašajo kot običajni pridevniki. Kot pa pokažeta zgleda (13)b in c, jih lahko uporabljamo tudi kot adnominalne modifikatorje ( gwanhyeongeo 관형어) za opisovanje samostalniške zveze – (13)b – in prislovna določila ( busaeo 부사어) za opisovanje povedka – (13)c. (iv) Povedne besede, ki imajo pridevniško in glagolsko rabo Zadnja skupina so povedne besede, ki se lahko uporabljajo kot pridevniki in tudi kot glagoli. O tem je bil govor tudi pri besednih vrstah v razdelku 2.4 poglavja VIII. (14)a in (15)a sta primera pridevniške rabe, (14)b in (15)b pa glagolske. (14)a 그는 눈이 크다. Geu-neun nun-i keu-da. On ima velike oči. b 나무가 큰다. Na-mu-ga keun-da. Drevo je zraslo. (db. ‘se je zvečalo’) Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 231 20. 11. 2023 11:17:46 232 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (15)a 전망이 밝다. Jeon-mang-i balg-da. Perspektive so svetle/ugodne. b 날이 밝았다. Nal-i balg-ass-da. Dan se je svital. V zgledu (14)a povedek keu-da 크다 opisuje stanje X-a (= oči), skratka, re- čemo lahko, da gre za pridevniško rabo. V zgledu (14)b pa isti povedek opisuje dinamično situacijo – rast (= večanje) drevesa. Tudi v (15)a povedek balg-da 밝다 opisuje stanje (to, kakšne so perspektive), v (15)b pa dinamično situacijo, ko se dan svita, tj. postaja vedno svetleje. 2.6 Izpust imenovalniškega in predmetnega členka V neformalnem pogovoru se sklonska členka i/ ga 이/가 in eul/ leul 을/를 pogosto lahko izpustita. (16)a 영희[Ø = 가] 왔어요. Yeong-hui-[Ø = ga] wass-eo-yo. Prišla je Yeonghui. b 영희는 한국어[Ø = 를] 잘 해요. Yeong-hui-neun han-gug-eo-[Ø = leul] jal hae-yo. Jana zna dobro korejsko. Kot bomo videli v poglavju XIII, lahko tudi nekateri besedilni členki oba členka ‘skrijejo’. Razlog je v obeh primerih isti: udeleženske oz. skladenjske vloge, ki jih izražata členka i/ ga 이/가 in eul/ leul 을/를, so tako prominentne, da jih je pogosto mogoče razumeti iz konteksta, zato je v takih primerih izpuščanje obeh sklonskih členkov sprejemljivo. 3 Zorni kot prikazovanja glagolskega dejanja – posplošeni glagolski način V mnogih jezikih, in korejščina tukaj ni izjema, imamo več načinov, kako prikazati neko glagolsko dejanje. To je področje, ki ga pokriva glagolski način. Dogajanje ali stanje je mogoče predstaviti z različnih zornih kotov. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 232 20. 11. 2023 11:17:46 Poglavje X Zgradba diktuma – povedek, argumenti in dopolnila 233 Če nas zanima samo, kaj se je zgodilo, ne pa, kdo stoji za dogajanjem, skratka posledice, ki jih je dejanje pustilo na predmetu dejanja, lahko to izrazimo s trpnostjo/pasivom. Npr. Vaza je razbita. Če dejanje razumemo ali ga hočemo prikazati kot posledico zavestne odločitve nekoga, da bo to izpeljal, govorimo o tvornosti. Npr. Rok je napisal domačo nalogo. In če hočemo izpostaviti, da za za-vestnim dejanjem stoji nekdo drug, lahko uporabimo kavzativnost. Npr. Oče je ukazal Roku, da napiše domačo nalogo. Te različne možnosti so ilustrirane tudi v (17) spodaj. (17)a spontanost b trpnost/pasiv c (zavestna) dejavnost/ tvornost d kavzativnost P je predmet dejanja, V je vršilec in K zunanji ‘povzročitelj dejanja’, ‘kavzator’. Npr. v (17)a bi lahko bil predstavljen dogodek ‘okno (= P) se je razbilo’, v (17)b stanje po dejanju: ‘okno (= P) je razbito’, v (17)c zavestna dejavnost vršilca (= V): ‘V je razbil okno (= P)’ in v (17)d, da je nekdo, ‘povzročitelj/kavzator/vzpodbujevalec (= K), dal/omogočil nekomu (= V), da razbije okno (= P)’. V zgledu (17) a je dejanje torej prikazano kot spontano, v (17)b kot trpno, v (17)c kot tvorno in v (17)d kot kavzativno, kot povzročeno, vzpodbujeno, omogočeno od nekoga od zunaj. V (17)a in b prečrtani vršilec dejanja, ‘V’, nakazuje, da vršilec za ta zorni kot prikaza (spontanost, trpnost/pasiv) ni relevanten. Za lažje razumevanje glagolskega načina poglejmo najprej, kakšne možnosti za izražanje različnih pogledov na dogajanje ponuja slovenščina. Kot nam pokaže tabela 5 na naslednji strani, slovenščina spontanost in tvornost izraža z leksičnimi sredstvi (teči/točiti) in/ali s slovničnimi sredstvi (zapreti se, zapreti), trpnost izraža s slovničnimi sredstvi (trpnik: točen, zaprt). Izjema je kavzativnost, ki jo slovenščina lahko izrazi samo opisno. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 233 20. 11. 2023 11:17:46 234 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Tabela 5: Izražanje načina v slovenščini Tvorjenje Pomen leksikalizirana oblika tvorjenje s ‘ se’ Spontanost teči (voda) zapreti se (vrata) Tvornost (zavestna dejavnost) točiti (vodo v kozarec) zapreti (vrata) Trpnost (prizadetost predmeta točen (pivo) zaprt (vrata) dejanja) Kavzativnost (primorati nekoga, (primorati nekoga, da) toči (primorati nekoga, da) da …itd.) zapre Sedaj si oglejmo še, kako je z izražanjem teh pomenov v korejščini. Tvornost smo že spoznali, ostanejo spontanost, trpnost in kavzativnost. 3.1 Izražanje trpnosti in kavzativnosti v korejščini Trpnost ( pidong 피동) in kavzativnost ( sadong 사동) sta tudi v korejščini posebna pogleda na glagolsko dejanje. Ločiti moramo pravzaprav tri ravni: (i) trpnost ( pidong 피동) in kavzativnost ( sadong 사동) kot pomenski kategoriji, kot posebna pogleda na glagolsko dejanje; (ii) trpna oblika glagola ( pidongsa 피동사) in kavzativna oblika glagola ( sadongsa 사동사); (iii) trpni stavek ( pidongmun 피동문) in kavzativni stavek ( sadongmun 사동문). 3.2 Trpnik Začnimo s trpnostjo. Trpnost je zaznamovana glede na izhodiščno, nezaznamovano tvornost, ki se izraža s tvorno povedjo ( neungdongmun 능동문). Tvornost je namreč pričakovani pogled na dogajanje, ki ga opisuje prehodni glagol. Trpnost dejanja izražamo s posebno trpno obliko prehodnega glagola in z ustrezno spremenjeno stavčno skladnjo. Trpni pogled na glagolsko dejanje se s trpno povedjo izraža takole: (18)a Tvorna poved: 경찰이 도둑을 잡았다. Gyeong-chal-i do-dug-eul jab-ass-da. policija vršilec/osebek tat predmet je-aretirala glagoltvor Policija je aretirala tatu. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 234 20. 11. 2023 11:17:47 Poglavje X Zgradba diktuma – povedek, argumenti in dopolnila 235 b Trpna poved: 도둑이 결찰에게 잡혔다. Do-dug-i gyeong-chal-e-ge jab-hyeoss-da. tat osebek/predmet policija vršilec/prislovno določilo je-bil- -aretiran glagoltrp Tat je bil aretiran s strani policije. Vidimo, da se pri spreminjanju tvornega stavka v trpnega najprej spremeni oblika glagola. V gornjem zgledu se tvorna oblika glagola jab-da 잡다 spremeni v trpno obliko jab-hi-da 잡히다. Poleg spremembe oblike glagola iz tvorne v trpno se spremeni tudi skladnja trpnega stavka: [tvorna poved]: osebek (vršilec) i/ ga 이/가 predmet eul/ leul 을/를 povedek (tvornik) [trpna poved]: osebek (predmet) i/ ga 이/가 vršilec e-ge 에게 povedek (trpnik) Vršilec dejanja, ki ga v tvorni povedi spremlja sklonski členek i/ ga 이/가 ( le-ta zaznamuje osrednjo entiteto v stavku), se v trpni povedi preseli na obrobje in ga spremlja sklonski členek e-ge 에게 (le-ta na splošno zaznamuje entiteto, ki je nekako vpletena v dogajanje, ki ga opisuje povedek). Nasprotno pa se predmet dejanja, v tvorni povedi zaznamovan z eul/ leul 을/를, sedaj v trpni povedi povzdigne v osrednjo entiteto, ki jo zaznamuje sklonski členek i/ ga 이/가. 3.2.1 Tvorjenje trpne oblike glagolov Trpna oblika glagolov se tvori tako, da se glagolski osnovi doda trpna pripona. Trpnost se lahko izraža s kratko trpno obliko ( danhyeong pidong 단형 피동) ali z dolgo trpno obliko ( janghyeong pidong 장형 피동). V primeru kratke oblike se na glagol v povedku pripne trpna pripona. Žal pa je pri tvorjenju kratkih trpnih oblik mnogo izjem, zato je najbolje, da si obliko zapomnimo za vsak glagol posebej. Dolga trpna oblika ( janghyeong pidong 장형 피동) je nekoliko bolj običajna in regularna ter se uporablja pri večini glagolov, kjer je izražanje trpnosti smiselno. Tvori se z uporabo vezne končnice -a/ eo/ yeo -아/어/여 in pomožnega glagola ji-da 지다. Nekaj zgledov je v tabeli 6 na naslednji strani. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 235 20. 11. 2023 11:17:47 236 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Tabela 6: Tvorjenje trpne oblike glagola Oblika Prvotni Pomen Oblika pripone za tvorjenje trpnika Trpna oblika trpnika glagol glagola bo-da 보다 gledati → -i- -이- (samoglasniška osnova) bo-i-da 보이다 1. Kratka ilg-da 읽다 brati → -hi- -히- ilg-hi-da oblika (soglasniška osnova [ bㅂ, dㄷ, gㄱ]) 읽히다 danhyeong pal-da 팔다 prodajati → -li- -리- pal-li-da pidong (soglasniška osnova [ lㄹ, dㄷ]) 팔리다 단형피동 jjoch-da 쫓다 goniti → -gi- -기- jjoch-gi-da (soglasniška osnova [ hㅎ, nㄴ, jㅈ, sㅅ, chㅊ]) 쫓기다 ma-na-da srečati → -a -아 + ji-da -지다 man-na-ji-da 만나다 만나지다 o-da 오다 priti → -a -아 + ji-da -지다 wa-ji-da 와지다 sal-da 살다 živeti → -a -아 + ji-da -지다 sal-a-ji-da 살아지다 ju-da 주다 dati → -eo- -어- + -ji-da -지다 ju-eo-ji-da 주어지다 2. Dolga oblika pul-da 풀다 razvezati → -eo- -어- + -ji-da -지다 pul-eo-ji-da janghyeong 풀어지다 pidong i-lu-da oblikovati, → -eo- -어- + - ji-da -지다 i-lu-eo-ji-da 장형피동 이루다 doseči 이루어지다 kkae-da 깨다 zlomiti → -eo- -어- + - ji-da -지다 kkae-eo-ji-da 깨어지다/ kkae-ji-da 깨지다 sseu-da 쓰다 pisati → sseu- 쓰- + -eo- -어- + -ji-da -지다 ➡ sseo-ji-da sseo- 써- + -ji-da -지다 써지다 ji-u-da osvetliti, → ji-u- 지우- + -eo- -어- + -ji-da -지다 ➡ ji-wo-ji-da 지우다 razjasniti ji-wo- 지워- + -ji-da -지다 지워지다 Vendar pa je treba biti pozoren tudi tu, saj glede na glasovno okolje pri dolgi obliki ravno tako prihaja do pojavov asimilacije, zato je tudi tod na mestu nasvet, da si poskusimo trpne oblike raje zapomniti. Še več zgledov za vsak tip glagolske osnove kratke oblike je prikazanih v dodatku 1 na koncu monografije. 3.2.2 Pomeni, ki jih trpna oblika glagola izraža v korejščini Trpna oblika glagola v korejščini izraža nekoliko drugačne pomene kot v sloven- ščini. Oglejmo si nekaj zgledov. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 236 20. 11. 2023 11:17:47 Poglavje X Zgradba diktuma – povedek, argumenti in dopolnila 237 3.2.2.1 Spontanost Trpna konstrukcija lahko zaznamuje spontanost dogajanja oz. izraža končno stanje, ki je rezultat nekega dogodka, kjer je vršilca ali težko opredeliti ali pa se ga hote postavi v ozadje oz. umakne iz kadra, kar dejanje predstavi kot spontano. (19)a (X 는/가)문을 닫아요. (X neun/ga) mun-eul dadayo. (X) zapre vrata. [tvornost – hoteno dejanje] b 문이 저절로 닫혔어요. Mun-i jeo-jeol-lo dad-hyeoss-eo-yo. Vrata so se [sama od sebe] zaprla. [oblika: trpna – pomen: spontano dejanje] c 문이 바람에 닫혔어요. Mun-i ba-lam-e dad-hyeoss-eo-yo. Vrata so se zaprla zaradi vetra. (20) 종이 울려요. Jong-i ul-lyeo-yo. Zvon zvoni. [oblika: trpna – pomen: spontano dejanje] (21)a 나는 산을 봐요. Na-neun san-eul bwa-yo. Gledam goro. [oblika: tvorna – pomen: hoteno dejanje] b 산이 보여요. San-i bo-yeo-yo. Vidim goro. (db.) Gora se vidi. [oblika: trpna – pomen: spontano dejanje] (22)a 나는 세상을 바꾸고 싶어요. Na-neun se-sang-eul ba-kku-go sip-eo-yo. Hočem spremeniti svet. [oblika: tvorna – pomen: hoteno dejanje] b 세상이 바뀌었어요. Se-sang-i ba-kkwi-eoss-eo-yo. Svet se je spremenil. [oblika: trpna – pomen: spontano dejanje] V (19), (21) in (22) so pod a podani zgledi v tvorni obliki, pod b, kot tudi v (20), pa primeri, kjer vršilec popolnoma izgine iz kadra, kar ustvari vtis spontanosti. V slovenščini imamo poleg tvornih – prehodnih tudi maloštevilne spontane – neprehodne variante glagolov (npr. teči – točiti). V večini primerov pa se spontanost izraža s povratnoosebnim zaimkom se. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 237 20. 11. 2023 11:17:47 238 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje 3.2.2.2 Trpnost57 Trpna konstrukcija lahko zaznamuje trpnost. Naslednji zgled je bolj podoben rabi trpnika v slovenščini. (23)a 엄마는/가 아이를 안고 있었다. Eom-ma-neun/ga a-i-leul an-go iss-eoss-da. (VRŠILEC neun/ ga 는/가) PREDMET eul/ leul 을/를 Vtvor Mama je pestovala ( an-da 안다) dete. b 아이는/가 엄마에게 안겨서 잠이 들었다. A-i-neun/ga eom-ma-e-ge an-gyeo-seo jam-i deul-eoss-da. predmet neun/ ga 는/가 vršilec ege 에게 Vtrp Dete je bilo pestovano od matere in tam zaspalo. (pasiv – trpnost) V zgledu (23)a je dogajanje prikazano v tvorni obliki. V zgledu (23)b je trpnik rabljen za opis situacije, kjer je dete, sicer kot predmet materinega pestovanja, v ospredju. Vršilec, torej mati, ki pestuje, ostane v kadru, ampak ni več v ospredju – ta perspektiva je povezana z vtisom trpnosti. V obeh primerih, v primeru spontanega dejanja in v primeru trpnega dejanja, je v ospredju stavčni člen, ki ga zaznamuje členek eun/ neun 은/는, i/ ga 이/가, skratka predmet oz. natančneje to, kar se s predmetom dogaja. 3.2.2.3 Zorni kot oz. pogled na dogajanje Tvornost, trpnost in spontanost si lahko ponazorimo tudi z metaforo filmskega kadriranja. Pri običajnem pogledu na dogajanje je v prvem planu, v ospredju kadra, vršilec dejanja. To je pričakovani pogled, najpogosteje nas namreč zanima, kaj kdo počne. Pri trpnem načinu prikazovanja dejanja pa se v osrednjem planu pojavi predmet dejanja, ki pa je običajno deležen manjše pozornosti kot vršilec, zato je trpna oblika zaznamovana, tako morfološko na samem glagolu kot tudi 57 Še en pomen, ki ga lahko ima trpna oblika, je izražanje neugodnega vpliva glagolskega dejanja na govorca – pomen neugodnega vpliva dejanja na govorca. Ta pomenski odtenek pri trpnosti je pogost v mnogih jezikih, pričakovano tudi v sosednjih transevrazijskih jezikih in v japonščini. Končno ga nakazuje tudi slovenski termin – 'trpnik'. (i)a 강아지는 엉덩이를 (깨)물었다. Gang-a-ji-neun eong-deong-i-leul (kkae)mul-eoss-da. Psiček me je ugriznil v zadnjo plat. b 강아지에게 엉덩이를 물렸다. Gang-a-jie-ge eong-deong-i-leul mul-lyeoss-da. (db.) Jaz sem bil ugriznjen od psička v zadnjo plat. Pomenski odtenek ‘neugoden vpliv’ se je najverjetneje razvil iz zgledov, kakršen je (i). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 238 20. 11. 2023 11:17:47 Poglavje X Zgradba diktuma – povedek, argumenti in dopolnila 239 skladenjsko. Ta zaznamovanost nas opozori, da imamo sedaj neobičajen pogled na dogajanje, ki ga opisuje glagolski povedek. Podobno je tudi s spontanostjo: tukaj je to, kar se dogaja s predmetom, prikazano neodvisno od morebitnega povzročitelja oz. vršilca. Oglejmo si to malo podrobneje na naslednjih zgledih. (24)a 철수가 문을 열었어요. (V = 열다) Cheol-su-ga mun-eul yeol-eoss-eo-yo. dejanje: odpreti (nekaj); vršilec: Cheolsu; predmet: vrata zorni kot: vršilec Cheolsu je odprl vrata. b 문이 열렸어요. (Vtrp = 열리다) Mun-i yeol-lyeoss-eo-yo (Vtrp = yeol-li-da). dejanje: odpreti setrp; nosilec dogajanja: vrata zorni kot: nosilec dogajanja [vršilec ni zajet v kadru] Vrata so se odprla. c 문이 열려 있어요. Mun-i yeol-lyeo iss-eo-yo. stanje: biti odprttrp; nosilec stanja: vrata zorni kot: nosilec stanja [vršilec ni zajet v sliki] Vrata so odprta. (25)a 아빠가 아이를 안았어요. A-ppa-ga a-i-leul an-ass-eo-yo. dejanje: pestovati; vršilec: oče; predmet: otrok zorni kot: vršilec Oče pestuje otroka. b 아이가 아빠에게 안겼어요. A-i-ga a-ppa-e-ge an-gyeoss-eo-yo. dejanje: pestovatitrp; vršilec: oče; predmet: otrok zorni kot: predmet Otrok je pestovan (od očeta). c 문이 바람에 닫혔어요. Mun-i ba-lam-e dad-hyeoss-eo-yo. dejanje: zapretitrp; vršilec: veter; predmet: vrata zorni kot: predmet Vrata so se zaradi vetra zaprla. Zgledi (24) in (25) so po vzoru iz Min in dr. 2013: 158) Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 239 20. 11. 2023 11:17:47 240 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje V zgledu (24)a imamo primer tvornega dejanja, v (24)b ustreznega spontanega dejanja, izraženega s trpno obliko, in v (24)c stanja po izvršenem ali spontanem dejanju, ki je prav tako izraženo s trpno obliko. V zgledih (25)a in b imamo primer tvornega dejanja ter trpnosti pri živem predmetu in vršilcu ter v zgledu (25)c trpnost pri neživem predmetu in neživem povzročitelju. V zgledih (25)b in c je glagol v trpni obliki. Čeprav je v zgledu (25)c povzročitelj (zunanja sila) ekspliciran, je s pomočjo trpne konstrukcije predmet (vrata) postavljen v ospredje, povzročitelj (zunanja sila) pa predstavljen kot nekaj obrobnega. Na tem mestu se končno izkaže, da ima pojem osebka pojasnjevalno vrednost tudi v primeru korejskega jezika. Z vidika tvornosti in trpnosti oz. širše, z vidika načina, bi lahko rekli, da je osebek tisti stavčni člen, ki se v stavku nanaša na entiteto, ki je deležna največje pozornosti, in je primarno zaznamovan s sklonskim členkom i/ ga 이/가. S pomenskega vidika se lahko v vlogi osebka pojavijo vršilec dejanja, predmet dejanja ali pod določenimi pogoji tudi prejemnik dejanja. Osebek je kot rečeno zaznamovan s členkom i/ ga 이/가, zelo pogosto pa se pojavi tudi kot tema skupaj s členkom eun/ neun 은/는. Tematizirani osebek je v sobesedilu pogosto izpuščen. Najbolj pričakovan in s tem nezaznamovan zorni kot je prikaz dogajanja z vidika najbolj aktivne entitete v opisanem dejanju, tj. vršilca dejanja. Na osnovi tega, kar smo spoznali, lahko rečemo, da trpnik označuje manj pričakovani primer, ko za osrednjo entiteto v stavku – osebek – proti pričakovanju ni izbran vršilec dejanja. Ta ugotovitev je dovolj splošna, da velja ne samo za korejščino, ampak tudi za mnogo drugih jezikov, npr. v bližnji soseski Koreje tudi za japonščino, prav tako tudi za tipološko precej različne jezike, kakršna je npr. slovenščina. 3.3 Kavzativ Kavzativ ( sadong 사동) na splošno zaobjema primere, ko je glagolsko dejanje predstavljeno tako, da vršilec dejanja ni tisti, ki ima dejansko kontrolo nad dejanjem, ampak je to nekdo drug, povzročitelj, ki vršilca primora, mu omogoči ali mu dovoli, da dejanje izvede. Ker kavzativ dejansko izraža različne pomene, bomo raje namesto izraza ‘povzročitelj’ uporabljali bolj nevralen izraz, kavzator. Kavzativna poved je tipično izvedena iz osnovne, aktivne povedi ( judongmun 주동문); tj. povedi, kjer je dejanje v povedku izvršil osebek. Kot je razvidno tudi iz prevodov korejskih zgledov, se v slovenščini kavzativnost izraža opisno. Nasprotno pa se kavzativni pomeni v korejščini v veliki meri izražajo s Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 240 20. 11. 2023 11:17:47 Poglavje X Zgradba diktuma – povedek, argumenti in dopolnila 241 slovničnimi sredstvi. Odnos med kavzativno povedjo in aktivno/tvorno povedjo s hotenim dejanjem je naslednji. V kavzativni povedi je osebek predstavljen kot kavzator, dejanski zavestni vršilec dejanja pa je pri neprehodnih dejanjih predstavljen kot predmet, pri prehodnih dejanjih pa kot prislovno določilo, skratka kot ‘okoliščine’ je potisnjen na obrobje opisanega dogajanja. Pri prehodnih dejanjih predmet v kavzativni povedi ostane enak kot v običajni aktivni/tvorni povedi. Za lažje razumevanje sledi nekaj zgledov. Prevodi so zaradi boljšega razumevanja dobesedni. (26)a 영희가 왜 울어요? Yeong-hui-ga wae ul-eo-yo. Zakaj Yeonghui joče? b 오빠가 영희를 울렸거든요. O-ppa-ga Yeong-hui-leul ul-lyeoss-geo-deun-yo. [Njen] starejši brat je Yeonghui spravil v jok. (27)a 아기가 밥을 먹어요. A-gi-ga bab-eul meog-eo-yo. Dete jé obed. b 어머니가 아기에게 밥을 먹여요. Eo-meo-ni-ga a-gi-e-ge bab-eul meog-yeo-yo. Mati primora dete k jedenju obeda. Zgled (26)a je prikaz neprehodnega dejanja v obliki vprašanja po razlogu za to dejanje. V zgledu (26)b je kavzator starejši brat. S svojim ravnanjem je povzro- čil, da Yeonghui joče. Pomenski odtenek, tj. da Yeonghui ne joče po svoji volji, je izražen z uporabo kavzativne oblike glagola. Zgled (27)a je običajen prikaz prehodnega dejanja. V zgledu (27)b pa je kavzativni odnos bolj neposreden. Kavzator je skrbna mati, ki primora trmasto dete k jedi. Kavzativnost se tipično izraža s pomočjo kavzativne oblike glagola in s spremembo skladnje, tako kot je prikazano v naslednjem zgledu. (28)a 영희가 웃다. (tvor.) Yeong-hui-ga us-da. vršilec -ga Vtvor Yeonghui se smeje. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 241 20. 11. 2023 11:17:47 242 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje b 철수가 영희를 웃겼다. (kavz.) Cheol-su-ga Yeong-hui-leul us-gyeoss-da. kavzator -ga vršilec -leul Vkavz Cheolsu je Yeonghui spravil v smeh. V zgledu (28)a imamo primer neprehodnega dejanja: vršilec se smeje. V kavzativnem stavku (28)b pa je isti položaj prikazan širše, z vzrokom za smeh, kavzatorjem. To je doseženo tako, da se najprej glagol spremeni v kavzativno obliko. Dejanskega vršilca dejanja spremlja sedaj sklonski členek leul 를, ki tod zaznamuje odnos vršilca s kavzatorjem. Kavzatorja dejanja pa spremlja sklonski členek i/ ga 이/가. Za neprehodno dejanje so te spremembe shematično prikazane v naslednjem zgledu. (29) vršilec i/ ga 이/가 Vnepr. ➡ kavzator- i/ ga vršilec- eul/ leul Vkavz Nekoliko drugače je, kadar je glagol prehoden. Nekateri prehodni glagoli, kot so sin-da 신다 (obuti si), ib-da 입다 (obleči si), sseu-da 쓰다 (nositi, pokriti se z) ipd., se primarno uporabljajo samo, kadar vršilčevo dejanje prehaja na njega samega. V jezikoslovju se taki glagoli imenujejo refleksivni glagoli ( jaegwi dongsa 재귀 동사 再歸 動詞). (Prim. Lee 2012). V korejščini se pri teh glagolih refleksivnost izraža na ravni leksike, tvorijo posebno podskupino glagolov, medtem ko je v slovenščini in mnogih drugih indoevropskih jezikih refleksivnost dejanja izražena s povratnoosebnim zaimkom (npr. obuti si čevlje – obuti nekomu čevlje). (30)a 동생이 신발을 신는다. [tvornik – refleksivni glagol] Dong-saeng-i sin-bal-eul sin-neun-da. vršilec- i predmet- eul glagoltvor Mlajši brat-sestra-vršilec čevlje-predmet obuva-Vtvor Mlajši brat / mlajša sestra si obuva čevlje. b 형이 동생에게 신발을 신긴다. [kavzativ – dejanje zadeva drugo osebo] Hyeong-i dong-saeng-e-ge sin-bal-eul sin-gin-da. kavzator- i vršilec- e-ge predmet -eul Vkavz Starejši brat-kavzator mlajši brat/sestra-vršilec čevlje-predmet obuva-Vkavz Starejši brat mlajšemu bratu obuva čevlje. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 242 20. 11. 2023 11:17:47 Poglavje X Zgradba diktuma – povedek, argumenti in dopolnila 243 V zgledu (30)a, kjer je dejanje prehodno, imamo poleg vršilca (mlajši brat) še predmet (čevlji), dejanje pa zadeva vršilca samega – sin-da 신다 (si obuva). Kadar pa se, kot v zgledu (30)b, tak glagol nanaša na prehodno dejanje, ki zadeva nekoga drugega, rekli bomo, da je to prejemnik dejanja – v (30)b je to ‘mlajši brat’ –, se to dejanje izrazi s kavzativnim stavkom, kjer se povedek, refleksivni glagol v kavzativni obliki, obnaša kot običajen prehodni glagol s tremi argumenti. Kavzatorja zaznamuje sklonski členek i/ ga 이/가, prejemnika dejanja pa sklonski členek e-ge 에게. Predmet dejanja (čevlji) ostaja nespremenjen, tudi v kavzativnem stavku ga spremlja členek eul/ leul 을/를, glagol pa je v kavzativni obliki. Lahko bi rekli, da se glede na omejitev, da pri refleksivnih glagolih dejanje prehaja na samega vršilca, ti glagoli nahajajo nekje med spontanimi glagoli in običajnimi prehodnimi glagoli. Poglejmo še enkrat primer kavzativa običajnega prehodnega glagola, ponovno na zgledu (27). (27’)a 아기가 밥을 먹어요. A-gi-ga bab-eul meog-eo-yo. vršilec- i predmet- eul glagoltvor Dete jé obed. b 어머니가 아기에게 밥을 먹여요. Eo-meo-ni-ga a-gi-e-ge bab-eul meog-yeo-yo. kavzator- ga vršilec -ege predmet- eul Vkavz Mati primora dete k jedenju obeda. Tako pri refleksivnih kot pri običajnih prehodnih glagolih so spremembe v kavzativ torej enake. Shematično so prikazane v spodnjem zgledu: (31) vršilec- i/ ga predmet- eul/ leul Vtvor ➡ kavzator i/ ga vršilec- e-ge predmet- eul/ leul Vkavz 3.3.1 Tvorjenje kavzativne oblike glagola Tvorjenje kavzativne oblike glagolov je prikazano v tabeli 7. Imamo dva tipa tvorjenja. Prvi tip je tvorjenje na osnovi izpeljave s pomočjo kavzativnih pripon, to so tkzv. kratke oblike. Izpeljava ni regularna, zato je najbolje, da si kavzativno obliko za vsak tak glagol zapomnimo posebej. Drugi tip tvorjenja je tkzv. dolga oblika ter se opira na rabo konstrukcije prislovne končnice ‘- ge -게’ in pomožnega glagola ‘ ha-da 하다’. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 243 20. 11. 2023 11:17:47 244 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Tabela 7a: Tvorjenje kavzativne oblike iz glagolov in nekaterih pridevnikov (kratka oblika) Glagol/ Kavzativna Pomen Kavzativ Pomen pridevnik pripona meog-da 먹다 jesti -i- -이- → meog-i-da 먹이다 dati nekomu jesti, hraniti ib-da 입다 nositi (obleko) -hi- -히- → ib-hi-da 입히다 obleči nekoga ul-da 울다 jokati -li- -리- → ul-li-da 울리다 spraviti v jok us-da 웃다 smejati se -gi- -기- → us-gi-da 웃기다 spraviti v smeh ja-da 자다 spati -u- -우- → jae-u-da 재우다 uspavati sos-da 솟다 privreti/dvigati se -gu- -구- → sos-gu-da 솟구다 bruhniti nekaj / dvigniti naj-da 낮다 nizek -chu- -추- → naj-chu-da 낮추다 znižati nop-da 높다 visok -i- -이- → nop-i-da 높이다 povišati job-da 좁다 ozek -hi- -히- → job-hi-da 좁히다 zožiti neolb-da 넓다 širok -hi- -히- → neolb-hi-da 넓히다 (raz)širiti Kratka oblika kavzativa je tvorjena z vezavo kavzativnih pripon -i- -이-, -hi- -히-, -li- -리-, -gi- -기-, -u- -우-, -gu- -구-, -chu- -추- na osnovo povedka. Splošen pomen kratkega kavzativa je ta, da osebek kavzativne povedi neposredno primora, omogoča ali dovoli vršilcu dejanja ali nosilcu stanja, da stori dano dejanje oz. preide v dano stanje. Tabela 7b: Tvorjenje kavzativne oblike glagolov in pridevnikov (dolga oblika) Zgledi: Pomen Izpeljava Kavzativ Pomen meog-da 먹다 jesti → meog-ge ha-da 먹게 하다 dati nekomu jesti, hraniti ga-da 가다 iti → ga-ge ha-da 가게 하다 poslati nekoga nekam o-da 오다 priti → o-ge ha-da 오게 하다 primorati nekoga, da pride deud-da 듣다 poslušati - ge ha-da → deud-ge ha-da 듣게 하다 omogočiti nekomu, da -게 하다 posluša balg-da 밝다 svetiti se → balg-ge ha-da 밝게 하다 osvetliti maeb-da 맵다 pekoč, → maeb-ge ha-da 맵게 하다 pekoče začiniti pikanten naj-da 낮다 nizek → naj-ge ha-da 낮게 하다 znižati keu-da 크다 velik → keu-ge ha-da 크게 하다 povečati Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 244 20. 11. 2023 11:17:47 Poglavje X Zgradba diktuma – povedek, argumenti in dopolnila 245 Dolga oblika kavzativa pa se tvori z dodajanjem sklopa ‘- ge ha-da -게 하다’ osnovi glagola. Končnica - ge -게 je prislovna končnica. Za razliko od kratke oblike dolga oblika kavzativa izraža samo dovoljenje ali omogoči vršilcu, da stori dejanje ali preide v stanje, opisano v povedku. Zato se kavzativ kratke oblike lahko imenuje tudi neposredni kavzativ, kavzativ dolge oblike pa posredni kavzativ. V dodatku 2 k temu poglavju na koncu monografije je še več zgledov tvorjenja kavzativne oblike za nekaj najbolj tipičnih glagolov. Pri nekaterih glagolih se njihove kratke oblike trpnika tvorijo enako kot njihove kratke oblike kavzativa. Sledi nekaj zgledov glagolov, ki imajo enako kratko obliko za izražanje trpnosti in kavzativnosti. Tabela 8: Primeri glagolov z enakimi trpnimi in kavzativnimi oblikami Osnovna oblika Trpna oblika Kavzativna oblika Pomen bo-da 보다 bo-i-da 보이다 bo-i-da 보이다 gledati deud-da 듣다 deul-li-da 들리다 deul-li-da 들리다 poslušati ilg-da 읽다 ilg-hi-da 읽히다 ilg-hi-da 읽히다 brati ssis-da 씻다 ssis-gi-da 씻기다 ssis-gi-da 씻기다 umiti/prati pal-da 팔다 pal-li-da 팔리다 pal-li-da 팔리다 prodajati Jjoch-da 쫓다 j och-gi-da 쫓기다 jjoch-gi-da 쫓기다 (od)gnati Videti je nenavadno, da se dva pomena, ki sta si v nekem smislu diametralno nasprotna, tj. trpnost (kjer osebek postane tisto, kar prizadene glagolsko dejanje, skratka predmet) in kavzativ (kjer osebek postane tisto, kar povzroča/omogoča, da se glagolsko dejanje sploh izvrši), izražata z istimi oblikami. Primerjajmo konstrukciji s kratko obliko (i) trpnosti in (ii) kavzativnosti – v primerih, kjer sta obliki enaki, Vtrp = Vkavz: (32)a Tvorna poved: vršilec -i/ ga predmet -eul/ leul Vtvor b Trpna poved: predmet -i/ ga vršilec -e-ge Vtrp (Vtrp = Vkavz) c Kavzativna poved: kavzator i/ ga vršilec -e-ge predmet -eul/ leul Vkavz (Vtrp = Vkavz) Vršilec v trpnem stavku je zaznamovan s členkom e-ge 에게, prav tako kot vršilec v kavzativnem stavku, kar na prvi pogled zmedo še poveča. Povrhu je v skupini glagolov, ki imajo kratko trpno obliko (nekaj smo jih spoznali zgoraj) Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 245 20. 11. 2023 11:17:47 246 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje trpna oblika glagola Vtrp enaka kavzativni obliki Vkavz. Kako torej vemo, kdaj imamo opraviti s trpnostjo in kdaj s kavzativnostjo? Kot je dejala ena od korejskih študentk na izmenjavi, razliko razberemo iz konteksta. Intuitivni odgovor je zadel žebljico na glavico. Istega mnenja sta tudi Yeon in Brown (2011: 229). V primerih enakih kratkih kavzativnih in trpnih oblik pripona dejansko signalizira le to, da je dejanje prikazano z neobičajnega zornega kota, skratka ne s pričakovanega zornega kota neposrednega vršilca dejanja ali nosilca stanja. To je razvidno tudi iz zgledov v nadaljevanju. V spodnjih zgledih (33)–(40) si oglejmo pare raznih glagolov. Najprej imamo v (33)–(35) prehodnost, ki sovpada s kavzativnostjo, in neprehodnost, ki sovpada z aktivnostjo, to je tkzv. aktivna poved ( judongmun 주동문 主動文). V vseh zgledih so a zgledi kavzativne rabe, b pa so zgledi neprehodne/spontane rabe. (33)a 철수가 영희를 웃겼어요. Cheol-su-ga Yeong-hui-leul us-gyeoss-eo-yo. Cheolsu je spravil Yeonghui v smeh. b 영희가 웃고 있어요. Yeong-hui-ga us-go iss-eo-yo. Yeonghui se smeje. (34)a 엄마가 아이들을 깨웠어요. Eom-ma-ga a-i-deul-eul kkae-woss-eo-yo. Mati je zbudila otroke. b 아이들이 깼어요. A-i-deul-i kkaess-eo-yo. Otroci so se zbudili. (35)a 철수가 커피를 마시려고 물을 끓이고 있어요. Cheol-su-ga keo-pi-leul ma-si-lyeo-go mul-eul kkeulh-i-go iss-eo-yo. Cheolsu zavre vodo, da bi pil kavo. b 물이 끓고 있어요. Mul-i kkeulh-go iss-eo-yo. Voda vre. Nadalje imamo v zgledih (36)–(38) primere parov kavzativnega prehodnega dejanja (zgledi a) in prehodnega dejanja v tvorniku (zgledi b), npr. bo-da 보다 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 246 20. 11. 2023 11:17:47 Poglavje X Zgradba diktuma – povedek, argumenti in dopolnila 247 (gledati [nekaj]) in bo-i-da 보이다 (pokazati [nekomu nekaj], storiti, da [nekdo nekaj] gleda). (36)a 철수가 친구들에게 결혼식 사진을 보여 줬어요. Cheol-su-ga chin-gu-deul-e-ge gyeol-hon-sig sa-jin-eul bo-yeo jwoss-eo-yo. Cheolsu je pokazal prijateljem fotografije s poroke. b 친구들이 사진을 봤어요. Chin-gu-deul-i sa-jin-eul bwass-eo-yo. Prijatelji so videli fotografije. (37)a 좋은 선생님은 학생들에게 책을 많이 읽혀요. Joh-eun seon-saeng-nim-eun hag-saeng-deul-e-ge chaeg-eul manh-i ilg-hyeo-yo. Dober učitelj primora učence, da berejo mnogo knjig. b 학생들이 책을 많이 읽어요. Hag-saeng-deul-i chaeg-eul manh-i ilg-eo-yo. Študenti berejo mnogo knjig. (38)a 할아버지가 아이들에게 옛날 이야기를 들려 줘요. Hal-a-beo-ji-ga a-i-deul-e-ge yes-nal i-ya-gi-leul deul-lyeo jwo-yo. Dedek pripoveduje otrokom (omogoči otrokom, da slišijo) zgodbo iz- pred davnih časov. b 아이들이 할아버지의 이야기를 자주 들어요. A-i-deul-i hal-a-beo-ji-ui i-ya-gi-leul ja-ju deul-eo-yo. Otroci pogosto poslušajo dedkove zgodbe. V zgledih (39) in (40) pa imamo nadalje primera parov s kavzativno obliko pridevnika (zgledi a) in pridevnika kot povedka v običajni povedi (zgledi b). (39)a 아이들이 방을 더럽혔어요. A-i-deul-i bang-eul deo-leob-hyeoss-eo-yo. Otroci so umazali sobo. b 방이 더러워요. Bang-i deo-leo-wo-yo. Soba je umazana. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 247 20. 11. 2023 11:17:47 248 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (40)a 아빠가 의자의 높이를 낮췄어요. A-ppa-ga ui-ja-ui nop-i-leul naj-chwoss-eo-yo. Oče je znižal višino stola. b 의자의 높이가 낮아요. Ui-ja-ui nop-i-ga naj-a-yo. (db.) Višina stola je nizka. 3.3.2 Pomeni kavzativa Kot je bilo že rečeno in kot smo videli tudi na dosedanjih zgledih, se kavzativnost suče okrog potrebe eksplicitno prikazati povzročitelja nekega stanja ali pa, kadar to ni vršilec, prikazati tistega, ki ima dejansko kontrolo nad izvedbo dejanja, skratka kavzatorja, ki povzroča, omogoča, dopušča ali dovoljuje neko dejanje, dogajanje ali stanje. Posledica tega je, da se z uvedbo povzročitelja (kavzatorja) poveča število udeleženskih vlog, kar ilustrirata tudi spodnja zgleda, dejansko ponovljena zgleda (36)a in b ter (37)a in b. (41)a 철수가 친구들에게 결혼식 사진을 보여 줬어요. Cheol-su-ga chin-gu-deul-e-ge gyeol-hon-sig sa-jin-eul bo-yeo jwoss-eo-yo. Cheolsu je pokazal prijateljem fotografije s poroke. b 친구들이 사진을 봤어요. Chin-gu-deul-i sa-jin-eul bwass-eo-yo. Prijatelji so videli fotografije. (42)a 좋은 선생님은 학생들에게 책을 많이 읽혀요. Joh-eun seon-saeng-nim-eun hag-saeng-deul-e-ge chaeg-eul manh-i ilg-hyeo-yo. Dober učitelj primora učence, da berejo mnogo knjig. b 학생들이 책을 많이 읽어요. Hag-saeng-deul-i chaeg-eul manh-i ilg-eo-yo. Učenci berejo mnogo knjig. 3.4 Razlika med kavzativom in trpnikom Kako torej ločimo kavzativne povedi (stavke) od trpnih povedi (stavkov)? V po-moč sta kontekst in delno skladnja. Dejansko pride do težave samo v primerih, Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 248 20. 11. 2023 11:17:47 Poglavje X Zgradba diktuma – povedek, argumenti in dopolnila 249 prikazanih v gornjih zgledih (36)–(38). V trpnih stavkih kajpak ni povzročitelja/ kavzatorja glagolskega dejanja, predmet, ki se sedaj pojavi kot osebek, pa spremlja členek i/ ga 이/가. S tem se problem ločevanja razplete tako rekoč sam od sebe. Tako trpnost kot kavzativnost sta posebna pogleda na delovanja in stanja, različna od tipičnega pogleda z vršilcem dejanja oz. nosilcem stanja kot osrednjo entiteto, izraženo v stavku kot osebek. Ista oblika glagola v trpniku in kavzativu soudeležencu samo signalizira, da gre za pogled na dejanje, ki ni tipičen. Kakšen je ta pogled, pa se, kot smo videli, da razbrati iz konteksta. 4 Temeljna zgradba ter razširjava povedkov, argumentov in dopolnil Oglejmo si sedaj zgradbo temeljnih gradnikov stavka. Kot smo videli, se povedek lahko udejanji kot glagol, kot pridevnik in kot samostalniška zveza + kopula i-da 이다. Nanj se potem vežejo argumenti, dopolnila in prislovna določila (adjunkti). Argumenti in dopolnila se udejanjajo kot samostalniška zveza + sklonski členek. Pri osebku moramo spomniti, da ga sicer tipično zaznamuje sklonski členek i/ ga 이/가, v spoštljivem govoru pa je zaznamovan s spoštljivo verzijo, kke-seo 께서. Poleg tega je pri množinskih samostalnikih osebek lahko zaznamovan tudi z e-seo 에서, nekateri osebki pa so lahko zaznamovani z tudi dajalniškim členkom e-ge 에게, tipično ob povedkih tipa pil-yo ha-da 필요하다 (potrebovati), iss-da 있다 (imeti/nahajati se) ipd. Prislovna določila pa se udejanjajo kot prislovne zveze in se vežejo na povedek neposredno, brez sklonskega členka. Iz povedanega sledi, da moramo za opis zgradbe temeljnih gradnikov stavka opisati zgradbo glagolske zveze, pridevniške zveze, samostalniške zveze in prislovne zveze. 4.1 Glagolska in pridevniška zveza58 Glagolska zveza oz. pridevniška zveza se lahko udejanjita z golim glagolom oz. pridevnikom, lahko pa tako enega kot drugega modificira ustrezen prislov ali splošneje adverbial. Prislovi oz. adverbiali, ki modificirajo samo povedek, opisujejo intenzivnost, način ipd. Najprej zgled za nekaj primerov takšnih prislovov: 58 Glej Lee in Ramsey 2000. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 249 20. 11. 2023 11:17:47 250 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje a-ju 아주 (zelo), neo-mu 너무 (preveč), jal 잘 (zelo [dobro]), mae-u 매우 (zelo) … In še zgled v stavku, najprej za pridevniški povedek: (43) 장미꽃이 매우 아름답다. Jang-mi-kkoch-i mae-u a-leum-dab-da. Vrtnice so zelo lepe. glej Lee in Ramsey (2000: 202) Sledi še zgled za prislov, ki modificira glagolski povedek ( gi-kkeo-i 기꺼이 ‘radostno’). (44) 어머니가 아기에게 인형을 기꺼이 주었다. Eo-meo-ni-ga a-gi-e-ge in-hyeong-eul gi-kkeo-i ju-eoss-da. Mati je z veseljem dala lutko detetu. glej Lee in Ramsey (2000: 202) 4.2 Samostalniška zveza Samostalniška zveza se lahko udejanji na več načinov: (i) kot gola samostalniška beseda, (ii) z modifikacijo, (iii) s sopostavljanjem samostalniških besed ter (iv) z nominalizacijo povednih besed in stavkov, kar strnjeno prikazuje spodnja tabela. Tabela 9: Različni načini modificiranja samostalniških besed oz. zvez Modifikacija z adnominalnimi besedami Zgledi Adnominal + samostalnik: 철수가 새 모자를 샀어요. Adn + N Cheol-su-ga sae mo-ja-leul sass-eo-yo. Cheolsu je kupil nov klobuk. Samostalnik + sklonski členek ui 의 + 이것이 철수의 책이에요. samostalnik: I-geos-i cheol-su-ui chaeg-i-e-yo. N1 + ui 의 + N2 To je Cheolsujeva knjiga. Samostalnik + kopula + adnominalna končnica 학자인 김 박사님을 존경해요. -(eu)n -(으)ㄴ: N1 + in 인 + N2 Hag-ja-in Gim bag-sa-nim-eul jon-gyeong-hae-yo. (dejansko odvisnik s samostalniškim Spoštujem dr. Kima, znanstvenika. povedkom v prisamostalniški vezavi) Samostalnik + sklonski členek + sklonski 학생과의 만남이 즐거웠어요. členek ui 의 + nominalizirani glagol: Hag-saeng-gwa-ui man-nam-i jeul-geo-woss-eo-yo. N1 + P + ui 의 + N2 Srečanje s študentom je bilo zabavno. 외국에서의 삶이 힘들어요. (P: [sklonski] členek), N2: nominalizirani Oe-gug-e-seo-ui salm-i him-deul-eo-yo. glagol) Življenje v tujini je težko. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 250 20. 11. 2023 11:17:47 Poglavje X Zgradba diktuma – povedek, argumenti in dopolnila 251 Modifikacija z adnominalnimi besedami Zgledi Kopula + samostalniška končnica -gi -기 + 말하기의 비법을 알려 드릴게요. sklonski členek ui 의 + samostalnik: Mal-ha-gi-ui bi-beob-eul al-lyeo deu-lil-ge-yo. V + gi 기 + ui 의 + N Naj ti povem način, kako se reče. Povedna beseda + adnominalna končnica -(eu) 좋은 선생이에요. n/ neun/ (eu)l -(으)ㄴ/는/(으)ㄹ + samostalnik: Joh-eun seon-saeng-i-e-yo. V/Adj + -(eu)n/ neun/ (eu)l -(으)ㄴ/는/(으)ㄹ Dober učitelj je. + N V tem razdelku bomo v nadaljevanju obravnavali tisti del modifikacije, ki ne pokriva odvisnih stavkov, ter sopostavljanje samostalniških besed. Vse, kar je povezano s konstrukcijami, ki vsebujejo razne vrste odvisnih stavkov, ali konstrukcijami, ki jih lahko tako razumemo, bo obravnavano v poglavju XII. 4.2.1 Modifikacija samostalniške besede oz. samostalniške zveze Samostalniške besede ali samostalniške zveze lahko modificirajo: (i) nepregibni prisamostalniški/adnominalni modifikatorji, kot so razne vrste adnominalov in samostalniške besede; (ii) pregibni adnominalni modifikatorji, med povednimi besedami tipično pridevniki; (iii) razne vrste adnominalnih odvisnikov. Možnosti (ii) in (iii) obravnava poglavje XII. Tod si bomo podrobneje ogledali možnost (i). 4.2.1.1 Nepregibni prisamostalniški modifikatorji – adnominali Ponovimo, kar vemo že iz poglavja VIII: adnominali ( gwanhyeongsa 관형사), v nadaljevanju okrajšano kot Adn, so nepregibna besedna vrsta, ki obsega kazalne ( geu 그, i 이 …), števniške ( han 한, du 두 …) in kakovostne adnominale ( sae 새, heon 헌 …). Ti neposredno modificirajo samostalniško besedo ali samostalniško zvezo. Shematično prikazano, samostalniška zveza se lahko udejanji kot Adn + N. Npr. geu nal 그 날 (tisti dan, modifikacija s kazalnim adnominalom), han sa-lam 한 사람 (en človek, modifikacija s števniškim adnominalom), heon chaeg 헌 책 (rabljena/stara knjiga, modifikacija s kakovostnim adnominalom). Še zgled rabe v povedi: (45) 철수가 새 모자를 샀어요. Cheol-su-ga sae mo-ja-leul sass-eo-yo. Cheolsu je kupil nov klobuk. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 251 20. 11. 2023 11:17:47 252 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje 4.2.1.2 Modifikacija z drugo samostalniško besedo S pomočjo členka ui 의 lahko ena samostalniška beseda modificira drugo samostalniško besedo ali samostalniško zvezo: samostalniška beseda ( cheeon 체언) + sklonski členek ui 의 + samostalniška zveza, ali shematično: N1 + ui 의 + N2. Še zgled rabe v povedi: (46)a 이것이 철수의 책이에요. I-geos-i cheol-su-ui chaeg-i-e-yo. To je Cheolsujeva knjiga. b 선생님의 책을 보았어요. Seon-saeng-nim-ui chaeg-eul bo-ass-eo-yo. Videl sem učiteljevo knjigo. 4.2.1.3 Besedni red pri modificiranju Kot smo omenili v poglavju IX, v modificirani samostalniški zvezi adnominalni modifikatorji vedno stojijo pred samostalnikom, ki ga modificirajo. O tem se lahko prepričamo v gornjih zgledih modifikacije v razdelkih 4.2.1.1 in 4.2.1.2. Na isti samostalnik v samostalniški besedni zvezi se lahko veže več kot en modifikator. V tem primeru poteka besedni red takole: kazalni adnominal → števniški adnominal → kakovostni adnominal (ali povedna beseda v adnominalni vezni obliki) + samostalniška beseda. Zgled: (47) 이 두 젊은 남녀는 서로 사랑하는 사이예요. I du jeolm-eun nam-nyeo-neun seo-lo sa-lang-ha-neun sa-i-ye-yo. Ta dva mlada moški in ženska se imata rada.59 V zgledu (46) je besedni red kazalni adnominal → števniški adnominal → pridevnik v adnominalni vezni obliki. 4.2.2 Sopostavljanje Pri sopostavljanju samostalniških besed so možnosti videti dokaj omejene, npr. je gos 제 것 (moja stvar). Sopostavljanje je dejansko dosti bolj tvorno na ravni 59 ‘Se imata rada’ db.: sta vzajemno v ljubezenskem odnosu ( seo-lo 서로 vzajemno, sa-i 사이 interval, odnos). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 252 20. 11. 2023 11:17:47 Poglavje X Zgradba diktuma – povedek, argumenti in dopolnila 253 morfologije. Zlasti sino-korejske besede so pogosto sestavljene iz delov, ki so vsak zase tudi polnopomenski samostojni samostalniki. Še dva zgleda: (48)a gang-san 강산 (< gang 강 江 + san 산 山) reke in gore (priredna vezava – ena beseda!) b seo-ul-dae-hag-gyo 서울대학교 (< seo-ul 서울 + dae-hag-gyo 대학교 大学校) Univerza v Seulu (podredna vezava) 4.3 Prislovna zveza Prislovna zveza se s prislovi kot nepregibnimi gradniki lahko udejanji kot prislov ali pa kot prislov, ki ga modificira drug prislov, tipično je to prislov stopnje, kot je prikazano v spodnjem zgledu. (49)a 그 사람은 바이올린을 아주 잘 켭니다. Geu sa-lam-eun ba-i-ol-lin-eul a-ju jal kyeob-ni-da. On zelo dobro igra violino. b 철수는 영어를 꽤 잘 합니다. Cheol-su-neun yeong-eo-leul kkwae jal hab-ni-da. Cheolsu dokaj dobro govori angleško. 5 Neodvisni elementi povedi Poleg argumentov, dopolnil in adjunktov imamo še samostojno stoječe, tkzv. neodvisne elemente povedi ( dongnibeo 독립어). Neodvisni jim pravimo zato, ker niso skladenjsko povezani s preostalo povedjo. Mednje spadajo medmeti ( gamtansa 감탄사), odgovori ( eungdabeo 응답어), povedni prislovi ( munjang busa 문장 부사), vezni prislovi ( munjang jeopsok busa 문장 접속 부사), ogovarjanje (samostalnik + zvalniški sklonski členek), uvajanje teme pogovora ( jesieo 제시어, tudi pyojeeo 표제어) ipd. Ker se skladenjsko ne vežejo neposredno na povedek, jih bomo obravnavali v naslednjih poglavjih. Zgledi ob posameznih vrstah so skupaj s poglavjem, v katerem bodo podrobneje obravnavani, predstavljeni v spodnji tabeli 10. Neodvisne elemente na ravni morfologije obravnava poglavje VIII, na ravni skladnje pa poglavji XI in XIII. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 253 20. 11. 2023 11:17:47 254 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Tabela 10: Vrste neodvisnih elementov (glej Ihm in dr. 2001a: 14) Vrste neodvisnih elementov Zgledi Poglavje obravnave 어머나! 꽃이 피었네요. medmeti ( gamtansa 감탄사) Eo-meo-na kkoch-i pi-eoss-ne-yo. poglavje XI Oho! Cvetice so vzcvetele! in 예， 알겠어요. odgovori ( eungdabeo 응답어) Ye, al-gess-eo-yo. poglavje XI Da, razumem. uvajanje teme pogovora 젊음, 인생에서 가장 소중한 시간! ( jesieo 제시어 poglavji 提示語, tudi Jeolm-eum, in-saeng-e-seo ga-jang so-jung-han si-gan! pyojeeo 표제어 XI, XIII 標題語) Mladost – dragoceno obdobje življenja! ogovarjanje: 철수야, 나 좀 도와줘. samostalniška beseda ( cheeon Cheol-su-ya, na jom do-wa-jwo. 체언) + zvalniški členek ( hogyeok Hej Cheolsu! Malo mi pomagaj. poglavje XI josa 호격 조사) povedni prislovi 꼭 한번 오세요. ( munjang busa 문장 부사) Kkog han-beon o-se-yo. poglavje XI Zagotovo enkrat pridite [naokrog]. vezni prislovi 비가 많이 왔어요. 그래도 나는 갔어요. ( munjang jeopsok busa Bi-ga manh-i wass-eo-yo. geu-lae-do na-neun gass-eo-yo. poglavje XI 문장 접속부사) Deževalo je. A sem vseeno odšel. 6 Osnovni tipi enostavčnih povedi 6.1 Razvrstitev temeljnih tipov stavka Tipe enostavčnih povedi je mogoče razvrstiti po raznih merilih, recimo glede na to, ali je situacija, ki jo opisujejo, (i) lastnost glavnega udeleženca, (ii) stanje, v katerem se glavni udeleženec nahaja, (iii) proces ali pa (iv) dogodek, v katerem osrednjo vlogo igra glavni udeleženec (glej Lehmann 2006: razdelek 3.1). Situacije so, ko gremo od (i) proti (iv), vedno bolj dinamične, od lastnosti, ki je neodvisna od situacije, preko stanja, katerega trajanje je načeloma omejeno, do procesa in dogodka, kjer je spreminjanje vedno bolj dinamično. Korejska šolska slovnica preprosteje loči vrste enostavčnih povedi glede na vrsto povedka (samostalniški, pridevniški, glagolski, znotraj glagolskega pa še glede na neprehodnost oz. prehodnost, skratka glede na število argumentov – valentnost). V grobem temeljne tipe stavkov razdeli takole: – Tip I so stavki, ki izražajo pripadnost ali nepripadnost neki skupini, kategoriji itd. Tipično so to povedi s samostalniškim povedkom (samostalniška beseda/zveza + i-da 이다). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 254 20. 11. 2023 11:17:47 Poglavje X Zgradba diktuma – povedek, argumenti in dopolnila 255 – Tip II so stavki, ki izražajo neko lastnost ali stanje. Tipično so to povedi s pridevniškim povedkom. – Tip III pa so stavki, ki izražajo dogajanje ali prehod v neko stanje. Tipič- no so to povedi z glagolskim povedkom. Prva dva tipa se prekrivata z Lehmannovimi (1991) lastnostmi in stanji, pri čemer so lastnosti stalne, stanja pa začasna. Tip III pa v odnosu do tipov I in II združuje povedi z neprehodnimi in prehodnimi glagolskimi povedki, vendar ju loči. Tip III se tako – sicer dokaj nekonsistentno – prekriva z Lehmannovim pro-cesom in dogodkom. V tabeli 11 je prikazana razvrstitev skupaj s primeri za vsak posamezen tip povedi. Tabela 11: Osnovni tipi enostavčnih povedi v korejskem jeziku glede na vrsto povedka Tip Zgradba in pomen Zgledi 그는 한국 사람이다. I X pripada neki kategoriji Y Geu-neun han-gug sa-lam-i-da. On je Korejec. 산이 푸르다. II X ima neko lastnost San-i pu-leu-da. Gora je zelena. 철수가 잔다. Neprehodni povedek: Cheol-su-ga jan-da. X nekaj dela/je oz. se z njim nekaj Cheolsu spi. dogaja 철수가 왔다. III Cheol-su-ga wass-da. Cheolsu je prišel. Prehodni povedek: 철수가 책을 읽는다. X nekaj dela z Y Cheol-su-ga chaeg-eul ilg-neun-da. Cheolsu bere knjigo. 6.2 Konstrukcija z dvojnim imenovalnikom ter ‘nastajanje’ in ‘zanikanje’ Delitev osnovnih tipov povedi glede na vrsto povedka ni popolna. Ker se osredotoča na tip povedka, natančneje na to, kaj povedek izraža – dogajanje oz. stanje ali pa pripadnost neki kategoriji v primeru samostalniške besede s kopulo –, nekaterih povedi, npr. teh s povedkoma doe-da 되다 in a-ni-da 아니다, v tak okvir ni mogoče umestiti. To se odraža tudi na zgradbi teh povedi. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 255 20. 11. 2023 11:17:47 256 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Tudi med povedmi tipa II s pridevniškim povedkom so povedi, ki bi jih v tabelo 11 težko umestili, saj vsaj na videz niso enostavčne povedi. (50)a 철수는 /가 키가 크다. Cheol-su-neun/ga ki-ga keu-da. Cheolsu je visoke postave. (db.) Kar se Cheolsuja tiče, [njegova] posta-va je visoka. b 코끼리는 /가 코가 길다. Ko-kki-li-neun/ga ko-ga gil-da. Slonov rilec je dolg. (db.) Kar se slonov tiče, [njihov] rilec je dolg. c 영희는 /가 호랑이가 무섭다. Yeong-hui-neun/ga ho-lang-i-ga mu-seob-da. Yeonghui se boji tigrov. V povedi z dvojnim imenovalnikom je prvi argument povezan s preostankom povedi, ki je dejansko sama zase že popoln stavek. V mnogih primerih, tudi v zgledih (50)a in b, se prvi argument tipično udejanji kot ‘celota’, drugi argument v preostanku povedi pa kot ‘del’. Vendar odnos velja širše, relacija je lahko popolnoma pragmatične narave, pomembno je, kot v zgledu (50)c, da je stavek z drugim argumentom z nekim smiselnim in razvidnim odnosom (relevantnost) povezan s prvim argumentom. Povedi z doe-da 되다 in a-ni-da 아니다 so po obliki podobne povedim z dvojnim imenovalnikom oz. dvojnim tožilnikom. Povedek a-ni-da 아니다 je ni-kalna oblika kopule ( i-da 이다) in ga šolska slovnica obravnava kot pridevnik. Ampak tako kot je prikazano v tabeli 11, tip II, pridevniški povedki v večini primerov zahtevajo samo en stavčni člen. Povedi v naslednjih zgledih (51)a in b bi lahko razumeli tako, kot je razvidno že iz dobesednih prevodov, namreč, da se prva samostalniška zveza (‘Cheolsu’ oz. slon’) veže na celotni preostali del povedi. Shibatani (1976) je že zelo zgodaj pokazal, da v konstrukcijah z dvojnim imenovalnikom tkzv. notranji argument z i/ ga 이/가 ni osebek (kriterij kontrole re-fleksivnosti). Iz tega je mogoče sklepati, da sta celotni povedi (51) in b (dejansko ponovljen zgled (50)), enostavčni. (51)a 철수는 [키가 크다]. Cheol-su-neun [ki-ga keu-da]. Cheolsu [je visoke postave]. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 256 20. 11. 2023 11:17:47 Poglavje X Zgradba diktuma – povedek, argumenti in dopolnila 257 b 코끼리는 [코가 길다]. Ko-kki-li-neun [ko-ga gil-da]. (db.) Kar se slonov tiče [rilec je dolg]. Po drugi strani pa spodnje povedi (52) s povedkom a-ni-da 아니다 naj ne bi mogli razčleniti na zgornji način. (52) 이것은 제 것이 아니에요. I-geos-eun je geos-i a-ni-e-yo. (db.) Kar se te stvari tiče, moja stvar ni. Ta ugovor morda velja, če gledamo na poved (52) z vidika skladnje. Z vidika pragmatične vezi med osebkom in obenem temo i-geos-eun 이것은 ter preostalim delom povedi je geos-i a-ni-e-yo 제 것이 아니에요 pa še vedno velja odnos relevantnosti. In tudi tukaj prej omenjena Shibatanijeva analiza pove, da element, zaznamovan z i 이, ob pridevniku ni osebek. Skratka, tudi tukaj zdravorazumsko gledano gre za enostavčno poved. Podobno velja za povedi z glagolskim povedkom doe-da 되다. Glede na to, da povedek doe-da 되다 zahteva dva argumenta, je strukturno bližje prehodni povedi. Vendar bi težko rekli, da je drugi argument, ki predstavlja končno stanje, tj. rezultat spremembe prvega argumenta, blizu predmetu v tipičnih prehodnih dejanjih. (53) 물이 얼음이 되었다. Mul-i eol-eum-i doe-eoss-da. Voda je postala led. Primerjava zgradbe povedi z doe-da 되다 z zgradbo povedi tipa III iz tabele 11 pokaže, da med njima obstaja velika razlika. V povedih s povedkom doe-da 되다 je sklonski členek pred povedkom i/ ga 이/가, in ne eul/ leul 을/를, kot je v povedi s prehodnim povedkom. Posledično se tudi udeleženske vloge ( uimiyeok 의미역) razlikujejo. V tem primeru gre za spreminjanje stanja, v katerem se nahaja entiteta, o kateri je govor. V (53) se tako prvi kot drugi argument nanašata na isto entiteto (H2O), vendar na različni agregatni stanji te entitete (pred spremembo ‘tekoča faza = voda’, po spremembi pa ‘trdna faza = led’). Po tem lahko sklepamo, da doe-da 되다 ni običajen prehodni glagol. Z ugotovitvijo, da doe-da 되다 ni prehodni glagol, se strinjajo tudi slovarji, kjer je doe-da 되다 opredeljen Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 257 20. 11. 2023 11:17:47 258 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje kot neprehodni glagol. Skratka, doe-da 되다 bi lahko opisali kot neprehodni glagol, ki potrebuje dva argumenta, ki pa se nanašata na isto entiteto pred in po spremembi. Osnovni tipi povedi glede na število in vrsto stavčnih členov so predstavljeni v tabeli 12. Tabela 12: Osnovni tipi povedi glede na število in vrsto stavčnih členov Tip Zgradba povedi Primeri 철수가 왔다. I vršilec = osebek ( jueo 주어) + povedek ( seosureo 서술어) Cheolsu-ga wass-da. Cheolsu je prišel. vršilec = osebek ( jueo 주어) + 철수가 사과를 먹는다. II predmet ( mokjeogeo 목적어) + Cheolsu-ga sagwa-leul meogneunda. povedek ( seosureo 서술어) Cheolsu jé jabolko. vršilec = osebek ( jueo 주어) + 어머니가 아기에게 인형을 주었다. III predmet ( mokjeogeo 목적어) + prejemnik ( ganjeop mokjeogeo 간접 목적어) Eomeoniga agiege inhyeong-eul jueossda. povedek ( seosureo 서술어) Mati je dala lutko detetu. 물이 얼음이 되었다. predmet = osebek ( jueo 주어) + Mul-i eol-eum-i doeeossda. IV dopolnilo [= rezultat] ( bochungeo 보어) + Voda je postala led. povedek ( seosureo 서술어) 철수는 경찰이 아니다. Cheolsu-neun gyeongchal-i ani-da. Cheolsu ni policist. Takšna razčlenitev stavkov nam jasno prikaže zgradbo povedi na podlagi povedka in števila argumentov. Za razliko od razčlenitve osnovnih tipov stavkov glede na vrsto povedka v tej razčlenitvi vrsta povedka ni eksplicirana. Namesto tega razčlenitev prikazuje, kateri stavčni členi so prisotni in v kakšnem tipičnem vrstnem redu stojijo v povedi. Poleg tega ta razčlenitev osnovnih tipov povedi zajema tudi povedi s povedkoma doe-da 되다 in a-ni-da 아니다. 7 Zaključek V tem poglavju smo si ogledali zgradbo diktuma v korejski povedi. Osrednjo vlogo v diktumu igra povedek. Seznanili smo se vrstami povedkov in s tem v zvezi z vezavo stavčnih členov oz. udeleženskih vlog na povedek ter obravnavali posploše-ni glagolski način, mdr. v povezavi z zornim kotom, ter temeljno zgradbo povedka in možnosti razširjav. Sledila je obravnava samostalniške zveze, njene zgradbe, Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 258 20. 11. 2023 11:17:47 Poglavje X Zgradba diktuma – povedek, argumenti in dopolnila 259 vključno z vrstami modifikacije in povezave s stavčnimi dopolnili. Na kratko smo se dotaknili tudi neodvisnih elementov ter zaključili z osnovnimi tipi enostavčnih povedi. V tem okviru smo se dotaknili tudi konstrukcije z dvojnim imenovalnikom in njenih posebnosti. Prikazu zgradbe diktuma v tem poglavju v naslednjem poglavju sledi podrobnejši prikaz zgradbe modusa v korejščini. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 259 20. 11. 2023 11:17:47 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 260 20. 11. 2023 11:17:47 261 Poglavje XI Zgradba modusa 1 Uvod Kot smo spoznali že v poglavju IX, se stavek v korejščini po zgradbi razdeli v diktum in modus, tako kot je razvidno tudi iz zgleda (1). Ponovimo na kratko še enkrat: pojem diktum se nanaša na dogajanje, ki ga govorec opisuje v povedi, pojem modus pa na to, kako govorec gleda na povedano oz. kako povedano predstavi sogovorcu. (1) [곧 비가 오 ][겠어요. ] God bi- ga o -- gess-eo-yo. kmalu dež- ga pride ugibanje-spošt. ←——diktum——→ ←—modus—→ Zgradbo diktuma smo si ogledali v predhodnem poglavju. V diktumu osrednjo vlogo igra povedek in v veliki meri to, kar v kanoničnem besednem redu stoji pred njim. Po drugi strani pa modus sestavljajo predvsem izrazi na koncu povedi/ stavka, skratka izrazi, ki stojijo za povedkovo osnovo. V našem zgledu (1) se ti izrazi nanašajo na prepričanost govorca o tem, kar govori (ugibanje), ter odnos govorca do sogovorca (zmerna spoštljivost), vse skupaj pa je umeščeno v časovni okvir nepreteklosti. V tem poglavju si bomo podrobneje ogledali zgradbo modusa, od umestitve dogajanja v časovni okvir, kar pokrivata slovnični kategoriji čas in vid, do izražanja naklonskosti/modalnosti, kjer se korejščina ponaša s še posebej bogatim repertoarjem izraznih sredstev. 2 Čas in vid: med diktumom in modusom Ko je bil govor o diktumu, smo videli, kako s povedkom oz. njegovimi oblikami – aktiv, pasiv, kavzativ, spontano dejanje – lahko kontroliramo zorni kot, s katerega prikazujemo dogajanje, ki ga povedek opisuje. Za natančno prenašanje informacij je prav tako pomembna umestitev dogajanja/stanja v času – to omogočata slovnični kategoriji čas ( sije 시제 時制) in vid ( sang 상 相). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 261 20. 11. 2023 11:17:47 262 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Kategorija čas pove, kdaj se je glede na trenutek sporočanja (tukaj in sedaj) neko dejanje zgodilo oz. je stanje bilo. Korejščina loči naslednje formalne paradigme za izražanje časa: sedanjik ( hyeonjae sije/ hyeong 현재 시제/형), preteklik ( gwageo sije/ hyeong 과거 시제/형) in prihodnjik ( mirae sije/ hyeong 미래 시제/형). Kategorija čas se izraža s končnicami na povedku (tj. na glagolu stanja oz. dogajanja in na kopuli samostalniškega povedka), dodatno lahko tudi z določenimi časovnimi prislovi. Sedanjik in preteklik temeljita vsaj načeloma na dejanskih izkušnjah govorca, zato tukaj ni prav hudih razlik med korejščino in slovenščino. Pri prihodnjiku pa je drugače, saj se nanaša na nekaj, kar naj bi se šele zgodilo. Slovenščina površinsko obravnava prihodnost tako kot preteklost oz. sedanjost. V mnogih jezikih, tudi v korejščini, pa se, kot bomo videli, ta razlika pokaže v pomenskih odtenkih, ki jih oblikovna paradigma prihodnjika lahko izraža – poleg same prihodnosti tudi namero, ugibanje ipd. Dejansko je tako tudi v slovenščini, le da na to nismo tako pozorni. Npr. prihodnjik v 1. osebi ‘Jutri grem v Koper’ implicira močan namen govorca. Prihodnjik v 3. osebi ‘Jure gre jutri v Piran’ pa tak namen implicira dosti šibkeje, preprosto zato, ker ima govorec manjši vpogled v motivacijo tretjih oseb kot pa v svojo lastno. Pri vidu je pozornost usmerjena v fazo dogajanja (trajanje, zaključenost, začetek, konec …). Izražanje vida dejanja je v korejščini bolj posredno, saj se uporabljajo isti morfemi kot za označevanja časa. Najprej si bomo ogledali čas oz. vse tri formalne paradigme za izražanje časa, nato pa še, kako se izraža vid. 2.1 Sedanjik in njegovi pomeni Sedanjik ( hyeonjae sije/ hyeong 현재 시제/형) je oblika povednih besed, ki se na ta ali oni način nanaša na dejanja ali stanja v sedanjosti oz. natančneje rečeno v nepreteklosti. Tvorimo ga tako, kot je prikazano v tabeli 1 na naslednji strani. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 262 20. 11. 2023 11:17:47 Poglavje XI Zgradba modusa 263 Tabela 1: Tvorjenje sedanjika (po Ihm in dr. 2001a: 189‒190) Besedna Končnica → -ø/-(neu)n-da -ø/ -(seu)b-ni-da - a/eo/yeo-yo vrsta Pomen Beseda ↓ -(느)ㄴ다 -(스)ㅂ니다 -아/어/여요 iti ga-da 가다 gan-da 간다 gab-ni-da 갑니다 ga-yo 가요 gledati bo-da 보다 bon-da 본다 bob-ni-da 봅니다 bwa-yo 봐요 jesti meog-da 먹다 meog-neun-da meog-seub-ni-da meog-eo-yo 먹는다 먹습니다 먹어요 Glagol učiti se bae-u-da 배우다 bae-un-da 배운다 bae-ub-ni-da 배웁니다 bae-wo-yo 배워요 pisati sseu-da 쓰다 sseun-da 쓴다 sseub-ni-da 씁니다 sseo-yo 써요 kričati … chi-da 치다 chin-da 친다 chib-ni-da 칩니다 chyeo-yo 쳐요 delati ha-da 하다 han-da 한다 hab-ni-da 합니다 hae-yo 해요 Glagol in biti, pridevnik nahajati se iss-da 있다 iss-da 있다 iss-seub-ni-da 있습니다 iss-eo-yo 있어요 dober joh-da 좋다 joh-da 좋다 joh-seub-ni-da 좋습니다 joh-a-yo 좋아요 Pridevnik drag(ocen) bi-ssa-da 비싸다 bi-ssa-da 비싸다 bi-ssab-ni-da 비쌉니다 bi-ssa-yo 비싸요 lep ye-ppeu-da ye-ppeu-da ye-ppeub-ni-da ye-ppeo-yo 예쁘다 예쁘다 예쁩니다 예뻐요 Kopula i-da 이다 NP(i)-da NP( NPib-ni-da NP NPye-yo/ i-e-yo 이)다 입니다 NP예요/이에요 Primarni pomen sedanjika je izražanje dogajanja, ki ravnokar poteka, ali iz-ražanje ravnokar trajajočega stanja. Zgledi: (2)a 학생이 학교에 간다. Hag-saeng-i hag-gyo-e gan-da. Učenec gre v šolo. b 아이가 지금 밥을 먹는다. A-i-ga ji-geum bab-eul meog-neun-da. Otrok zdaj jé. c 학생들이 노래를 배운다. Aag-saeng-deul-i no-lae-leul bae-un-da. Učenci se učijo pesmi. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 263 20. 11. 2023 11:17:47 264 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje d 요즘 과일 값이 비싸다. Yo-jeum gwa-il gabs-i bi-ssa-da. (db.) Zadnje čase so cene sadja drage. e 철수는 성격이 좋다. Cheol-su-neun seong-gyeog-i joh-da. Cheolsu je po značaju dober. f 저 사람은 회사원이다. Jeo sa-lam-eun hoe-sa-won-i-da. Tista oseba je uslužbenec. g 책상 위에 책이 있다. Chaeg-sang wi-e chaeg-i iss-da. Na mizi je knjiga. h 오늘은 날씨가 참 좋다. O-neul-eun nal-ssi-ga cham joh-da. Danes je vreme res lepo. Časovni prislovi, kot sta ji-geum 지금 v zgledu (2)b in o-neul 오늘v zgledu (2)h, dodatno osvetljujejo časovno umeščenost dogajanja oz. stanja. Sedanjik se lahko (odvisno od konteksta) nanaša na ponavljajoča se dejanja ali pa na splošna dejstva. Ilustrirajmo z nekaj zgledi: (3)a 지구는 돈다. Ji-gu-neun don-da. Zemlja se vrti. b 인간은 만물의 영장이다. In-gan-eun man-mul-ui yeong-jang-i-da. Človeštvo je gospodar vsega stvarstva. c 봄이 오면 꽃이 핀다. Bom-i o-meon kkoch-i pin-da. Ko pride pomlad, cvetijo rože. d 사람은 누구나 한번은 죽는다. Sa-lam-eun nu-gu-na han-beon-eun jug-neun-da. Vsak nekoč umre. e 그 아이는 늘 모자를 쓴다. Geu a-i-neun neul mo-ja-leul sseun-da. Ta otrok vedno nosi klobuk. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 264 20. 11. 2023 11:17:47 Poglavje XI Zgradba modusa 265 Nadalje se sedanjik uporablja tudi za izražanje dejanj, ki se bodo šele zgodila ali pa samo predvidevamo, da se bodo, tj. za dejanja v prihodnosti. (4)a 난 내일 아침 비행기로 떠난다. Nan nae-il a-chim bi-haeng-gi-lo tteo-nan-da. Jutri zjutraj odhajam z letalom. b 시험 결과는 내일 공개한다. Si-heom gyeol-gwa-neun nae-il gong-gae-han-da. Jutri bodo znani rezultati izpita. c 아들이 내년에 대학을 졸업한다. A-deul-i nae-nyeon-e dae-hag-eul jol-eob-han-da. Moj sin bo naslednje leto diplomiral na univerzi. d 30분 있으면 학교 수업이 끝난다. 30-bun iss-eu-myeon hag-gyo su-eob-i kkeut-nan-da. Šolska ura (predavanje) se bo končala v 30 minutah. e 비행기가 곧 출발한다. Bi-haeng-gi-ga god chul-bal-han-da. Letalo bo odletelo vsak trenutek. V primeru, ko sedanjik izraža prihodnost, se v povedi pogosto uporabljajo časovni prislovi, npr. nae-il 내일 (jutri), nae-nyeon 내년 (prihodnje leto), god 곧 (vsak trenutek, takoj) itd. Sedanjik se poleg v povedku glavnega stavka lahko izraža tudi preko adnominalnih končnic -neun -는, -(eu)n -(으)ㄴ, -in -인. (5)a 젊은이 중에 스마트폰을 안 쓰는 사람이 없다고 할 수 있어요. Jeolm-eun-i jung-e seu-ma-teu-pon-eul an sseu-neun sa-lam-i eobs-da-go hal su iss-eo-yo. Lahko bi se reklo, da med mladimi ni osebe, ki ne bi uporabljala pametnega telefona. b 뚱뚱한 고양이는 귀여워요. Ttung-ttung-han go-yang-i-neun gwi-yeo-wo-yo. Debele mačke so ljubke. c 부자인 내 친구가 이것을 사줬어요. Bu-ja-in nae chin-gu-ga i-geos-eul sa-jwoss-eo-yo. To mi je kupil prijatelj, ki je bogataš. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 265 20. 11. 2023 11:17:48 266 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Končnica -neun -는 se veže na osnovo glagolskega povedka, končnica -(eu) n -(으)ㄴ se uporablja s pridevniškim povedkom60 in končnica -in -인 se veže na samostalniško besedno zvezo, ko je le-ta del samostalniškega povedka ‘NP + i-da 이다’. 2.2 Preteklik in njegovi pomeni Preteklik ( gwageo sije/ hyeong 과거 시제/형 ) je oblika povednih besed za iz-ražanje dejanj ali stanj, ki so na ta ali oni način povezana s preteklostjo. Tvori se s pretekliško končnico -ass/ eoss/ yeoss -았/었/였, oblika je odvisna od končnega samoglasnika osnove povedka. V tabeli 2 na naslednji strani je podanih nekaj zgledov, kako se tvori preteklik za razne tipe glagolskih osnov. (i) Če se glagolska osnova konča z a ㅏ ali o ㅗ, je končnica -ass -았. Če se konča z eo ㅓ, u ㅜ, eu ㅡ, ali i ㅣ, je končnica -eoss -었. Pri glagolu ha-da 하다 pa je končnica -yeoss -였. (ii) a ㅏ + a ㅏ → a ㅏ, o ㅗ + a ㅏ → wa ㅘ, u ㅜ + eo ㅓ → wo ㅝ, eu ㅡ + eo ㅓ → eo ㅓ, i ㅣ + eo ㅓ → yeo ㅕ, a ㅏ + yeo ㅕ → ae ㅐ61. Poglejmo še, kakšne pomene lahko izraža preteklik. Preteklik (pretekla oblika povedka) izraža dogajanje ali stanje, ki se je zgodilo v preteklosti, tj. pred trenutkom govora. Nekaj zgledov – tudi tu časovni prislovi prispevajo k jasnejši predstavi o času dogajanja oz. nahajanja v nekem stanju. (6)a 어제 비가 왔어요. Eo-je bi-ga wass-eo-yo. Včeraj je deževalo. b 어머님이 외출하셨어요. So-meo-nim-i oe-chul-ha-syeoss-eo-yo. Mati je šla ven. 60 Adnominalna končnica pridevnika za izražanje sedanjosti je ista kot adnominalna končnica, ki se uporablja za izražanje preteklosti preko glagola, tj -(eu)n -(으)ㄴ. Razlog za to je ta, da pridevniki nimajo trajanja in se dojemajo kot stanje, ki je lahko tudi rezultat nekega dejanja ali dogodka. 61 a ㅏ + yeo ㅕ → ae ㅐ velja samo za glagole s ha-da ‘하다’ in pridevnike. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 266 20. 11. 2023 11:17:48 Poglavje XI Zgradba modusa 267 / / o 갔어요 보았어요 봤어요 먹었어요 배웠어요 썼어요 쳤어요 했어요 있었어요 좋았어요 많았어요 예뻤어요 였어요 이었어요 o o o o o / o o o o o o o / o /였어요 / yeoss-eo-y o oss-eo-y /었 / eoss eoss-eo-y eoss-eo-y ess-eo-y -았 - ass gass-eo-y bo-ass-eo-y bwass-eo-y meog-eoss-eo-y bae-w sseoss-eo-y chy ha iss-eoss-eo-y joh-ass-eo-y manh-ass-eo-y ye-pp yeoss-eo-y i-eoss-eo-y / / / 갔습니다 보았습니다 봤습니다 먹었습니다 배웠습니다 썼습니다 쳤습니다 하였습니다 했습니다 있었습니다 좋았습니다 많았습니다 예뻤습니다 였습니다 이었습니다 / / /였습니다 / yeoss-seub-ni-da oss-seub-ni-da /었 / eoss eoss-seub-ni-da eoss-seub-ni-da eoss-seub-ni-da ess-seub-ni-da -았 - ass gass-seub-ni-da bo-ass-seub-ni-da bwass-seub-ni-da meog-eoss-seub-ni-da bae-w sseoss-seub-ni-da chy ha-y ha iss-eoss-seub-ni-da joh-ass-seub-ni-da manh-ass-seub-ni-da ye-pp yeoss-seub-ni-da i-eoss-seub-ni-da / (ii) / 192) (ii) (ii) (ii) (ii) (ii) / 갔다 보았다 봤다 먹었다 배웠다 썼다 쳤다 하였다 했다 있었다 좋았다 많았다 예뻤다 였다 이었다 (i) . 2001a: / / /였다 / yeoss-da oss-da / /었 / eoss eoss-da eoss-da eoss-da ess-da hm in dr -았 - ass gass-da bo-ass-da bwass-da meog-eoss-da bae-w sseoss-da chy ha-y ha iss-eoss-da joh-ass-da manh-ass-da ye-pp yeoss-da i-eoss-da a → ↓ 가다 보다 먹다 배우다 쓰다 치다 하다 있다 좋다 많다 예쁘다 이다 eu- eteklika (po I Beseda Končnic ga-da bo-da meog-da bae-u-da sseu-da chi-da ha-da iss-da joh-da manh-da ye-pp da i-da oter ičati … Tvorjenje pr Pomen iti gledati jesti učiti se pisati kr delati biti, nahajati se dober mnog lep la 2: ol ol in vnik vnik ide Tabe Besedna vrsta Glag Glag pr Pride Kopula Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 267 20. 11. 2023 11:17:48 268 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje c 그 아이는 어릴 때 무척 예뻤어요. Geu a-i-neun eo-lil ttae mu-cheog ye-ppeoss-eo-yo. Tisto dete je bilo izredno ljubko, ko je bilo majhno. d 저 분이 제 한국어 선생님이셨어요. Jeo bun-i je han-gug-eo seon-saeng-nim-i-syeoss-eo-yo. Ona je bila moja učiteljica korejščine. e 나는 어제 집에 있었어요. Na-neun eo-je jib-e iss-eoss-eo-yo. Včeraj sem bil doma. Preteklik se lahko nanaša tudi na dejanja in stanja, ki so se zgodila oz. zaklju- čila v preteklosti, vendar njihove posledice trajajo v sedanjost – to je tkzv. perfektivnost. Zgledi: (7)a 그 사람은 어제 부산에 갔어요. Geu sa-lam-eun eo-je Bu-san-e gass-eo-yo. Včeraj je šel v Busan [in je še vedno tam]. b 지금 숙제를 다 끝냈어요. Ji-geum sug-jae-leul da kkeut-naess-eo-yo. Sedaj sem končal vso svojo domačo nalogo. c 철수를 만났어요. Cheol-su-leul man-nass-eo-yo. Srečal sem Cheolsuja. d 그림을 그렸다가 찢어버렸어요. Geu-lim-eul geu-lyeoss-da-ga jjij-eo-beo-lyeoss-eo-yo. Naslikal sem sliko in jo potem raztrgal. e 이제 담배를 끊었어요. I-je dam-bae-leul kkeunh-eoss-eo-yo. Sedaj sem prenehal kaditi. Pretekla oblika, če ji dodamo -eoss -었-, lahko izraža tudi dejanje, ki se je zgodilo v oddaljeni preteklosti. Natančneje, za zaznamovanje dejanj in stanj, ki so se zgodila v oddaljeni preteklosti, tako tvorjeni obliki pravimo tudi preteklo- -pretekla oblika. Zgledi: Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 268 20. 11. 2023 11:17:48 Poglavje XI Zgradba modusa 269 (8)a 철수가 어제 여기에 왔었어요. Cheol-su-ga eo-je yeo-gi-e wass-eoss-eo-yo. Cheolsu je včeraj bil tukaj. b 그 사람 주소를 알았었는데 지금은 잊어 버렸어요. Geu sa-lam ju-so-leul al-ass-eoss-neun-de ji-geum-eun ij-eo beo-lyeoss-eo-yo. Vedel sem za njegov naslov, toda sedaj sem ga pozabil. c 그 여자는 가끔 빨간 옷을 입었었어요. Geu yeo-ja-neun ga-kkeum ppal-gan os-eul ib-eoss-eoss-eo-yo. Ona je včasih nosila rdeče obleke. d 나는 어제 부산에 갔었어요. Na-neun eo-je bu-san-e gass-eoss-eo-yo. Včeraj sem šel v Busan [in sem sedaj nazaj tu]. e 그 분은 미국에 유학갔었어요. Geu bun-eun mi-gug-e yu-hag-gass-eoss-eo-yo. On je šel študirat v ZDA [in se je sedaj vrnil]. Dogajanje oz. stanje lahko natančneje umestimo v preteklost s pomočjo časovnih prislovov oz. prislovnih določil časa. Tipični takšni izrazi so: jag-nyeon 작 년 (lani) , eo-lyeoss-eul ttae 어렸을 때 (v času otroštva), hag-saeng-i-eoss-eul ttae 학생이었을 때 (v študentskih letih), jeolm-eoss-eul ttae 젊었을 때 (ko sem bil/-a mlad/-a) ipd. Še nekaj zgledov rabe: (9)a 나는 작년에 부산에 갔었어요. Na-neun jag-nyeon-e bu-san-e gass-eoss-eo-yo. Lani sem šel v Busan. b 젊었을 때는 기억력이 좋았었어요. Jeolm-eoss-eul tte-neun gi-eog-lyeog-i joh-ass-eoss-eo-yo. Ko sem bil mlad, sem imel dober spomin. c 나도 얼마 전에 여기서 먹었었어요. Na-do eol-ma jeon-e yeo-gi-seo meog-eoss-eoss-eo-yo. Tudi jaz sem enkrat prej jedel tod. d 오래전 그분도 여기 선생님이었었어요. O-lae-jeon geu-bun-do yeo-gi seon-saeng-nim-i-eoss-eoss-eo-yo. Dolgo tega je tudi ona bila tukaj učiteljica. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 269 20. 11. 2023 11:17:48 270 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje e 그 분은 예전에 미국에 유학갔었어요. Geu bun-eun ye-jeon-e mi-gug-e yu-hag-gass-eoss-eo-yo. Davno tega je študiral v ZDA. Za mnoge govorce korejskega jezika je raba preteklo-pretekle oblike v večini kontekstov slogovno zelo zaznamovana. Zgledi (9’)a‐e so primer alternativnega, nezaznamovanega upovedovanja zgledov (9)a‐e z običajnim preteklikom. (9’)a 나는 작년에 부산에 갔어요. Na-neun jag-nyeon-e Bu-san-e gass-eo-yo. Lani sem šel v Busan. b 젊었을 때는 기억력이 좋았어요. Jeolm-eoss-eul tte-neun gi-eog-lyeog-i joh-ass-eo-yo. Ko sem bil mlad, sem imel dober spomin. c 나도 얼마 전에 여기서 먹었어요. Na-do eol-ma jeon-e yeo-gi-seo meog-eoss-eo-yo. Tudi jaz sem enkrat prej jedel tod. d 오래전 그분도 여기 선생님이었어요. O-lae-jeon geu-bun-do yeo-gi seon-saeng-nim-i-eoss-eo-yo. Dolgo tega je tudi ona bila tukaj učiteljica. e 그 분은 예전에 미국에서 유학했어요. Geu bun-eun ye-jeon-e mi-gug-e-seo yu-hag-haess-eo-yo. Davno tega je študiral v ZDA. Kadar hočemo živo izraziti spomin na pretekli dogodek tako, da se tako rekoč ‘preselimo’ v tisti čas, uporabimo posebno končnico -deo- -더-, ki izraža spominja-nje na preteklo izkušnjo. Zgledi: (10)a 철수는 어제 고향 집에 가더라고요. Cheol-su-neun eo-je go-hyang jib-e ga-deo-la-go-yo. Cheolsu je včeraj šel v svoj domači kraj, [če se prav spomnim]. b 어제는 날씨가 꽤 춥더군요. Eo-je-neun nal-ssi-ga kkwae chub-deo-gun-yo. Včeraj je bilo vreme zelo mrzlo, [kot se spomnim]. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 270 20. 11. 2023 11:17:48 Poglavje XI Zgradba modusa 271 c 그 사람을 만나 보니 제 친구더군요. Geu sa-lam-eul man-na bo-ni je chin-gu-deo-gun-yo. Ko sem se srečal z njim, [sem ugotovil, da] je bil moj prijatelj. d 새마을호는 아주 빠르더라고요. Sae-ma-eul-ho-neun a-ju ppa-leu-deo-la-go-yo. Vlak Saemaeul je bil zelo hiter, [kot se spomnim]. e 김치가 맛이 있더군요. Gim-chi-ga mas-i iss-deo-gun-yo. Kimči je bil zelo okusen, [kot se spomnim]. f 할머니는 오랜만에 손자를 보셔서 기분이 좋으셨더라고요. Hal-meo-ni-neun o-laen-man-e son-ja-leul bo-syeo-seo gi-bun-i joh-eu-syeoss-deo-la-go-yo. Babica je bila dobre volje, ko je po dolgem času srečala vnuke. Kot je razvidno iz gornjih primerov, se končnica -deo- -더- pogosto uporablja skupaj s končnicama -la -라 in -gun -군.62 Poleg te pa se lahko -deo- -더- veže na povedno osnovo v sedanjiški obliki, (10)a–e, ali v pretekli obliki kot v (10)f. 2.3 Prihodnjik in njegovi pomeni V korejščini se oblika povednih besed, ki ji pravimo prihodnjik ( mirae sisje/ hyeog 미래 시제/형), na ta ali oni način nanaša na dejanja ali stanja v prihodnosti. Tvori se s končnicama -gess- -겠- v glavnih stavkih in -(eu)l -(으)ㄹ v adnominalnih odvisnikih. Končnica -(eu)l -(으)ㄹ se najpogosteje pojavlja v konstrukcijah -(eu) l geos -(으)ㄹ 것, -(eu)l geo -(으)ㄹ 거, kjer se veže na vezani samostalnik geos 것 (stvar, zadeva), ki je pogosto skrajšan v geo 거 (stvar, zadeva).63 Obe končnici lahko izražata tako prihodnost kot tudi ugibanje ali verjetnost. Najprej si oglejmo, kako končnici izražata prihodnost. (11)a 오늘 친구들이 집에 놀러 오겠군요. O-neul chin-gu-deul-i jib-e nol-leo o-gess-gun-yo. Danes prihajajo prijatelji na obisk. (db. Danes se prijatelji pridejo igrat na [moj] dom). 62 Končnica -la -라 se uporablja, ko govorec opisuje dejanje in dejstvo. Končnica -gun -군 se uporablja, ko govorec spozna ali odkrije novo informacijo. 63 O tovrstnih konstrukcijah je več govora v poglavju XII, razdelek 2.2. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 271 20. 11. 2023 11:17:48 272 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje b 내일은 집에 있을 거예요. Nae-il-eun jib-e iss-eul geo-ye-yo. Jutri bom doma. c 저 꽃이 곧 시들겠어요. Jeo kkoch-i god si-deul-gess-eo-yo. Ta roža bo kmalu ovenela. d 그 책들은 이제 읽지 않겠어요. Geu chaeg-deul-eun i-je ilg-ji-anh-gess-eo-yo. Sedaj te knjige ne bom bral(a). e 오늘 영화를 보러 갈 거예요. O-neul yeong-hwa-leul bo-leo gal geo-ye-yo. Danes bomo šli gledat film. Razlika v pomenu in rabi med dvema končnicama obstaja, ampak mnenja, kako se razlikujeta, niso poenotena. Po Ihmu in dr. (2001a) -gess- -겠- izraža govor- čev močan namen, voljo, pripravljenost, medtem ko vzorec -(eu)l geos/ geo -(으) ㄹ 것/거 izraža enostavno dejanje v prihodnosti in je pri njem odtenek izražanja volje oz. namena govorca manj izrazit. Yu in dr. (2018) oba načina razlikujejo glede na stopnjo ponotranjenja (internalizacije) informacije: -gess- -겠- se uporablja s ponotranjeno informacijo, medtem ko se -(eu)l geos/ geo -(으)ㄹ 것/거 uporablja z neponotranjeno informacijo. Nadalje Ko in Koo (2016) razlikujeta konstrukciji glede na evidencialnost, konkretno glede na stopnjo dokazljivosti. Končnica -gess- - 겠- se razlikuje od -(eu)l geo -(으)ㄹ 거 po tem, da izraža večjo stopnjo dokazljivosti. Tvorjenje prihodnjika za nekaj tipičnih glagolov je prikazano v tabeli 3. Poleg prihodnjika lahko končnica -gess- -겠- izraža tudi naklonske pomene, kot so ugibanje (12) in namen/volja (13). (12)a 내일은 비가 오겠군요. Nae-il-eun bi-ga o-gess-gun-yo. Jutri bo [verjetno] deževalo. b 그 사람도 부인을 만나겠지요. Geu sa-ram-do bu-in-eul man-na-gess-ji-yo. [Verjetno] tudi on namerava srečati svojo ženo. c 철수는 지금쯤 제주도에 도착했겠어요. Cheol-su-neun ji-geum-jjeum Je-ju-do-e do-chag-haess-gess-eo-yo. Cheolsu je do sedaj verjetno dospel na otok Jeju. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 272 20. 11. 2023 11:17:48 Poglavje XI Zgradba modusa 273 Tabela 3: Tvorjenje prihodnjika (po Ihm in dr. 2001a: 195) Končnice → -gess-seub- Pomen -gess-da - -gess-eo-yo ni-da -(eu)l geo-da -(eu)l geob-ni-da -(eu)l geo-ye-yo Glagol ↓ 겠다 -겠어요 -겠습니다 -(으)ㄹ 거다 -(으)ㄹ 겁니다 -(으)ㄹ 거예요 iti ga-da 가다 ga-gess-da ga-gess-eo-yo ga-gess-gal geo-da gal geob-ni-da gal geo-ye-yo 가겠다 가겠어요 seub-ni-da 갈 거다 갈 겁니다 갈 거예요 가겠습니다 jesti bo-da 보다 bo-gess-da bo-gess-eo-yo bo-gess-bol geo-da bol geob-ni-da bol geo-ye-yo 보겠다 보겠어요 seub-ni-da 볼 거다 볼 겁니다 볼 거예요 보겠습니다 brati ilg-da 읽다 ilg-gess-da ilg-gess-eo-yo ilg-gess-ilg-eul geo-da ilg-eul geob- ilg-eul geo-ye-yo 읽겠다 읽겠어요 seub-ni-da 읽을 거다 ni-da 읽을 거예요 읽겠습니다 읽을 겁니다 nahajati iss-da 있다 iss-gess-da iss-gess-eo-yo iss-gess-iss-eul geo-da iss-eul geob- iss-eul geo-ye-yo se 있겠다 있겠어요 seub-ni-da 있을 거다 ni-da 있을 거예요 있겠습니다 있을 겁니다 Iz zgledov (12)a, b in c se lepo vidi, da tam, kjer je govorčeva kontrola nad dogajanjem omejena, to prispeva k oblikovanju pomenskega odtenka ‘ugibanje’. Nasprotno pa tam, kjer ima govorec večjo kontrolo nad dejanji, kot v zgledih (13) a, b in c spodaj, kjer je sam vršilec, to prispeva k oblikovanju pomenskega odtenka ‘namen’ oz. ‘volja’. To je obenem še en lep zgled, kako pomenski odtenki, ki jih izraža neki izraz, pogosto niso del samega izraza, ampak jih dejansko prispeva kontekst. (13)a 다시는 그 사람을 만나지 않겠어요. Da-si-neun geu sa-lam-eul man-na-ji anh-gess-eo-yo. Ponovno se ne nameravam srečati z njim. b 저는 지금 숙제를 하겠습니다. Jeo-neun ji-geum sug-je-leul ha-gess-seub-ni-da. Sedaj se bom lotil domače naloge. c 일이 있으면 집으로 연락하겠습니다. Il-i iss-eu-myeon jib-eu-ro yeon-lag-ha-gess-seub-ni-da. Če bo kar koli, te pokličem (kontaktiram) na dom. Prav tako končnica -(eu)l -(으)ㄹ poleg prihodnjika izraža tudi druge pomenske odtenke. V kombinaciji npr. z glagolom gos-da 것다 (predpostavljati), podobno kot -gess- -겠-, lahko izraža ugibanje, npr. (14)a, kot tudi nerealizirana dejanja in stanja – (14)b. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 273 20. 11. 2023 11:17:48 274 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (14)a 내일 눈이 내릴 거예요. Nae-il nun-i nae-lil geo-ye-yo. Jutri naj bi snežilo. b 개봉 후에는 교환이 어려울 것입니다. Gae-bong hu-e-neun gyo-hwan-i eo-lyeo-ul geos-ib-ni-da. (db.) Po odprtju embalaže naj bi bila zamenjava težka. Zamenjava ni možna po odprtju embalaže. Na prihodnost se nanaša tudi končnica -(eu)l ge -(으)ㄹ 게. V svoji goli obliki je del intimnega pogovornega sloga. Če pa se ji doda -yo -요, dobimo spoštljivo obliko, -(eu)l ge-yo -(으)ㄹ 게요. Pomenski odtenek, ki ga izraža ta končnica, je obljuba govorca, da bo opravil določeno dejanje. 2.4 Vid: izražanje faze dejanja Vid ( sang 상) se nanaša na to, kako govorec sogovorčevo pozornost usmerja v fazo poteka dogajanja/stanja (trajanje, zaključenost, začetek, konec; glej sliko 1). Slika 1: Faze poteka dejanja Kot lahko vidimo na gornji sliki, določen dogodek poteka skozi več faz: (i) faza še neuresničenega dejanja, (ii) začetek dogajanja, (iii) faza, kjer dejanje poteka, (iv) faza, ko se dejanje konča, ter (v) faza, kjer se je dejanje že v celoti odvilo, in posledice, ki ostanejo. Iz takšne razčlenitve lahko potegnemo vzporednice s kategorijo časa. Razlika je v tem, da kategorija vid primarno izpostavlja faze dogajanja, torej gleda na dogajanje lokalno, kategorija čas pa nam v grobem pove, kako je z dejanjem glede na trenutek upovedovanja. Bližina obeh kategorij je v korejščini razvidna npr. iz rabe adnominalnih končnic glede na dovršnost dejanja. V korejščini se vid izraža preko končnic in struktur s pomožnimi glagoli, ki se vežejo na povedek glavne povedi. S pomenskega vidika se vid deli na dovršni vid ( wallyosang 완료상) in nedovršni vid ( miwallyosang 미완료상).64 64 Vid se najpogosteje deli na dovršnega in nedovršnega, ampak to ni edina možna delitev. Možna je tudi delitev na dovršni vid ( wallyosang 완료상), progresivni vid ( jinhaengsang 진행상) in na vid Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 274 20. 11. 2023 11:17:48 Poglavje XI Zgradba modusa 275 2.4.1 Izražanje nedovršnosti Nedovršnost, nedovršni vid ( miwallyosang 미완료상, 未完了相), izražamo z nedovršno obliko. Ta oblika izraža dejanje, ki v času poteka oz. ni zaključeno. Nedovršnost dejanja izrazimo tako, da glagolski osnovi dodamo pripono s pomo- žnim glagolom -go iss-da -고 있다. To pripono lahko uporabljamo samo z glagoli, kar je po svoje razumljivo, saj pridevniki izražajo stanje oz. statično situacijo, ki je že sama po sebi nedovršna in tega zato ni treba posebej eksplicirati. Pri izražanju nedovršnosti obenem s spoštljivostjo do vršilca dogajanja se uporablja pripona -go gye-si-da -고 계시다. Nedovršna (progresivna) oblika se tipično uporablja za izražanje dejanja, ki ravnokar poteka. Prav tako pa se lahko uporablja tudi za izražanje ponavljajočih se dejanj in navad. Sledi nekaj zgledov: (15)a 친구가 지금 기다리고 있어요. Chin-gu-ga ji-geum gi-da-ri-go iss-eo-yo. Moj prijatelj sedaj čaka. b 아버님은 손님과 이야기하고 계세요. A-beo-nim-eun son-nim-gwa i-ya-gi-ha-go gye-se-yo. Oče govori z gostom. (spoštljivo) c 어제는 집에서 숙제하고 있었어요. Eo-je-neun jib-e-seo sug-je-ha-go iss-eoss-eo-yo. Včeraj sem doma delal domačo nalogo. d 그 사람은 요즈음 소설을 쓰고 있어요. Geu sa-lam-eun yo-jeu-eum so-seol-eul sseu-go iss-eo-yo. (On/a) zadnje čase piše roman. e 한국어를 매일 공부하고 있어요. Han-gug-eo-leul mae-il gong-bu-ha-go iss-eo-yo. Vsak dan se učim korejščino. (po Ihm in dr. 2001a: 197) Pri izražanju vida veliko vlogo pogosto igra kontekst. Na to, da neko dogajanje, ki ga opisuje povedek, razumemo kot nedovršno, tj. kot trajajoče, lahko npr. vpliva tudi kontekst v povezavi s povedkom v sedanjiku. Podobno velja tudi za predvidenja ( yejeongsang 예정상). V tej monografiji bomo za lažje razumevanje vid najprej razdelili na dovršni in nedovršni, nakar bomo nedovršni vid nadalje razdelili na progresivni vid in na vid pred-videvanja. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 275 20. 11. 2023 11:17:48 276 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje razumevanje dejanja, ki ga opisuje povedek, kot dovršnega z rabo preteklika v ustreznem kontekstu. 2.4.2 Izražanje dovršnosti dovršnost ( wallyosang 완료상 完了相) se nanaša na zaključenost dejanja. Na- čini izražanja dovršnosti so v korejščini precej difuzni, kar se odraža tudi v dejstvu, da večina prikazov korejskega jezika (prim. Lee in Ramsey 2000; Ihm in dr. 2001a; Yeon in Brown 2011) dovršnosti po navadi ne obravnava. Kot je razvidno iz naslednjih nekaj zgledov, je odtenek dovršnosti izražen dokaj posredno, pogosto je v precejšnji meri odvisen od sobesedila. (16)a 그림이 벽에 걸려 있어요. perfektivnost ( wallyosang 완료상 完了相 Geu-lim-i byeog-e geol-lyeo iss-eo-yo. stanje po dovršenem dejanju) Slika visi na steni. b 철수가 차를 살 돈을 다 모아 놨어요. dovršnost (razvidna iz konteksta: Cheol-su-ga cha-leul sal don-eun da mo-a nwass-eo-yo. ‘preteklost’ + da 다 ‘ves’) Cheolsu je zbral ves denar za nakup avta. V gornjem zgledu se dovršnost delno izraža preko slovničnih sredstev, aspek-tualnih končnic. V (16)a slika visi na steni geol-lyeo iss-eo-yo 걸려 있어요, ker jo je nekdo obesil ( geol-da 걸다). Skozi izraženo stanje (viseti) je implicirana dovršnost dejanja (obesiti) – to je zgled za tkzv. perfektivnost. V zgledu (16)b vezava glagola mo-eu-da 모으다 (zbrati) in končnice ( mo-a 모아 + končnica - nwass-eo-yo -놨어 요) implicira zaključek procesa, odtenek dovršnosti dodatno okrepi še prislov da 다 (vse). (17)a 영희가 책을 보다가 잠이 들었어요. Yeong-hui-ga chaeg-eul bo-da-ga jam-i deul-eoss-eo-yo. Yeonghui je brala knjigo in (kar naenkrat) zaspala. b 철수가 집에 오자마자 드라마를 봐요. (dovršnost!) Cheol-su-ga jib-e o-ja-ma-ja deu-la-ma-leul bwa-yo. Cheolsu začne gledati nanizanke takoj po tem, ko pride domov. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 276 20. 11. 2023 11:17:48 Poglavje XI Zgradba modusa 277 V zgledih (17)a in b pa dovršnost dejansko implicira samo sobesedilo. V (17) a dejstvo, da je Yeonghui končala z branjem knjige, implicira naslednji stavek v isti povedi, ki pove, da je potem zaspala. Podobno je tudi v (17)b. Dovršnost Cheolsuje-vega prihoda domov izhaja iz dovršne narave samega glagola o-da 오다 (priti), ki jo izpostavi tudi nadaljevanje povedi, in sicer, da takoj potem začne gledati nanizanke. Na osnovi gornjih zgledov za izražanje časa in vida lahko ugotovimo, da sta kot slovnični kategoriji čas in vid nekje na sredi med diktumom in modusom. Delno sta povezana z zunajjezikovno stvarnostjo, kar je bolj lastnost diktuma, vendar obenem tudi s tem, kako govorec dogajanje/stanje, ki ga upoveduje, vidi. Ta povezava z govorčevo subjektivnostjo pa se nagiba bolj proti modusu. V naslednjem razdelku bomo z obravnavo naklonskosti zakoračili krepko v področje modusa. 3 Naklon (modalnost) Naklon ( yangtae 양태 樣態 – iz ang. modality), tudi modalnost, se nanaša na pogled govorca na stanje ali dogajanje, ki ga upoveduje, ali pa njegov odnos do le-tega (npr. ali se je dejanje uresničilo ali ne), na kakovost informacije, ki jo upoveduje (verjetnost, informacija iz druge roke, sklepanje, ugibanje …), kot tudi govorčev odnos do sogovorca (velelnost, prošnja, prav tako tudi stopnja spoštljivosti) ipd. Pomeni, ki jih pokriva kategorija naklona, sežejo torej iz stavka oz. povedi v govorčevo razumevanje konteksta sporočanja in na njegovo hoteno ali nehoteno vplivanje na sogovorca. Delno smo to videli že pri časih, tj. zlasti pri prihodnjiku, ki je v bistvu pogled govorca na to, kaj se bo, ali se verjetno bo, zgodilo, skratka, gre za govorčevo predvidevanje dogajanja. V tem razdelku si bomo najprej ogledali izražanje najbolj pogostih naklonskih pomenov z naklonskimi priponami/končnicami na povedku. Razvrščanje raznih vrst naklonov oz. naklonskih pomenov se razlikuje od avtorja do avtorja. Vsi avtorji pa se strinjajo, da se nakloni lahko izražajo na tri načine: s končnicami, z glagoli in s prislovi.65 Ker pa se mnenja o naklonu zelo 65 V nekaterih primerih se konstrukciji ‘glagolska osnova + eo/ a/ ya ha-da 어/아/여야 하다’ (nujnost) in ‘glagolska osnova + (eu)l su iss-da -(으)ㄹ 수 있다’ (zmožnost) tudi obravnava kot enega od načinov izražanja naklona. Razlog za neobravnavanje konstrukcij, kot so ‘ -go sip-da -고 싶다’, ‘ -gi ba-la-da -기 바라다’, ‘ -(eu)myeon joh-gess-da -(으)면 좋겠다’ ipd., pa je, da ti načini izražanja želelnosti (še) niso gramatikalizirani (Nam in dr. 2019: 401), torej izražajo želelnost opisno. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 277 20. 11. 2023 11:17:48 278 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje razlikujejo, se bomo tukaj omejili na najbolj tipične pomene, povezane s kategorijo naklona, in na to, kako se ti pomeni izražajo. 3.1 Oblike, ki izražajo ugibanje Ugibanje izražamo tako, da glagolski osnovi dodamo končnico -gess- -겠-. To je ista končnica, ki se uporablja tudi za izražanje dejanja oz. dogajanja v prihodnosti. To ni tako nenavadno, saj je prihodnost nekaj, o čemer dejansko lahko samo ugibamo. Nenavadni so pravzaprav slovenščina in drugi jeziki v naši soseski, ki prihodnost z vidika izražanja kategorije časa obravnavajo enako kot preteklost ali sedanjost, kot nekaj gotovega. Še nekaj zgledov: (18)a 곧 비가 오겠어요. God bi-ga o-gess-eo-yo. Kaže, da bo kmalu deževalo. b 하는 짓을 보니 좀 게으르겠는데요. Ha-neun jis-eul bo-ni jom ge-eu-leu-gess-neun-de-yo. Po dejanjih sodeč je gotovo nekoliko len. c 그거 재미있겠네요. Geu-geo jae-mi-iss-gess-ne-yo. To je videti zabavno. Končnica -gess- -겠- lahko poleg pomena ugibanja izraža tudi namen, zmo- žnost, možnost ipd. Po drugi strani pa se pomen ugibanja lahko izraža tudi preko drugih oblik. Natančneje, namesto končnice -gess- -겠- se lahko uporabi končnica -(eu)l -(으)ㄹ, ki se nadalje navezuje na geos 것; torej konstrukcija ‘ -(eu)l -(으)ㄹ + geos 것’, ki smo jo tudi že srečali kot enega od načinov izražanja prihodnosti. 3.2 Izražanje namena ali volje storiti nekaj Namen in voljo storiti nekaj izražata končnici -(eu)l-ge -(으)ㄹ게 in -(eu)l-lae -(으)ㄹ래, ki se vežeta na glagolsko osnovo. S prvo, -(eu)l-ge -(으)ㄹ게, smo se že srečali, ko je bil govor o izražanju prihodnosti. Členek yo 요 je neobvezen del – uporablja se za izražanje spoštljivosti. Sledi nekaj zgledov. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 278 20. 11. 2023 11:17:48 Poglavje XI Zgradba modusa 279 (19)a 그러면 제가 설명해 드릴게요. Geu-reo-myeon je-ga seol-myeong-hae deu-lil-ge-yo. Torej bom jaz razložila. b 잠깐 다녀 올게요. Jam-kkan da-nyeo ol-ge-yo. Samo za trenutek skočim, in se vrnem. c 내일 아침 눈뜨자마자 전화할게요. Nae-il a-chim nun-tteu-ja-ma-ja jeon-hwa-hal-ge-yo. Pokličem te jutri zjutraj, takoj ko vstanem. (20)a 난 여기 좀 있을래요. Nan yeo-gi jom iss-eul-lae-yo. Jaz bom za kratek čas ostala tukaj. b 난 이따 갈게. 같이 갈래? Nan i-tta gal-ge. Gat-i gal-lae? Jaz bom v kratkem šla. Greva skupaj? Obe končnici izražata namen ali voljo storiti določeno dejanje. Razlikujeta se glede na to, na čigav namen ali voljo se navezujeta. Končnica -(eu)l-ge -(으)ㄹ게 izraža namen govorca in se tipično uporablja v trdilnih povedih. Končnica -(eu) l-lae -(으)ㄹ래 v trdilnih povedih prav tako izraža govorčev namen, v vprašalnih povedih pa se nanaša na sogovorčev namen. 3.3 Izražanje zahteve za strinjanje sogovorca Zahtevo za strinjanje sogovorca izrazimo s konstrukcijo ‘glagolska osnova + -ji - 지 + yo요’. Tukaj končnica -ji -지 prispeva vprašalnost in yo 요 izraža spoštljivost oz. vljudnost. (21) A: 우체국이 어디지요? U-che-gug-i eo-di-ji-yo? Kje je pošta? B: 저기 갈색 건물이 보이지요? 저기예요. Jeo-gi gal-saeg geon-mul-i bo-i-ji-yo? jeo-gi-ye-yo. Vidite tisto rjavo zgradbo tam, kaj ne? Tam je [pošta]. Vendar končnico -ji -지 lahko uporabljamo tudi v naslednjih primerih. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 279 20. 11. 2023 11:17:48 280 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (22) A: 아이스크림을 먹을까요? 아이스크림 좋지요. A-i-seu-keu-lim-eul meog-eul-kka-yo? A-i-seu-keu-lim joh-ji-yo. Bi jedla sladoled? (Kot veš,) sladoled je super. B: 저도 알지요. Jeo-do al-ji-yo. (Seveda.) Tudi jaz vem. V tem zgledu - ji -지 označuje informacijo, ki je znana govorcu in sogovorcu. 3.4 Vidiki izražanja vprašalnosti Z vprašalnostjo smo se delno seznanili že v poglavju VIII, pri besednih vrstah in pri vprašalnih zaimkih, ter pri osnovnih obrisih zgradbe korejskega stavka v poglavju IX. 3.4.1 Povpraševanje po identiteti, kakovosti, količini, načinu, času, kraju, smeri/cilju … Vsa ta povpraševanja, v korejski terminologiji so to ‘pojasnjevalna vprašanja’ ( seolm-yeong uimunmun 설명 의문문), ker zahtevajo za odgovor bolj specifično informacijo, se tipično izražajo z ustreznimi vprašalnimi zaimki, vprašalnimi pridevniki ter vprašalnimi prislovi skupaj z vprašalnimi končnicami -(eu)l-kka -(으)ㄹ까, -(seu) b-ni-kka -(스)ㅂ니까, -neu-nya/ nya -느냐/냐, dodanimi na koncu povedi. Zgled: (23)a A: 이 가방은 누구의 가방입니까? I ga-bang-eun nu-gu-ui ga-bang-ib-ni-kka? Čigava je ta torba? B: 이 가방은 철수의 가방입니다. I ga-bang-eun cheol-su-ui ga-bang-ib-ni-da. Ta torba je od Cheolsuja. b A: 이 가방은 얼마예요? I ga-bang-eun eol-ma-ye-yo. Koliko stane ta torba? B: 만 원이에요. Man won-i-e-yo. Deset tisoč wonov. Naslednji razdelek obravnava vprašanja tipa DA/NE. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 280 20. 11. 2023 11:17:48 Poglavje XI Zgradba modusa 281 3.4.2 Vprašanja tipa DA/NE V neformalnem govoru, kjer se pogosto uporablja oblika povedka -a/ eo/ yeo-yo - 아/어/여요, se lahko pri vprašanjih tipa DA/NE ( panjeong uimunmun 판정 의 문문) vprašalnost izrazi tudi samo s povišano intonacijo na koncu povedi, kot v naslednjem zgledu: (24)a 철수가 오징어 게임을 다 봤어요.↘︎ [trdilnost] Cheol-su-ga o-jing-eo ge-im-eul da bwass-eo-yo. Cheolsu si je (v celoti) ogledal ‘Squid Game’. b 철수가 오징어 게임을 다 봤어요? ↗︎ [vprašalnost] Cheol-su-ga o-jing-eo ge-im-eul da bwass-eo-yo? Je Cheolsu pogledal cel ‘Squid Game’? Res, tako kot v slovenščini, v (24)a padajoča intonacija zaznamuje trdilnost, v (24)b pa naraščajoča intonacija zaznamuje vprašalnost. Še en preprost zgled: (25) A: 누가 왔어요? ↗︎ Nu-ga wass-eo-yo? Je kdo prišel? B: 네/ 아니요. ↘︎ Ne./A-ni-yo. Da./Ne. 3.5 Izražanje čudenja, občudovanja Čudenje, občudovanje lahko izrazimo na dva načina. Eden je s konstrukcijo: ‘glagolska/pridevniška osnova (+ končnica) + -ne(yo) -네(요)!’ Zgled: (26) A: 개나리가 참 예쁘네요! Gae-na-li-ga cham ye-ppeu-ne-yo! Kako lepa je forzicija! B: 진달래도 곧 피겠네요! Jin-dal-lae-do god pi-gess-ne-yo! Tudi azaleje bodo kmalu v cvetju! Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 281 20. 11. 2023 11:17:48 282 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Drugi način pa je s pomočjo konstrukcije: ‘glagolska/pridevniška osnova + neun-gun-yo -는군요’ (ne glede na obliko osnove). Še zgled: (27) A: 매미가 많이 우는군요. Mae-mi-ga manh-i u-neun-gun-yo. Kako močno cvrčijo/pojejo škržati, kaj ne! B: 올해는 여름이 오는 게 빠르군요. Ol-hae-neun yeo-leum-i o-neun ge ppa-leu-gun-yo. Letos je poletje res zgodno, kaj ne! Navkljub temu, da imata obe končnici zelo podoben pomen, se uporabljata v različnih situacijah. Končnica -ne-yo -네 se uporablja za neposredno izkušnjo nekega dejanja ali stanja, medtem ko se -gun -군 lahko uporablja za neposredno izkušnjo ali pa v primeru sklepanja o stanju ali dejanju. 3.6 Izražanje želelnosti Želelnost se izraža tako, da se glagolski osnovi dodata končnica -go-고 in po-možni glagol sip-da 싶다 (želeti), torej: -go sip-da -고 싶다. Za boljše razumevanje najprej nekaj zgledov: (28)a A: 더 놀고 싶은데요. Deo nol-go sip-eun-de-yo. Rad bi se še zabaval. B: 저는 빨리 집에 가고 싶어요. Jeo-neun ppal-li jib-e ga-go sip-eo-yo. Jaz bi rada hitro šla domov. b 나는 술을 마시고 싶었다. Na-neun sul-eul ma-si-go sip-eoss-da. Želel sem si piti kaj alkoholnega. c 감기 때문에 아무 것도 하고 싶지 않다. Gam-gi ttae-mun-e a-mu geos-do ha-go sip-ji anh-da. Zaradi prehlada si ne želim početi ničesar. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 282 20. 11. 2023 11:17:48 Poglavje XI Zgradba modusa 283 d 그 책을 읽어보고 싶은가? Geu chaeg-eul lig-eo-bo-go sip-eun-ga? Hočeš poskusiti prebrati to knjigo? Zgled (28)d je zanimiv, ker imamo pravzaprav dvojni naklon: V + bo-da보다 (poskusiti) + go 고 + sip-da 싶다 (želeti), skratka poleg želelnosti še ekspliciran pomenski odtenek poskušanja nekega dejanja. 3.7 Izražanje povabila Povabilo izrazimo z glagolsko osnovo in pripono/končnico s pomožnim glagolom, in sicer podobno kot v predhodnih primerih: (i) za glagolsko osnovo, ki se končuje s samoglasnikom: glagolska osnova [samogl.] + -b-si-da -ㅂ시다, (ii) za glagolsko osnovo, ki se končuje s soglasnikom ( batchim), pa: glagolska osnova [sogl.] + -eub-si-da -읍시다. Še zgled: (29) A: 자, 여기서 식사를 합시다. Ja, yeo-gi-seo sig-sa-leul hab-si-da. No, obedujmo tukaj. B: 예, 우선 손을 씻읍시다. Ye, u-seon son-eul ssis-eub-si-da. Seveda, najprej si umijmo roke. 4 Naklonski prislovi in pojavi ujemanja Nekateri neodvisni elementi v povedi so strukturno sicer nepovezani s povedjo, vendar se pomensko vežejo na poved v celoti. Neodvisni elementi, ki so povezani z modalnostjo, so tisti povedni prislovi, ki izražajo naklon (tkzv. naklonski prislovi), elementi, povezani z ogovarjanjem (vokativ), in medmeti. V tem razdelku se bomo omejili na naklonske prislove, ki predstavljajo še en, opisni način izražanja naklonov. Naklonski prislovi so ena od vrst povednih prislovov ( munjang busa 문장 부사). V korejščini se pojavijo tipično na začetku povedi in se nanašajo na celo poved do mesta v modusu, kjer je (opcijsko) izražen isti naklon. Poleg naklonskih Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 283 20. 11. 2023 11:17:48 284 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje prislovov mdr. med povedne prislove spada še ena pomembna skupina prislovov, vezni prislovi, ki nakazujejo povezavo povedi s predhodnim besedilom. 4.1 Naklonski prislovi – pomen Najprej poglejmo nekaj pogosto rabljenih naklonskih prislovov. (30) a-ma 아마 (verjetno) man-il/ man-yag 만일/만약 (če [pogoj]) seol-ma 설마 (kaj res?) gwa-yeon 과연 (kot pričakovano, kajpak) bu-di 부디 (nekako) do-li-eo 도리어 (prej [kot kaj drugega]) ban-deu-si 반드시 (zagotovo) ha-yeo-teun 하여튼 (kakorkoli) bi-log/ seol-lyeong 비록/설령 gyeol-ko 결코 (nikakor) (recimo, npr.) ma-chi 마치 (prav kot) da-haeng-hi 다행히 (k sreči) Naklonski prislovi enako kot naklonske pripone izražajo govorčev subjektivni odnos do povedanega oz. njegovo videnje povedanega. Zgled: (31)a 그는 아마 오지 않을 것이다. Geu-neun a-ma o-ji anh-eul geos-i-da. On verjetno ne pride / ne bo prišel. b 만일 비가 오면 집에서 쉬겠다. Man-il bi-ga o-myeon jib-e-seo swi-gess-da. Če bo deževalo, bom (nameravam) doma počival. b 설마 그가 그런 말을 했을까? Seol-ma geu-ga geu-reon mal-eul hass-eul-kka? Kaj res? On naj bi rekel kaj takšnega? 4.2 Pomensko ujemanje naklonskih prislovov z naklonskimi priponami na povedku Pomensko ujemanje naklonskih prislovov z naklonskimi priponami na povedku opazimo na več področjih. (i) Prislovi, ki se vežejo samo z zanikanim povedkom: Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 284 20. 11. 2023 11:17:48 Poglavje XI Zgradba modusa 285 byeol-lo 별로 ([ne] posebej) cha-ma 차마 (nikakor) jeon-hyeo 전혀 (sploh [ne]) gyeol-ko 결코 (nikakor) il-jeol 일절 (nikakor, sploh [ne]) jeol-dae 절대 (nikakor) yeo-gan 여간 (običajno) Poseben primer je yeo-gan 여간 (običajno), ki se lahko veže tudi z zatrjenimi povedki. V zvezi zanikanim povedkom ( yeo-gan … a-ni-da 여간 … 아니다, yeo- -gan -ji anh-da 여간 -지 않다, tudi yeo-gan -neun geos-i a-ni-da 여간 -는 것이 아니다) pa poudarja pomen povedka: ‘ običajno’ + negacija povedka → ‘ neobičaj-no, izjemno’. Zgledi: (32)a 오늘은 별로 할일이 없다. O-neul-eun byeol-lo hal-il-i eobs-da. Danes nimam posebej veliko dela. b 차마 그 말을 꺼낼 수 없었다. Cha-ma geu mal-eul kkeo-nael su eobs-eoss-da. O tisti zadevi nikakor nisem mogel spregovoriti. c 전혀 고기를 먹지 않는다. Jeon-hye go-gi-leul moeg-ji anh-neun-da. Mesa sploh ne jé. d 결코 그 말을 잊지 않겠다. Gyeol-ko geu mal-eul ij-ji anh-gess-da. Tistih besed nikakor ne bom pozabil. e 그 얘기는 일절 하지 않았다. Geu yae-gi-neun il-jeol ha-ji anh-ass-da. O tistem sploh nisem govoril. f 시험이 여간 어려운 게 아니다. Si-heom-i yeo-gan eo-lyeo-un ge a-ni-da. Izpit je neobičajno težak. (ii) Prislovi, ki se vežejo samo z zatrjevanim povedkom: ban-deu-si 반드시 (vsekakor), kkog 꼭 (zagotovo) gan-sin-hi 간신히 (komajda, za las, z veliko napora) a-mu-jjo-log 아무쪼록 (kolikor mogoče), sam-ga 삼가 (s spoštovanjem, ponižno) Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 285 20. 11. 2023 11:17:48 286 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Zgledi: (33)a 이번에는 반드시 이겨야 해요. I-beon-e-neun ban-deu-si i-gye-ya hae-yo. Tokrat morate vsekakor zmagati. b 꼭 한번 오세요. Kkog han-beon o-se-yo. Zagotovo enkrat pridite [naokrog]. c 간신히 그 일을 끝냈어요. Gan-sin-hi geu il-eul kkeut naess-eo-yo. Z veliko napora sem delo le končal. d 아무쪼록 건강하기 바라요. A-mu-jjo-log geon-gang-ha-gi-leul ba-ra-yo. Želim vam, da ste kolikor mogoče zdravi. (iii) Prislovi ugibanja, ki se vežejo s priponami na povedku, ki izražajo ugibanje: a-ma 아마 (verjetno), ma-chi 마치 (prav kot [da bi]) Zgleda: (34)a 아마 그저께쯤 왔을 거예요. A-ma geu-jeo-kke-jjeum wass-eul geo-ye-yo. Verjetno je prišel nekje predvčerajšnjim. b 마치 꿈을 꾸고 있는것 같아요. Ma-chi kkum-eul kku-go iss-neun geos gat-a-yo. Videti je, prav kot da bi sanjal. (iv) Prislovi, ki se vežejo z vprašalnostjo, izraženo na povedku: seol-ma 설마 (menda vendar ne), do-dae-che 도대체 (kaj vendar) eol-ma-na 얼마나 (koliko [vendar]) Zgledi: (35)a 설마 거짓말을 했을까요? Seol-ma geo-jis-mal-eul haess-eul-kka-yo? Pa se menda vendar ni lagal? b 도대체 왜 이렇게 늦었어요? Do-dae-che wae i-leoh-ge neuj-eoss-eo-yo. Zakaj vendar si tako pozen? Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 286 20. 11. 2023 11:17:48 Poglavje XI Zgradba modusa 287 c 이 얼마나 행복한가요? I eol-ma-na haeng-bog-han-ga-yo? Kako smo srečni? (v) Prislovi, ki se vežejo s pogojnostjo, izraženo na povedku: man-yag 만약 (če), man-il 만일 (če), bi-log 비록 (celo če), seol-lyeong 설령 (celo če), a-mu-li 아무리 (naj še tako) (36)a 만일 비가 온다면 멈추겠어요. Man-il bi-ga on-da-myeon meom-chu-gess-eo-yo. V primeru da bi deževalo, bo [dogodek] preklican. b 비록 가난할지라도 … Bi-log ga-nan-hal-ji-la-do … Četudi je reven … c 아무리 해도 잘 안 돼요. A-mu-li hae-do jal an dwae-yo. Naj še tako delam, ne gre. d 만약 비가 오면, 다음 주에 해요. Man-yag bi-ga o-myeon, da-eum ju-e hae-yo. V primeru če bo deževalo, preložimo na naslednji teden. (vi) Prislovi, ki se vežejo z nujnostjo oz. vzročnostjo, izraženo na povedku: dang-yeon-hi 당연히 (jasno, kajpak), wae-nya-ha-myeon 왜냐 하면 ([in sicer zakaj,] zato ker) (37)a 당연히 당신이 가야 해요. Dang-yeon-hi dang-sin-i ga-ya hae-yo. Jasno, da morate iti. b 아침을 못 먹었어요. 왜냐하면 늦잠을 잤기 때문이에요. A-chim-eul mos meog-eoss-eo-yo. Wae-nya-ha-myeon neuj-jam-eul jass- -gi ttae-mun-i-e-yo. Zajtrka nisem jedel. In sicer zato, ker sem zaspal. Vezava naklonskih prislovov z naklonskimi priponami na povedku podobno kot oklepaj eksplicitno zameji obseg, ki ga v dani povedi zavzema dani naklon. Taka dvojnost se uporablja predvsem v kontekstih, kjer je treba dani naklon še posebej poudariti oz. izpostaviti. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 287 20. 11. 2023 11:17:48 288 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Podobne pojave najdemo tudi v mnogih drugih aglutinacijskih jezikih, ki imajo osnovni besedni red enak kot korejščina, tj. osebek – predmet – povedek (SOV), in sicer od turščine do japonščine, pa tudi v dravidskih jezikih južne Indije (prim. Bekeš 2021). Zanimivo je tudi, da v spontani konverzaciji formalno popolne strukturirane povedi pogosto izginejo, ostanejo pa pragmatične strukture pomenskega ujemanja naklonskih prislovov in naklonskih izrazov na povedku. 5 Zaključek V tem poglavju smo si ogledali, kako je zgrajen modus v korejščini. Čas in vid za-sedata mesto nekje med diktumom in modusom. Videli smo, da se čas izraža bolj sistematično kot pa vid, posebej še v primeru dovršnosti. Naklon (modalnost) v korejščini je zelo razvejan ter se sistematično izraža s pomočjo naklonskih končnic in naklonskih prislovov. Zanimivo je tudi pomensko ujemanje med naklonskimi prislovi in naklonskimi končnicami, pojav, ki si ga korejščina deli z mnogimi drugimi aglutinacijskimi jeziki z besednim redom SOV. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 288 20. 11. 2023 11:17:48 289 Poglavje XII Večstavčna poved 1 Uvod 1.1 Ozadje Do sedaj je vse razmišljanje o zgradbi diktuma in modusa potekalo v okviru enostavčne povedi. V tem poglavju pa se bomo ukvarjali z razširjavami tega, kar smo izvedeli o temeljni zgradbi povedi v IX. poglavju. Pri tem nam bodo pomagala tudi spoznanja o vezavi stavčnih členov in drugih elementov na povedek, s čimer smo se srečali v X. poglavju o zgradbi diktuma. Ponovimo: enostavčne povedi ( hotmunjang 홑문장, danmun 단문) so tiste povedi, ki jih sestavlja en sam stavek, ki torej vsebujejo samo en povedek in samo en osebek. Zgledi: (1)a 그 사람은 교사이다. Geu sa-lam-eun gyo-sa-i-da. Tista oseba je učitelj. b 하늘이 푸르다. Ha-neul-i pu-leu-da. Nebo je modro. c 자동차가 잘 달린다. Ja-dong-cha-ga jal dal-lin-da. Avto dobro gre. d 철수가 책을 읽는다. Cheol-su-ga chaeg-eul ilg-neun-da. Cheolsu bere knjigo. e 날씨가 좋지 않다. Nal-ssi-ga joh-ji anh-da. Vreme ni dobro. Bolj kompleksna zgradba povedi temelji na razširjavah elementov – gradnikov enostavne povedi. Rezultat takih razširjav so večstavčne povedi ( gyeom-munjang 겹문장, tudi bongmun 복문). V nadaljevanju si bomo ogledali najbolj Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 289 20. 11. 2023 11:17:48 290 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje tipične razširjave ter postopke, s katerimi jih udejanjimo in tako pridemo do bolj kompleksne zgradbe povedi v korejščini. 1.2 Vrste večstavčnih povedi Korejska standardna slovnica večstavčne povedi deli na dve vrsti: (i) povedi z odvisnimi stavki ( aneun munjang 안은 문장, db. objemajoče povedi) in (ii) vezniške povedi ( ieojin munjang 이어진 문장). (i) ‘Povedi z odvisnimi stavki’ so povedi, ki po definiciji vsebujejo enega ali več odvisnih stavkov ( angin munjang 안긴 문장, db. objeti stavek, tudi naepomun 내포문 oz. 내포절, db. vloženi stavek). Razlikovanje med glavnim in odvisnim stavkom temelji na tem, kateri od stavkov strukturno zaobjema drugega. Korejski termin za glavni stavek kot del povedi je aneunjeol 안은절 (db. objemajoči stavek), za odvisni stavek pa se poleg že omenjenega uporablja tudi termin anginjeol 안긴절 (db. objeti stavek). V tej monografiji bomo za lažje razumevanje za to vrsto povedi uporabljali termin poved z odvisnimi stavki; za stavek, ki je vstavljen v nadredni stavek, v katerem opravlja vlogo stavčnega člena ali pa v njem modificira določen stavčni člen, pa bomo uporabljali termin odvisni stavek (ali na kratko odvisnik). Pri tem je nadredni stavek lahko ali glavni stavek ali pa v bolj kompleksno zgrajeni povedi tudi odvisni stavek, s katerim je dani odvisni stavek v podredni zvezi. Povedi z odvisnim stavkom vsebujejo stavčni člen, ki nastane iz stavka, preoblikovanega s pomočjo vezave pregibalnih končnic in/ali (kadar je to potrebno) ustreznega sklonskega členka. V skladu z gornjo definicijo odvisni stavek torej ali deluje kot stavčni člen v glavnem (oz. nadrednem) stavku v povedi ali pa je vključen v zgradbo glavnega stavka s pomočjo modifikacije do-ločenega stavčnega člena v glavnem stavku. Dodatno velja, da kadar v povedi glavni (oz. nadredni) in odvisni stavek vsebujeta isti element, se ta podvojeni element v odvisnem stavku lahko izpusti. (ii) Druga vrsta večstavčnih povedi so, kot rečeno, ‘vezniške povedi’ ( ieojin munjang 이어진 문장). Ta vrsta večstavčne povedi je sestavljena iz sosledja dveh stavkov. Za razliko od povedi z odvisnimi stavki sta v vezniških povedih oba stavka popolnoma izražena in se prvi navezuje na naslednjega s pomočjo vezne končnice, ki stoji za osnovo povedka prvega stavka. Glede na vrsto oz. pomen vezne končnice se povedi delijo na priredne in podredne vezniške povedi. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 290 20. 11. 2023 11:17:48 Poglavje XII Večstavčna poved 291 2 Povedi z odvisnimi stavki Večstavčne povedi te vrste sestavljata najmanj dva stavka. Eden izmed stavkov deluje kot osnova ali glavni stavek ( aneunjeol 안은절), preostali – odvisni stavki – pa kot rečeno opravljajo funkcijo določenega stavčnega člena ali določen stavčni člen modificirajo. Da bi stavek lahko kot odvisni stavek opravljal funkcijo stavč- nega člena, ga je treba ustrezno prilagoditi, in sicer so na voljo naslednji postopki: (i) nominaliziranje odvisnega stavka, (ii) sprememba odvisnega stavka v adnominalni modifikator (prisamostalni- ški odvisnik), (iii) sprememba odvisnega stavka v prislovno določilo, (iv) sprememba stavka v premi ali odvisni govor, (v) sprememba odvisnega stavka v povedek. V nadaljevanju si bomo pobližje ogledali vrste odvisnih stavkov in njihove značilnosti glede na zgoraj omenjenih pet postopkov. 2.1 Nominaliziranje odvisnega stavka Nominaliziranje je postopek, s katerim odvisni stavek formalno spremenimo tako, da se v matičnem stavku obnaša kot samostalnik. Takšen stavek imenujemo samostalniški stavek ( myeongsajeol 명사절). Skupaj z dodanim sklonskim členkom tak stavek deluje kot stavčni člen v glavnem stavku. Stavek lahko nominaliziramo na več načinov. En način je s pomočjo nomina-lizacijkih končnic ( myeongsahyeong eomi 명사형 어미), ki jih pritikamo za osnovo povedka. Drug način pa je s pomočjo vezanega samostalnika ( uijon myeongsa 의 존 명사), na katerega se preko adnominalne končnice ( gwanghyeongsahyeong eomi 관형사형 어미) veže odvisni stavek. Na en ali drug način nominalizirani stavek potem lahko opravlja funkcijo samostalniške zveze v nadrednem stavku. (2) 아내 없이 살기가 힘들 것 같다. A-nae eobs-i sal-gi-ga him-deul geos gat-da. Brez žene bi bilo življenje težko. (3) 그 선거에 부정이 있었음이 밝혀졌다. Geu seon-geo-e bu-jeong-i iss-eoss-eum-i balg-hyeo-jyeoss-da. Izkazalo se je, da so bile na teh volitvah nepravilnosti. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 291 20. 11. 2023 11:17:48 292 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje V (2) sta nominalizacijski končnici -gi -기 in v (3) -eu-m -(으)ㅁ. Odvisnika sta podčrtana, končnici pa v krepkem tisku. Končnica -gi -기 izraža posplošeno oz. pričakovano dejstvo na podlagi nekega dejanja ali stanja. Je zelo fleksibilna pri uporabi in se uporablja zelo pogosto. Stavek, nominaliziran s končnico -gi -기, se lahko kombinira z različnimi sklonskimi členki in tako lahko v stavku igra različ- ne vloge, od osebka ali predmeta do prislovnih določil. Prav tako kot samostalnik se tudi tak nominalizirani stavek lahko pojavi kot samostalniški povedek skupaj s kopulo i-da 이다. Zgled ni potreben. Osebek, ki je skupen glavnemu oz. matičnemu ali nadrednemu stavku in po-drednemu stavku, se lahko izpusti. (4) 아들이 대학에 입학하기를 기도했다. A-deul-i dae-hag-e ib-hag-ha-gi-leul gi-do-haess-da. Sin je molil, da bi bil sprejet na univerzo. (4’) {아들이 [<아들이 = Ø> 대학에 입학하기]를 기도했다} [zgradba prikazana z oklepaji] { A-deul-i [< a-deul-i = Ø> dae-hag-e ib-hag-ha-gi] -leul gi-do-haess-da. } {Sin je molil, [da bo sprejet na univerzo].} V zgledih (4) in (4’) vidimo, da je a-deul-i 아들이 (sin), ki se pojavi kot osebek tako v matičnem kot tudi v odvisnem stavku, v slednjem izpuščen. Končnica -eu-m -(으)ㅁ pa izraža nekoliko drugačen pomenski odtenek: nakazuje, da je glagolsko dejanje že določeno ali konkretizirano in že obstaja v trenutku upovedovanja, tako kot je prikazano v zgledu (3) zgoraj. Tako kot -gi -기 se tudi nominalizacijska končnica -eu-m -(으)ㅁ lahko kombinira z različnimi sklonskimi členki in tako nominaliziran odvisnik lahko v stavku igra različne vloge. V primerjavi z -gi -기 pa se uporablja manj. Poleg nominalizacijskih končnic se odvisni stavek lahko nominalizira tudi s pomočjo veznih končnic ( yeongyeol eomi 연결 어미), npr.: -(eu)n/neun/(eu)l-ji -(으)ㄴ/는/(으)ㄹ지, ki spremeni stavek v nominalizirani vprašalni stavek, kot v zgledih (5)a in b spodaj. Nominalizirani vprašani stavek v obeh zgledih je podčrtan. (5)a 이 문제를 어떻게 해결하면 좋은지를 고민해봐요. I mun-jae-leul eo-tteoh-ge hae-gyeol-ha-myeon joh-eun-ji-leul go-min-hae-bwa-yo. Razmišljam, kako bi bilo najbolje rešiti ta problem. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 292 20. 11. 2023 11:17:49 Poglavje XII Večstavčna poved 293 b 아이스크림이 맛있는지가 궁금해요. A-i-seu-keu-lim-i mas-iss-neun-ji-ga gung-geum-hae-yo. Zanima me, ali je sladoled dobrega okusa. Samostalniški stavek se lahko tvori tudi s pomočjo prisamostalniške vezave odvisnika na vezani samostalnik. Nominalizacijo s končnico -(eu)m -(으)ㅁpogosto nadomešča ali pa ji je pomensko enakovredna nominalizacija s pomočjo adnominalne končnice in vezanega samostalnika geos 것 (stvar): -(eu)n geos -(으)ㄴ 것 ([dovršeno] dejstvo, da …), kot je prikazano v zgledih (6) in (7) spodaj. Odvisnik z geos 것 je podčrtan. (6) 친구의 아들이 희망했던 대학교에 입학한 것을 들었다. Chin-gu-ui a-deul-i hui-mang-haess-deon dae-hag-gyo-e ib-hag-han geos-eul deul-eoss-da. Slišal sem, da je bil prijateljev sin sprejet na želeno univerzo. (7) 누가 집에 있는 것이 분명해요. Nu-ga jib-e iss-neun geos-i bun-myeong-hae-yo. Jasno je, da je nekdo doma. Primer (7) se od (6) razlikuje v tem, da se v njem odvisnik veže na vezani samostalnik geos 것 s pomočjo adnominalne končnice -neun -는. Tako nominaliziran odvisnik v tem zgledu deluje kot osebek glavnega stavka. (8) 제가 동굴 안에 동굴이 있다는 것을 알고 있어요. Je-ga dong-gul an-e dong-gul-i iss-da-neun geos-eul al-go iss-eo-yo. Ko sem bil v jami, sem se zavedel, da jama obstaja. Pred adnominalnimi končnicami se lahko pojavijo tudi povedne končnice ( jonggyeol eomi 종결 어미), kot je prikazano v zgledu (8). 2.2 Odvisni stavek kot adnominalni modifikator Adnominalni modifikatorji ( gwanghyeongeo 관형어) stojijo pred samostalniški-mi besedami in jih modificirajo. Adnominalni modifikatorji so lahko adnominali, samostalniki, ki se vežejo na drug samostalnik s sklonskim členkom ui 의 ali brez Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 293 20. 11. 2023 11:17:49 294 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje njega, ali adnominalni stavki oz. prisamostalniški odvisniki ( gwanghyeongsajeol 관형사절). 2.2.1 Adnominalni stavek Razpon raznih adnominalnih konstrukcij je prikazan v poglavju X v tabeli 9, katere del povzemamo v tabeli 1 spodaj. Tabela 1: Nekaj pogostih tipov konstrukcij z adnominalnimi stavki Zgradba adnominalnih modifikatorjev Zgledi Samostalnik + kopula + adnominalna končnica 학자인 김 박사님을 존경해요. I -(eu)n -(으)ㄴ: Hag-ja-in Gim bag-sa-nim-eul jon-gyeong-hae-yo. N1 + in 인 + N2 Spoštujem dr. Kima, znanstvenika. Povedna beseda + samostalniška končnica -gi - 말하기의 비법을 알려 드릴게요. II 기 + stavčni členek ui 의: Mal-ha-gi-ui bi-beob-eul al-lyeo- deu-lil-ge-yo. V + gi 기 + ui 의 + N Naj ti povem način, kako se reče. Povedna beseda + adnominalna končnica -(eu) 좋은 선생이에요. n/ neun/ (eu)l -(으)ㄴ/는/(으)ㄹ: Joh-eun seon-saeng-i-e-yo. III V/Adj + -(eu)n/ neun/ (eu)l -(으)ㄴ/는/(으) Dober učitelj je. ㄹ + N Tipa I in II sta dokaj transparentna, saj se nanašata na razne vrste samostalni- ških besed oz. zvez in njihove vezave na drugo samostalniško besedo oz. zvezo. V nadaljevanju bo podrobneje obravnavan tip III. Adnominalni modifikator ( gwanhyeongeo 관형어) se v korejščini lahko udejanji kot poln adnominalni stavek. V tem primeru se z uporabo adnominalnih končnic - (eu)n -(으)ㄴ , -neun -는, -(eu)l -(으) ㄹ in -deon -던 celoten stavek veže na polnopomenski samostalnik (ali splošneje na samostalniško zvezo, ki ima za jedro polnopomenski samostalnik) v glavnem (oz. nadrednem) stavku. V spodnjih zgledih (9) in (10) je podčrtani del adnominalni odvisnik, modificirana samostalniška zveza pa je označena s krepkim tiskom. (9) 우리는 이제야 존이 미국으로 귀국했다는 사실을 알았다. U-ri-neun i-je-ya jon-i mi-gug-eu-lo gwi-gug-haess-da-neun sa-sil-eul al-ass-da. Zdaj smo [končno] zvedeli za dejstvo, da se je John vrnil v Ameriko. (10) 나는 [내가 = Ø] 그에게 돈을 꿔 준 기억이 없다. Na-neun [ nae-ga = Ø] geu-e-ge don-eul kkwo jun gi-eog-i eobs-da. Ne spomnim se (db. nimam spomina), da bi mu posodil denar. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 294 20. 11. 2023 11:17:49 Poglavje XII Večstavčna poved 295 Vzgledu (10) je vršilec dejanja, osebek na 나 ( jaz), skupen glavnemu stavku, kjer je istočasno tudi tema (zaznamovan je z neun 는), in odvisnemu stavku, pri čemer je slednjem izpuščen. Zgled (11) spodaj spada med t. i. kratke adnominalne stavke ( jjalbeun gwanhyeongsajeol 짧은 관형사절). (11)a 영희가 새빨간 사과를 먹었다. Yeong-hui-ga sae-ppal-gan sa-gwa-leul meog-eoss-da. Yeonghui je pojedla živordeče jabolko. b 영희가 사과를 먹었다. Yeong-hui-ga sa-gwa-leul meog-eoss-da. Yeonghui je pojedla jabolko. c 사과가 새빨갛다. Sa-gwa-ga sae-ppal-gah-da. Jabolko je bilo živordeče barve. (11)a je poved s kratkim adnominalnim stavkom, dejansko pridevnikom. Glavni stavek povedi je (11)b, (11)c pa v (11)a deluje kot kratki adnominalni stavek (odvisnik). Kot je razvidno že iz zgledov (9) in (10), se na samostalnik lahko vežejo tudi daljši adnominalni stavki z bolj kompleksno notranjo zgradbo, to so tkzv. dolgi adnominalni stavki ( gin gwanhyeongsajeol 긴 관형사절). Še zgled za tak odvisnik: (12) 오징어 게임이 에미상을 탔다는 뉴스를 들었어요? O-jing-eo ge-im-i e-mi-sang-eul tass-da-neun nyu-seu-leul deul-oss-eo-yo? Si slišala novice, da je ‘Squid game’ dobil (db. zmagal) nagrado Emmy? Dolgi adnominalni stavki se prav tako kot kratki vežejo na polnopomenski samostalnik s pomočjo adnominalnih končnic, ampak so, za razliko od kratkih adnominalnih stavkov, te končnice lahko tudi končne končnice. 2.2.2 Čas in vid v adnominalnih stavkih Adnominalne končnice -(eu)n -(으)ㄴ, -neun -는, -deon -던, -(eu)l -(으)ㄹ lahko poleg vezave odvisnika na samostalnik nakazujejo tudi čas (sedanjost, preteklost, prihodnost) in vid (dovršnost/nedovršnost) glagolskega dejanja, kot tudi naklon. Specifične končnice korelirajo z določeno časovno umestitvijo oz. naklonom. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 295 20. 11. 2023 11:17:49 296 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje 2.2.2.1 Sedanjost v adnominalnih stavkih Sedanjost (vključno z nespecificirano časovnostjo) kot časovna umestitev situacije se izraža ne samo v glavnih stavkih, ampak tudi v adnominalnih odvisnikih. Videti je, da sovpada že s samo vezavo preko adnominalnih končnic -neun -는 (glagolski povedek), -(eu)n -(으)ㄴ (pridevniški povedek) ter -in -인 (samostalniški povedek). Nekaj zgledov: (13)a 젊은이 중에 스마트폰을 안 쓰는 사람이 없다고 할 수 있어요. Jeolm-eun-i jung-e seu-ma-teu-pon-eul an sseu-neun sa-lam-i eobs-da- -go hal su iss-eo-yo. Lahko bi se reklo, da med mladimi ni osebe, ki ne uporablja pametnega telefona. b 뚱뚱한 고양이는 귀여워요. Ttung-ttung-han go-yang-i-neun gwi-yeo-wo-yo. Debele mačke so ljubke. c 부자인 내 친구가 이것을 사줬어요. Bu-ja-in nae chin-gu-ga i-geos-eul sa-jwoss-eo-yo. To mi je kupil prijatelj, ki je bogataš. V zgledih (13)a in b gre za splošne trditve, ki niso umeščene v specifičen časovni trenutek, v zgledu (13)c pa sedanjost odvisnika implicira védenje o svetu – ‘prijatelj’ je, v odsotnosti drugih pokazateljev, verjetno še vedno bogataš. Tako je videti, da k pomenskemu odtenku sedanjosti v adnominalnem odvisniku, ki se veže na samostalnik preko gornjih treh končnic, zelo verjetno prispeva tudi interpretacija adnominalnega stavka v kontekstu. 2.2.2.2 Preteklost v adnominalnih stavkih Podobno kot sedanjost se v adnominalnih stavkih tudi preteklost lahko izraža preko določenih adnominalnih končnic, tj. -(eu)n -(으)ㄴ in -deon -던. (14)a 홍어를 먹어본 사람이 있어요? Hong-eo-leul meog-eo-bon sa-lam-i iss-eo-yo? Je tu kdo, ki je poskusil fermentiranega skata? b 이 편지를 보낸 사람이 제 친구예요. I pyeon-ji-leul bo-naen sa-lam-i je chin-gu-ye-yo. Oseba, ki mi je poslala to pismo, je moj prijatelj. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 296 20. 11. 2023 11:17:49 Poglavje XII Večstavčna poved 297 c 여기 살던 사람이 이사를 갔어요. Yeo-gi sal-deon sa-lam-i i-sa-leul gass-eo-yo. Oseba, ki je živela tukaj, se je preselila. d 할머니네 마당에 예쁘던 꽃은 이제 다 말랐어요. Hal-meo-ni-ne ma-dang-e ye-ppeu-deon kkoch-eun i-je da mal-lass-eo-yo. Lepe (db. ki so bile lepe) rože v babičinem vrtu so sedaj ovenele. e 지난 주에 먹었던 음식은 참 맛이 있었어요. Ji-nan ju-e meog-eoss-deon eum-sig-eun cham mas-i iss-eoss-eo-yo. Hrana, ki smo jo jedli prejšnji teden, je bila res okusna. V gornjih zgledih (14)a in b se v adnominalnih odvisnikih, ki se nanašajo na preteklost, glagolski povedek veže na samostalnik oz. samostalniško zvezo s pomočjo adnominalne končnice -(eu)n -(으)ㄴ. Zanimivo je, da je ta končnica enaka kot končnica pri vezavi pridevniških povedkov, kadar se odvisnik nanaša na sedanjost oz. nespecificirani čas, kot smo videli v zgledu (13)b zgoraj. Različ- na raba adnominalnih končnic za glagolske povedke, kadar gre za sedanjost in preteklost, pa nakazuje, da končnice dejansko korelirajo z različnimi časovnostmi adnominalnega odvisnika. V adnominalnih odvisnikih, kjer je preteklost nakazana bolj eksplicitno, pa se pridevniški povedek veže s pomočjo adnominalne končnice -deon -던, kot v zgledih (14)c, d in e. Preko vezne končnice -deon -던 se lahko na samostalnik vežejo tudi glagolski povedki, vendar je v takšni rabi pomen te končnice nekoliko drugačen. (15)a 어제 먹던 빵은 어디에 있어요? Eo-je meog-deon ppang-eun eo-di-e iss-eo-yo? Kje je kruh, ki sem ga včeraj jedla? b 어제 먹은 빵을 어디서 샀어요? Eo-je meog-eun ppang-eul eo-di-seo sass-eo-yo? Kje si kupil kruh, ki sva ga včeraj pojedla? V (14)d in e, kjer se končnica -deon -던 veže na pridevnik, je zaznamovano stanje v preteklosti, pri vezavi na glagolski povedek, kot v (15)a, pa končnica zaznamuje preteklo nedovršeno dogajanje. Skupno obema rabama -deon -던 je, da nakazujeta trajanje stanja (pri pridevniških povedkih) oz. delovanja (pri glagolskih povedkih) v preteklosti. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 297 20. 11. 2023 11:17:49 298 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Po drugi strani pa vezna končnica -(eu)n -(으)ㄴ v (15)b nakazuje preteklo dovršeno dogajanje. Skratka, v adnominalnih stavkih sta pod določenimi pogoji lahko izražena tako čas kot vid dogajanja. 2.2.2.3 Prihodnost v adnominalnih stavkih Kot smo videli že v poglavju XI, razdelek 2.3, je adnominalna končnica -(eu)l -(으)ㄹ povezana z izražanjem prihodnosti. Pojavlja se tudi v adnominalnih stavkih (prisamostalniških odvisnikih), kjer prav tako nakazuje prihodnost. V odvisnikih se najpogosteje pojavlja v vezavi na vezane samostalnike, npr. -(eu)l geos -(으)ㄹ 것, -(eu)l geo -(으)ㄹ 거, -(eu)l ge -(으)ㄹ 게. Prihodnost v adnominalnih odvisnikih je pogosto dodatno razvidna tudi iz konteksta. Še zgled. (16) 내일 만날 친구는 대학 동창이에요. Nae-il man-nal chin-gu-neun dae-hag dong-chang-i-e-yo. Prijatelj, ki ga bom srečal jutri, je moj sošolec z univerze. 2.3 Odvisni stavek kot prislovno določilo Stavek lahko s prislovno končnico -i -이 in z veznimi končnicami -deus-i -듯이, -do-log -도록, -ge -게, -(eu)l-su-log -(으)ㄹ수록 spremenimo v prislovno dolo- čilo, ki tako kot sicer prislovna določila izraža okoliščine dejanja ali stanja, ki ga opisuje glavni stavek. (17) 그는 부모님의 도움 없이 대학을 졸업했다. Geu-neun bu-mo-nim-ui do-um eobs-i dae-hag-eul jol-eob-haess-da. Na univerzi je diplomiral brez pomoči staršev. (18) 고양이가 아무 소리도 안 나게 쥐를 따라다닌다. Go-yang-i-ga a-mu so-ri-do an na-ge jwi-leul tta-la-da-nin-da. Mačka, brez vsakršnega zvoka, zasleduje miš. (19) 그의 눈에서 눈물이 비 오듯이 흘렀다. Geu-ui nun-e-seo nun-mul-i bi o-deus-i heul-leoss-da. (db.) Solze so mu lile iz oči, kot da bi deževalo (db. prišel dež). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 298 20. 11. 2023 11:17:49 Poglavje XII Večstavčna poved 299 (20) 유학생은 토픽 6급을 합격하도록 공부한다. Yu-hag-saeng-eun to-pig yug-geub-eul hab-gyeog-ha-do-log gong-bu-han-da. Mednarodni študentje se učijo, da bi opravili šesto stopnjo izpita TOPIK. (21) 말을 많이 할수록 한국어의 발음이 나아질 것이다. Mal-eul manh-i hal-su-log han-gug-eo bal-eum-i na-a-jil geos-i-da. (db.) Izgovorjava korejščine se bo izboljšala s pogostim govorjenjem. Odvisniki v zgledih (17)–(21) so strukturno gledano podredni odvisniki, ki se vežejo na povedek glavnega stavka, po lastnostih pa so bližje prislovnim odvisni-kom. To trditev lahko preverimo z zamenjavo prislovnega odvisnika s prislovom (prislovnim določilom) v spodnjih zgledih. (18’) 고양이가 조용히 쥐를 따라다닌다. Go-yang-i-ga jo-yong-hi jwi-leul tta-la-da-nin-da. Mačka po tiho zasleduje miš. (19’) 그의 눈에서 눈물이 많이 흘렀다. Geu-ui nun-e-seo nun-mul-i manh-i heul-leoss-da. (db.) Solze so mu obilno lile iz oči. (20’) 유학생들은 열심히 공부한다. Yu-hag-saeng-deul-eun yeol-sim-hi gong-bu-han-da. Tuji študent se pridno uči. (21’) 한국어 발음이 점점 나아질 것이다. Han-gug-eo bal-eum-i jeom-jeom na-a-jil geos-ida. Počasi se [ti] korejska izgovarjava izboljšuje. Kot lahko vidimo iz teh zgledov, je zamenjava prislovnega odvisnika z bolj enostavnim prislovnim določilom vsaj v strukturnem pogledu možna. Celoten pomen povedi po zamenjavi pa je seveda odvisen od pomena prislovnega določila. 2.4 Večstavčne povedi, ki vsebujejo odvisni ali pa premi govor Kot četrta možnost – (iv) – uvajanja stavkov v večstavčno poved je bil omenjen odvisni oz. premi govor, skratka povzemanje tega, kar je nekdo že povedal ali Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 299 20. 11. 2023 11:17:49 300 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje mislil. Večstavčne povedi lahko vsebujejo tako odvisni kot premi govor. Poglejmo, kako je to videti v korejščini. Najprej večstavčna poved, ki vsebuje odvisni govor oz. navajanje misli: (22) 나는 그의 결심이 옳았다고 생각한다. Na-neul geu-ui gyeol-sim-i olh-ass-da-go saeng-gag-han-da. Mislim, da je bila njegova odločitev pravilna. (23) 어머니가 누가 왔냐고 물어봤다. Eo-meo-ni-ga nu-ga wass-nya-go mul-eo-bwass-da. Mama je vprašala, kdo je prišel. (24) 영희가 다음에 밥 먹자고 했다. Yeong-hui-ga da-eum-e bab meog-ja-go haess-da. Yeonghui je rekla, da naj greva naslednjič na kosilo. (25) 할머니가 밥 잘 챙겨 먹으라고 말씀하셨다. Hal-meo-ni-ga bab jal chaeng-gyeo meog-eu-la-go mal-sseum-ha-syeoss-da. (db.) Babica mi je rekla, naj dobro jem. Iz gornjih zgledov je razvidno, da stavke, ki posredujejo odvisni govor, zaznamujejo končnice za odvisni govor ( inyong eomi 인용 어미) -da-go -다고 , -nya-go -냐고, -ja-go -자고 , -la-go -라고 , -ha-go -하고, dodane povedkom v teh stavkih . Nadalje še zgled večstavčne povedi, ki vsebuje premi govor: (26) 나는 “여행을 좋아하십니까?” 라고/하고 물었다. Na-neun “yeo-haeng-eul joh-a-ha-sib-ni-kka?” la-go/ha-go mul-eoss-da. Vprašal sem jo: “Ali radi potujete?” Kot ilustrira zgled (26), stavek s premim govorom zaznamujeta končnici66 -la-go -라고 oz. -ha-go -하고, dodani povedku takega stavka. 2.5 Sprememba odvisnega stavka v povedek Kot zadnja (v) možnost vključitve odvisnega stavka v poved je navedena mo- žnost njegove vključitve v povedek. Poleg samostalniških povedkov na osnovi 66 Korejske šolske slovnice ti končnici imenujejo tudi ‘prislovni sklonski členek’ ( busagyeok josa 부사격 조사). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 300 20. 11. 2023 11:17:49 Poglavje XII Večstavčna poved 301 nominaliziranih stavkov se v korejskih slovnicah kot poseben primer večstavčne povedi obravnava tudi tkzv. konstrukcija z dvojnim imenovalnikom, N1 eun은/ neun는( i이/ ga가) N2 i이/ ga가 V/Adj. To konstrukcijo pogosto imenujejo tudi poved z dvojnim osebkom ( ijung jueo munjang 이중 주어 문장), za kar pa je že Shibatani (1976) pokazal, da ne drži, zato bomo tod raje uporabljali prvo, nevtralnejše poimenovanje. Najprej nekaj zgledov: (27)a 토끼는 앞다리가 짧다. To-kki-neun ap-da-ri-ga jjalb-da. Zajci imajo kratke sprednje tačke. b 철수는 성격이 좋다. Cheol-su-neun seong-gyeog-i joh-da. Cheolsu ima dober značaj. c 영희는 호랑이가 무섭다. Yeong-hui-neun ho-rang-i-ga mu-seob-da. Yeonghui se boji tigrov. d 이 집은 [돈이(많이 들었다)]. I jib-eun [don-i (manh-i deul-eoss-da)]. Kar se hiše tiče, je mnogo denarja šlo [zanjo]. Vse povedi v gornjem zgledu imajo zgradbo N1 eun은/ neun는( i이/ ga가) N2 i 이/ ga가 V/Adj. Če pozabimo na to, se prvi samostalnik (samostalniška zveza) po navadi pojavlja kot tema, ki ‘skriva’ sklonski členek i/ ga 이/가, je presenetljivo, da sta v isti povedi oba stavčna člena zaznamovana z istim sklonskim členkom, i/ ga 이/가. Okrog interpretacije tega, kaj pravzaprav v povedih tega tipa zaznamuje vsaka od rab sklonskega členka i/ ga 이/가, je v nekaterih jezikoslovnih krogih, tako domačih korejskih kot tudi tujih, precej hude krvi. O tem, da je prvi stavčni člen [N1 eun은/ neun는( i이/ ga가)] osebek, se skladajo mnenja večine raziskovalcev, vsaj od npr. Shibatanija (1976) dalje. Zaplete pa se pri drugem stavčnem čle-nu, N2 i이/ ga가, ki ga nekateri sicer tudi interpretirajo kot osebek, npr. Shibatani (1976) ter Park in Kim (2022) pa ne. Videti je, da je sama interpretacija odvisna od definicije osebka. Zaradi manj izrazite manifestacije korejskega osebka v povedi se, kot smo videli v poglavju X, razdelek 2.3, definicije razlikujejo med seboj glede na širino tega, kaj zajemajo pod pojmom osebek. Z identifikacijo osebka je povezana tudi razprava o tem, kaj je v tem tipu povedi povedek. Vodilni pogled v korejskih domačih slovnicah je, da je povedek v povedih tega tipa vse razen Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 301 20. 11. 2023 11:17:49 302 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje osebka N1 eun은/ neun는( i이/ ga가). Stavčno zgradbo bi si sledeč temu pogledu lahko predstavili takole: (28) N1 eun은/ neun는( i이/ ga가) [N2 i이/ ga가 V/Adj] osebek povedek (= ‘povedkov stavek’) To je tudi razlog, da se ta tip povedi uvršča med povedi, ki imajo v povedku odvisni stavek. Sicer pa je bolj kot formalna določitev tega, kaj je (ali so) v tem tipu povedi osebek (osebki) in kaj je povedek, pomembna pomenska plat tega tipa povedi. Najprej pomenski odnos med N1 in N2. V (27)a in b gre za odnos celota – del, zajec in tačke, ter, nekoliko bolj abstraktno, Cheolsu in njegov značaj. Slednji pomenski odnos bi lahko poimenovali tudi entiteta – lastnost. Vendar je paleta pomenskih odnosov med N1 in N2 še širša. V (27)c je N2 (tiger) predmet psihološkega odnosa (bojazen, bati se) osebe, na katero se nanaša N1 (Yeonghui). Tigri imajo lastnost, da v ljudeh vzbujajo strah, kar je tudi pomenska vez med tigrom in Yeonghui. Čeprav je Yeonghui zaznamovana s sklonskim členkom i/ ga 이/가, je narava pridevniškega povedka mu-seob-da 무섭다 (strah vzbujajoč) taka, da je dejansko Yeonghui tista, ki je predmet vpliva tigrov (vzbujajo strah), tako da ta konstrukcija s pomenskega vidika spominja na trpno konstrukcijo, kjer predmet spremlja členek i/ ga 이/가. Po drugi strani pa je ‘vzbujanje strahu’ pri tigrih upovedeno kot pridevnik, torej kot lastnost tigrov, kar lahko razumemo kot razlog, da tudi tigra v konstrukciji prav tako zaznamuje členek i/ ga 이/가. Podobnih povedkov, ki izražajo subjektivna stanja oz. odnose subjekta do nekega predmeta, tako živega kot neživega, bi gotovo našli še več. Predstavljajo poseben pogled na odnos med tistim, ki doživlja, in tistim, kar tako doživljanje vzbuja. Zato ni nenavadno, da se tudi zgradba povedi, ki upovedujejo takšne odnose, razlikuje od povedi z bolj običajnimi povedki. (Za podrobnejšo razlago tega tipa glej Park in Kim 2022.) Nadalje, v zgledu (27)d je za lažje razumevanje z oklepaji nakazan vrsti red vezave posameznih elementov v povedi. Odnos med N1 (hiša) in N2 (cena) pa je tod še splošnejši. Temelji na splošnem védenju o svetu, ki ga skupno posedujeta govorec in sogovorec. Vemo namreč, da hiše niso zastonj, ampak da imajo svojo ceno. Povezava med obema je torej izkustvena kognitivna shema proizvod (= hiša) – cena, kot je prikazano v shemi (28’). (28’) N1 eun은/ neun는( i이/ ga가) [N2 i이/ ga가 V/Adj] tema/osebek predikacija (= ‘povedkov stavek’) Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 302 20. 11. 2023 11:17:49 Poglavje XII Večstavčna poved 303 Pri tej konstrukciji je pomembna narava odnosa med ‘prvim osebkom’ – temo in preostalo predikacijo, to pa je relevantnost, ki, kot rečeno, ne predpostavlja strukturne, na skladenjskih odnosih temelječe povezave med osebkom/temo in predikacijo. To pa seveda ne pomeni, da relevantnost kot odnos take odnose izključuje. Nasprotno, relevantnost je kot odnos širša in seveda zaobjema tudi skladenjski odnos med osebkom/temo in preostalo predikacijo. Zgleda (27)a in b sta že tak primer: tema v teh zgledih sovpada z osebkom, odnos med temo in predikacijo, tj. preostankom stavka, [N2이/가 V/Adj], pa temelji ali na tesnejših semantičnih povezavah tipa ‘del – celota’ ali pa na ohlapnejši povezavi ‘entiteta – lastnost’. V nadaljnjih zgledih odnos postaja bolj neoprijemljiv, v (27)c je to subjektivni čustveni odnos osebka do predmeta zaznave ter nazadnje v zgledu (27)d odnos temelji na izkustveni kognitivni shemi (hiša in njena cena). Vse te konkretne pomenske povezave so torej zaobjete s širšim pojmom relevantnosti. Zgradba povedi z dvojnim imenovalnikom je na prvi pogled tudi enaka zgradbi povedi, ki vsebujejo povedek spremembe doe-da 되다 in zanikanja a-ni- -da 아니다. (29)a 물이 얼음이 되었다. Mul-i eol-eum-i doe-eoss-da. Voda je postala led. b 철수는 대학생이 아니다. Cheol-su-neun dae-hag-saeng-i a-ni-da. Cheolsu ni študent. Navkljub podobni zgradbi pa se obe konstrukciji razlikujeta. Povedi s povedkom doe-da 되다 (postati) in a-ni-da 아니다 (zanikana kopula) tudi šolske slovnice obravnavajo kot enostavčne povedi. Konkretneje, kot je bilo že povedano, šolske slovnice v povedi s povedkom doe-da 되다 stavčni člen, zaznamovan z i/ ga 이/가, ki je tik pred povedkom in izraža cilj ali rezultat spremembe, obravnavajo kot ‘dopolnilo’ ( boeo 보어). Enako velja tudi za stavčni člen pred zanikano kopulo a-ni-da 아 니다. Termin ‘dopolnilo’ ( boeo 보어) velja samo za ta dva primera stavčnih členov. 3 Povedi s priredno in podredno vezanimi stavki Večstavčne povedi tega tipa dobimo, če kombiniramo stavke s pomočjo veznih končnic na povedku. Vezne končnice lahko izražajo priredno (enakovredno) ali Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 303 20. 11. 2023 11:17:49 304 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje podredno (neenakovredno) razmerje med dvema stavkoma. Pogosto uporabljeni priredni vezni končnici sta npr. -go -고 (in tudi) ter -(eu)myeo -(으)며 (in [pa tudi]). Pogosto rabljene podredne vezne končnice so npr. -do-log -도록 (z namenom, da), -ge -게 (zato da, z namenom, da), - (eu)ni -(으)니 (zato), -(eu)myeon -(으)면 (če, ko) itd. Tako pri priredni kot pri podredni vezavi se lahko izpustijo tisti elementi, ki so skupni v več stavkih. 3.1 Povedi s priredno vezanimi stavki Zgledi za večstavčne povedi, ki vsebujejo priredne povezave med stavki. Prirednost tipično signalizirajo vezne končnice -go -고 (in), -(eu)myeo -(으)며 (in [pa tudi]), -(eu)na -(으)나 (vendar), -ji-man -지만 (vendar, ampak). (30)a 영희는 고향으로 내려갔고 철수는 군대에 들어갔어요. Yeong-hui-neun go-hyang-eu-lo nae-ryeo-gass-go Cheol-su-neun gun-dae-e deul-eo-gass-eo-yo. Yeonghui je šla domov in Cheolsu je šel v vojsko. b 그는 성격이 명랑하며 남과도 잘 어울려요. Geu-neun geong-gyeog-i myeong-lang-ha-myeo nam-gwa-do jal eo-ul-lyeo-yo. On je vedrega značaja in [ob tem] se tudi dobro razume z drugimi. c 누나는 키가 크지만 형은 키가 작아요. Nu-na-neun ki-ga geu-ji-man hyeong-eun ki-ga jag-a-yo. Starejša sestra je visoke postave, ampak starejši brat je nizke postave. (db.) Starejša sestra je visoke, starejši brat pa nizke postave. d 영희도 이 아파트에 사나 우리는 만난 적이 없어요. Yeon-hui-do i a-pa-teu-e sa-na u-ri-neun man-nan jeog-i eobs-eo-yo. Tudi Yeonghui živi v tem stanovanjskem bloku, ampak je še nisem srečal. Tako -go -고 kot tudi -(eu)myeo -(으)며 imata pomen ‘in’, vendar -(eu)myeo -(으)며 nakazuje, da je povezava med vezanimi elementi bolj ohlapna kot pa v primeru, ko uporabimo -go -고. Vezni končnici -(eu)na -(으)나 in -ji-man -지만 obe pomenita ‘ampak’, ‘vendar’ ipd. Izražata protivni odnos med predhodnim in sledečim stavkom. Vezna končnica -ji-man -지만 je krajša oblika vezne končnice -ji-ma-neun -지마는. Vezava s končnico -ji-ma-neun -지마는 dopušča trditev v predhodnem stavku, ki jo veže s trditvijo v sledečem stavku. Pri tem trditev v sledečem stavku lahko ali nasprotuje trditvi v predhodnem stavku ali pa pojasnjuje Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 304 20. 11. 2023 11:17:49 Poglavje XII Večstavčna poved 305 okoliščine te trditve. Po drugi strani pa končnica -(eu)na -(으)나 nakazuje, da se trditev v predhodnem stavku ne sklada s trditvijo v sledečem stavku. Pri presojanju prirednosti oz. podrednosti je videti, da bolj kot formalni skladenjski pokazatelji (npr. vrsta vezave) igra pomembno vlogo pomen, vsebina posameznega stavka in celotne povedi. Eno dokaj trdno merilo prirednosti vezave je stabilnost pomena pri zamenjavi vrstnega reda stavkov v povedi. Če se z zamenjavo dejanski pomen povedi ne spremeni, potem najverjetneje vsaj v vsebinskem smislu gre za priredno vezavo. Res, ponovno si poglejmo zglede iz (30), preoblikovane v zglede (31)–(33), vsakič s prvotnim (a) in zamenjanim (b) vrstnim redom stavkov. (31)a 영희는 고향으로 내려갔고 철수는 군대에 갔어요. Yeong-hui-neun go-hyang-eu-lo nae-lyo-gass-go Cheol-su-neun gun-dae-e gass-eo-yo. Yeonghui je šla domov in Cheolsu je šel v vojsko. b 철수는 군대에 갔고 영희는 고향으로 내려갔어요. Cheol-su-neun gun-dae-e gass-go Yeong-hui-neun go-hyang-eu-lo nae-lyeo-gass-eo-yo. Cheolsu je šel v vojsko in Yeonghui je šla domov. (32)a 그는 성격이 명랑하며 남과도 잘 어울려요. Geu-neun seong-gyeog-i myeong-lang-ha-myeo nam-gwa-do jal-eo-ul-lyeo-yo. On je vedrega značaja in [ob tem] se tudi dobro razume z drugimi. b 그는 남과도 잘 어울리며 성격도 명랑해요. Geu-neun nam-gwa-do jal eo-ul-li-myeo seong-gyeog-do myeong-lang-hae-yo. On se dobro razume z drugimi in je [ob tem] vselej vedrega značaja. (33)a 누나는 키가 크지만 형은 키가 작아요. Nu-na-neun ki-ga keu-ji-man hyeong-eun ki-ga jag-a-yo. Starejša sestra je visoke postave, ampak starejši brat je nizke postave. (db.) b 형은 키가 작지만 누나는 키가 커요. Hyeong-eun ki-ga jag-ji-man uu-na-neun ki-ga keo-yo. Starejši brat je nizke postave, ampak starejša sestra je visoke postave. (db.) Kot lahko vidimo, se po zamenjavi vrstnega reda stavkov v povedih dejanski pomen povedi ne spremeni, zato gornje povedi lahko razumemo kot povedi s priredno vezanimi stavki. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 305 20. 11. 2023 11:17:49 306 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje 3.2 Povedi s podredno vezanimi stavki V tem razdelku si bomo ogledali, kako stavki v podredni vezavi izražajo nekaj tipičnih vrst pomenov, ki osvetljujejo dogajanje oz. stanje v nadrednem stavku, in sicer: namen, razlog oz. vzrok, pogojnost ipd. Oglejmo si najpogosteje rabljene vezne končnice, in sicer: -a/ eo/ yeo-seo -아/어/여서, -(eu)myeon -(으)면, --(eu)ni- -kka -(으)니까, -lyeo-go -려고, -neu-la 느라.67 3.2.1 Izražanje vzroka in razloga Vezne končnice -a/ eo/ yeo-seo -아/어/여서, -(eu)ni-kka -(으)니까 in -neu-la-go - 느라고 zaznamujejo vsebino podrednega stavka kot pričakovan razlog in vzrok za stanje ali dogajanje v nadrednem stavku. Najprej si oglejmo značilnosti končnice -a/ eo/ yeo-seo -아/어/여서. Ta vezna končnica se lahko veže na vse vrste povedkov, glagolskega, pridevniškega ali samostalniškega s kopulo. Povedek je lahko tudi zanikan. Toda velja omejitev, da pred končnico na povedek ne smejo biti vezane predkončnice časa in vida (glej zgled (34)). Lahko bi rekli, da je vezava tod na ravni diktuma. (34)a *시간이 조금 남아 있어서 커피 마시자! (*: napačna/nesprejemljiva raba) Si-gan-i jo-geum nam-a iss-eo-seo keo-pi ma-si-ja. Ker nama ostaja nekaj časa, pojdiva na kavo. b *햇빛이 세서 썬크림을 발라! Haes-bich-i se-seo sseon-keu-rim-eul bal-la! (db.) Ker so sončni žarki močni, se namaži s kremo za sončenje! Nadalje velja, da za to, kaj je lahko osebek v podrednem in nadrednem stavku, ni omejitev. (35)a 돈이 없어서 가지 못해요. Don-i eobs-eo-seo ga-ji mos-hae-yo. Nimam denarja, zato ne morem iti. 67 Vezne končnice, ki so predstavljene kot tipične predstavnice podredne vezave stavkov, se od slovnice do slovnice razlikujejo. V nekaterih primerih sta omenjeni tudi končnici -ge -게 in -do-log -도록, vendar je v teh primerih istočasno omenjeno, da se jih lahko dojema tudi kot končnice, ki uvajajo prislovni odvisni stavek. Zaradi tega ter ker lahko podobno izražata način in stopnjo dejanja, bomo omenjeni končnici obravnavali kot vezni končnici, ki se uporabljata v prislovnem odvisnem stavku. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 306 20. 11. 2023 11:17:49 Poglavje XII Večstavčna poved 307 b 늦어서 택시를 타고 갔어요. Neus-eo-seo taeg-si-leul ta-go gass-eo-yo. Bilo je pozno, tako sem šel s taksijem. c 물가가 비싸서 살기가 힘들어요. Mul-ga-ga bi-ssa-seo sal-gi-ga him-deul-eo-yo. Cene so visoke, zato je življenje težko. V gornjih zgledih vidimo, da sta osebka lahko ista, tako kot v (35)a, ali pa drugačna, tako kot v (35)b in c. Sledi končnica -(eu)ni-kka -(으)니까. Tako kot končnica -a/ eo/ yeo-seo -아/어/여서, se lahko tudi ta veže na vse vrste povedkov, glagolskega, pridevni- škega ali samostalniškega s kopulo. Povedek je prav tako lahko zanikan. Tudi ni omejitev glede enakosti ali različnosti osebkov v podrednem in nadrednem stavku. Za razliko od končnice -a/ eo/ yeo-seo -아/어/여서 pa se končnica -(eu)ni-kka -(으)니까 lahko veže na predkončnice, ki izražajo čas in vid (36), ter se lahko nahaja v pozivnih in velelnih povedih (37). (36)a 비가 올 것 같으니까 우산을 챙겨 가요. Bi-ga ol geos gat-eu-ni-kka u-san-eul chaeng-gye ga-yo. Ker izgleda, kot da bo deževalo, vzemi s seboj dežnik b 이번 주말에 별일이 없으니까 할머니를 뵙고 옵시다! I-beon ju-mal-e byeol-il eobs-eu-ni-kka hal-meo-ni-leul boeb-go ob-si-da. Ker nimamo nobenih načrtov za ta konec tedna, pojdimo obiskat babico! (37)a 어제 밤에 눈이 내렸으니까 내일 아침에는 길이 다 얼겠어요. Eo-je bam-e nun-i nae-ryeoss-eu-ni-kka nae-il a-chim-e-neun gil-i da eol-gess-eo-yo. Ker je zvečer zapadel sneg, bo jutri verjetno cesta zaledenela. b 철수가 지금쯤에 집에 도착했겠으니까 전화해봐요. Cheol-su-ga ji-geum-jjeum jib-e do-chag-haess-gess-eu-ni-kka jeon-hwa-hae-bwa-yo. Ker je Cheolsu verjetno dospel domov, ga poskusimo poklicati. Nazadnje si oglejmo še končnico -neu-la-go -느라고. Za razliko od prejšnjih dveh ima ta poseben pomen. Podredni stavek, uveden s to končnico, izraža razlog oz. vzrok negativne posledice, izražene v nadrednem stavku, tako kot je razvidno v Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 307 20. 11. 2023 11:17:49 308 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje spodnjem zgledu. ‘Pozen povratek domov’ v (38) je običajno razumljen kot nekaj negativnega. (38) 야근을 하느라고 집에 늦게 왔어요. Ya-geun-eul ha-neu-la-go jib-e neus-ge wass-eo-yo. Ker sem delal nadure, sem prišel pozno domov. Vezna končnica -neu-la-go -느라고 ima povrhu v primerjavi z drugima dvema največ omejitev. Lahko se veže samo na povedek, ki je nezanikan glagol, na katerega niso vezane predkončnice, ki izražajo čas in vid. Prav tako morata biti osebka v podrednem in nadrednem stavku take povedi ista. Vezna končnica -neu- -la-go -느라고 se tudi ne more nahajati v povedih z velelnim ali povednim naklonom. Zato so vse povedi v zgledih (39)a, b in c nesprejemljive: (39)a *춥느라고 감기에 걸렸어요. (*: napačna/nesprejemljiva raba) Chub-neu-la-go gam-gi-e geol-lyeoss-eo-yo. Ker je bilo mrzlo, sem se prehladil. b *아침 일찍 못 일어나느라고 지각했어요. A-chim il-jjig mos il-eo-na-neu-la-go ji-gag-haess-eo-yo. Ker se nisem mogla zbuditi zgodaj zjutraj, sem zamudila. c *어제 하루 종일 발표를 준비했느라고 오늘 너무 피곤해요. Eo-je ha-lu jong-il bal-pyo-leul jun-bi-haess-neu-la-go o-neul neo-mu pi-gon-hae-yo. Ker sem včeraj cel dan pripravljala predstavitev, sem danes zelo utrujena. Vezna končnica -neu-la-go -느라고 se torej lahko nahaja samo v trdilnih in vprašalnih podredno sestavljenih povedih, kjer je osebek v podrednem in v nadrednem stavku isti in kjer je v podrednem stavku povedek v sedanjiku. 3.2.2 Pričakovano sosledje dogajanj oz. stanj Vezna končnica -a/ eo/ yeo-seo -아/어/여서 lahko zaznamuje tudi pričakovano sosledje dogajanj oz. stanj: ko se zgodi prvo (v podrednem stavku), se pričakovano zgodi tudi drugo (v nadrednem stavku). Natančneje, dejanje v podrednem stavku poteka, ko se uresniči dejanje v nadrednem stavku. Kar se tiče vezave predkončnic, ki izražajo čas ali vid, ima vezna končnica -a/ eo/ yeo-seo -아/어/여서, kadar zaznamuje sosledje, enake omejitve, kot kadar Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 308 20. 11. 2023 11:17:49 Poglavje XII Večstavčna poved 309 zaznamuje vzrok in razlog. Vendar ima pri zaznamovanju sosledja še dodatne omejitve. Prva je ta, da mora osebek v podrednem in nadrednem stavku biti isti. Nadaljnja omejitev je, da se lahko veže samo na glagolske povedke. (40)a 철수는 포장마차에 가서 (철수는) 소주를 마셨어요. Cheol-su-neun po-jang-ma-cha-e ga-seo (Cheol-su-neun) so-ju-leul ma-syeoss-eo-yo. Cheolsu je šel k stojnici s pijačo in [nato] spil nekaj sojuja. b 나는 아침에 일어나서 (나는) 빵을 먹었어요. Na-neun a-chim-e il-eo-na-seo (na-neun) ppang-eul meog-eoss-eo-yo. Zjutraj sem se zbudila in [nato] jedla kruh. Še ena omejitev pri vezavi z -a/ eo/ yeo-seo -아/어/여서, kadar gre za sosledje, je, da povedek podrednega stavka ne more biti zanikan. (41) *아침을 안 먹어서 헬스장에 갔어요. (*: napačna/nesprejemljiva raba) A-chim-eul an meog-eo-seo hel-seu-jang-e gass-eo-yo. (db.) Nisem pojedel zajtrka in sem šel v fitnes. Z vidika celotne večstavčne povedi lahko vezna končnica -a/ eo/ yeo-seo -아/어/ 여서, kadar zaznamuje sosledje, stoji tudi v velelnih in pozivnih povedih. 3.2.3 Izražanje pogojnosti oz. predpostavke Vezna končnica -(eu)myeon -(으)면 nakazuje, da je vsebina podrednega stavka pogoj oz. predpostavka za uresničitev dejanja v nadrednem stavku. Vezna končnica se lahko veže na povedek, ki je glagol, pridevnik ali kopula. Poleg tega se lahko veže tudi na predkončnice, ki izražajo čas in vid, če se veže na preteklo predkončnico -ass/ eoss/ yeoss- -았/었/였-, pa mora isto preteklo končnico vsebovati tudi nadredni stavek. (42)a 철수 씨가 도와주지 않았으면 이 일을 끝낼 수 없었을 거예요. Cheol-su ssi-ga do-wa-ju-ji anh-ass-eu-myeon i il-eul kkeut-nael su eobs-eoss- -eul geo-ye-yo. Če mi Cheolsu ne bi pomagal, ne bi mogel opraviti tega dela. b 너처럼 건강하면 좋겠어. Neo-cheo-leom geon-gang-ha-myeon joh-gess-eo.. Kako bi bilo dobro, če bil zdrav kot ti. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 309 20. 11. 2023 11:17:49 310 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje c 이게 1등 상품이면 2 등, 3 등 상품은 무얼까요? I-ge 1deung sang-pum-i-myeon 2 deung, 3 deung sang-pum-eun mu-eol-kka-yo. Če je to nagrada za prvo mesto, kaj sta potem šele nagradi za drugo in tretje mesto? Končnica -(eu)myeon -(으)면 ima še druge značilnosti: (i) Osebek v podrednem stavku ni nujno istoveten z osebkom v temu nadrednem stavku (zgled (42)a). (ii) Za končnico -(eu)myeon -(으)면 tudi ni omejitev v zvezi z vrsto povedi, v katerih se lahko nahaja (zgleda (43)a inb). (43)a 이번에 내기에서 이기면 돈을 내세요. I-beon-e nae-gi-e-seo i-gi-myeon don-eul nae-se-yo. Če tokrat zmagam, ti plačaš. b 월급을 받으면 책을 사요! Wol-geub-eul bad-eu-myeon chaeg-eul sa-yo. Pojdiva kupit knjige, ko dobim plačo. 3.2.4 Sočasnost dogajanj oz. stanj z istim vršilcem oz. nosilcem Vezna končnica -(eu)myeon-seo -(으)면서 izraža sočasnost situacij (dogajanj, stanj) v podrednem stavku in nadrednem stavku. Kadar gre za dogajanja, ima pomenski odtenek ‘medtem ko’. (44)a 나는 아침 먹으면서 신문을 읽어요. Na-neun a-chim-eul meog-eu-myeon-seo sin-mun-eul ilg-eo-yo. Medtem ko sem zajtrkoval, sem bral časopis. b 음악을 들으면서 고향을 생각했어요. Eum-ag-eul deul-eu-myeon-seo go-hyang-eul saeng-gag-haess-eo-yo. Medtem ko sem poslušal glasbo, sem mislil na dom. c 기차를 타고 오면서 공부를 했어요. Gi-cha-leul ta-go o-myeon-seo gong-bu-leul haess-eo-yo. Med vožnjo z vlakom sem se učil. V redkih primerih sta povedka v podrednem in temu nadrednem stavku oba pridevnika. Takrat končnica -(eu)myeon-seo -(으)면서 izraža sočasnost dveh Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 310 20. 11. 2023 11:17:49 Poglavje XII Večstavčna poved 311 lastnosti in ima pomen ‘in [obenem]’. Poleg tega se vezna končnica lahko veže tudi na samostalniški povedek s kopulo. (45)a 기차는 싸면서 편해요. Gi-cha-neun ssa-myeon-seo pyeon-hae-yo. Vlak je poceni in obenem udoben. b 중국 음식은 싸면서 맛있어요. Jung-gug eum-sig-eun ssa-myeon-seo mass-iss-eo-yo. Kitajska hrana je poceni in tudi okusna. c 연주자이면서 지휘자다. Yeon-ju-ja-i-myeon-seo ji-hwi-ja-da. Je glasbenik in dirigent. Zgoraj omejene možne vezave končnice -(eu)myeon-seo -(으)면서 na povedke na kratko povzema spodnja tabela. Tabela 2: Načini vezave končnice -(eu)myeonseo -(으)면서 na različne vrste povedkov Povedek Vezna končnica Zgledi vezave glagol al-myeon-seo 알면서 pridevnik -(eu)myeon-seo- (으)면서 joh-eu-myeon-seo 좋으면서 samostalniška zveza + kopula ga-su-(i)-myeon-seo 가수(이)면서 Čeprav se ta končnica lahko veže na mnogo vrst povedkov, vezava ni popolnoma brez omejitev. Ena izmed omejitev je ta, da povedek ob vezavi na - (eu) myeon-seo -(으)면서 ne more istočasno imeti predkončnic, ki izražajo čas ali vid, kot sta -ass/eoss/yeoss- -았/었/였- in -gess- -겠-. Druga omejitev pa je, da mora biti osebek v podrednem stavku isti kot osebek v nadrednem stavku. 3.2.5 Podredje v podredju Podrednost se lahko v povedi izrazi na več ravneh, tako da podredni stavek vsebuje še drug podredni stavek, kateremu pa je nadrejen. (46) 지금은 피곤하니, 내일 만났으면 좋겠어요. Ji-geum-eun pi-gon-ha-ni, nae-il man-nass-eu-myeon joh-gess-eo-yo. Ker sem sedaj utrujen, je bolje, če bi se srečala jutri. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 311 20. 11. 2023 11:17:49 312 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje V (46) vezna končnica -(eu)ni -(으)니 zaznamuje prvi odvisnik kot razlog ali vzrok. Vezna končnica -(eu)myeon -(으)면 pa temu nadrejeni odvisnik zaznamuje z odtenkom pogojnosti. Nadrejeni odvisnik se nato veže na povedek glavnega stavka joh-gess-eo-yo 좋겠어요. (47) 시간이 없어서 택시를 탔지만 늦었습니다. Si-gan-i eobs-eo-seo taeg-si-leul tass-ji-man neuj-eoss-seub-ni-da. [Ker] ni bilo časa, sem šel s taksijem, vendar sem zamudil. V (47) vezna končnica -a/ eo/ yeo-seo -아/어/여서 v svojem temeljnem pomenu zaznamuje zaporedje situacij, tod je v danem kontekstu prvi odvisnik smiselno interpretirati kot ‘razlog’, ki pojasnjuje prvemu nadrejeni drugi odvisnik, ki se preko protivnega veznika man 만 veže na glavni stavek. 4 Ob koncu poglavja V tem poglavju smo z vidika vezave na povedek nekoliko podrobneje obnovili temeljne značilnosti večstavčne povedi. V naslednjem poglavju si bomo z vidika sobesedila podrobneje ogledali najpomembnejše besedilne členke in njihovo rabo. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 312 20. 11. 2023 11:17:49 313 Poglavje XIII Vloga besedilnih členkov v korejščini z vidika besedila 1 Uvod Jezik uporabljamo v sporazumevanju, naravno pojavno okolje jezikovnih prvin je besedilo. Do sedaj smo jezikovne pojave v korejščini spoznavali ‘lokalno’, z vidika povedi. Že na ravni povedi se je izkazalo, da moramo za razumevanje določenih pojavov stopiti iz okvira povedi v širši kontekst. V diktumu se je to izkazalo pri glagolskem načinu, torej pri izbiri tvorne, trpne ali kavzativne oblike glagolskega povedka. Spoznali smo, da je izbira povezana z govorčevim zornim kotom, s katerega opisuje glagolsko dogajanje. Pri modusu je zunanji kontekst še toliko očitnejši. Pri izražanju časovne umestitve dogajanja ali stanja je to odnos med trenutkom upovedovanja in časom, ko se je neko dejanje zgodilo ali pa je neko stanje prevladovalo. Pri naklonu je to subjektivnost, odnos govorca do upovedenega, pa tudi odnos med govorcem in sogovorcem. Isto velja tudi za spoštljivost. Skratka, pri razumevanju jezikovnih pojavov se moramo že na ravni povedi v veliki meri opirati tudi na neposredno sobesedilo in tudi širše, na zunajjezikovni kontekst sporočanja. V tem poglavju bomo obravnavali besedilne členke v korejščini z vidika besedila in sporazumevanja kot osrednjih jezikovnih pojavov, v naslednjem poglavju pa vlogo tematizacije pri organizaciji besedila. Posebno pozornost bomo posvetili najbolj pogosto rabljenim besedilnim členkom in njihovi vlogi pri povezovanju pojavov na ravni povedi s sobesedilom in tudi širšim kontekstom sporočanja. Nadalje pa si bomo v poglavju XIV ogledali še pomembno vlogo, ki jo besedilni členek eun/ neun 은/는 igra pri strukturiranju besedila. 2 Besedilni členki v korejščini Besedilni členki ( bojosa 보조사)68 so členki, ki znotraj diktuma posamezne povedne elemente še posebej izpostavljajo/fokusirajo in obenem nakazujejo razne odnose teh elementov z elementi tako v eksplicitnem neposrednem sobesedilu kot tudi v širšem ali implicitnem sobesedilu ter s tem dogajanje ali stanje, opisano v sami povedi, spravljajo v zvezo z dogajanji v sobesedilu. 68 auxiliary particlesspecial particles delimiters Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 313 20. 11. 2023 11:17:49 314 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Besedilni členki ne vplivajo na samo vsebino diktuma. To ilustrira zgled (1). V njem imamo tri povedi, ki se razlikujejo med seboj samo v rabi besedilnega členka, ki stoji ob nosilcu stanja na 나 (jaz) v vsaki od povedi. (1)a 나는 학생이다. Na-neun hag-saeng-i-da. Jaz[TEMA = neun 는] sem študent. b 나도 학생이다. Na-do hag-saeng-i-da. Tudi[ do 도] jaz sem študent. c 나만 학생이다. Na-man hag-saeng-i-da. Samo[ man 만] jaz sem študent. Vse tri povedi opisujejo isto dejstvo, in sicer, da je govorec študent. Kakšen odtenek k tej vsebini torej dodajo posamezni besedilni členki? V (1)a eun/ neun 은/는 pove, da kar se govorca (= na 나) tiče, je študent, in obenem implicira, da drugi pa morda niso. V (1)b do 도 nakazuje, da je poleg morebitnih drugih (raz-vidnih iz sobesedila) tudi govorec študent. V (1)c man 만 pove, da je ne glede na pričakovanja (ki izhajajo iz sobesedila) samo govorec študent. Besedilni členki so v korejščini dokaj številni. Tukaj bomo omenili samo nekaj najbolj prominentnih: poleg eun/ neun 은/는 (tema/kontrast), do 도 (aditivnost), man 만 (omejitev/restrikcija) in kka-ji 까지 (skrajna meja dosega) (i) na (이)나 (spodnja meja), (i)na-ma (이)나마 (spodnja meja), (i)deun (이)든 (ali), (i)n-deul (이)ㄴ들 (dopuščanje čez pričakovano mejo), ma-jeo 마저 (nepričakovana spodnja meja), (i)la-do (이)라도 (najnižja sprejemljiva meja, vsaj, še celo), jo-cha 조차 (dopuščanje do nepričakovane spodnje meje), man-keum 만큼 (predmet primerjave – količina, obseg), cheo-leom 처럼 (predmet primerjave – videz, način) … 3 Oris najpogosteje rabljenih besedilnih členkov Vsi besedilni členki poleg eksplicitnih pomenov, izraženih v sami povedi, implicirajo še dodatne pomene, seveda vsak členek na svoj specifični način. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 314 20. 11. 2023 11:17:49 Poglavje XIII Vloga besedilnih členkov v korejščini z vidika besedila 315 3.1 Členek eun/neun (téma, kontrast) Členek eun/ neun 은/는 lahko zaznamuje temo povedi, tj. tisti element povedi, o katerem teče beseda. ‘X’ je tematizirani element in ‘P’ je preostali del povedi – skratka neka trditev o X. Shematično prikazano: X eun/ neun 은/는 P. Izraz pomeni ‘kar se X tiče, velja P’. Obenem tudi implicira, da za druge entitete (ne-X) trditev P ne velja. Sledi nekaj zgledov: (2)a 저분은 선생님이에요. Jeo-bun-eun seon-saeng-nim-i-e-yo. Tista oseba je učitelj. b 이 연필은 참 좋아요. I yeon-pil-eun cham joh-a-yo. Ta svinčnik je res dober. c 나는 아침에 일찍 일어나요. Na-neun a-chim-e il-jjig il-eo-na-yo. (db.) Jaz zjutraj zgodaj vstajam. d 애기가 밥은 잘 먹어요. Ae-gi-ga bab-eun jal meog-eo-yo. (db.) Kar se tiče hrane, otrok pridno (= dobro) jé. V zgledih (2)a in b izraz, zaznamovan z eun/ neun 은/는, deluje tudi kot nosilec stanja in v (2)c kot vršilec. V vseh treh zgledih je tudi osebek in obenem tema. Izraz ‘X eun/ neun은/는 P’ pa implicira še dodaten pomen: ‘za ne-X ne velja P’, kar je povezano z drugim pomenskim odtenkom, ki ga izraža ta členek, to je KONTRAST. Na interpretacijo lahko vpliva besedni red, kot v (2)d. Če element, ki je zaznamovan z eun/ neun 은/는, ne stoji na začetku povedi, je možnost za kontrastno interpretacijo zelo velika. Kadar pa je ‘ne-X’ v besedilu ekspliciran, kot npr. Y, izraz X, zaznamovan kot ‘X eun/ neun 은/는’, tudi pridobi pomenski odtenek ‘kontrast’. V tem primeru za Y (ki je ‘ne-X’), ekspliciran v besedilu, velja neka druga trditev, recimo Q. V tako eksplicirani kontrastivni rabi bi torej splošni pomen bil: ‘kar se X tiče, velja P, ampak kar se Y tiče, velja Q’. Zgled: (3)a 그 가게에서 사과는 파는데 포도는 없어요. Geu ga-ge-e-seo sa-gwa-neun pa-neun-de po-do-neun eobs-eo-yo. V tisti prodajalni prodajajo jabolka, grozdja pa ne/nimajo. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 315 20. 11. 2023 11:17:49 316 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje b 그 카페의 분위기는 좋지만 커피는 별로예요. Geu ka-pe-ui bun-wi-gi-neun joh-ji-man keo-pi-neun byeol-lo-ye-yo. V tej kavarni je vzdušje dobro, kava pa ne preveč. V zgledu (3)a sta z eun/ neun은/는 zaznamovana kontrastirana elementa predmet jabolka ( sa-gwa 사과) prehodnega glagola ‘prodajati’ ( pal-da 팔다) v prvem stavku in osebek ‘grozdje’ ( po-do 포도) v drugem zanikanem stavku, kjer je povedek ‘ne imeti’ ( eobs-da 없다). V zgledu (3)b pa sta kontrastirana elementa ‘vzdušje’ ( bun-wi-gi 분위기), ki je osebek oz. nosilec stanja, izraženega s pridevnikom ‘dober’ ( joh-da 좋다), v prvem stavku, in kava ( keo-pi 커피) v drugem rahlo eliptičnem stavku. Vidimo tudi, da besedilni členek eun/ neun 은/는 ‘skrije’ sklonska členka i/ ga 이/가 (vršilec dejanja, nosilec stanja oz. osebek) in eul/ leul 을/를 (predmet dejanja). 3.1.1 Skladenjske posebnosti in pomeni členka eun/neun Besedilni členek eun/ neun 은/는 in sklonski členek i/ ga 이/가 v preprostih, iz konteksta iztrganih zgledih dajeta vtis, da delujeta podobno. Toda razlika je zelo jasna že na ravni povedi. Besedilni členek eun/ neun 은/는 se za razliko od sklonskih členkov, ki lahko stojijo samo ob samostalnikih oz. samostalniških zvezah, lahko pojavi tudi ob drugih stavčnih elementih in za končnicami povedkov. Kot smo videli, besedilni členek eun/ neun 은/는 célo enoto, ob kateri stoji, zaznamuje kot témo ali kontrastirani element. Zaznamuje lahko tudi samostalniško zvezo, ob kateri že stoji sklonski členek. V takih primerih sklonski členki ostajajo eksplicirani, eun/ neun 은/는 pa stoji za njimi. Izjemi sta sklonska členka i/ ga 이/가 in eul/ leul 을/를, ki ju eun/ neun 은/는 ‘skrije’ oz. ‘nadomešča’. Sledi nekaj zgledov z raz-lagami, vključno z eun/ neun 은/는 ob drugih stavčnih elementih. V vseh zgledih zaviti oklepaj ‘{}’ zaznamuje ‘skriti’ sklonski členek. (4)a 저{가} 는 아침에 바빠요. < neun 는 nadomešča členek ga 가> Jeo{ga} neun a-chim-e ba-ppa-yo. jaz {osebek} tema zjutraj sem-zelo zaposlen (db.) Kar se mene tiče, sem zjutraj zelo zaposlen. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 316 20. 11. 2023 11:17:50 Poglavje XIII Vloga besedilnih členkov v korejščini z vidika besedila 317 b 이 버스{가} 는 종로로 안 가요. < neun 는 nadomešča členek ga 가> I beo-seu{ga} neun jong-lo-lo an ga-yo. avtobus {osebek} tema v-Chongno ne-gre (db.) Kar se tega avtobusa tiče, ne gre v Chongno. c 그 말 {을} 은 조금 이해해요. < eun 는 nadomešča členek eul 을> Geu mal{eul} eun jo-geum i-hae-hae-yo. ta-stavek tema majčkeno razumem {predmet} (db.) Kar se tega govora tiče, ga majčkeno razumem. Sledijo zgledi, kjer se eun/ neun 은/는 veže na različne odvisne stavke oz. na različne vezne končnice, s katerimi se ti vežejo dalje na druge elemente v povedi. (5)a 지방에는 볼거리가 거의 없어요. Ji-bang-e-neun bol-geo-li-ga geo-ui eobs-eo-yo. Na podeželju ni ničesar za si ogledati, kar bi si bilo [vredno] ogledati. b 친구의 말로는 저 남자가 먼저 때렸다고 해요. Chin-gu-ui mal-lo-neun jeo nam-ja-ga meon-jeo ttae-lyeoss-da-go hae-yo. (db.) Po prijateljevih besedah je tisti fant/moški udaril prvi. V (5)a je tematizirano prislovno določilo kraja, v (5)b pa kot kontrastirani element zaznamovana iz glagola izpeljana modificirana samostalniška zveza. Ena od pomembnih lastnosti besedilnega členka eun/ neun 은/는 je to, da se veže tudi na diktumski del povedka, tj. na osnovo glagola ali pridevnika. (6) 기분이 좋진 않아요. Gi-bun-i joh-jin anh-a-yo. Nisem dobro razpoložen. V (6) gre za v temelju kontrastni pomen, natančneje za poudarjanje zanika-nega elementa joh 좋 (dober), ki je zaznamovan z nikalno končnico -ji -지 + neun 는 ➡ -jin -진. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 317 20. 11. 2023 11:17:50 318 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje 3.1.2 Območje delovanja z eun/neun zaznamovanega elementa v povedi V povedi se z eun/ neun 은/는 izpostavljeni (tematizirani oz. kontrastirani) element vsebinsko in skladenjsko veže na modus (na modalne/naklonske pripone oz. naklonske členke, ki izražajo modalnost/naklon). Tudi to je ena od pomembnih lastnosti, v katerih se besedilni členek eun/ neun 은/는 na splošno razlikuje od sklonskih členkov. Da območje delovanja tematiziranega/kontrastiranega elementa sega do samega modusa, je lepo razvidno že iz zgleda zanikane povedi (6) zgoraj in iz zgledov (7) spodaj. V (7)a se relevantnost teme na-neun 나는 (jaz) razteza čez dva priredno vezana stavka v povedi. V obeh stavkih, v prvem, kjer je ekspliciran, in v drugem, kjer je izpuščen, je tematizirani element osebek. Kar nas tod zanima, je dejstvo, da se tematizirani element ne veže izključno na prvi povedek, ampak da seže do konca celotne povedi. O tem, kdaj je izpust teme možen in kdaj ne, bo sicer govor pozneje. V (7)b pa tema nam-mae-neun 남매는 (bratec in sestrica) sega čez meje ene povedi, do druge povedi. Od tod je jasno, da sega do modusa obeh povedi. (7)a 나는 [어제 친구를 만나서 [나는 = Ø] 영화를 봤어요.] Na-neun eo-je chin-gu-leul man-na-seo [ na-neun = Ø] yeong-hwa-leul bwass-eo-yo. Jaz tema [sem včeraj srečal prijatelja in gledal film] Včeraj sem srečal prijatelja in gledal film. (Min in dr. 2013: 140) b 남매는 [집 밖으로 도망 나갔습니다. 그리고 [남매 = Ø] 나무 위로 올라 갔습니다]. Nam-mae-neun jib bakk-eu-lo do-mang na-gass-seub-ni-da. Geu-li-go [ nam- -mae = Ø] na-mu wi-lo ol-la-gass-seub-ni-da. Bratec in sestrica tema [sta zbežala iz hiše – nakar sta [bratec in sestrica = Ø] splezala na drevo] Bratec in sestrica sta zbežala iz hiše. Nakar sta splezala na drevo. (Kang 2022) Po drugi strani pa se, kot smo videli v poglavju X, razdelek 2.4, s sklonskimi členki zaznamovani elementi skladenjsko vežejo le na diktumski del povedka, skratka na njegovo glagolsko oz. pridevniško osnovo. Drugačne skladenjske možnosti vezave elementov, zaznamovanih z besedilnim členkom eun/ neun 은/는, so torej ena od zelo pomembnih lastnosti, v katerih Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 318 20. 11. 2023 11:17:50 Poglavje XIII Vloga besedilnih členkov v korejščini z vidika besedila 319 se delovanje besedilnega členka eun/ neun 은/는 na splošno razlikuje od delovanja sklonskih členkov, vključno z i/ ga 이/가. 3.1.3 Uvajanje teme pogovora Kot je bilo omenjeno že v poglavju XI, razdelek 4.3, je ‘temo pogovora’ ( jesieo 제 시어 提示語 oz. pyojeeo, tudi 표제어 標題語) mogoče uvesti tudi kot sicer nezaznamovan, strukturno neodvisen element na začetku povedi. Taka tema pogovora je tipično udejanjena kot samostalniška zveza in je močno retorično sredstvo za uvajanje nove tematike v besedilo. Ponovimo še enkrat zgled iz poglavja XI. (8) 젊음, 인생에서 가장 소중한 시간! Jeolm-eum, in-saeng-e-seo ga-jang so-jung-han si-gan! Mladost – dragoceno obdobje življenja! Obravnava tovrstnih pojavov v jeziku je vezana na pragmatiko in besediloslovje, področji, ki se ju tod samo na kratko dotaknemo v naslednjem poglavju, XIV. 3.2 Besedilni členek do (aditivnost) Besedilni členek do 도 lahko zaznamuje enake stavčne elemente kot eun/ neun 은/는, od enostavnih dopolnil, ki jih uvajajo sklonski členki, do prislovnih določil in raznih vrst odvisnih stavkov. ‘X do 도 P’ pomeni, (i) da za entiteto, na katero se nanaša izraz X, velja trditev P, ter (ii) implicitno še, da je še ena ali več drugih entitet, na katere se nanašajo izrazi Y, Z itd., za katere tudi velja P. Skratka, osnovni pomen, ki ga signalizira ta členek, je aditivnost, dodajanje. Členek tipično nakazuje pomenski odtenek, da trditev P poleg za vse druge, sicer ne nujno eksplicirane, vendar na podlagi konteksta razvidne entitete (‘že vemo, katere Y, Z itd.’), velja tudi za entiteto, na katero se nanaša izraz X. Aditivnost kot osnovni pomen, ki ga signalizira členek do 도, velja, kadar do 도 zaznamuje stavčne elemente, ki jih spremljajo sklonski členki. Tako kot eun/ neun 은/는 tudi do 도 ‘skrije’ sklonska členka i/ ga 이/가 in eul/ leul 을/를. Nekaj zgledov: (9)a 저도 학생이에요. Jeo-do hag-saeng-i-e-yo. Tudi jaz sem študent. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 319 20. 11. 2023 11:17:50 320 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje b 그는 테니스도 잘 쳐요. Geu-neun te-ni-seu-do jal chyeo-yo. Njemu dobro gre tudi tenis. c 그녀는 공부도 잘 하고 일도 잘 해요. Geu-nyeo-neun gong-bu-do jal ha-go il-do jal hae-yo. Ona dobro študira in tudi dobro dela. d 그 아이는 아버지도 어머니도 안 계세요. Geu a-i-neun a-beo-ji-do eo-meo-ni-do an gye-se-yo. (db.) Kar se tistega otroka tiče, nima niti matere niti očeta. e 그 사람은 학생도 아니고 선생님도 아니에요. Geu sa-lam-eun hag-saeng-do a-ni-go seon-saeng-nim-do a-ni-e-yo. On ni niti študent niti učitelj. Kot je razvidno iz (9)d in e, se pomen členka do 도 pri zanikanju spremeni iz ‘tudi’ v ‘niti’. Kadar besedilni členek do 도 ne zaznamuje samo osebkov, predmetov ali dopolnil, ampak tudi druge elemente povedi, npr. prislove, prislovna določila, povedek itd., zaradi vpliva konteksta pogosto dobi pomenski odtenek poudarjanja. Če je npr. dodatna entiteta, na katero se nanaša element povedi, zaznamovan z do 도, manj pričakovana, se iz tega porodi pomenski odtenek ‘celo’. To potrdijo tudi naslednji zgledi: (10)a 일요일에도 회사에 가요. Il-yo-il-e-do hoe-sa-e ga-yo. Tudi/Celo ob nedeljah hodim v službo. (db. v podjetje) b 한국에도 친구가 많아요. Han-gug-e-do chin-gu-ga manh-a-yo. Tudi/Celo v Koreji imam mnogo prijateljev. c 저 기차는 빨리도 달리는군요. Jeo gi-cha-neun ppal-li-do dal-li-neun-gun-yo. Tisti vlak pa res hitro pelje. d 그 분은 아파서 회사에 가지도 못했어요. Geu bun-eun a-pa-seo hoe-sa-e ga-ji-do mos-haess-eo-yo. Bil je v bolečinah, [tako da] niti/celo v službo ni mogel iti. e 그 여자는 예쁘지도 못생기지도 않았어요. Geu yeo-ja-neun ye-ppeu-ji-do mos-saeng-gi-ji-do anh-ass-eo-yo. Ona ni niti lepa niti grda. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 320 20. 11. 2023 11:17:50 Poglavje XIII Vloga besedilnih členkov v korejščini z vidika besedila 321 V (10)a do 도 zaznamuje prislovno določilo časa il-yo-il-e 일요일에, v (10) b prislovno določilo kraja han-gug-e한국에, v (10)c prislovno določilo načina ppal-li 빨리 in v (10)d povedek ga-ji 가지 z zanikano zmožnostjo mos-ha-da 못하다. V zgledu (10)e pa do 도 zaznamuje dva zanikana pridevniška povedka, in sicer ye-ppeu-ji [anh-da] 예쁘지 [않다] in mos-saeng-gi-ji [anh-da] 못생기지 [않다]. Glede na kontekst v takih primerih do 도 pogosto izraža nepričakovanost. 3.3 Besedilni členek man (omejevanje/restrikcija) Temeljni pomen, ki ga prispeva besedilni členek man 만, je omejevanje/restrikcija. Besedilni členek man 만 eksplicitno nakazuje, da je element povedi, zaznamovan z man 만, edini, ki je relevanten za neko stanje stvari in ima dodatne pomenske odtenke poudarjanja. Podobno kot smo videli pri besedilnih členkih neun/ eun은/는 in do 도, lahko man 만 pritikamo k raznim elementom povedi, tipično k osebku in predmetu, pri katerih ravno tako kot oba že omenjena besedilna členka ‘skrije’ oz. ‘nadomešča’ imenovalniški oz. predmetni členek. Elementu, ki ga zaznamuje man 만, lahko dodamo še tipično kontrastno rabljeni eun 은, tako kot v zgledu (11)d spodaj. Sledi nekaj zgledov rabe: (11)a 그는 공부는 안 하고 잠만 자요. ob predmetu Geu-neun gong-bu-neun an ha-go jam-man ja-yo. (db.) On ne študira, samo spanje spi. b 김치만 잡수시면 짜요. ob predmetu Gim-chi-man jab-su-si-myeon jja-yo. Če ješ samo kimči, je/bo [pre]slano. c 그 분만 내 마음을 아실 거예요. ob vršilcu dejanja oz. osebku Geu bun-man nae ma-eum-eul a-sil geo-ye-yo. Samo tista oseba razume moje misli. d 이번만은 꼭 성공하세요. ob vršilcu dejanja oz. osebku I-beon-man-eun kkog seong-gong-ha-se-yo. Prav tokrat pa bo gotovo uspel. [* eun 은 za man 만 še poudarja kontrastnost (pa)] Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 321 20. 11. 2023 11:17:50 322 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje e 저는 싼 옷만 사 입어요. ob predmetu Jeo-neun ssan os-man sa ib-eo-yo. Oblačim se samo v poceni oblačila. Besedilni členek man 만 se lahko veže tudi na elemente povedi, ki izražajo prejemnika dejanja ali okoliščine. V teh primerih sklonski členek, ki izraža osnovni odnos med elementom in povedkom – z izjemo osebka in predmeta – ostane ekspliciran. Veže se tudi na prislove in prislovna določila ter na razne vrste odvisnikov, pri katerih se veže neposredno na vezne končnice. Nekaj zgledov (dopolnilo, na katerega se veže man 만, je podčrtano, sklonski členek, ki veže dopolnilo s povedkom, pa je poudarjen s krepkim tiskom): (12)a 아침에만 공부하고, 오후에는 사무실에 가요. ob prisl. dol. časa A-chim-e-man gong-bu-ha-go, o-hu-e-neun sa-mu-sil-e ga-yo. Študiram samo zjutraj, popoldan pa grem v [svojo] pisarno. b 저는 쭉 서울에서만 살았어요. ob prisl. dol. kraja Jeo-neun jjug seo-ul-e-seo-man sal-ass-eo-yo. Ves čas sem živel samo v Seulu. c 그 편지를 저한테만 보여 주세요. ob prejemniku Geu pyeon-ji-leul jeo-han-te-man bo-yeo ju-se-yo. Tisto pismo pokaži prosim samo meni. d 빨리만 읽지 마세요. ob prisl. dol. načina Ppal-li-man ilg-ji ma-se-yo. Samo [pre]hitro ne beri, prosim. e 철수는 말을 듣고만 있어요. ob povedku (trajajoči vid) Cheol-su-neun mal-eul deud-go-man iss-eo-yo. (db.) Cheolsu samo posluša, [kako/ko] govorijo. 3.4 Besedilni členek kka-ji (meja, nepričakovanost, izjemnost) Členek kka-ji 까지 ima mnogo pomenov. Večina raziskovalcev ga obravnava v vseh rabah kot besedilni členek. Raziskovalci kot Kim in Choi (2004), pa tudi slovarji, npr. New Ace Korean Language Dictionary ( Nyueiseu gugeo sajeon 뉴에이 스 국어사전, 2012), ločijo med bolj konkretno rabo, kjer izraža mejo v prostoru Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 322 20. 11. 2023 11:17:50 Poglavje XIII Vloga besedilnih členkov v korejščini z vidika besedila 323 ali času, kamor seže dogajanje/stanje, ki ga opisuje povedek, kar bi po definiciji sklonskih odnosov lahko imeli za rabo kot sklonskega členka, in drugimi bolj ab-straktnimi rabami kot besedilnega členka. Sledijo zgledi rabe členka kka-ji 까지: (13)a 언제까지 기다리시겠어요? Eon-je-kka-ji gi-da-ri-si-gess-eo-yo? Do kdaj boš čakal? b 동대문까지 같이 가요. Dong-dae-mun-kka-ji gat-i geol-eo ga-yo. Pojdimo skupaj do Dogadaemuna. c 오늘은 150쪽까지 읽을게요. O-neul-eun 150-jjog-kka-ji ilg-eul-ge-yo. Danes bom bral do strani 150. d 어젯밤 늦게까지 책을 보았어요. Eo-jes-bam neuj-ge-kka-ji chaeg-eul bo-ass-eo-yo. (db.) Prejšnjo noč sem bral knjigo do pozne [ure]. e 성공할 때까지 돌아오지 않겠어요. Seong-gong-hal ttae-kka-ji dol-a-o-ji anh-gess-eo-yo. Ne bom se vrnil, dokler ne uspem. Kka-ji 까지 kot besedilni členek izraža nepričakovanost, izjemnost vpleteno-sti entitete, na katero se nanaša zaznamovani stavčni element, v dogajanje, ki ga opisuje povedek. Zgledi: (14)a 당신까지 저를 믿지 못하면 어떻게 하지요? Dang-sin-kka-ji jeo-leul mid-ji mos-ha-myeon eo-tteoh-ge ha-ji-yo. Če mi še celo vi ne verjamete, kako naj delam? b 대학까지 졸업하고도 그걸 몰라요? Dae-hag-kka-ji jol-eob-ha-go-do geu-geol mol-la-yo? Celo na univerzi si diplomiral, in tega ne veš? c 졸업할 때는 우등상까지 탔어요. Jol-eob-hal ttae-neun u-deung-sang-kka-ji tass-eo-yo. Ko je diplomirala, je dobila celo prvo nagrado. d 사무실에서까지 잠을 자면 큰일이에요. Sa-mu-sil-e-seo-kka-ji jam-eul ja-myeon keun-il-i-e-yo. Če zaspiš celo v pisarni, je to resna reč. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 323 20. 11. 2023 11:17:50 324 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje e 고향에 있는 가족에게까지 소문이 났어요. Go-hyang-e iss-neun ga-jog-e-ge-kka-ji so-mun-i nass-eo-yo. (db.) Govorice so dosegle celo [mojo] družino v domačem mestu. V nadaljevanju male tiskane črke zaznamujejo entitete v zunajjezikovni stvarnosti, velike tiskane črke pa jezikovne izraze, ki se nanašajo na te entitete. Natančneje lahko pomen besedilnega členka kka-ji 까지 opredelimo takole. V strukturi ‘X kka-ji 까지 P’ členek kka-ji 까지 izraža naslednji pomen: ‘še celo za neko manj pričakovano entiteto x, na katero se nanaša element povedi X, velja situacija, ki jo opisuje trditev P’. Nepričakovanost oz. izjemnost se rodita iz konteksta sogovorčevega pričakovanja, ki spremlja vsebino trditve P. V zunajjezikovni stvarnosti so entiteta x, na katero se nanaša element povedi X, in druge sorodne entitete x1, x2 … razvrščene po verjetnosti oz. pričakovanosti, da zanje velja trditev P. Entiteta x je najmanj pričakovana. To razvrstitev ponazarja spodnja kognitivna shema: (15) bolj pričakovano x1 > x2 > .... | .... > x manj pričakovano ↑ meja pričakovanega Govorec s pomočjo ‘X kka-ji 까지’ entiteto ‘x’ sogovorcu predstavi kot nekaj, kar je sicer zunaj okvira pričakovanja, ki naj bi ga sogovorec imel, vendar pa kljub temu in proti vsem pričakovanjem tudi za entiteto ‘x’ velja trditev P. Skratka, entiteta ‘x’ je predstavljena kot najmanj pričakovana entiteta, za katero pa še velja P. Analogija s časovnimi in prostorskimi odnosi je očitna: tako kot za neko dogajanje/stanje ‘X kka-ji 까지’ predstavlja prostorsko ali časovno mejo, do kamor neko dogajanje/stanje seže, tako tudi za kka-ji 까지, kadar je rabljen kot besedilni členek, ‘X kka-ji 까지’ predstavlja (za sogovorca sicer nepričakovani) skrajni primer, za katerega trditev P še velja. Skratka, implicirani kontekst je: trditev P velja za vse pričakovane entitete x1 , x2, itd., in celo še za ‘x’. Iz podobnosti obeh rab členka kka-ji 까지 , sklonske in besedilne, lahko sklepamo, da gre pri členku kka-ji 까지 v bistvu za metaforično razširitev iz konkretnih fizičnih dimenzij prostora in časa, na katere se nanaša sklonski členek kka-ji 까지, na abstraktne dimenzije pričakovanosti, na katere se nanaša besedilni členek kka-ji 까지 . Kadar je podobna hierarhija pričakovanosti implicirana v kontekstu tudi pri rabi besedilnega členka do 도, tedaj tudi ta členek pridobi pomenski odtenek nepričakovanega, torej ‘celo’. Vidimo torej, da pomenski odtenki, ki naj bi jih neki Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 324 20. 11. 2023 11:17:50 Poglavje XIII Vloga besedilnih členkov v korejščini z vidika besedila 325 členek nakazoval, pogosto niso sestavni del pomena samega členka, ampak jih razberemo šele iz konteksta. V poglavju XIV je opisano, kako se na podoben način iz konteksta porodita tudi pomenska odtenka tema in kontrast, ki naj bi ju imel členek eun/ neun 은/는. 4 Zaključek Pomeni, ki jih izražajo gradniki povedi, se pogosto nanašajo na razne vidike sobesedila. To je bilo posebej očitno pri upovedovanju spoštljivosti, ki ga obravnava poglavje VI. Videli smo, da je izbor ustrezne ravni spoštljivosti pri glagolih in določenih samostalnikih tesno povezan, ne samo z odnosom med govorcem in sogovorcem, ampak tudi s širšim kontekstom sporočanja, v katerem poteka komu-niciranje (glej mdr. Hasan 2009: 168 –). Podobno tudi odnosi, ki jih implicirajo besedilni členki, segajo iz besedila samega v sobesedilo. V tem poglavju smo se omejili na prikaz temeljnih značilnosti najpogosteje rabljenih besedilnih členkov in njihovo vlogo pri povezovanju pojavov na ravni povedi s sobesedilom in tudi širšim kontekstom sporočanja. Naslednje poglavje, XIV, pa precej splošno vsebino tega poglavja nadgrajuje z dvema študijama primerov vloge besedilnega členka eun/ neun 은/는 pri strukturiranju besedila. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 325 20. 11. 2023 11:17:50 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 326 20. 11. 2023 11:17:50 327 Poglavje XIv Študija primerov – tema v pripovedi in dialogu 1 Uvod V tem poglavju si bomo za boljše razumevanje pomembne vloge, ji jo besedilni členek eun/ neun 은/는 igra pri strukturiranju besedila, ogledali dve študiji primerov. Za zgled bomo najprej vzeli žanr, kjer je ta vloga še posebej očitna, ljudsko pripovedko, nato pa še neformalen dialog med dvema študentoma. 2 Izbor tematiziranega elementa Kateri element v besedilu lahko izberemo kot temo? Enopovedni zgledi jasnega odgovora na to vprašanje ne morejo podati, zato vzemimo za zgled začetek eno-stavnega besedila, zgodbe Sonce in Mesec (Kang 2022). (1) 1 옛날 옛적, 깊은 산 속에 Pred davnimi časi je globoko 홀어머니와 어린 남매가 살고 있었습니다. v gorah živela vdova sama ter Yes-nal yes-jeog, gip-eun san sog-e hol-eo-meo-ni-wa eo-lin [njena otroka] mala bratec in nam-mae-ga sal-go iss-eoss-seub-ni-da. sestrica. 2 어머니는 떡을 팔아 돈을 벌었습니다. Mati se je preživljala s Eo-meo-ni-neun tteog-eul pal-a don-eul beol-eoss-seub-ni-da. prodajo tteoka*. 3 어느 날, 어머니가 떡을 팔기 위해 산길을 Nekega dne, ko je mati na 가다가 호랑이를 만났습니다. gorski cesti prodajala tteok, Eo-neu nal, eo-meo-ni-ga tteog-eul pal-gi wi-hae san-gil-eul je srečala tigra. ga-da-ga ho-lang-i-leul man-nass-seub-ni-da. 4 호랑이는 어머니에게 떡을 하나만 달라고 했습니다. Tiger je mater prosil za samo Ho-lang-i-neun eo-meo-ni-e-ge tteog-eul ha-na-man en kos dal-la-go haess-seub-ni-da. tteoka. 5 어머니는 호랑이에게 떡을 하나 줬습니다. Mati je tigru dala tteok. Eo-meo-ni-neun ho-lang-i-e-ge tteog-eul ha-na jwoss-seub-ni-da. 6 떡 하나를 먹은 호랑이는 떡을 더 달라고 했습니다. Tiger je pojedel tteok in prosil Tteog ha-na-leul meog-eun ho-lang-i-neun tteog-eul deo za več. dal-la-go haess-seub-ni-da. * tteok – poslastica iz sphanega riža Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 327 20. 11. 2023 11:17:50 328 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje 7 하는 수 없이 어머니는 호랑이에게 떡을 더 줬습니다. Mati je tigru nerada dala še Ha-neun su eobs-i eo-meo-ni-neun ho-lang-i-e-ge tteog-eul tteoka. deo jwoss-seub-ni-da. V gornjem zgledu v povedi 1 besedilo najprej s samostalniško zvezo hol-eo- -meo-ni-wa eo-lin nam-mae 홀어머니와 어린 남매 uvede protagoniste, vdo-vo in njena dva otroka. Ker se v besedilu pojavijo prvič, bomo temu rekli nova informacija. Samostalniško zvezo v našem primeru spremlja sklonski členek ga 가, čeprav bi v drugih okoliščinah to lahko bil tudi element, ki ga spremlja drug sklonski členek, npr. eul/ leul 을/를 itd. Nato se poved 2 usmeri na mater in pove, s čim se preživlja. Ker je mati sedaj bralcu že znana, bomo temu rekli dosegljiva informacija iz neposredno predhodnega konteksta. Samostalniško zvezo, ki se nanaša nanjo, ‘mati’ ( eo-meo-ni 어머니), zaznamuje členek eun/ neun 은/는. ‘ Mater’, zaznamovano s členkom neun 는 ( eo-meo-ni-neun 어머니는), lahko znotraj povedi razumemo kot temo, o kateri teče pripoved. Če pa upoštevamo tudi sobesedilo povedi 1, lahko ‘mater’ ( eo-meo-ni-neun 어머니는) razumemo tudi kot entiteto, implicitno kontrastirano z njenima otrokoma, ki ne delata za preživetje. (prim. Hwang 2015: 297) Vendar pa moramo biti pozorni. To, da je neki element v povedi del ‘dosegljive informacije’, samo po sebi še ne zagotavlja, da se lahko taka entiteta tudi pojavi kot tema, pa čeprav se zgodba suče okoli nje. Zgodba se nadaljuje s povedjo 3. Čeprav je mati v povedi 3 že ‘dosegljiva informacija’ in čeprav je bila v predhodni povedi že uvedena kot tema, se v povedi 3 zopet pojavi skupaj s členkom ga 가. Kot argumentirata Lee in Shimojo (2016), je v korejščini ‘dosegljiva informacija’ v celotni pripovedi veljavna samo znotraj dane epizode. V zgodbi o Soncu in Mesecu prvi dve povedi uvedeta časovni in prostorski okvir ter protagoniste pripovedi in njihov način preživljanja. Ta informacija se nanaša na neko stanje in obe povedi kot taki še ne predstavljata neke konkretne epizode, ampak ozadje cele pripovedi. S povedjo 3 se začne nova epizoda, kar nakazuje tudi eksplicirani bolj konkreten časovni okvir eo-neu nal 어느 날 (nekega dne). Gre za neki, sicer ne specificiran, vendar določen, dan v ‘davnih časih’ in s tem za začetek opisa dogajanja v konkretni epizodi. To, da se ‘mati’ pojavi s členkom ga 가 ( eo-meo-ni-ga 어 머니가), lahko razumemo kot signal, da se začenja prva epizoda, kar je v skladu z ugotovitvami Lee in Shimojoja (ibid.), kot tudi Hwang (ibid.). Če pa bi se v tretji povedi ‘mati’ zopet pojavila kot tema – eo-meo-ni-neun 어머니는, bi bil to signal bralcu, da vsebinski rez med povedjo 2 in 3 ni pomemben. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 328 20. 11. 2023 11:17:50 Poglavje XIV Študija primerov – tema v pripovedi in dialogu 329 3 Izpust tematiziranega elementa Tematizirani element se ne pojavlja vselej nujno v polni obliki. Kadar je v besedilu zaporedje dogajanj ali stanj z isto temo vsebinsko tesno povezano med seboj, se sme tematizirani element tudi izpustiti. V nadaljevanju zgodbe o Soncu in Mesecu v (2) požrešni tiger najprej materi odvzame in požre ves tteok (poved 8), nakar v naslednjem koraku v svoji požrešnosti ubije in požre še mater (poved 9). (2) 8 결국, 호랑이는 어머니가 가지고 있던 떡을 다 Na koncu je tiger materi odvzel 빼앗아 먹었습니다. ves tteok in ga pojedel.. Gyeol-gug, ho-lang-i-neun eo-meo-ni-ga ga-ji-go iss-deon tteog-eul da ppae-as-a meog-eoss-seub-ni-da. 9 그리고 [호랑이는 = Ø] 어머니까지 잡아먹었습니다. In [tiger = Ø] celo ubil in požrl Geu-li-go [ ho-lang-i-neun = Ø] eo-meo-ni-kka-ji tudi samo mater. jab-a-meog-eoss-seub-ni-da. Tesna povezanost korakov v tem zaporedju dogodkov je prikazana v zgledu (2) tako, da je v povedi 9 tematizirana entiteta, tiger, izpuščena [ ho-lang-i-neun 호랑이는 = Ø]. Podoben zgled je tudi v zaporedju povedi 14 in 15 v isti zgodbi. (3) 14 남매는 집 밖으로 도망 나갔습니다. Bratec in sestrica sta zbežala Nam-mae-neun jib bakk-eu-lo do-mang iz hiše. na-gass-seub-ni-da. 15 그리고 [남매는 = Ø] 나무 위로 올라갔습니다. In [bratec in sestrica = Ø] Geu-li-go [ nam-mae-neun = Ø] na-mu wi-lo splezala na drevo. ol-la-gass-seub-ni-da. Tudi tu je povezava med zaporednima dogodkoma, ko otroka zbežita pred tigrom (poved 14) in se zatečeta na drevo (poved 15), zelo tesna. Seveda pa velja odnos tudi v nasprotni smeri: izpust teme signalizira sogovorcu/bralcu tesno povezanost med posameznimi vsebinskimi segmenti. 4 Tema in kontrast V večini opisov besedilnega členka eun/ neun 은/는 izvemo, da členek v povedi zaznamuje tematizirani element oz. kontrastirani element. Toda, ali sta ta dva pomena res sestavna dela členka samega? Pogled z vidika sobesedila nakazuje drugo možnost, namreč, kot smo videli že v razdelku 1, da je pravzaprav sobesedilo tisto, Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 329 20. 11. 2023 11:17:50 330 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje ki nas napelje na razumevanje določenega pomenskega odtenka. Zgledi so zopet iz pripovedi Sonce in Mesec. (4) 8 결국, 호랑이는 어머니가 가지고 있던 떡을 다 Na koncu je tiger materi odvzel 빼앗아 먹었습니다. ves tteok in ga pojedel. Gyeol-gug, ho-lang-i-neun eo-meo-ni-ga ga-ji-go iss-deon tteog-eul da ppae-as-a meog-eoss-seub-ni-da. 9 그리고 [호랑이는 = Ø] 어머니까지 잡아먹었습니다. In [tiger = Ø] celo ubil in požrl Geu-li-go [ ho-lang-i-neun = Ø] eo-meo-ni-kka-ji tudi samo mater. jab-a-meog-eoss-seub-ni-da. 10 욕심 많은 호랑이는 어린 남매까지 잡아먹고 Pohlepni tiger je hotel pojesti 싶어졌습니다. tudi bratca in sestrico. Yog-sim manh-eun ho-lang-i-neun eo-lin nam-mae-kka-ji jab-a-meog-go sip-eo-jyeoss-seub-ni-da. 11 호랑이는 어머니의 옷을 입고, Tiger je oblekel materina 남매가 사는 집으로 갔습니다. oblačila in odšel v hišo, kjer sta Ho-lang-i-neun eo-meo-ni-ui os-eul ib-go, živela bratec in sestrica. nam-mae-ga sa-neun jib-eu-lo gass-seub-ni-da. 12 급한 마음에 V naglici tiger ni mogel dobro 호랑이는 꼬리를 제대로 숨기지 못했습니다. skriti repa. Geub-han ma-eum-e ho-lang-i-neun kko-li-leul je-dae-lo sum-gi-ji mos-haess-seub-ni-da. 13 어린 남매는 호랑이의 꼬리를 보고, Ko sta bratec in sestrica 어머니가 아니라는 것을 알았습니다. zagledala tigrov rep, sta vedela/ Eo-lin nam-mae-neun ho-lang-i-ui kko-li-leul bo-go, spoznala, da to ni njuna mati. eo-meo-ni-ga a-ni-la-neun geos-eul al-ass-seub-ni-da. 14 남매는 집 밖으로 도망 나갔습니다. Bratec in sestrica sta zbežala iz Nam-mae-neun jib bakk-eu-lo do-mang hiše. na-gass-seub-ni-da. 15 그리고 [남매는 = Ø] 나무 위로 올라갔습니다. In [bratec in sestrica = Ø] Geu-li-go [ nam-mae-neun = Ø] na-mu wi-lo splezala na drevo. ol-la-gass-seub-ni-da. V zgledu (4) je v povedih 8–12 s tigrom kot temo predstavljeno početje pož- rešnega tigra. Tiger tod ni samo tema v posamezni povedi, ampak v celem vsebinskem segmentu zgodbe. Segment s tigrom kot temo se od povedi 10 dalje nadaljuje z vsebinskim podsegmentom, do tja, ko hoče tiger požreti tudi oba otroka in se v ta namen preobleče v materina oblačila, vendar mu ne uspe skriti repa (poved 12). Povedi 13–15 potem opisujejo, z bratcem in sestrico kot temo, kako sta spregledala tigrovo prevaro in se odzvala na pretečo nevarnost. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 330 20. 11. 2023 11:17:50 Poglavje XIV Študija primerov – tema v pripovedi in dialogu 331 Imamo torej dve vsebinski enoti besedila – podsegment s povedmi 10–12 s tigrom kot temo ter podsegment s povedmi 13–15, kjer sta tema bratec in sestrica. Pogled iz ‘notranjosti’ vsakega od obeh vsebinskih segmentov nam pove, da je tiger res tema v prvem ter bratec in sestrica v drugem. Nasprotno pa nam ‘zunanji’ pogled iz sobesedila pove, da sta tigrovo početje v prvem segmentu ter odziv bratca in sestrice na to početje v drugem med seboj v kontrastu. Tiger je počel vse, da bi ju lahko požrl, bratec in sestrica pa vse, da bi mu lahko ušla. Skratka, videti je, kot da členek eun/ neun 은/는 zaznamuje istočasno temo in kontrast, kar se zdi protislovno.Protislovje pa se razreši samo od sebe, če upoštevamo razliko med pogledom iz ‘notranjosti’ vsebinske enote in pogledom iz sobesedila, skratka iz ‘zunanjosti’ vsebinskih enot. Pogled iz ‘notranjosti’ nam da interpretacijo ‘téme’, pogled iz ‘zunanjosti’ pa izpostavi odnos med vsebinskima enotama, kar nam da interpretacijo ‘kontrasta’. In kaj je potem pomen samega členka eun/ neun 은/는? Če se vrnemo k for-malnemu zapisu iz poglavja XIII, bi lahko rekli, da členek eun/ neun 은/는 zaznamuje tisti relevantni element (ali pa tudi več elementov) X, ki se v povedi ‘X eun/ neun 은/는 P’ nanaša (ali nanašajo) na entitete, za katere velja vsebina trditve P. Če se osredotočimo samo na ‘X eun/ neun 은/는’, dobimo interpretacijo ‘téme, če pa nas zanima tudi, kaj je s tistimi Y, Z itd., za katere P ne velja, potem pa dobimo interpretacijo ‘kontrasta’. In kot pokaže zgled (4), trditev P ni nujno omejena samo na eno poved, ampak je lahko cela serija trditev v zaporednih povedih. Nekoliko podrobneje o tem v naslednjem razdelku. 5 Razvoj teme kot vsebinsko okostje besedila Zaporedni izbor tematiziranih elementov v besedilu bomo imenovali razvoj teme (glej npr. Daneš 1974). V spodnjem odlomku (5) iz zgodbe Sonce in Mesec 69 opazimo, da se isti elementi ponekod pojavljajo v zaporednih povedih. 69 Celotna zgodba je v dodatku 3 na koncu monografije. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 331 20. 11. 2023 11:17:50 332 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje (5) Členki, ki zaznamujejo osrednje entitete besedila Št. bratec Slovenski po- Besedilo mati tiger ( eo- in ses- ( ho- rižev prevod vedi meo-ni tri-ca rang-i kolač 어머 ( nam- 호랑 ( tteog 니) mae 남 떡) 매) 이) 3 어느 날, 어머니가 떡을 팔기 위해 가 를 을 Nekega dne, 산길을 가다가 호랑이를 만났습니다. ga leul eul ko je mati na Eo-neu nal, eo-meo-ni-ga tteog-eul pal-gi gorski cesti wi-hae san-gil-eul ga-da-ga ho-lang-i -leul prodajala tteok, man-nass-seub-ni-da. je srečala tigra. 4 호랑이는 어머니에게 떡을 하나만 에게 는 을 eul Tiger je mater 달라고 했습니다. e-ge neun prosil za samo Ho-lang-i-neun eo-meo-ni-e-ge tteog-eul en kos tteoka. ha-na-man dal-la-go haess-seub-ni-da. 5 어머니는 호랑이에게 떡을 하나 는 에게 을 eul Mati je tigru 줬습니다. neun e-ge dala tteok. Eo-meo-ni-neun ho-lang-i-e-ge tteog-eul ha-na jwoss-seub-ni-da. 6 떡 하나를 먹은 호랑이는 떡을 더 는 을 eul Tiger je 달라고 했습니다. neun pojedel tteok in Tteog ha-na-leul meog-eun ho-lang-i-neun prosil za več. tteog-eul deo dal-la-go haess-seub-ni-da. 7 하는 수 없이 어머니는 호랑이에게 는 에게 을 eul Mati je tigru 떡을 더 줬습니다. neun e-ge nerada dala še Ha-neun su eobs-i eo-meo-ni-neun ho- tteoka. lang-i-e-ge tteog-eul deo jwoss-seub-ni-da. 8 결국, 호랑이는 어머니가 가지고 있던 는 을 eul Na koncu je 떡을 다 빼앗아 먹었습니다. neun tiger odvzel Gyeol-gug, ho-lang-i-neun eo-meo-ni-ga ves tteok, ki ga ga-ji-go iss-deon tteog-eul da ppae-as-a je imela mati, meog-eoss-seub-ni-da. in ga pojedel. 9 그리고 [호랑이는 = Ø] 어머니까지 까지 Ø In [tiger = 잡아먹었습니다. kka-ji Ø] celo ubil Geu-li-go [ ho-lang-i-neun = Ø] eo-meo-in požrl tudi ni-kka-ji jab-a-meog-eoss-seub-ni-da. samo mater. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 332 20. 11. 2023 11:17:50 Poglavje XIV Študija primerov – tema v pripovedi in dialogu 333 (5) Členki, ki zaznamujejo osrednje entitete besedila Št. bratec Slovenski po- Besedilo mati tiger ( eo- in ses- ( ho- rižev prevod vedi meo-ni tri-ca rang-i kolač 어머 ( nam- 호랑 ( tteog 니) mae 남 떡) 매) 이) 10 욕심 많은 호랑이는 어린 남매까지 까지 는 Pohlepni tiger 잡아먹고 싶어졌습니다. kka-ji neun je hotel pojesti Yog-sim manh-eun ho-lang-i-neun eo-lin tudi bratca in nam-mae-kka-ji jab-a-meog-go sip-eo- sestrico. jyeoss-seub-ni-da. 11 호랑이는 어머니의 옷을 입고, 의N 가 는 Tiger je 남매가 사는 집으로 갔습니다. uiN ga neun oblekel Ho-lang-i-neun eo-meo-ni-ui os-eul ib-go, materina nam-mae-ga sa-neun jib-eu-lo gass-seub- oblačila in ni-da. odšel v hišo, kjer sta živela bratec in sestrica. 12 급한 마음에호랑이는 꼬리를 제대로 는 V naglici 숨기지 못했습니다. neun tiger ni mogel Geub-han ma-eum-e ho-lang-i-neun dobro skriti kko-li-leul je-dae-lo sum-gi-ji mos-haess- repa. seub-ni-da. 13 어린 남매는 호랑이의 꼬리를 보고, 가 는 N Bratec in 어머니가 아니라는 것을 알았습니다. ga neun uiN sestrica Eo-lin nam-mae-neun ho-lang-i-ui kko- sta videla li-leul bo-go, eo-meo-ni-ga a-ni-la-neun tigrov rep in geos-eul al-ass-seub-ni-da. spoznala, da to ni njuna mati. 14 남매는 집 밖으로 도망 나갔습니다. 는 Bratec in Nam-mae-neun jib bakk-eu-lo do-mang neun sestrica sta na-gass-seub-ni-da. zbežala iz hiše. 15 그리고 [남매는 = Ø] 나무 위로 Ø In [bratec in 올라갔습니다. sestrica = Ø] Geu-li-go [ nam-mae-neun = Ø] na-mu splezala na wi-lo ol-la-gass-seub-ni-da. drevo. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 333 20. 11. 2023 11:17:50 334 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Najpogosteje se pojavlja riževa poslastica tteok, in sicer v povedih 3–8. Besedilo se resda vrti okrog te poslastice, vendar tteok kljub temu ni tema, saj je vsakič s sklonskim členkom eul 을 zaznamovan kot predmet. Tako lahko vidimo, da sama pogostnost pojavljanja v besedilu, in s tem ‘dosegljivost’, še ne zagotavlja, da bi neka entiteta postala tema. S povedjo 3 se odlomek v (5) začne s konkretno epizodo, ki uvede tigra kot enega od protagonistov. Povedi 3–7 govorijo o srečanju tigra in matere ter o dogajanju med njima, do katerega je srečanje pripeljalo, in tvorijo vsebinski segment, ki je prva podepizoda te epizode. Avtor to dinamično fazo zgodbe prikaže tako, da izmenično kot temo predstavlja tigra in mater, vsakič kot vršilca dejanja, povezanega s predhodnim dejanjem drugega. V povedih 8 in 9, vsebinskem segmentu, ki je kratka druga podepizoda in se nanaša na srečanje tigra in matere, postane tema zopet tiger, ki na koncu požre mater. Pripoved se nadaljuje z naslednjo epizodo, kjer tiger hoče požreti še otroka. Če bi šlo za enostavno nadaljevanje vsebinskega segmenta 8–9 (tiger požre ves tteok in potem še mater), bi moral tiger kot tema biti izpuščen tudi v povedi 10. Ker pa se v tej povedi pojavi kot polno izražena tema, to dejstvo nakazuje, da gre za (sicer šibko, pa vendar) vsebinsko mejo med povedma. Če meje ne bi bilo, bi ostal tiger kot izpuščena tema tudi v povedi 10. Prvi vsebinski segment je podepizoda v povedih 10–12, še vedno s tigrom kot temo, in govori o tem, kako je tiger hotel prevarati otroka, tako, da se je oblekel v materina oblačila. Naslednji vsebinski segment v povedih 13–15 je druga podepizoda, tokrat sta tema otroka, in govori o tem, kako sta otroka spregledala tigrovo prevaro in se zatekla na drevo. Vsebinski segmenti v zgledu sovpadajo s segmenti z isto temo, takim segmentom bomo rekli tematski paragrafi. Tematski paragrafi so najenostavnejši, vendar zelo učinkovit način organiziranja besedila v vsebinsko smiselno povezane sklope. Najpogosteje se uporabljajo v pripovednih besedilih, delno, kjer to zahteva predstavitev vsebine, pa tudi v drugih žanrih. Zgled take učinkovitosti so enopovedni vsebinski sklopi na začetku (5), kjer se tiger in mati izmenjujeta kot tema. Ta tehnika organiziranja vsebine dodaja vsebini občutek dinamičnosti in napetosti. Videli smo, da je dosegljivost informacije, ali neposredno iz sobesedila ali pa iz širšega konteksta, potreben pogoj70 da je neki element izbran kot tema. Sama 70 Potreben pogoj je tisti pogoj, brez katerega nekega pojava ne bi bilo. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 334 20. 11. 2023 11:17:50 Poglavje XIV Študija primerov – tema v pripovedi in dialogu 335 dosegljivost informacije pa ni zadosten pogoj71 ki bi predpisoval, da mora tak element biti izbran kot tema. Ta razkorak omogoča avtorju/ici, seveda v okviru drugih omejitev, kreativnost pri izboru elementov, okrog katerih, ko so enkrat vpeljani kot teme, razvija pripoved. In seveda je ravno izbor teme tisti, ki tudi so-oblikuje vsebinsko zgradbo besedila z vsebinskimi enotami, ki so definirane s tem, da imajo skupno temo. Lahko bi torej rekli, da avtorji/ice uporabljajo tematiziranje kot orodje za mizansceno dogajanja v pripovedi. O tem se lahko prepričamo najprej z zgledom tematiziranja ‘matere’ v povedi 3 v zgledu (1) v razdelku 1 zgoraj. Enako pa tudi v zgledu (6) s primerjavo začetka naše zgodbe Sonce in Mesec z začetkom v drugi inačici te zgodbe, v Damron in You (2018). (6) Verzija Kanga (2022) Verzija Damron in You (2018) 1 옛날 옛적, 깊은 산 속에 홀어머니와 어린 옛날에 한 엄마가 있었습니다. 1 남매가 살고 있었습니다. Yes-nal-e han eom-ma-ga iss-eoss-seub- Yes-nal yes-jeog, gip-eun san sog-e hol-eo-meo- ni-da. ni-wa eo-lin nam-mae-ga sal-go iss-eoss-seub- V starih časih je živela mati. ni-da. Pred davnimi časi je globoko v gorah živela vdova ter [njena otroka] mala bratec in sestrica. 2 어머니는 떡을 팔아 돈을 벌었습니다. 그녀는 돈이 없었습니다. 2 Eo-meo-ni-neun tteog-eul pal-a don-eul beol- Geu-nyeo-neun don-i eobs-eossseubnida. eoss-seub-ni-da. Denarja ni imela. Mati se je preživljala s prodajo tteoka. 엄마는 아들과 딸과 함께 숲에서 3 살았습니다. Eom-ma-neun a-deul-gwa ttal-gwa ham-kke sup-e-seo sal-ass-seub-ni-da. Mati je skupaj s sinom in hčerko živela v gozdu. Razlika se pojavi kar na začetku pripovedi. V verziji Kanga (2022) so časovni in prostorski okvir, ‘v davnih časih’ in ‘globoko v gorah’, ter protagonisti zgodbe, mater in oba otroka, predstavljeni na en dah v povedi 1. V tej verziji se nato v povedi 2 z materjo kot temo pripoved nadaljuje s podrobnejšo informacijo o tem, kako se mati preživlja. Damron in You pa v povedi 1 uvedeta samo časovni okvir in 71 Zadosten pogoj je tisti pogoj, ki – če je izpolnjen – pripelje do udejanjenja danega pojava. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 335 20. 11. 2023 11:17:50 336 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje kot protagonistko samo mater. V povedi 2 z materjo kot temo nato opišeta njeno finančno stanje. Nakar v povedi 3, še vedno z materjo kot temo, končno uvedeta tudi oba otroka kot preostala protagonista na materini strani, kot tudi prostorski okvir zgodbe – v tem primeru ‘gozd’. V primerjavi s Kangovim strukturiranjem pripovedi, ki je bolj kompaktno, se v pripovedi Damron in You ‘mati’ kot tema pojavlja z informacijo, ki je razcepljena na krajše segmente. Razlika v strukturiranju je razumljiva, saj je verzija Kanga primer, kako naj bi bila videti običajna korejska pripovedka, verzija Damron in You pa je namenjena kot berilo za učence korejskega jezika. 6 Razvoj teme v dialogu Razvoj teme v dialogu se nekoliko razlikuje od razvoja teme v pisnih ali govorje-nih pripovednih besedilih. Besedilo v zgledu (7) (Kang 2022) je nekoliko prireje-no iz didaktičnih razlogov, vendar vseeno odraža posebnosti pogovornega žanra. Po konvenciji so povedi vsakega od soudeležencev označene z zaporedno številko in črko soudeleženčevega imena, v našem primeru Cheolsu (= C) in Yeonghui (= Y). Vsakič, ko govorec in sogovorec zamenjata vlogi, se začne nova izmenjava in s tem nova poved. Ko govorec ogovori drugo osebo, jo postavi v fokus pozornosti. Enako je tudi, ko govorec z vprašanjem zahteva potrditev informacije, kot npr. v 9C-1, ko Cheolsu presenečen vpraša: »Slovenščino?« To bomo označili kot F (fokus). Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 336 20. 11. 2023 11:17:50 Poglavje XIV Študija primerov – tema v pripovedi in dialogu 337 . u? venščino . kaj počneš eš po film eš? eh. eš? nghui, ačunalniku gledam animiva? animiva. a r am gr em v šolo koli dv akaj gr em se učit slo venščino?lo Z evod Yeo tukaj? film. K Kdaj gr Z S Pr C: Y: N C: Y: Gr C: Y: O C: Y: Gr C: Je z Y: Ja. . 가 e? wa. o ha ) wa b eo-ya? ašanja> e-ni-a-eo ašalna Y ? al g 공부하러 ’> ? eong-h 어 해 . 거야 o eo-di g eo-ya. : fokus vpr okus – vpr venščine . nghui ( 뭐 yeo-gi-seo mw 봐 eo-lo y 갈 o-g . al g eon-de? ? na l-su: : 어 Dialog 철수 Cheo 영희 Yeong-hui: 철수 Cheo 영희 Yeong-hui: 철수 Cheo 영희 Yeong-hui: 철수 Cheo 영희 Yeong-hui: gong-bu-ha-leo g 철수 into Cheo 재밌어 lahko bil tudi 영희 Yeong-hui: a: Cheolsu (C) in e-ni-a-eo ženc va e-ni-a-eo e-ni-a-eo ] ] ] ] ] ] ] ), no seul-lo-b T fokus (F) in seul-lo-b seul-lo-b = Ø = Ø soudele z. na-neun neo-neun na-neun neo-neun na-neun neo-neun na-neun yeong-hui-ya 나는 너는 나는 너는 나는 너는 나는 ki je tema ( cija (N) o e-ni-a-eo iteta, ma : 영희야 or Y: [Ø = Y: [Ø = Y: [Ø = Y: [Ø = Y: [Ø = Y: [Ø = Y: [Ø = 슬로베니아어 슬로베니아어 슬로베니아어 슬로베니아어 = Y ovor> v.) Ent inf nanašalna oblika F e. e. a’> eo ju-si-ji. eo-ya. ‘kdaj al-g hy ‘ur al g ------------ . Y:------------ . l-sim-hi haeo a-leu-c okus = eon-de? . okus = Y in C: ? ? 갈게 a meon-jeo g 주시지 log C in 거야 . log ong-bu-ha-neun-de? o hal g samo f 갈 : samo f ? 먼저 eo) N . e g 건데 yo-ping-ha-leo g . Gong-bu y ovor ) 나 h-g eng-nim-i g 할 . 가르쳐 e? a mw ašanje: . o-my 해 e. 공부하는데 eo a. . 뭐 . 먹었어 가 ? zamenjava v 쇼핑하러 a-neun s ? ] …] …] ntr …] ovor izpuščen> 너는 = Ø = Ø neo-neun na-neun ntr 너는 나는 너는 jeom-sim-eun 나는 너는 점심는 na neun eng-nim-i eng-nim eng-nim 너는 나는 , ko [Ø = [Ø = [Ø = [Ø = 나 ast – pog 는 Y: [Ø = 선생님이 선생님 선생님 ast> ovor 점심은 Y: [Ø = ntr = [Ø = ntr T = N = seon-sa T = seon-sa T = seon-sa ---------------------------------- F = C: F = C: , dostop 20. 12. 2022. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 341 20. 11. 2023 11:17:51 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 342 20. 11. 2023 11:17:51 343 Dodatki Dodatek 1 (poglavje X): Dodatni zgledi kratkih trpnih oblik 이 i 히 hi 리 ri 기 gi 놓다 놓이다 닫다 닫히다 걸다 걸리다 끊다 끊기다 noh-da noh-i-da dad-da dad-hi-da geol-da geol-li-da kkeunh-da kkeunh- gi-da položiti biti zapreti biti zaprt obesiti viseti odrezati, biti položen, odtrgati odrezan, ležati pretrgati se 바꾸다 바뀌다 읽다 읽히다 듣다 들리다 안다 안기다 ba-kku-da ba-kkwi- ilg-da ilg-hi-da deud-da deul-li-da an-da an-gi-da da spremeniti spremeniti brati biti poslušati biti slišan držati biti objet se prebran 보다 보이다 막다 막히다 열다 열리다 쫓다 쫓기다 bo-da bo-i-da mag-da mag-hi-da yeol-da yeol-li-da jjoch-da jjoch-gi-da gledati videti se, zapreti biti zaprt odpreti biti odprt odganjati biti biti viden preganjan 쓰다 쓰이다 잡다 잡히다 팔다 팔리다 찢다 찢기다 sseu-da sseu-i-da jab-da jab-hi-da pal-da pal-li-da jjij-da jjij-gi-da pisati/ biti zgrabiti biti prodati prodajati raztrgati biti sestaviti popisan zgrabljen se, biti raztrgan (z) prodan 잠그다 잠기다 먹다 먹히다 밀다 밀리다 씻다 씻기다 jam-geu- jam-gi-da meog-da meog-hi- mil-da mil-li-da ssis-da ssis-gi-da da da zakleniti biti jesti biti potiskati biti umiti biti umit zaklenjen pojeden potisnjen Za vsako vrsto osnove je levo izhodiščna (izvirna/slovarska) oblika glagola, desno pa z ustrezno pripono izpeljana oblika. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 343 20. 11. 2023 11:17:51 344 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Dodatek 2 (poglavje X): Dodatni zgledi kratkih kavzativnih oblik hu-lače- hu- lašati ati u 늦추다 neuj-c da zav vati, od 낮추다 naj-c da zniž --- --- --- --- --- --- --- --- --- ch추 zen 늦다 neuj-da kasneti, biti po 낮다 naj-da biti nizko/ni- zek --- --- --- --- --- --- --- --- --- e-u- iti ebuditi e-u-da kr u 깨우다 kka da pr (nekoga) 재우다 ja uspavati 태우다 tae-u-da peljati (nekoga) 세우다 se-u-da postaviti, ustaviti 씌우다 ssui-u-da po 우 , e-da iti sekr 깨다 kka zbuditi se 자다 ja-da spati 타다 ta-da peljati se 서다 seo-da stati 쓰다 sseu-da obleči se po iti, aviti v ver adati gi 웃기다 us-gi-da spr smeh 맡기다 mat-gi- da po zadolžiti 벗기다 beos-gi- da sleči (nekoga) 씻기다 ssis-gi-da kópati (nekoga) 굶기다 gulm-gi- da pustiti nekoga str 기 eti adati 웃다 us-da smejati se 맡다 mat-da podvz 벗다 beos-da sleči se 씻다 ssis-da umiti 굶다 gulm-da str mi- da aviti or eti aviti v iti, l-li-da ipr ri 알리다 al-li-da oznaniti, inf rati 살리다 sal-li-da pustiti živ 울리다 ul-li-da spr jok 들리다 deul-li-da stor se sliši 걸리다 geo pr nekoga, da hodi 리 eti kati d-da 알다 al-da vedeti 살다 sal-da živ 울다 ul-da jo 듣다 deud-da slišati, poslušati 걷다 geo hoditi iti, e žiti vesti enja hi 읽히다 ilg-hi-da stor da nekdo ber 앉히다 anj-hi-da posesti (nekoga) 눕히다 nub-hi- da polo 입히다 ib-hi-da obleči (nekoga) 익히다 ig-hi-da do do zor 히 ati eti 읽다 ilg-da br 앉다 anj-da sedeti 눕다 nub-da leči 입다 ib-da obleči se 익다 ig-da zor ati miti ati evar i 먹이다 meog-i- da kr 죽이다 jug-i-da ubiti 보이다 bo-i-da (po) kaz 속이다 sog-i-da pr 녹이다 nog-i-da topiti 이 an eti evar 먹다 meog-da jesti 죽다 jug-da umr 보다 bo-da videti 속다 sog-da biti pr 녹다 nog-da topiti se Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 344 20. 11. 2023 11:17:51 Dodatki 345 u --- --- --- ch추 no izpeljana ipo --- --- --- ezno pr u --- --- --- 우 --- --- --- desno pa z ustrola, gi 감기다 gam-gi- da umivati (nekoga) 기 감다 gam-da umivati se varska) oblika glag l-li-da a ri 놀리다 no pustiti, da se nekdo igr 리 na/slo l-da ati se 놀다 no igr avi ovor hi 맞히다 maj-hi- da zadeti (cilj), uganiti pr odg 히 voizhodiščna (izvir rani) , dne st iti ati 맞다 maj-da pr skupaj sreč ve je le edho ele s pr reti ab i 끓이다 kkeulh- i-da zav rsto osno 이 vanje t sako v dalje 끓다 kkeulh-da vreti a v (na Z oblika. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 345 20. 11. 2023 11:17:51 346 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Dodatek 3 (poglavje XIV): Pripovedka Sonce in Mesec (해님 달님, Kang 2022) . ela ka a atec k in . tteo . atc ica. ah živ ka eč. tteo or . es tteo a v ka a. el v čila in odšel ko v g orski cesti tteo oka] mala br odajo osil z atec in sestr i odvz ala tigr a samo en kos k. ina obla eč k in pr l tudi samo mater ela br osil z tteo žr asi je globo ljala s pr tteo ada dala še er mater eživ , ko je mati na g k, je sr er je hotel pojesti tudi br tteo u dala u ner . ica. ncu je tig ni tig ico , kjer so sta živ evod va sama ter [njena otr ekega dne odajala er je mater pr er je pojedel er je oblekel mater ig ig a ko ig Pr Pred davnimi č vdo in sestr Mati se je pr N pr T Mati je tigr T Mati je tigr N ga pojedel.. In celo ubil in po Pohlep in sestr T v hišo . . . 떡을 있던 . 더 위해 , . 하나만 하나 . 홀어머니와 벌었습니다 떡을 가지고 남매까지 팔기 만났습니다 . 입고 떡을 떡을 호랑이에게 속에 돈을 어린 옷을 갔습니다 있었습니다 떡을 잡아먹었습니다 산 . . 팔아 호랑이를 호랑이는 어머니가 먹었습니다 살고 어머니는 . 집으로 , 깊은 떡을 어머니에게 호랑이에게 . 먹은 호랑이는 싶어졌습니다 어머니의 , 어머니가 가다가 했습니다 했습니다 없이 빼앗아 사는 옛적 남매가 날 수 , 호랑이는 다 많은 하나를 줬습니다 Besedilo 옛날 어린 어머니는 어느 산길을 호랑이는 달라고 어머니는 줬습니다 떡 달라고 하는 더 결국 떡을 그리고어머니까지 욕심 잡아먹고 호랑이는 남매가 a o, l-eo- o iss- al-gi eog-eul eog-eul ass-seub- a sal-g e tt e tt ae-as-a o sip-eo- e-g al-a don-eul eog-eul p a ho-lang-i-leul a tt ess-seub-ni-da. ess-seub-ni-da. oss-seub-ni-da. ) a-da-g o ha o ha T eog-eul p eog-eul da pp , gip-eun san sog-e ho , eo-meo-ni-g a sa-neun jib-eu-lo g eracija (A es-jeog oss-seub-ni-da. , ho-lang-i-neun eo-meo-ni-g eog-eul deo jw o eo-meo-ni-kka-ji jab-a-meog-eoss- e-kka-ji jab-a-meog-g e-g e san-gil-eul g o iss-deon tt e tt l-eoss-seub-ni-da. l-gug o-lang-i-neun eo-meo-ni-e-g eog ha-na-leul meog-eun ho-lang-i-neun a-neun su eobs-i eo-meo-ni-neun ho-lang- yeo o-lang-i-neun eo-meo-ni-ui os-eul ib-g Translit Yes-nal y meo-ni-wa eo-lin nam-ma eoss-seub-ni-da. Eo-meo-ni-neun tt beo Eo-neu nal wi-ha man-nass-seub-ni-da. H ha-na-man dal-la-g Eo-meo-ni-neun ho-lang-i-e-g ha-na jw Tt tteog-eul deo dal-la-g H i-e-g G ga-ji-g meog-eoss-seub-ni-da. Geu-li-g seub-ni-da. Yog-sim manh-eun ho-lang-i-neun eo-lin nam-ma jyeoss-seub-ni-da. H nam-ma ni-da. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 346 20. 11. 2023 11:17:51 Dodatki 347 , epa. ov del je iti r . rv. vzpeti na atec pa luna. o skr rv in se ela. , br agledala tigr vzpela v nebo da to ni njuna žala iz hiše abila v etrgala in pa nce el dobr eper ica z evo posekati. . znala, rv. rv pr evo. il dr ica sta zbe ica sta molila k Bogu in z ica sta zgr abil in se skušal po ica sta se po er ni mog rv je bila pr ica postala so atec in sestr edela/spo vzpeti v nebo zala na dr er je molil. va v , sta v , vendar se je v atec in sestr er se je namer er jo je zgr ig atec in sestr atec in sestr ato se je z neba spustila še ena v ig atec in sestr V naglici tig Ko sta br rep mati. Br In sple T Br neba se je spustila v Br uspela po Tudi tig N Toda no T nebo na tla. Br kjer je sestr . . . , . , . . 해가 제대로 보고 했습니다 합니다 하늘로 썩은 땅바닥에 알았습니다 기도하자 . 또 꼬리를 꼬리를 나갔습니다 잡고 . 여동생은 . 것을 자르려고 밧줄은 올려가려고 끊어져 되었다고 도망 올라갔습니다 간절히 내려왔습니다 밧줄이 밧줄을 . . 줄이 . 올라가 달이 호랑이는 호랑이의 위로 나무를 그 내려온 하늘로 아니라는 밖으로 그 밧줄이 있었습니다 기도했습니다 못했습니다 집 하느님께 수 하늘에서 새로 잡고 하늘에 , 오빠는 마음에 남매는 남매는 호랑이는 줄을 급한 숨기지 어린 어머니가 남매는 그리고나무 호랑이는 남매가 하늘에서 어린 올라갈 호랑이도 그러자 내려왔습니다 하지만 줄이었습니다 그 했던 떨어졌습니다 남매는 되었고 o eo- eo- e- a- l-hi e- a-ly o na eo- ess-seub- eo-g eoss-seub- a y o, o-pp ass-seub-ni- an-jeo as-jul-eun l-ly as-jul-i na as-jul-eul jab-g l-la-g a a-ni-la-neun l-eo-jy l-la-g as-jul-i tt eu b eo e-eoss-g ess-seub-ni-da. eo-on b o hab-ni-da. akk-eu-lo do-mang na- e-ly a do eu na-mu-leul ja-leu-ly al su iss-eoss-seub-ni-da. e-g e-neun ho-lang-i-ui kko- e-neun g o ha-neul-lo o e-lo na a-dag-e tt e-lo sum-gi-ji mos-ha e-eoss-da-g o, eo-meo-ni-g a ha-neu-nim-kke g ha-neul-e-seo b l-la-g o-g e-neun jib b o na-mu wi-lo o e-g ang-b e-neun ha-neul-e o eng-eun ha ess-seub-ni-da. ess-deon ho-lang-i-neun jul-i kkeunh- eo tt am-ma o-lang-i-neun g am-ma o-lang-i-do gi-do-ha a-ji-man sa am-ma Geub-han ma-eum-e ho-lang-i-neun kko- li-leul je-da ni-da. Eo-lin nam-ma li-leul b geos-eul al-ass-seub-ni-da. N gass-seub-ni-da. Geu-li-g da. H go ha N gi-do-ha-ja, lyeo-wass-seub-ni-da. Eo-lin nam-ma ha-neul-lo o H Geu-leo-ja ha-neul-e-seo b lyeo-wass-seub-ni-da. H sseog-eun jul-i-eoss-seub-ni-da. Geu jul-eul jab-g go ha eo-jy ni-da. N dong-sa neun dal-i do 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 347 20. 11. 2023 11:17:51 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 348 20. 11. 2023 11:17:51 349 Literatura V korejskih virih v korejščini in japonskih virih v japonščini se vsa imena vselej navajajo po korejskem oz. japonskem vrstnem redu: najprej priimek in potem ime. Ahn Jean-myung in Seon Eun-hee. 2017. Korean Grammar in use: Advanced. Paju: Darakwon. [V pogl.: 2, 9, 10, 12] Bally, Charles. 1932. Linguistique générale et linguistique française. Paris: Leroux. [V pogl.: 9, 10, 11] Bekeš, Andrej. 2021. Text and boundary: a sideways glance at textual phenomena in Japanese. 1. e – izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete < https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/book/323> dostop 3. 1. 2023. [V pogl.: 11] Bekeš, Andrej. 2019. Kam so šle kitajske pismenke: modernizacija pisav na obrobju kitajskega kulturnega kroga. V Andrej Bekeš, Jana S. Rošker in Zlatko Šabič (ur.). Procesi in odnosi v Vzhodni Aziji: zbornik EARL. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 217–234. [V pogl.: 2] Bekeš, Andrej. 1999. Pojmovni okvir za klasificiranje sistemov kitajske in japonske pisave. Azijske in afriške študije 3 (1/2): 218–238. [V pogl.: 3] Brown, Lucien in Jaehoon Yeon (ur.). 2015. The Handbook of Korean linguistics. Oxford: Wiley Blackwell. [V pogl.: 14] Brown, Lucien. 2011. Korean honorifics and politeness in second language learning. Amsterdam: John Benjamins. [V pogl.: 6] Brown, Penelope in Steven C. Levinson. 1987. Politeness: Some universals in language usage. Cambrige: Cambridge University Press. [V pogl.: 6] Bruthiaux, Paul. 1993. Knowing when to stop: investigating the nature of punctuation. Language & Communication 13 (1): 27–43. [V pogl.: 3] Choe Hyeon-bae (최현배). 1961. Urimalbon (우리말본 Korejska slovnica (db. Slovnica našega jezika). Jeongeum munhwasa (정음 문화사). [V pogl.: 10.] Choi Dong Ju (최동주). 2012. 'Eun/neun'gwa 'i/ga'ui chulhyeon yangsang ('은/는' 과 '이/가'의 출현 양상 On the Usage of Korean Particle ‘ɨn/nɨn’ and ‘i/ga’ in Discourse). Inmun-yeongu (인문연구) 65: 25–58. [V pogl.: 13] Choi Hyung-yong (최형용). 2003. Gyubeom munbeopgwa hangmun munbeobui chinso: hangeul majchumbeobgwa pyojuneo gyujeongeul jungsimeuro (규범 문법과 학문 문법의 親疎(친소):한글 맞춤법과 표준어 규정을 중심으로 Podobnosti in razlike med standardno slovnico in akademsko slovnico: primer transliteracije hangeula in standardnih jezikovnih predpisov). Hanjung inmunhak yeongu (한중인문학연구) 11: 70–95. [V pogl.: 8] Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 349 20. 11. 2023 11:17:51 350 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Choi Ung-Hwan (최웅환). 2007. Jueowa gwanlyeondoen myeoch gaji munje (주어와 관련된 몇 가지 문제 Some Problems Related to the Subject in Korean). Eoneo gwahak yeongu (언어과학연구 The Journal of Linguistic Science) 43: 49–69. [V pogl.: 10] Chomsky, Noam. 1965. Aspects of the theory of syntax. Cambridge, Massachusetts: The MIT Press. [V pogl.: 1] Coseriu, Eugenio. 1979 [1973]. Ippangengogaku nyūmon (一般言語学入門; Lezioni di linguistica generale). Prevod: Shimomiya Tadao. Tokyo: Sanyusha. [V pogl.: 1] Coulmas Florian. 2003. Writing Systems: An Introduction to Their Linguistic Analysis. Cambridge: Cambridge University Press. [V pogl.: 3] Coulmas, Florian. 1989. The Writing Systems of the World. Oxford: Basil Blackwell. [V pogl.: 3] Cumings, Bruce. 2005. Korea's Place in the Sun: a Modern History. Oxford: Norton. [V pogl.: 3] Damron, Julie in Eunsun You. (2018) The Sun and the Moon. V Julie Damron in Eunsun You Korean Stories for Language Learners. Tokyo: Tuttle. 48-51. < https://www.tuttlepublishing.com/korean-stories-for-language-learners> dostop 20. 12. 2022. [V pogl.: 14] Daneš, František. 1974. Functional Sentence Perspective and the Organization of the Text. V F. Daneš (ur.). P apers on Functional Sentence Perspective (= Janua Linguarum, Ser. Minor, 147). The Hague: Mouton. 106–128. [V pogl.: 14] Daniels, Peter T. 1990. Fundamentals of Grammatology. Journal of the American Oriental Society 119 (4): 727–731. [V pogl.: 3] Daniels, Peter T. 1996. The study of writing systems. V Daniels, Peter T. in William Brigh (ur.). The World's Writing Systems. Oxford: Oxford University Press. 1–18. [V pogl.: 3] Daniels, Peter T. 2000. On Writing Syllables: Three Episodes of Script Transfer. Studies in the Linguistic Sciences 30 (1): 73–85. [V pogl.: 3] De Saussure, Ferdinand. 2019. Splošno jezikoslovje (prevod dela Cours de linguistique générale [1916]). Prevedla: Saša Jerele. Ljubljana: Studia humanitatis. [V pogl.: 1] Eifring, Halvor in Rolf Theil. 2005. Linguistics for Students of Asian and African Languages (manuscript version). < http://www.uio.no/studier/emner/hf/ikos/ EXFAC03-AAS/h05/larestoff/linguistics/index.html> dostop 20. 12. 2022. [V pogl.: 1] French M. A. 1976. Observation on the Chinese script and the classification of the writing systems. V Haas, William (ur.). Writing without letters. Manchester: Manchester University Press. 101-130. [V pogl.: 3] Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 350 20. 11. 2023 11:17:51 Literatura 351 Gelb, Ignace J. 1963. A Study of Writing. Chicago: The University of Chicago Press. [V pogl.: 3] Getatchew Haile. 1996. Ethiopic writing. V Daniels, Peter T. in William Brigh (ur.). The World's Writing Systems. Oxford: Oxford University Press. 569–576. [V pogl.: 3] Gungnip gugeowon (국립국어원 Nacionalni inštitut za korejski jezik). Hangugeo eomun gyubeom, gugeoui romaja pyogibeop (한국어 어문 규범, 국어의 로마자 표기법 Korejski jezikovni normativi, pravila korejske transliteracije). < https:// kornorms.korean.go.kr/m/m_regltn.do?regltn_code=0004#a> dostop 20. 12. 2022. [V pogl.: 7] Gungnip gugeowon (국립국어원Nacionalni inštitut za korejski jezik). 2005. Oegugineul wihan hangugeo munbeop 1 (외국인을 위한 한국어 문법 1 Korejska slovnica za tujce 1). Seoul: Communication Books (커뮤니케이션북스). [V pogl.: 8, 12] Haas, William. 1976. Writing: the basic options. V Haas, William (ur.). Writing without letters. Manchester: Manchester University Press. 131–208. [V pogl.: 3] Halliday, M. A. K. 1978. Language as Social Semiotic: The Social Interpretation of Language and Meaning. London: Edward Arnold. [V pogl.: 1] Han Gil (한길). 2006. Hyeondae urimarui nopimbeop yeongu (현대 우리말의 높임법 연구 Študija o spoštljivem govoru v sodobni korejščini). Seoul: Youkrack (역락). [V pogl.: 6] Han Jeonghan (한정한). 2013. Gugeoui jueoreul eotteoke jeong-uihaeya haneunga? Yuhyeongnonui gwanjeom, seosureoe yuhyeongbyeol jueo jeong-ui (국어의 주어를 어떻게 정의해야 하는가? 유형론의 관점, 서술어의 유형별 주어 정의 How do we define Korean subject: a typological perspective, focusing on predicate type centered definition of Korean subject). Hangugeohak 한국어학 Korean Lingustics 60: 189–225. [V pogl.: 10] Handel, Zev. 2019. Sinography: The Borrowing and Adaptation of the Chinese Script. Leiden: Brill. [V pogl.: 3] Hasan, Ruqaiya. 2009. The place of context in a systemic functional model. V M. A. K. Halliday in Jonathan J. Webster (ur.). Continuum Companion to Systemic Functional Linguistics. New York: Continuum. 166–189. [V pogl.: 1, 14] Heo Chul (허철). 2010. “Hyeondae gugeo sayong bindo josa 1․2” reul tonghae bon hanjaeoe bijung mit hajae hwaryongdo (『現代國語使用頻度調査 1․2』를 통해 본 漢字語의 비중 및 漢字의 活用度 Raziskava o deležu sino-korejskih besed oz. pogostosti njihove rabe na osnovi ‘Raziskave o pogostosti rabe [besed] v sodobnem državnem jeziku 1, 2’) . Hanmun gyoyuk nonjip (漢文敎 育論集) 34: 221–244. [V pogl. 5] Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 351 20. 11. 2023 11:17:51 352 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Hong Seon-yeong (홍선영) in dr. 2021. Swipge ingneun hangugeohagui ihae (쉽게 읽는 한국어학의 이해 Lahko berljiva razlaga za učenje korejskega jezika). Seoul: Hankook Moonhwasa (한국문화사). [V pogl.: 5, 6] Hudson, Mark in Robbeets, Martine. 2020. Archaeolinguistic evidence for the farming/language dispersal of Koreanic. Evolutionary Human Sciences. 2, E52. doi:10.1017/ehs.2020.49 [V pogl.: 2] Hwang, Shin Ja J. 2015. Korean Discourse Structure. V Lucien Brown in Jaehoon Yeon (ur.). The Handbook of Korean Linguistics. Oxford: Wiley Blackwell. 287– 302. [V pogl.: 13] Ihm, Ho Bin, Hong Kyung Pyo, in Chang Suk In. 2001a. Korean Grammar for International Learners – New Edition. Seoul: Yonsei University Press. [V pogl.: 2, 6, 9, 11, 12, 14] Ihm, Ho Bin, Hong Kyung Pyo in Chang Suk In. 2001b. Korean Grammar for International Learners WORKBOOK -New Edition. Seoul: Yonsei University Press. [V pogl.: 2, 9] Kang Sin-hang (강신항). 1990. Hunmin jeongeum yeongu (훈민정음 연구, Raziskave o Hunmin jeongeum). Seoul: Sungkyunkwan University Press. Kang Byoung Yoong. 2022. Haenim, Dalnim (해님 달님 Sonce in Mesec). Neobjavljen rokopis. [V pogl.: 14] Kang, Byoung Yoong. 2022. Zgled neformalnega dialoga. Neobjavljen rokopis. [V pogl.: 14] Kim, Alan Hyun-Oak. 2011. Politeness in Korea. V Dániel Z. Kádár and Sara Mills (ur.). Part II – Politeness in East Asia: Practice. Cambridge: Cambridge University Press. 176–207. [V pogl.: 6] Kim Hong-beom (김홍범) in dr. 2013. Gaenyeom inneun gugeo munbeop (개념 있는 국어 문법 Konceptualna korejska slovnica). Seoul: Jihaksa (지학사). [V pogl.: 7] Kim, Jong-Bok in Choi Incheol. 2004. The Korean case system: A unified, constraint-based approach. Language Research 40 (4): 885–921. [V pogl.: 10, 14] Kim, Jong-Bok in Peter Sells. 2007. Korean honorification: a kind of expressive meaning. Journal of East Asian Linguistics 16 (4): 303–336. dostop 19. 11. 2022. [V pogl.: 6] Kim Kwang Su (김광수). 2004. Nambukhan jeonmun yongeo bigyo yeongu (남북한 전문용어 비교 연구 Primerjalna študija terminologije med Severno in Južno Korejo). Seoul: Youkrack (역락). [V pogl.: 4] Kim Min Gook (김민국). 2016. Hangugeo jueoui gyeokpyoji yeongu (한국어 주어의 격표지 연구 Raziskava o označevalcih osebka v korejščini). Dr. disertacija. Univerza Yonsei 연세대학교. [V pogl.: 10] Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 352 20. 11. 2023 11:17:51 Literatura 353 Kim, Min-Joo. 2002a. The Absence of the Adjective Category in Korean. V Proceedings of the 2002 International Conference on Korean Linguistics. Seoul: Han kook Munhwasa. 596–612. [V pogl.: 10] Kim, Min-Joo. 2002b. Does Korean have adjectives? MIT Working Papers in Linguistics 43: 71–89. [V pogl.: 10] Kim Min Soo (김민수). 1989. Bukhanui gugeo yeongu (북한의 국어 연구 Raziskave korejskega jezika v Severni Koreji). Seoul: Korea University Press (고려대학교출판부). [V pogl.: 4] King, Ross. 2015. Ditching ‘Diglossia’: Describing Ecologies of the Spoken and Inscribed in Pre-modern Korea. Sungkyun Journal of East Asian Studies 15 (1): 1–19. [V pogl.: 2] King, Ross. 2010. Editor’s Preface: Vernacular Reading in the Sinographic Cosmopolis and Beyond. V Kin Bunkyō (Kim Moonkyong) Literary Sinitic and East Asia: A Cultural Sphere of Vernacular Reading. Leiden: Brill. ix–xl. [V pogl.: 2] King, Ross. 2007. North and South Korea. V Andrew Simpson (ur.). Language and National Identity in Asia. Oxford: Oxford UP. 200–234. [V pogl.: 2, 3] King, Ross. 1997. Language, Politics, and Ideology in the Postwar Koreas. V David R. McCann (ur.). Korea briefing: toward reunification. Armonk: M. E. Sharpe Armonk. 109–144. [V pogl.: 2] King, Ross. 1996. Korean writing. V Peter T. Daniels in William Bright (ur.). The world's writing systems. Oxford: Oxford UP. 218–227. [V pogl.: 2] Kittilä, Seppo, Katja Västi in Jussi Ylikoski. 2011. Introduction to case, animacy and semantic roles. V Kittilä, Seppo, Katja Västi in Jussi Ylikoski. Case, Animacy and Semantic Roles. Amsterdam: John Benjamins. 1–26. [V pogl.: 10] Ko Yong Kun (고영근). 1989. Bukhanui malgwa geul (북한의 말과 글 Severnokorejske besede in zapisi). Seoul: Eulyoomunhwasa (을유문화사). [V pogl.: 4] Ko Yong Kun (고영근). 2001. Hangugui eoneo yeongu (한국의 언어연구 Raziskave o korejskem jeziku). Seoul: Youkrack (역락). [V pogl.: 4, 5, 6] Ko Yong Kun (고영근) in Koo Bonkwan (구본관). 2018. Urimal munbeomnon (우리말 문법론 Teorija korejske slovnice). Seoul: Jipmoondang (집문당). [V pogl.: 7, 8, 11] Ko Yong Kun (고영근) in Koo Bonkwan∙(구본관). 2016. Urimalbon (우리말본 Knjiga o korejskem jeziku), Seoul: Jipmoondang (집문당). [V pogl.: 12] Koo Bonkwan (구본관), Park Jaeyon (박재연) in dr. 2015. Hangugeo munbeop chongnon 1: Gaegwan, eumun, hyeongtae, tongsa (한국어 문법 총론 1: 개관, 음운, 형태, 통사 Uvod v korejsko slovnico 1: pregled, fonologija, morfologija in sintaksa). Seoul: Jipmoondang (집문당). [V pogl.: 7, 8] Kwon Jae-il (권재일). 2012. Hangugeo munbeomnon (한국어 문법론 Teorija korejske slovnice). Paju: Taehaksa (태학사). [V pogl.: 4, 5, 6] Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 353 20. 11. 2023 11:17:51 354 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Lee Chang Kyu (李昌圭). 2010. Shikumi ga wakaru kankokugo bunpo ressun (仕組 みがわかる韓国語文法レッスン Lekcije iz korejske slovnice za razumevanje njene zgradbe). Tokyo: Hakuteisha. [V pogl.: 11, 12, 14] Lee, Eun Hee in Shimojo Mitsuaki. 2016. Mismatch of topic between Japanese and Korean. Journal of East Asian Linguistic s 25 (1): 81–112. [V pogl.: 14] Lee Iksop (이익섭). 2006. Hangugeo munbeop (한국어 문법 Korejska slovnica). Seoul: Seoul National University Press. [V pogl.: 4, 5, 6] Lee Iksop in Robert Ramsey, S. 2000. The Korean Language. (SUNY series in Korean Studies). Albany: State University of New York Press. [V pogl.: 2, 6, 9, 14] Lee, Jae Sun. 2018. State Ideology and Language Policy in North Korea: an Analysis of North Korea’s Public Discourse. Doktorska disertacija. Univerza Hawaii (Manoa). [V pogl.: 4] Lee Jeongbok (이정복). 2009. Gugeo gyeongeobeop sayongui jeollyakjeok teukseong (국어 경어법 사용의 전략적 특성 Strateške značilnosti rabe spoštljivega govora v korejščini). Seoul: Taehagsa (태학사). [V pogl.: 6] Lee Jin-ho (이진호). 2014. Gugeo eumunnon gangui, gaejeongpan (국어 음운론 강의, 개정판 Predavanja o korejski fonologiji, prenovljena izdaja). Seoul: Samgyeong munhwasa (삼경문화사). [V pogl.: 7] Lee Jung tag (이정택). 2010. Ireunba jugyeok josa '-eseo'e gwanhayeo (이른바 주격조사 '-에서'에 관하여 Tako zvani imenovalniški členek 'eseo'). Hanmal yeongu (한말연구) 27: 195–212. [V pogl.: 10] Lee, Ki-Moon in Robert Ramsey, S. 2011. A History of the Korean Language. Cambridge: Cambridge University Press. [V pogl.: 2, 3] Lee, Sang-il. 2003. On Korean Romanization. The Korean Language in America 8: 407–421. dostop 20. 12. 2022. [V pogl.: 7] Lee, Young Jun. 2012. A Study on Teaching Korean Reflexive Verbs to Foreign Learners. Korean Language & Literature 80: 335–358. 주어 [V pogl.: 8, 10] Lehmann, Christian. 1991. Predicate classes and participation. V Seiler, Hansjakob in Premper, Waldfried (ur.). Partizipation. Das sprachliche Erfassen von Sachverhalten. Tübingen: G. Narr (LUS, 6). 183–239. [V pogl.: 10] Lehmann, Christian. 2006. Participant roles, thematic roles and syntactic functions. V Tsunoda, Tasaku in Kageyama, Taro (ur.). Voice and Grammatical Relations. Festschrift for Masayoshi Shibatani. Amsterdam: J. Benjamins (Typological Studies in Language). 153–174. [V pogl.: 10] Li, Charles N. in Sandra A. Thompson. 1976. Subject and Topic: A New Typology of Language. V Li, Charles N. in Thompson, Sandra A. ur. Subject and Topic. New York: Academic Press. 457-489. [V pogl.: 10] Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 354 20. 11. 2023 11:17:51 Literatura 355 Martin, Samuel E. 1992. A Reference Grammar of Korean: A Complete Guide to the Grammar and History of the Korean Language. Tokyo: Tuttle. [V pogl.: 7, 8] Martinet, André. 1960. Elements of general linguistics. Chicago: Chicago UP. [V pogl.: 3] Marušič, Lanko in Vesna Plesničar. 2008. Splošno jezikoslovje – fonologija. < https:// www2.ung.si/~fmarusic/ung/uvodvjez/> dostop 8. 3. 2023. [V pogl.: 7] Min Hyunsik (민현식). 2003. Gugeo munbeop yeongu (국어 문법 연구 Študije o korejski slovnici). Seoul: Youkrack (역락). [V pogl.: 4, 5, 6] Min, Jin-young, Ahn Jean-myung in Han Hoo-young. 2013. Korean Grammar in use: Beginning. Paju: Darakwon. [V pogl.: 2, 9, 12] Min, Jin-young in Ahn Jean-myung. 2013. Korean Grammar in use: Intermediate. Paju: Darakwon. [V pogl.: 2, 9, 12] Nam Jee-sun (남지순). 2007. Hangugeo hyeongyongsa eohwimunbeop (한국어 형용사 어휘문법 Slovnica korejskega besedišča pridevnikov). Seoul: Han- kook Moonhwasa (한국문화사). < https://www.aladin.co.kr/m/mproduct. aspx?ItemId=177157444> [V pogl.: 5] Nam Ki-shim (남기심), Ko Young Kun (고영근), Yu Hyunkyung (유현경), Choi Hyung-yong (최형용). 2019. Jeonmyeon gaejeongpan pyojun gug-eo munbeoblon (전면개정판 표준 국어문법론 Slovnica standardnega korejskega jezika – popolnoma predelana izdaja). Seoul: Hankook Moonhwasa. [V pogl.: 9, 11] Nam Ki-shim (남기심) in dr. 2006. Wae dasi pumsaloninga (왜 다시 품사론인가 Zakaj spet o teoriji besednih vrst?). Seoul: Keomyunikeisyeonbukseu (커뮤니케이션북스). [V pogl.: 5] Nam Ki-shim (남기심). 1985. Jueowa jujeeo (주어와 주제어 Osebek in tema). Gugeo saenghwal (국어생활) 3: 92–103. [V pogl.: 10] Nelson, S., Zhushchikhovskaya, I., Li, T., Hudson, M., in Robbeets, M. 2020. Tracing population movements in ancient East Asia through the linguistics and archaeology of textile production. Evolutionary Human Sciences 2, E5. doi:10.1017/ehs.2020.4. [V pogl.: 2] Noh Dae-gyu (노대규). 2007. Oegugeoroseoui hangugeo gyoyuk (외국어로서의 한국어 교육 Poučevanje korejščine kot tujega jezika). Seoul: Prunsasang (푸른사상). [V pogl.: 4, 5, 6] Nöth, Winfried. 1990. Handbook of Semiotics. Bloomington: Indiana University Press. [V pogl.: 3] Okimori Takuya (沖森卓也) (ur.). 2014. Kankokugo to nihongo (韓国語と日本語 Korejščina in japonščina). Tokyo: Asakura shoten. [V pogl.: 2] Olson, David R. 1993. How writing represents speech. Language & Communication 13 (1): 1–17. [V pogl.: 3] Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 355 20. 11. 2023 11:17:51 356 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Oshima, David Y. 2006. Adversity and Korean/Japanese Passives: Constructional Analogy. Journal of East Asian Linguistics 15 (2): 137–166. [V pogl.: 10] Park, Chongwon in Kim Jong-Bok. 2022. Nominative objects in Korean. Linguistics 60 (5): 1487–1537. [V pogl.: 13] Park, Chulwoo (박철우). 2014. Isn't Subject a Grammatical Category in Korean? (한국어에는 주어가 없는가). Studies in Modern Grammar (현대문법연구) 76: 149–172. [V pogl.: 10] Park Deok you (박덕유). 2016. Hangugeohagui ihae (한국어학의 이해 Razumevanje korejskega jezikoslovja). Seoul: Hankook Moonhwasa (한국문화사). [V pogl.: 5, 6] Park, Sayhyon. 1990. Vowel Harmony In Korean. Eohag yeongu (語學研究). 26 (3): 469–499. [V pogl.: 2] Robbeets, Martine. 2017. Austronesian influence and Transeurasian ancestry in Japanese. Language Dynamics and Change 7 (2): 210–251. [V pogl.: 2] Robbeets, Martine in dr. 2021. Triangulation supports agricultural spread of the Transeurasian languages. Nature 599: 616–621. dostop 3. 1. 2022. [V pogl.: 2] Suh Sang-jun (서상준), Son Chun Seop (손춘섭). 2013. Hangugeo eomun gyubeom ( 한국어 어문 규범 Korejski jezikovni normativi). Seoul: Youkrack (역락). [V pogl.: 7] Shibatani, Masayoshi. 1976. Relational Grammar and Korean Syntax. Yeohak yeongu (어학연구) 12 (2): 241–251. [V pogl.: 10] Shin Jiyeong (신지영). 2017. Hangugeoui malsori, gaejeongpan (한국어의 말소리, 개정판 Glasovi korejskega jezika, prenovljena izdaja). Seoul: Bakijeong (박이정). [V pogl.: 7] Sohn, Ho-min. 1999. The Korean language. Cambridge: Cambridge University Press. [V pogl.: 2, 7, 9] Song, Jae Jung. 2005. The Korean Language: Structure, Use and Context. New York: Routledge. [V pogl.: 2, 6, 7, 9, 13] Tesnière, Lucien. 2015. Elements of structural syntax. Prevod: Timothy Osborne in Sylvain Kahane. Éléments de syntaxe structurale. Amsterdam: John Benjamins. [V pogl.: 10] Tōdō Akiyasu (東堂明保). 1969. Kango to nihongo (漢語と日本語 Kitajščina in japonščina). Tokyo: Shūei shuppan. [V pogl.: 3] Toporišič, Jože. 1992. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. [V pogl.: 7] Toporišič, Jože. 2004. Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. [V pogl.: 7] Van Valin, Robert D. Jr in Randy J. LaPolla. 1997. Syntax: Structure, Meaning And Function. Cambridge: Cambridge UP. [V pogl.: 10] Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 356 20. 11. 2023 11:17:51 Literatura 357 Vološinov, Valentin N. 2008. Marksizem in filozofija jezika (Marksizm i filosofija jazyka [1929]). Prevod: Marko Kržan. Ljubljana: Studia humanitatis. [V pogl.: 1] Whitman, John. 2011. Northeast Asian Linguistic Ecology and the Advent of Rice Agriculture in Korea and Japan. Rice 4: 149–158. dostop 10. 8. 2022 [V pogl.: 2] Yeon, Jaehoon. 2008. How Different is Pyongyang Speech from Seoul Speech? V Susan Pares in Jim Hoare (ur.). Korea: The Past and the Present. 147–155. DOI: < https://doi.org/10.1163/9789004217829_012> dostop 5. 5. 2022. [V pogl.: 4] Yeon, Jaehoon in Lucien Brown. 2011. Korean: A Comprehensive Grammar. New York: Routledge. [V pogl.: 11, 12, 14] Yoon Pyeonghyeon (윤평현). 2008. Gugeo uimiron (국어의미론 Semantika korejskega jezika). Seoul: Youkrack (역락). [V pogl.: 4, 5, 6] Yu Hyunkyung (유현경), Han Jae Yeong (한재영), Kim Hong-beom (김홍범), Lee Jung tag (이정택), Kim Seong-kyu (김성규), Kang Hyun-hwa (강현화), Koo Bonkwan (구본관), Lee Byung-gyu (이병규), Hwang Hwasang (황화상), Lee Jin-ho (이진호). 2018. Hangugeo pyojun munbeop (한국어 표준 문법 Standardna korejska slovnica). Seoul: Jipmundang (집문당). [V pogl.: 9, 11] Spletni slovarji in drugi viri Naver gugeo sajon (Naver 국어사전 Slovar korejskega jezika Naver) < https://ko.dict. naver.com/#/main> dostop 20. 5. 2023. [V pogl.: 8] Nyueiseu gugeo sajeon (뉴에이스 국어사전 New Ace Korean Language Dictionary). 2012. DIOTEK verzija v aplikaciji MacOS 10.14.6 Dictionary.app. [V pogl.: 8, 14] Population of Republic of Korea Statistics Korea. < http://kosis.kr/conts/nsportalStats/ nsportalStats_0102Body.jsp?menuId=10&cntUpdate=Y> dostop 6. 10. 2020. [V pogl.: 2] UNESCO World Atlas of Languages < https://en.wal.unesco.org/languages/jejueo> dostop 15. 3.2023. [V pogl.: 2] ZRC SAZU Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. < https://fran.si/>. [V pogl.: 7] Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 357 20. 11. 2023 11:17:51 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 358 20. 11. 2023 11:17:51 359 Slovarček strokovnih terminov v slovenščini in korejščini Slovenski termin Korejski termin Transliteracija Zapis v kitajskih pismenkah adnominal 관형사 gwanhyeongsa 冠形詞 adnominalna končnica 관형사형 어미 gwanhyeongsahyeong eomi 冠形詞形語尾 adnominalni modifikator/ 관형어 gwanhyeongeo 冠形語 prilastek adnominalni sklonski členek 관형격 조사 gwanghyeonggyeok josa 冠形格助詞 adnominalni stavek 관형사절 gwanghyeongsajeol 冠形詞節 adverbial/prislov 부사 busa 副詞 aktivna poved 주동문 judongmun 主動文 alofon 변이음 byeonieum 變異音 alomorf 이형태 ihyeongtae 異形態 argo 은어 euneo 隱語 argument 논항 nonhang 論項 arhaizem 고어 goeo 古語 aspiracija fonema 유기음화 yugieumhwa 有氣音化 Baekje 백제 Baekje, 18 pr. n. št. ‒ 百濟 660 n. št. Balhae 발해 Balhae (kit. Bóhaˇi), 渤海 698 – 926 n. št. besedilni členek 보조사 bojosa 補助詞 besedišče 어휘 eohwi 詞彙 besedna vrsta 품사 pumsa 品詞 čas 시제 sije 時制 čedžujščina, jezik otoka Jeju 제주어 jejueo 濟州語 (izg. Čedžu) člen (kot npr. stavčni člen) 성분 seongbun 成分 členek 조사 josa 助詞 Demokratična ljudska republi- 조선민주주의 Joseon minjujuui inmin 朝鮮民主主義人民 ka Koreja -DLRK 인민공화국 gonghwaguk 共和國 dinastija Goryeo 고려 Goryo, 918 – 1392 n. št. 高麗 dinastija Joseon 조선 Joseon, 1392 – 1910 n. št. 朝鮮 dodajanje fonema 음운 첨가 eumun cheomga 音韻 添加 dolgi adnominalni stavki 긴 관형사절 gin gwanghyeongsajeol 긴 冠形詞節 dolžina [glasu] 장단 jangdan 長短 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 359 20. 11. 2023 11:17:51 360 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Slovenski termin Korejski termin Transliteracija Zapis v kitajskih pismenkah dopolnilni sklonski členek 보격 조사 bogyeok josa 補格助詞 dopolnilo 보충어 bochungeo 補充語 dopolnilo (samo kadar se na- 보어 boeo 補語 naša na drugi argument z i/ga v stavkih s povedkom doeda 되 다 'nastati' in anida 아니다 'ne biti, zanikanje') dovršni vid oz. dovršnost 완료상 wallyosang 完了相 družbeni nazivi/titule 호칭 hoching 呼稱 dvoglasnik (diftong) 이중 모음 ijung moeum 二重母音 enoglasnik (monoftong) 단모음 danmoeum 單母音 enostavčna poved 홑문장, 단문 hotmunjang, danmun 홑文章、單文 evfemizem 완곡어 wangogeo 婉曲語 faňqiè 반절 banjeol 反切 fon 음성 eumseong 音聲 fonem 음운 eumun 音韻 fonetika 음성학 eumseonghak 音聲學 fonologija 음운론 umunnon 音韻論 fuzijska sestavljenka 융합 합성어 yunghap hapseongeo 融合合成語 glagol 동사 dongsa 動詞 glasovni določilec 성부 seongbu (kit. shēng fú) 聲符 glavna povedna beseda 본용언 bonyongeon 本用言 glavni morf 대표 형태 daepyo hyeongtae 代表形態 glavni stavčni členi 주성분 juseongbun 主成分 glavni stavek / nadredni stavek 안은절 aneunjeol 안은節 (db. objemajoči stavek) glavni števnik 양수사 yangsusa 量數詞 Goguryeo (Kogurjo) 고구려 Goguryeo, 37 pr. n. št. – 高句麗 668 n. št. govorjeni jezik 구어 gueo 口語 grl(e)ni ali goltni 후음 hueum 喉音 gugyeol 구결 gugyeol 口訣 hangeul 한글 hangeul 한글 hibridna beseda 혼종어 honjongeo 混種語 hunminjeongeum 훈민정음 hunminjeongeum 訓民正音 hyangchal 향찰 hyangchal 郷札 idiom 관용 표현 gwanyong pyohyeon 慣用表現 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 360 20. 11. 2023 11:17:51 Slovarček strokovnih terminov v slovenščini in korejščini 361 Slovenski termin Korejski termin Transliteracija Zapis v kitajskih pismenkah idu 이두 idu 吏讀/吏頭 imenovalnik 주격 jugyeok 主格 imenovalniški sklonski členek 주격 조사 jugyeok josa 主格 助詞 intonacija 억양 eogyang 抑揚 izpeljava 파생법 pasaengbeop 派生法 izposojenka 외래어 oeraeeo 外來語 izpuščanje fonema 음운 탈락 eumun tallak 音韻 脱落 izražanje spoštljivosti do oseb- 주체높임법 juche nopimbeop 主體높임法 ka v stavku izražanje spoštljivosti do pred- 객체높임법 gaekche nopimbeop 客體높임法 meta oz. prejemnika dejanja izvorno korejska beseda 고유어 goyueo 固有語 izvorno korejski števnik 고유어계 수사 goyueogye susa 固有語系 數詞 Jeju, otok 제주도 Jejudo 濟州島 jezičnik ali lateral 유음 yueum 流音 jezikovna skupnost 언중 eonjung 言衆 Jin 진 Jin (kit. Zhèn) 震 joseongeul 조선글 joseongeul 朝鮮글 Južna Koreja 한국 Hanguk 韓國 kakovostni adnominali 성상 관형사 seongsang gwanghyeongsa 性狀 冠形詞 kanbun (jpn.) pisna (klasična) 한문 hanmun 漢文 kitajščina kavzativna oblika glagola 사동사 sadongsa 使動詞 kavzativni stavek 사동문 sadongmun 使動文 kavzativnost 사동 sadong 使動 kazalni adnominal 지시 관형사 jisi gwanhyeongsa 指示 冠形詞 kazalni pridevnik 지시 형용사 jisi hyeongyongsa 指示 形容詞 kazalni zaimek 지시 대명사 jisi daemyeongsa 指示 代名詞 klasična (pisna) kitajščina 한문 hanmun 漢文 komplementarna distribucija 상보적 분포 sangbojeok bunpo 相補的 分佈 komplementarna distribucija 배타적 분포 baetajeok bunpo 排他的 分佈 končni glas/fonem 종성 jongseong 終聲 končni soglasnik v zlogu 받침 batchim končnica 어미 eomi 語尾 končnica za odvisni govor 인용 어미 inyong eomi 引用 語尾 korejščina (v DLRK) 조선말/조선말 joseoneo/joseonmal 朝鮮語/朝鮮말 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 361 20. 11. 2023 11:17:51 362 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Slovenski termin Korejski termin Transliteracija Zapis v kitajskih pismenkah korejščina (v RK) 한국어 hangugeo 韓国語 koren 어근 eogeun 語根 krajevni kazalni zaimek 처소 지시 대 cheoso jisi daemyeongsa 處所 指示 代名詞 명사 krajevni kazalni zaimek 장소 표시 지시 jangso pyosi 場所 表示 指示 대명사 jisi daemyeongsa 代名詞 kratka trpna oblika 단형 피동 danhyeong pidong 單形 被動 kratki adnominalni stavek 짧은 관형사절 jjalbeun 짧은 冠形詞節 gwanghyeongsajeol krepitev fonema 경음화 gyeongeumhwa 硬音化 kultivirani jezik 문화어 munhwaeo 文化語 lastno ime 고유 명사 goyu myeongsa 固有 名詞 lateralizacija 유음화 yueumhwa 流音化 leksem 어휘소 eohwiso 語彙素 leksični morfem 실질 형태소 siljil hyeongtaeso 實質 形態素 leksični morfem 어휘 형태소 eohwi hyeongtaeso 語彙 形態素 Lelang 낙랑군 Nangnang gun (kit. 樂浪郡 Lèlàng Jùn), 108 pr. n. št. ‒ 313 n. št. liaison 연음 yeoneum 連音 ljudska pisava 언문 eonmun 諺文 lokacijski sklonski členek 처소격 조사 ( cheosogyeok josa 處所格 助詞 에서) medmet 감탄사 gamtansa 感歎詞 medmetna končnica 감탄형 어미 gamtanhyeong eomi 感歎型 語尾 mehkonebni soglasnik 연구개음 yeongugaeeum 軟口蓋音 mesto izgovorjave 조음 위치 자질 joeum wichi jajil 調音 位置 資質 moderna doba 근대 geundae 近代 modifikacijska beseda 수식언 susigeon 修飾言 modifikator 수식어 susigeo 修飾語 modna beseda 유행어 yuhaengeo 流行語 morf 형태 hyeongtae 形態 morfem 형태소 hyeongtaeso 形態素 način tvorjenja glasu 발성 유형 자질 balseong yuhyeong jajil 發聲 類型 資質 Načrt za poenoten korejski 한글 맞춤법 통 Hangeul matchumbeop 한글 맞춤法 統 pravopis 일안 tongiran 一案 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 362 20. 11. 2023 11:17:51 Slovarček strokovnih terminov v slovenščini in korejščini 363 Slovenski termin Korejski termin Transliteracija Zapis v kitajskih pismenkah naklon, modalnost 양태, 모달리티 yangtae, modalliti, ang. 樣態 modality nanašanec 지시 대상 jisi daesang 指示 対象 navadni samostalniki 보통 명사 botong myeongsa 普通 名詞 nazalizacija 비음화 bieumhwa 鼻音化 nedoločni zaimek 부정 대명사 bujeong daemyeongsa 不定 代名詞 nedovršna oblika 미완료형 miwallyohyeong 未完了形 nedovršni vid oz. nedovršnost 미완료상 miwallyosang 未完了相 neodvisna beseda 독립언 dongnipeon 獨立言 neodvisni (stavčni) člen 독립성분 dongnip seongbun 獨立 成分 neologizem 신어 sineo 新語 neposredni spoštljivi govor 직접높임법 jikjeop nopimbeop 直接 높임法 nepregibnica 불변어 bulbyeoneo 不變語 neskladenjska sestavljenka 비통사적 합 bitongsajeok hapseongeo 非統辭的 合成語 성어 nestandardni jezik 비표준어 bipyojuneo 非標準語 nezaokroženi samoglasnik 평순 모음 pyeongsun moeum 平脣 母音 neživi' samostalnik 무정 명사 mujeong myeongsa 無情 名詞 nizki samoglasnik 저모음 jeomoeum 低母音 nominalizacijska končnica 명사형 어미 myeongsahyeong eomi 名詞形 語尾 nosnik ali nazal 비음 bieum 鼻音 odgovor (odziv) 응답어 eungdabeo 應答語 odnosna beseda 관계언 gwanggyeeon 關係言 odvisni samostalniki 의존 명사 uijon myeongsa 依存 名詞 (ang. bound noun) odvisni stavek 안긴 문장 angin munjang 안긴 文章 odvisni stavek 안긴절 anginjeol 안긴 節 odvisni stavek 내포절 naepojeol 內包節 okrajšanje fonemov 음운 축약 eumun chugyak 音韻 縮約 osebek 주어 jueo 主語 osebek (db. lastnikov izraz) 임자말 imjamal --- osebni zaimek 인칭 대명사 inching daemyeongsa 人稱 代名詞 osnova (glagola itd., pregibne 어간 eogan 語幹 besedne vrste) osnovni tipi stavkov 기본 문형 gibon munhyeong 基本文型 osrednji glas/fonem 중성 jungseong 中聲 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 363 20. 11. 2023 11:17:51 364 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Slovenski termin Korejski termin Transliteracija Zapis v kitajskih pismenkah palatalizacija 구개음화 gugaeeumhwa 口蓋音化 pisna (klasična) kitajščina 한문 hanmun 漢文 pisni jezik 문어 muneo 文語 podredna vezna končnica 종속적 연결 jongsokjeok yeongyeol eomi 從屬的 連結 語尾 어미 podredne sestavljenke 종속 합성어 jongsok hapseongeo 從屬 合成語 pokrajinsko narečje 지역 방언 jiyeok bangeon 地域方言 pomenski določilec, tudi 부수 busu (kit. bùshoˇu) 部首 'pomenski ključ') pomensko-glasovno 형성 hyeongseong (kit. 形声 sestavljanje xíngshēng) pomožna povedna beseda 보조 용언 bojo yongeon 補助 用言 pomožni stavčni členi (prislov- 부속 성분 busok seongbun 附屬 成分 na določila / modifikatorji) pona (predpone in pripone 접사 jeopsa 接辭 skupaj) ponižni govor 낮춤말 najchummal --- ponižni izrazi 겸양어 gyeomyangeo 謙讓語 posredni spoštljivi govor 간접높임법 ganjeop nopimbeop 間接 높임法 poved z dvojnim osebkom 이중 주어 문장 ijung jueo munjang 二重 主語 文章 poved z odvisnim stavkom 안은 문장 aneun munjang 안은 文章 (db. objemajoča p.) povedek 서술어 seosureo 敍述語 povedna beseda 용언 yongeon 用言 povedna končnica 종결 어미 jonggyeol eomi 終結 語尾 povedni prislov (kot besedna 문장 부사 munjang busa 文章 副詞 vrsta) povedni prislov (kot stavčni 문장 부사어 munjang busaeo 文章 副詞語 člen) povratnoosebni zaimki 재귀 대명사 jaegwi daemyeongsa 再歸 代名詞 pozivna končnica 청유형 어미 cheongyuhyeong eomi 請誘形 語尾 pravila standardne korejske 표준 발음법 pyojun bareumbeop 標準 發音法 izgovorjave pravilo fonema na začetku 두음 법칙 dueum beopchik 頭音 法則 morfema pravilo izgovorjave zadnjega 음절의 끝소리 eumjeorui kkeutsori 音節의 끝소리 soglasnika v zlogu 규칙 gyuchik 規則 predmet 목적어 mokjeogeo 目的語 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 364 20. 11. 2023 11:17:51 Slovarček strokovnih terminov v slovenščini in korejščini 365 Slovenski termin Korejski termin Transliteracija Zapis v kitajskih pismenkah predmetni kazalni zaimki 사물 지시 대 samul jisi daemyeongsa 事物 指示 代名詞 명사 predmetni kazalni zaimki 사물 표시 지시 samul pyosi jisi 事物 表示 指示 대명사 daemyeongsa 代詞 predmetni sklonski členek, 목적격 조사 mogjeokgyeok josa 目的格 助詞 predmetni členek prednjejezični samoglasnik 전설 모음 jeonseol moeum 前舌 母音 predpona 접두사 jeobdusa 接頭辭 pregibalna končnica 어미 eomi 語尾 pregibanje 활용 hwaryong 活用 pregibnica 가변어 gabyeoneo 可變語 pregovor 속담 sokdam 俗談 prehodni glagol 타동사 tadongsa 他動詞 prejemnik (kot argument 간접 목적어 ganjeop mokjeogeo 間接 目的語 povedka) preteklik 과거 시제/형 gwageo sije/hyeong 過去 時制/形 pretvorbena končnica 전성 어미 jeonseong eomi 轉成 語尾 pridevnik 형용사 hyeongyongsa 形容詞 prihodnjik 미래 시제/형 mirae sije/hyeong 未来時制/形 pripona 접미사 jeommisa 接尾辭 priredna vezna končnica 대등적 연결 deadeungjeok yeongyeol 對等的 連結 語尾 어미 eomi priredne sestavljenke 대등 합성어 daedeung hapseongeo 對等 合成詞 prislov/adverbial 부사 busa 副詞 prislovni sklonski členek 부사격 조사 busagyeok josa 副詞格 助詞 prislovno določilo 부사어 busaeo 副詞語 propozicija 명제 myeongje 命題 prosti morfem 자립 형태소 jalip hyeongtaeso 自立 形態素 prosti samostalnik 자립 명사 jalip myeongsa 自立 名詞 psihološki pridevnik 심리형용사 simni hyeongyongsa 心理 形容詞 refleksivni glagoli 재귀 동사 jaegwi dongsa 再歸 動詞 reforme Gabo 갑오개혁 Gabo gaehyeok 甲午改革 Republika Koreja (RK) 대한민국 Daehanminguk 大韓民國 samoglasnik 모음 moeum 母音 samoglasniška harmonija 모음 조화 moeum johwa 母音 調和 samostalnik 명사 myeongsa 名詞 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 365 20. 11. 2023 11:17:51 366 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Slovenski termin Korejski termin Transliteracija Zapis v kitajskih pismenkah samostalniška beseda 체언 cheeon 體言 samostalniška končnica 명사형 어미 myeongsahyeong eomi 名詞形詞尾 samostalniški stavek 명사절 myeongsajeol 名詞節 sedanjik 현재 시제/형 hyeonje sije/hyeong 現在 時制/形 sestavljanje 합성법 hapseongbeop 合成法 sestavljeni glagol 합성 동사 hapseong dongsa 合成動詞 sestavljeni pridevnik 합성 형용사 hapseong hyeongyongsa 合成 形容詞 sestavljeni prislov 합성 부사 hapseong busa 合成 副詞 sestavljeni samostalnik 합성 명사 hapseong myeongsa 合成 名詞 sestavljenka 합성어 hapseongeo 合成語 Silla 신라 Silla, 57 pr. n. št. ‒ 新羅 935 n. št. sino-korejska beseda 한자어 hanjaeo 漢字語 sino-korejski števnik 한자어계 수사 hanjaeogye susa 漢字語系 數詞 skladenjska sestavljenka 통사적 합성어 tongsajeok hapseongeo 統辭的 合成語 sklonski členek 격조사 gyeogjosa 格助詞 sleng 비속어 bisogeo 卑俗語 slovnični morfem 형식 형태소 hyeongsik hyeongtaeso 形式 形態素 slovnični morfem 문법 형태소 munbop hyeongtaeso 文法 形態素 soglasnik 자음 jaeum 子音 spoštljivi govor 높임법 nopimbeop 높임法 spoštljivost do sogovorca 청자높임법 cheongja nopimbeop 聽者 높임法 Srčna sutra popolne modrosti 반야바라밀다 Banya baramilda 般若 波羅蜜多 (dolga verzija imena, sansk. 심경 simgyeong 心経 prajnāpāramitā-hr.daya-sūtra) (kit. bōrěbōluomiduō xīnjīng) Srčna sutra popolne modrosti 반야심경 banya simgyeong 般若心経 (kratka verzija imena, sansk. (kit. bōrěxīnjīng) prajnāpāramitā-hr.daya-sūtra) sredinski samoglasniki 중모음 jungmoeum 中母音 standardna korejščina (v RK) 표준어 pyojuneo 標準語 stavčni člen 문장 성분 munjang seongbun 文章 成分 stavčnočlenski prislov 성분 부사 seongbun busa 成分 副詞 svetli samoglasnik 양모음 yangmoeum 陽母音 števnik 수사 susa 數詞 števniški adnominal 수 관형사 su gwanghyeongsa 數 冠形詞 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 366 20. 11. 2023 11:17:52 Slovarček strokovnih terminov v slovenščini in korejščini 367 Slovenski termin Korejski termin Transliteracija Zapis v kitajskih pismenkah Tamna (nekdanja država na 탐라 Tamna (do 1404 n. št. 耽羅 otoku Jeju) neodvisno oz. tributarno kraljestvo na otoku Jeju) tema pogovora 제시어 jesieo 提示語 tema pogovora 표제어 pyojeeo 標題語 temni samoglasnik 음모음 eummoeum 陰母音 test za preverjanje obstoja 주어 검증 jueo geomjeung 主語 檢證 osebka tipična števila ljudi 인수 insu 人數 tradicionalna slovnica 전통문법 jeontong munbeop 傳統 文法 trdilna končnica 평서형 어미 pyeongseohyeong eomi 平敍形 語尾 trpna oblika glagola 피동사 pidongsa 被動詞 trpni stavek 피동문 pidongmun 被動文 trpnost 피동 pidong 被動 tujka 외래어 oeraeoe 外來語 ustnični ali labialni 양순음 yangsuneum 兩脣音 večstavčna poved 겹문장 gyeopmunjang 겹文章 večstavčna poved 복문 bokmun 複文 velelna končnica 명령형 어미 myeonglyeonghyeong eomi 命令形 語尾 vezani morfem 의존 형태소 uijon hyeongtaeso 依存 形態素 vezani samostalnik 의존 명사 uijon myeongsa 依存 名詞 vezna končnica 연결 어미 yeongyeol eomi 連結 語尾 vezni členek 접속 조사 jeobsok josa 接續 助詞 vezni prislov 접속 부사 jeobsok busa 接續 副詞 vezniška poved 이어진 문장 ieojin munjang 이어진文章 vid (dejanja) 상 sang 相 visoki samoglasnik 고모음 gomoeum 高母音 vloženi stavek 내포문 naepomun 內包文 vprašalna končnica 의문형 어미 uimunhyeong eomi 疑問形 語尾 vprašalni stavek/poved 의문문 uimunmun 疑問文 vprašalni zaimek 의문 대명사 uimun daemyeongsa 疑問 代名詞 vprašalni zaimek (alternativni 미지칭 대명사 mijiching daemyeongsa 未知稱 代名詞 termin) vprašanja tipa DA/NE 판정 의문문 panjeong uimunmun 判定 疑問文 vrstilni števnik 서수사 seosusa 序數詞 začetni glas/fonem 초성 choseong 初聲 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 367 20. 11. 2023 11:17:52 368 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Slovenski termin Korejski termin Transliteracija Zapis v kitajskih pismenkah zadlesnični soglasnik 경구개음 gyeonggugaeeum 硬口蓋音 zadnjejezični samoglasnik 후설 모음 huseol moeum 後舌 母音 zaimek 대명사 daemyeongsa 代名詞 zamenjava (dveh) fonemov 음운 대치 eumun daechi 音韻 代置 zamenjava (dveh) fonemov 음운 교체 eumun gyoche 音韻交替 zaokroženi samoglasnik 원순 모음 wonsun moeum 圓脣 母音 zapornik 폐쇄음 pyeswaeeum 閉鎖音 zapornik 파열음 payeoreum 破裂音 zlitnik ali afrikat 파찰음 pachareum 破擦音 zobni ali dentalni soglasnik 치조음 chijoeum 齒槽音 zvalniški sklonski členek 호격 조사 hogyeok josa 呼格助詞 zvočnik 공명음 gongmyeongeum 共鳴音 žargon 전문어 jeonmuneo 專門語 'živi' samostalnik 유정 명사 yujeong myeongsa 有情 名詞 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 368 20. 11. 2023 11:17:52 369 Stvarno kazalo A B abdžad 41–42, 45, 47 Baekje 37–38, 40, 51 abugida 42, 45–47 Bahtin, Mihail 21 aditivnost 17, 208, 211, 314, 319 Balhae 38–39 adnominal 15, 84–85, 147, 151–153, baskovščina 19 156, 164–166, 170, 186, 191, 203, batchim (končni soglasnik v zlogu) 210, 250–252, 293 127–130, 133–134, 137–138, adnominalna končnica 133, 155, 166, 143–144, 283 175, 177, 179, 184, 187, 191, 211, beseda 16, 24–28, 31–33, 44–45, 47–48, 250–251, 265–266, 274, 291, 51, 57–58, 60–63, 69–73, 77–85, 293–298 87–93, 96, 98, 101–102, 112–113, adnominalni modifikator / prilastek 116–117, 119–120, 124–125, 127– 155, 168, 201, 206, 213, 231, 140, 143, 145–148, 151–156, 180, 251–252, 291, 293–294 182–184, 186–190, 193–194, 196–198 adnominalni sklonski členek 168, besedilna funkcija 22–24 170 besedilni členek 17, 22, 149, 160, 167, adnominalni stavek 294–296, 298 173, 199, 201, 208, 211–213, 222, adverbial/prislov 15, 84, 147, 152–153, 232, 312–314, 316–325, 327, 329 166, 173, 187, 190–192, 195–196, besedišče 14, 25, 27, 34, 36, 57, 59, 214, 227, 249–250, 253, 269, 65–67, 69–70, 74–75, 77–80, 83, 276–277, 284–287, 299, 320, 322 85–90, 93, 95, 99, 101, 104 aglutinacija 31, 33, 180, 205, 288 besedna vrsta 15, 77–78, 83–85, 151– aktant 216, 218 153, 155, 162, 164, 166–167, 174–177, aktivna poved 240–241, 246 179–180, 182, 186, 190, 192–195, 198, alofon 32, 113, 116 203, 231, 251, 263, 267, 280 alomorf 149–150, 167, 169, 172 besedna zveza 31, 77, 85, 96, 113, 119, altajski jeziki 30, 34–35, 199 152, 167–169, 173–174, 179, 207, argo 90–92 209–210, 224, 252, 266 argument 16, 152, 167–169, 175–176, besedni red 16–17, 32–33, 199–201, 181, 212, 215, 218, 221, 223–227, 252, 261, 288, 315 243, 249, 253–254, 256–258 arhaizem 56, 80, 87, 105 C Aristotel 19–21 Chomsky, Noam 21 aspiracija fonema 139–140, 145 cirilica 42, 45, 61–62 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 369 20. 11. 2023 11:17:52 370 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje cirkumstant 217–218 družine jezikov 29–31, 35, 39–40 Coseriu, Eugenio 20–21 dvoglasnik (diftong) 15, 54, 117–120, 142 dvojna členitev 13, 25–28, 44, 57 Č dynamis 19 čas 16, 32, 170, 178, 186, 198–199, 203, 205, 207, 217–218, 261–262, 274– E 275, 277–278, 288, 295, 297–298, Egipt 41, 46–48, 51 306–309, 311 energeia 19 časovni okvir pripovedi 328, 335 enoglasniki (monoftongi) 117–120 čedžujščina, jezik otoka Jeju 38, 40, 89 enostavčna poved 16, 199, 206, členek 15–18, 52, 61, 63, 84, 98–100, 254–257, 259, 289, 303 104, 106, 110–111, 119, 128, 134– ergon 19 135, 144, 147–148, 151–153, 159– estonščina 19 161, 167–169, 180, 201, 211–212, evfemizem 91–92 220–222, 224, 228–229, 240, 245, evidencialnost 272 249, 328–329, 331, 338 evrocentričen 47 D F Demokratična ljudska republika Koreja faňqiè 50 30, 33, 39 faza dogajanja (trajanje, zaključenost, diktum 16, 22, 199, 204–206, 215, 258– začetek, konec) 16, 262, 274 259, 261, 277, 288–289, 306, 313–314 finščina 19 dinastija Goryeo 38–39, 80 fonem 26–28, 32–33, 44–45, 57, 113, dinastija Joseon 14, 38–39, 52, 68, 145 116, 118–119, 124, 126, 129–130, dinastija Tang 38–39, 20–21 133, 135, 137–140, 144 diskurz 13, 18 fonetika 18, 50, 53, 113, 116, 146 DLRK 30, 33, 39, 52, 57–59 fonologija 18, 33, 113, 116, 133, 146 dodajanje fonema 129, 138–139 fuzijska sestavljenka 185 dolgi adnominalni stavki 295 dolina Inda 41, 46–47 G dolžina glasu 15, 117, 124–126 glagol 15–16, 19, 31–32, 34, 48, 84–85, dopolnilni sklonski členek 168–169, 213 92, 96, 98–99, 101–106, 111–112, dopolnilo 168, 175, 206–207, 212–213, 133, 136, 152–154, 168, 174–175, 177, 215, 218, 221, 227, 249, 253, 258– 180–184, 187–190, 194, 196–197, 259, 303, 319–320, 322 199, 203, 206, 208–210, 212–213, dosegljiva informacija 328, 334–335 216, 218–219, 221, 225–226, 229, 231, dovršni vid oz. dovršnost 16, 274–277, 235–236, 238, 242–246, 249–250, 288, 295 263, 266–267, 272–273, 275–277, družbeni nazivi/titule 70, 156 282–283, 308–309, 311, 317, 325 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 370 20. 11. 2023 11:17:52 Stvarno kazalo 371 glagol stanja 216, 262 informacijska funkcija jezika 204 glagolica 42 informativna pragmatična funkcija glagolski način 16, 220, 232–233, 258, 22–24, 204 313 interakcijska funkcija jezika 95, 204– glasovni določilec 48–49 205 glasovno izposojanje 48–49 interakcijska pragmatična funkcija glavna povedna beseda 179, 209 22–24 glavni morf 150 intonacija 15, 117, 124–126, 159, 281, glavni stavčni členi 207, 215, 221 340 glavni stavek 265, 271, 290–296, izkustvena funkcija 22–24 298–299, 312 izpeljava 15, 35, 82, 191–192, 194, 197, Goguryeo (Kogurjo) 37–40, 51 243–244 govorica 13–14, 18, 20–21, 90 izposojenka 49, 69, 74, 78, 80–83, 93, govorjeni jezik 59, 89, 116 130 grl(e)ni ali goltni 53, 116, 121, 123 izpuščanje (elipsa) 224 gugyeol 51–52, 60 izpuščanje fonema 15, 129, 135, 137– 138 H izvorno korejska beseda 67, 69, 71, Halliday, Michael A. K. 13, 22–24 73–74, 78–79, 81–83, 130, 135 hangeul 13–14, 25–27, 33, 36, 41–42, izvorno korejski števnik 162–164 45–47, 50, 52–63, 65, 79, 117, 121, izvorno korejsko besedišče 66, 69, 124, 127, 141–142 74–75 hentai kanbun 60 hibridna beseda 79, 81–83 J Humboldt, Wilhelm von 19–21 japonski jeziki 30, 31 hunminjeongeum 50, 52–53 japonski jezik 26, 30, 32–34, 59–60 hyangchal 51, 91–92 Japonsko morje 30 japonščina 14, 19, 29–30, 33, 35, 45, 60, I 63, 79–81, 105, 199, 202, 238, 240, idiom 77 288 idu 35, 51–52, 58–60 Jeju, otok 30, 38, 40, 89 imaginativna funkcija 22–23 jezičnik ali lateral 116, 121, 123, 133– imenovalniški členek 99, 109–110, 134 167–169, 202, 224, 232, 321 jezik kot dejavnost 19–21 imenovalniški sklonski členek 98, 100, jezik kot produkt 19–21 150, 168 jezik kot znanje 19–20 individualna raven 20–21 jezikovna politika 14, 33, 65–67, 69, indoevropski jeziki 16–17, 19, 32, 167, 73–75, 89 203, 206, 221, 223–224, 242 jezikovna skupnost 20–21, 86, 93 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 371 20. 11. 2023 11:17:52 372 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje jezikovni znak 13, 24–25, 48 konec 262, 274 Jin 39 konstrukcija z dvojnim imenovalnikom joseongeul 52 255–256, 259, 301 Južna Koreja 13–14, 29, 33, 38–39, 52, konstrukcija z dvojnim osebkom 301 65–71, 73–75, 93, kontekst sporočanja 13, 109–110, 201– 202, 277, 313, 325, 340 K kontrast, kontrastirani element 17–18, kakovostni adnominali 164, 251–252 85, 208, 211, 213, 314–318, 325, 329, kanbun 60 331, 338 katakana 45, 48, 52, 60 korejski jeziki (v smislu družine kategorija oseba 156, 203, 206 korejskih jezikov) 30–31, 39–40 kavzativna oblika glagola 194, 196, 234, korejščina 15, 17–19, 26–27, 29–32, 241–246, 313, 344 34–36, 39, 51, 57–58, 60–63, 65–71, kavzativni stavek 234, 242–243, 245, 78–79, 82, 84–85, 93, 95–96, 98–99, 248 101, 105, 114–122, 124, 126–127, kavzativnost 34, 215, 233–234, 240– 129, 134–136, 138, 141, 143, 147– 241, 245–246, 248–249 148, 151–153, 155–157, 161, 170, kazalni adnominal 164–166, 251–252 174–176, 191, 198, 200–207, 211, kazalni pridevnik 230–231 216, 221, 223–224, 226, 230, 232, kazalni zaimek 155, 158, 230 234, 236, 240, 242, 259, 261–262, Kim, Ilsung 65, 68, 70 271, 274, 276, 283, 288, 290, 294, Kitajska 14, 29–30, 37–39, 41, 47, 50– 300, 313–314, 328, 341 51, 60, 66, 80 koren 31–32, 51, 85, 133, 183–198 kitajske pismenke 25–26, 45, 47–52, krajevni kazalni zaimek 158, 161 57–60, 63, 66–67, 79–80, 159 kratki adnominalni stavek 295 pomenski določilec 49 krepitev fonema 129, 133 pomensko-glasovno sestavljanje kultivirani jezik 33, 65, 67–69, 72, 74, 88 48–49 kitajščina 19, 27 34, 48–52, 57, 79–80, L 162 lastno ime 18, 51, 142, 145, 155–156 klasična kitajščina 51–53, 58–60, 79 lateralizacija 129–130, 132, 139, 144 komplementarna distribucija 149 latinica 15, 42, 45, 47, 61–63, 140–141 končni glas/fonem 126–127, 143, 145 latinščina 32, 80–81, 172 končnica 16–17, 32, 77, 85, 97–99, 105– leksem 14, 77–78, 83–86, 161, 166, 168, 107, 128, 136, 148–150, 152, 173, 170, 177, 180 175, 177–180, 185, 201–203, 205, leksični morfem 148–149, 191 208, 262–263, 266–267, 270–274, Lelang 37, 51 276–279, 281–283, 316–317 liaison 127 končnica za odvisni govor 300 logična funkcija 22–24 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 372 20. 11. 2023 11:17:52 Stvarno kazalo 373 M naklonski prislov 283–284, 287–288 madžarščina 19, 32 nanašanec 25, 167, 174, 223–224, 340 man'yōgana 52, 60 navadna glagolska izpeljanka 195–196 mandžurščina 29 navadni samostalniki 155 Martinet, Andrè 25, 44, 57 nazalizacija 129–133, 135, 144 medmet 15, 84, 91, 152–153, 174, 207, nedoločni zaimki 155, 159–161 214, 253–254, 283 nedovršna oblika 275 medmetna končnica 178–179 nedovršni vid oz. nedovršnost 16, medosebna funkcija 22–24 274–275, 295 mehkonebni 54, 116, 121, 123 neodvisna beseda 78, 84, 152–153, 174 Mezopotamija 14, 41, 46–47 neodvisni (stavčni) člen 172, 207 modalnost 16–17, 199, 204, 261, 277, neologizem 74–75, 78, 83, 87–88 283, 283, 318 neposredni spoštljivi govor 15, 111 moderna doba 58, 80 nepregibnica 15, 84, 152–153, 168 modificirani izraz 200 neprehodnost 246, 254 modifikacijska beseda 84, 152–153 nepreteklost (čas …) 261–262 modifikator 170, 185, 200–201, 213– nestandardni jezik 93–94 214 nezaokroženi samoglasnik 115, 117– modna beseda 88 118 modus 16, 23, 199, 204–206, 215, 259, 'neživi' samostalnik 154 261, 277, 283, 288–289, 313, 318 nizki samoglasnik 115, 117–118 mongolski jeziki (družina) 14, 30–31, nominalizacijka končnica 117, 179, 292 33, 34 nominaliziranje odvisnega stavka 291 morf 149–150 nosilec stanja 101–102, 175, 181, 216, morfem 15, 26–27, 31, 44–45, 49–50, 219–221, 225, 230, 239, 244, 246, 52, 57, 61–62, 69, 71, 77, 79–81, 249, 310, 314–316 85, 113, 116, 128–129, 133–134, nosnik ali nazal 116, 121, 123, 130, 138–139, 147–151, 155, 184, 198, 133–134, 144 203, 262 nova informacija 271, 328, 337, 340–341 N način tvorjenja glasu 54, 115–116, O 120–121 odnos med udeleženci sporazumevanja način, kako sporazumevanje poteka (tenor) 23–24, 204 23–24 odnosna beseda 17, 84, 152–153 načrt za poenoten korejski pravopis 33, odvisni samostalniki 135, 147 65, 67, 277–278, 283, 287–288, 295, odvisni stavek 17, 229, 251, 290–293, 308, 313, 318 295, 298–300, 302, 306, 312, 317, naklon 32, 203, 206 319, 322 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 373 20. 11. 2023 11:17:52 374 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje odvisni stavek (db. objeti stavek) 290 ge'ez 45–46 ogovarjanje 253–254, 283 gruzijska pisava 42 okrajšanje 129 kenemska pisava 44–47 omejevanje/restrikcija 211–212, 314, kharoṣṭhī 42 321–322 kitajska pisava 35, 41, 48–49, 51, 57, oseba (kot 1., 2., 3. oseba) 106, 156–158, 59–60 170, 203–204, 206, 211, 223, 262, 340 ljudska pisava 52 osebek 14–16, 32, 90, 95–97, 99–103, logografska pisava 26, 35, 43–45, 47, 105, 109–111, 167–169, 176, 199– 51, 62–63 200, 206–208, 211–213, 221–227, pleremska pisava 44–47, 57 229, 234–235, 240–241, 244–245, pomensko polna pisava 44 249, 256–258, 287, 289, 292–293, pomensko prazna pisava 44 295, 301–303, 306–311, 315–318, soglasniške pisave 41–42, 45 320–322 zlogovno-morfografska pisava 49, 51 osebek v neprehodnem stavku 224 pisni jezik 51, 58–60, 89–90, 186 osebek v stavku, ki vsebuje dvovalentni Pjongjang 33, 65, 67–68, 88 povedek 224 podredna vezna končnica 179, 304 osebek v stavku, ki vsebuje trivalentni podredne sestavljenke 185 povedek 224 pogojnost 17, 179, 287, 306, 309, 312 osebek v trpnem stavku 224 polje dogajanja (field) 23–24, 204 osebni zaimek 98, 155–156, 158, 161, pomožna povedna beseda 179, 209 170, 203 pomožni elementi 213 osnova (glagola itd., pregibnih besednih pomožni stavčni členi 207, 217 vrst) 85, 99–100, 133, 136, 138, 147, pona 183, 191, 198 150, 175, 177–178, 185, 187–191, ponižna oblika 97, 105, 108, 111 194–196. 245, 266, 271, 275, 277– ponižni govor 90, 103 279, 281–283, 317–318, 343, 345 posredni spoštljivi govor 15, 111 osrednji glas/fonem 126 poved z odvisnim stavkom 229, 290–291 ozadje pripovedi 328 povedek 16–17, 32, 100, 152, 167–169, označenec 24–25, 48 171, 174–177, 179, 199–203, označevalec 24–25, 48 205–212, 215–228, 231–232, 235, 239–240, 243, 244–245, 247, 249– P 250, 253–258, 261–262, 265–266, palatalizacija 129, 134–135, 144 274–277, 281, 284–289, 291–292, pali 49, 80 296–297, 299–303, 306–313, 316– pisava 13–14, 19, 25–26, 36, 41–48, 318, 320–323 50–53, 56–57, 59–63, 66–67 povedna beseda 84–85, 152–153, 174, armenska pisava 42 177–179, 183, 186–187, 193–195, 208, devanāgarī 42, 45 229, 231, 250–252, 262, 266, 271, 294 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 374 20. 11. 2023 11:17:52 Stvarno kazalo 375 povedna končnica 107, 178, 293 prehodnost 175, 246, 254 povedna prislovna določila 214 prejemnik 43, 96–99, 103–105, 109– povedni prislov 17, 166, 205–207, 111, 154, 171, 175, 199–200, 212, 253–254, 283–284 216–217, 222, 225–226, 228–229, povratnoosebni zaimki 155, 157–158, 240, 243, 258, 322 223, 237, 242 preteklik 98, 104, 262, 266–268, 270, povzročitelj/kavzator, vzpodbujevalec 276 233, 239–243, 245, 248–249 pretvorbena končnica 179 pozivna končnica 107, 175–176, 178–179 prevzete besede 27, 33, 49, 57, 60, 69, pozivna poved 307, 309 72, 74–75, 78–80, 93, 135, 162, 170 pragmatične funkcije jezika 22–24 pričakovano sosledje dogajanj 308–309 pravila standardne korejske izgovorjave pridevnik 15, 19, 32, 84–85, 99–103, 117, 119, 124 105, 112, 133, 136, 138, 152–154, pravilo fonema na začetku morfema 33, 164, 166, 168, 173–178, 180–182, 135 185, 187–189, 191, 194–196, 203, pravilo izgovorjave zadnjega soglasnika v 208–209, 212–213, 216, 218–220, zlogu 126–128, 143 225–226, 228–229, 231, 244, predmet 15–16, 32, 103, 168, 170, 175, 247, 249, 251–252, 256–257, 263, 181, 199–200, 206–208, 210–212, 266–267, 275, 280, 295, 297, 302, 216, 220–221, 225, 227, 233–235, 309–311, 316–317 238–243, 245, 249, 257–258, 288, 292, prihodnjik 262, 271–273, 277 302–303, 316–317, 320–322, 334 pripona 32, 52, 79, 82, 85, 89, 101, 104, predmetni kazalni zaimki 158 109–110, 139, 148, 151, 164, 183– predmetni sklonski členek 168–169, 184, 191, 194–198, 206, 235–236, 211–212, 226, 232, 340 243–244, 246, 275, 277, 283–284, prednjejezični 32, 117–118, 183, 286–287, 318, 343, 345 191–194, 198, 203 priredna vezna končnica 179, 304 predpona 85, 138, 164 priredne sestavljenke 185 pregibalna končnica 85, 147, 151, 166, prislov/adverbial 15, 84, 147, 152–153, 174–178, 180, 183–184. 196, 198, 166, 173, 187, 190–192, 195–196, 201, 290 214, 227, 249–250, 253, 269, 276– pregibalni vzorci 175 277, 284–287, 299, 320, 322 pregibanje 15, 60, 85, 136, 152, 174 prislovna določila 206–207, 214, 227, pregibnica 84–85, 152–153, 166, 174, 231, 249, 269, 292, 319–320, 322 178, 183 prislovna končnica 179, 187, 243, 245, pregovor 77 298 prehodni glagol 175, 210, 218–220, 225, prislovni sklonski členek 168–171, 300 227–228, 234, 237, 242–243, 255, prislovno določilo 103, 168, 179, 201, 257, 316 206, 235, 241, 291, 298–299, 317, 321 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 375 20. 11. 2023 11:17:52 376 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje propozicija 16, 204 sestavljanje 15, 27, 82, 184, 186 prosti morfem 148–149, 151 sestavljeni glagol 99, 186, 189–190 prosti samostalnik 155 sestavljeni pridevnik 186, 188 prostorski okvir pripovedi 328, 335–336 sestavljeni prislov 186, 190 protagonist pripovedi 328, 334–336 sestavljeni samostalnik 186–187 prozodija 15, 124 sestavljenka 139, 184–186, 189 psihološki pridevnik 176, 230 Seul 33, 65, 68, 88, 93, 119 Severna Koreja 13–14, 29, 33, 39, 65– R 75, 88–89 rebusni princip 48–49, 51–52 sfera 60, 230 refleksivni glagoli 242–243 sfera, očitna tako govorcu kot reforme Gabo 59 sogovorcu 230–231 Republika Koreja (RK) 27, 30, 33, 39, govorčeva sfera 230–231 52, 57–59, 65, 88 sogovorčeva sfera 230–231 Robbeets, Martine 30–31, 34–36, 39 silabo-morfografija 49 rune (črke) 42 Silla 18, 37–40, 51 sino-korejske besede 57, 69, 71, 73, S 79–83, 89, 93, 128, 130, 132–133, samoglasnik 15, 27, 32, 45–46, 50–51, 135, 154, 253 54–55, 99, 114–119, 124, 126–128, sino-korejski števnik 162–164 134, 136, 138, 142, 144, 146, 150, skladenjska sestavljenka 184–185 169–170, 172, 266, 283 sklonski členek 17, 100, 103, 148–149, samoglasniška harmonija 15, 32–34, 136 152, 154, 162, 167–170, 172–174, samostalnik 19, 32, 84–85, 101–104, 133, 177, 183, 199, 201, 203, 207–208, 145, 147, 151–156, 158, 162, 164–170, 210–211, 216–222, 225, 227–228, 172, 177, 179, 183, 186–189, 191, 232, 235, 240, 242–243, 249–252, 194–198, 203, 206, 210–211, 221– 257, 290–293, 301–302, 316, 318– 222, 249–253, 291–297, 301, 316, 325 319, 322–324, 328, 334, 340–341 samostalniška beseda 15, 84–85, 150, sleng 14, 91 152–153, 162, 164–165, 170, 172, slovenski jezik 19 207, 209–210, 213, 218, 250–252, slovnična glagolska izpeljanka 195–196 254–255, 293–294 slovnični morfemi 128, 134, 138, 148– samostalniška končnica 251, 294 149, 178, 183, 191, 198 samostalniški stavek 167, 211, 291, 293 sočasnost dogajanj oz. stanj 310 sanskrt 32, 49 soglasnik 15, 27, 45–46, 50–51, 53–54, Saussure, Ferdinand de 21, 204 56, 99, 114–124, 126–128, 130–132, sedanjik 99, 262–265, 275, 308 134–135, 137, 142–146, 150, 169– Sejong 14 50, 52–53, 58 170, 172, 283 senmyōgaki 60 zobni ali dentalni 54, 116, 121, 123 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 376 20. 11. 2023 11:17:52 Stvarno kazalo 377 spol (slovnični) 203, 206, 221, 223 T spontanost 215, 233–234, 237–239 Tamna 38 spoštljivi govor 14–15, 90, 95–100, 105, tekst/besedilo 17–18, 20–23, 27–28, 107–111, 222, 249 57–58, 60, 79, 90, 113, 141, 145, 156, spoštljivost do osebka v stavku 95, 161, 177, 201–202, 224, 284, 313, 97–103, 105, 110–111, 169 315, 319, 331–336, 339, 341 spoštljivost do predmeta oz. prejemnika tema (povedi) 17, 85, 208, 211, 221, dejanja 95, 97–98, 103–105, 110– 240, 295, 301–303, 314–318, 325, 111 327–331, 334–337, 339–341 spoštljivost do sogovorca 95, 97, 105– tema pogovora 253–254, 319 108, 111 tematski paragraf 334, 339–340 srčna sutra popolne modrosti (dolga temni samoglasnik 136 verzija imena) 49 test za preverjanje obstoja osebka srčna sutra popolne modrosti (kratka (tradicionalna slovnica) 223 verzija imena) 49 trajanje 175, 181, 254, 262, 266, 274, sredinski samoglasniki 115, 117–118 297 Srednja Amerika 41, 47 transevrazijski jeziki, transevrazijska standardna korejščina 27 družina (jezikov) 14, 16–17, 30–36 standardni jezik 14, 65, 68–69, 72, 88, trdilna končnica 178–179 92–93, 151 trdilna poved 125, 159, 161, 279, 308 stavčni člen 166, 168–169, 184, 199– trpnost 31–32, 34, 215, 233–235, 238, 201, 206–210, 212–218, 221–224, 240, 245, 249 226–228, 238, 240, 256, 258, 289– trpna oblika (glagola) 183, 194, 196, 291, 301, 303 234–238, 240, 245–246, 248–249, stavčnočlenski prislov 166 313 povedi z dvojnim imenovalnikom 229, dolga (trpna) oblika 235–236 256, 303 kratka (trpna) oblika 18, 235–236, povediz dvojnim tožilnikom 256 245–246, 343 svetli samoglasnik 136 trpni stavek 235, 245, 248–249 tujka 51, 69, 74, 83, 135 Š turščina 19, 31, 81, 288 število (slovnično) 156, 158, 203, 206, turški jeziki (v smislu družina turških 221, 223 jezikov, ang. turkic languages) 30–31, števnik 84–85, 152–153, 162, 164–165, 33–34 191 tvornost 215, 233–234, 237–238, 240 glavni števnik 162–163 števniški adnominal 164–165, 251– U 252 univerzalna raven 20 vrstilni števnik 162–164 ustnični ali labialni 54, 116, 121, 123 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 377 20. 11. 2023 11:17:52 378 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje V Z večstavčna poved 17, 100, 179, 199, 224, začetek 262, 274 229, 289–291, 299–301, 303–304, začetni glas/fonem 50, 124, 126 309, 312 zadlesnični 54, 116, 123 velelna končnica 107, 175–179 zadnjejezični 32, 115, 117–118 velelna poved 307, 309 zaimek 84–85, 97, 106, 108, 152–153, vertikalna pomembnost 340 155–162, 164, 170, 230, 340 vezani morfem 148–149, 178 zaključenost 262, 274, 276 vezani samostalnik 155, 158, 165, 271, zamenjava (dveh) fonemov 15, 129 291, 293, 298 zaokroženi samoglasnik 115, 117–118 vezna končnica 89, 148, 150, 179, zapornik 114, 116, 121–123, 133–134 184, 187–190, 196, 235, 290, 292, zemljepisno narečje 88, 90 297–298, 303–304, 306, 308–312, zgodovinska raven 20–21 317, 322 zlitnik ali afrikat 121–123 vezna končnica s pomožnimi glagoli znakovni jezik 43 274 zorni kot (pogled na dogajanja) 238– vezni členek 167, 172 239 vezni prislov 166, 253–254, 284 zorni kot (prikazovanja glagolskega vezniška poved 290 dejanja) 16, 232–233, 240, 246, 261, vid 16, 199, 203, 205, 261–262, 274– 313 275, 277, 288, 295, 298, 306–309, zvalniški sklonski členek 126, 168, 172, 311, 322 253–254 visoki samoglasnik 57, 115, 117–118 zvočnik 115, 120, 122–123 vloženi stavek 290 Vološinov, Valentin 21 Ž vprašalna končnica 107, 178–179, 201, žargon 14, 92–93 280 'živi' samostalnik 154 vprašalni stavek 201 vprašalni zaimki 155, 159–161, 280 vprašanja tipa da/ne 280 vrstilni števnik 162–164 vršilec dejanja 15, 95–98, 101–104, 109–111, 175, 200, 216, 219–223, 225–228, 233–235, 237–246, 248– 249, 258, 273, 295, 315–316, 321, 334 Vzhodna Azija 13–14, 29–30, 35, 41– 42, 49, 51, 63 Vzhodno morje 29 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 378 20. 11. 2023 11:17:52 379 Kratka predstavitev avtorjev in urednikov andrej bekeš se je po študiju matematike na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Osaki preusmeril v japonsko jezikoslovje. Leta 1981 je magistriral na Univerzi za tuje jezike v Osaki in l. 1986 doktoriral iz jezikoslovja na Univerzi v Tsukubi. Deloval je kot raziskovalec v Iskri Delta in na Institutu Jožef Stefan ter kot do-cent na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. V letih 1990 ‒ 1995 je bil vabljeni tuji profesor na Univerzi v Tsukubi. L. 1995 je bil imenovan za prvega predstojnika novega Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V letih 2010 ‒ 2013 je bil redni profesor na Podiplomski šoli za huma-nistične in družbene vede Univerze v Tsukubi. Leta 2013 se je vrnil na Univerzo v Ljubljani. Kot raziskovalec je gostoval na več japonskih univerzah in na Državnem inštitutu za japonski jezik (NINJAL). Predaval je na univerzah na Japonskem, v Republiki Koreji, v EU in v ZDA. Od 2017 je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Je soustanovitelj in urednik revij Asian and African Studies in Acta Linguistica Asiatica. V letih 2017–2020 je bil predsednik Evropskega združenja za japonske študije (EAJS). Področja, s katerimi se ukvarja: Besediloslovje japonskega jezika, besedilna pragmatika, poučevanje japonščine kot drugega jezika, jezikovne politike, sistemi pisav. kang byoung yoong je diplomiral leta 2000 in magistriral leta 2002 ter zaključil doktorski študij (kreativno pisanje / korejska književnost) na Univerzi Myonji v Južni Koreji leta 2004. Doktorat iz književnosti je dosegel na Moskovski državni univerzi (Moskovskiy gosudarstvennyy universitet imeni M. V. Lomonosova) leta 2010. Od leta 2013 poučuje na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Od leta 2023 je vodja katedre za koreanistiko. Področja, s katerimi se ukvarja: Sodobna korejska književnost, književnost diaspore, kreativno pisanje. ryu hyeonsook je zaključila dodiplomski študij leta 1989. Bila je zaposlena v seulski Javni knjižnici Namsan in na Uradu za izobraževanje v Seulu. Magistr-ski študij je zaključila na Univerzi v Tsukubi na Japonskem, doktorskega pa na Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 379 20. 11. 2023 11:17:52 380 Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje Univerzi v Ljubljani. Od januarja 2003 na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poučuje japonski in korejski jezik. Od julija 2023 opravlja funkcijo direktorice Inštituta Kralj Sejong Ljubljana. Področja, s katerimi se ukvarja: Zakonodaja s področja javnih knjižnic, primerjava korejskega in japonskega jezika, zgodovinski razvoj korejskega jezika. eva vučkovič je po zaključenem prvostopenjskem študijskem programu Fran-cistike z romanistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani s študijem nadaljevala v Južni Koreji. Drugo stopnjo je zaključila na Oddelku za korejski jezik in književnost na Univerzi Goryeo, in sicer iz poučevanja korejščine in korejske kulture. Trenutno kot doktorska študentka s študijem nadaljuje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer od leta 2020 kot asistentka za koreanistiko tudi poučuje. Področja, s katerimi se ukvarja: Korejska kultura, poučevanje korejščine kot drugega jezika. maša žbogar je dodiplomski študij opravila na Oddelku za azijske študije (takrat Oddelek za azijske in afriške študije) na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2014 diplomirala iz japonologije. Podiplomski študij je nadaljevala v Koreji, na Oddelku za korejsko jezikoslovje in književnost Univerze Yonsei, kjer je leta 2019 magistrirala iz korejskega jezikoslovja. Trenutno na istem oddelku nadaljuje z doktorskim študijem. Področja, s katerimi se ukvarja: Korejska morfologija, korejski sklonski členki, korejska skladnja. Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje FINAL.indd 380 20. 11. 2023 11:17:52