V Bazovici se je zaključila 41. revija Primorska poje iEL '» ui " i Primorski dnevnik NEDELJA, 19. SEPTEMBRA 2010 Št. 222 (19.929) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Brez reform bodo dolg plačevali novi rodovi Vlasta Bernard Kaj se dogaja na gospodarskem prizorišču v tem trenutku globalne krize, ki še niti približno ni premagana? Če potegnemo vpo-rednico med Italijo in Slovenijo, ugotovimo, da sta obe državi v velikih težavah. Obema je na primer skupna zelo omejevalna lastnost, da se le s težavo prilagajata spremembam in da se jim tudi na vse kriplje upirata. Kriza je (bila) priložnost za zagon nujnih strukturnih reform (gospodarskih, socialnih, javnou-pravnih, pravosodnih), ki so jih politiki tudi sveto obljubljali. Pa se je zalomilo, na politični ravni in pri socialnem dialogu. Slovenija je pri tem še v slabšem položaju, ker za razliko od Italije svojega pokojninskega in zdravstvenega sistema še ni prilagodila demografskim trendom in mu torej ni zagotovila dolgoročne vzdržnosti. Z jesenjo prihaja čas sprejemanja proračunov za leto 2011, ki bodo zaradi medle in nezanesljive gospodarske rasti letos še posebno zahtevni. Proračunski dokumenti bodo morali že vsebovati ukrepe za zmanjšanje primanjkljajev, ki se bodo morali do leta 2013 znižati pod maastrichtsko raven treh odstotkov BDP. To pa pomeni, da bo treba dodatno varčevati, kajti alternativa je rast zadolženosti. Italijanski javni dolg je že dosegel rekordnih 120 odstotkov BDP, medtem ko se je slovenski v zadnjih dveh letih skoraj podvojil in bo s sedanjim tempom rasti hitro prišel do maastrichtske zgornje meje 60 odstotkov. Te dediščine, ki jo zapuščamo novim rodovom, bi se morali vladajoči v obeh državah bati bolj, kot še tako glasnega sindikalnega hrupa na ulicah. LJUBLJANA - Po vsej državi spopad s posledicami vodne ujme Zaradi obilnega deževja pol Slovenije pod vodo Velika gospodarska škoda tudi v Vipavski dolini in na Goriškem IL. BISTRICA - Proslava vrnitve Primorske Brez boja Primorcev danes ne bi bilo države ILIRSKA BISTRICA - Na osrednji proslavi ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini se je na Hribu svobode pri Ilirski Bistrici kljub dežju zbralo približno 1000 ljudi. Slavnostni govornik Milan Kučan je poudaril vlogo upora in borbe Primorcev pri priključitev k matici, spregovoril pa je tudi o nujnosti, da v slovenski družbi ohranimo solidarnost. Kljub dežju, ki je na bistriškem padal že ponoči in v jutranjih urah, se je osrednja proslava ob 65. obletnici konca druge svetovne vojne in 63. obletnici priključitve vrnitvi Primorske k matični domovini odvila na prostem ob spomeniku borcem Prekomorske brigade. Slovesnosti so se med drugimi udeležili predsednik države Danilo Türk, predsednik državnega zbora Pavel Gantar in predsednik vlade Borut Pahor. Na prireditveni prostor na Hribu svobode so poleg nekdanjih bork in borcev prišli še člani veteranskih združenj, župani primorskih občin in predstavniki občin iz sosednje Hrvaške in Italije. Na 2. strani LJUBLJANA - Prvo obilno jesensko deževje je po večjem delu Slovenije povzročilo številne težave. Voda, ki je prestopila bregove rek in potokov je poplavila in še poplavlja polja, ceste, ulice in objekte, sprožili pa so se tudi številni plazovi. Preventivno so začeli odklapljati elektriko, ponekod zmanjkuje pitne vode. Na delu je okoli 2200 gasilcev. Najhuje je bilo včeraj v osrednji Sloveniji, Celju, Laškem, Ajdovščini in Žireh. Narasle reke in hudourniki pa so včeraj pustošili tudi na Primorskem, Najhuje je bilo v Vipavski dolini, kjer sta največ škode in poplav povzročila Vipava in Hubelj, v Soški dolin pa je poplavljala tudi Soča. V Rupi so morali zaradi narasle vode evakuirati tri družine, na delu so bile vse razpoložljive gasilske enote in ekipe civilne zaščite. Razmere naj bi se začele izboljševati danes popoldne. Na 2. in 11. strani Galebov šolski dnevnik kmalu na šolah Na 5. strani Otroci treh slovenskih vrtcev in sovodenjske šole prikrajšani Na 9. strani Tudi politika zahteva izhod pri Fari in sprostitev avtoceste Na 9. strani Diplome in alumni srečanje na Sloviku Na 11. strani 2 Nedelja, 19. septembra 2010 ALPE-JADRAN / ljubljana - Rdeči alarm še vedno ni ponehal, reke in hudourniki so včeraj povsod naraščali Močno deževje povzročilo obsežne poplave in veliko škodo po vsej Sloveniji Danes bi lahko nekatere reke dosegle redkorden vodni pretok - Mobilizacija gasilcev in civilne zaščite LJUBLJANA - Prvo obilno jesensko deževje je po večjem delu Slovenije povzročilo številne težave. Voda, ki je prestopila bregove rek in potokov je poplavila in še poplavlja polja, ceste, ulice in objekte, sprožili pa so se tudi številni plazovi. Preventivno so začeli odklapljati elektriko, ponekod zmanjkuje pitne vode. Na delu je okoli 2200 gasilcev.Najhu-je je bilo danes v osrednji Sloveniji, Celju, Laškem, Ajdovščini in Žireh. V Ljubljani so in še poplavljajo Ljubljanica in Gradaščica, kanal Mali Graben pa tudi Glinščica. Poplavljen je velik del Vrhovcev, Viča pri Rožni dolini, Dolgega Mostu, Kozarij in del Barja. Zaradi poplav so zaprte mnoge ulice in ceste, na delu pa je okoli 450 pripadnikov civilne zaščite, ki Ljubljančanom pomagajo pri prečrpavanju vode iz zalitih kleti. Poplavilo je tudi zgradbo upravnega sodišča, ki se je zasilno preselilo na Tavčarjevo 9. Zaradi poplav je Elektro Ljubljana okoli 3000 odjemalcem prekinil dobavo električne energije. Izklop je namenjen zagotavljanju varnosti prebivalcev, saj želijo z njim preprečiti nesreče zaradi električnega udara. Na celjskem območju poplavlja reka Savinja, ki je poplavila del Celja in Laško. Slednje je bilo zato ves dan praktično odrezano od sveta. V celjski soseski Škofja vas se je razlila tudi reka Hudinja, ki je že v petek zalila tudi naselje Socka pri Vojniku. Gasilcem pa je pred poplavo uspelo zaščiti 30 hiš v celjski soseski Lopata. Voda je vdrla v jeklarski obrat družbe Štore Steel. Zaradi vdora vode so morali ustaviti en proizvodni trak. Hudo je bilo tudi v Severni Primorski, natančneje na območju občine Ajdovščina, kjer sta objekte poplavljali reka Hu-belj in potok Lokavšček, popoldan pa je začela naraščati tudi reka Vipava.Narasla voda je spodjedla temelje stavbe plinohrama v Prvačini, ki se je nato porušil in odbil ventile, zato je začel uhajati plin. Zaradi nevarnosti nesreče je elektro podjetje odklopilo elektriko, zaradi varnosti pa so morali evakuirati prebivalce bližnjih štirih stanovanjskih hiš. Zaradi močnih padavin je na Gorenjskem najbolj narasla Sora, ki je na območju Žirov in Poljan ponoči in zjutraj po- =3 O S plavila več objektov. Čez dan se je raven vode umirila. Regijski gasilski poveljnik Milan Dubravac je za STA pojasnil, da imajo gasilci največ dela v Poljanski dolini, zelo pa sta narasla tudi Sava Bohinjka in Bohinjsko jezero. V Selški dolini so se pojavili hudourniki, na Loškem grozi tudi nekaj zemeljskih plazov, predvsem pa so padavine poplavljale kleti. Na območju Podravja je meteorna vo- V Vipavski dolini so bile včeraj poplavljene in neprevozne številne ceste foto da zalila kletne prostore številnih stanovanjskih hiš in drugih objektov, poplavila pa je tudi reka Dravinja. Potok Ložnica je poplavljal v spodnjem delu. O meteornih vodah so poroča- li tudi iz občin Rače-Fram, Kidričevo in iz Šikol, prav tako je voda poplavila v Levanj-cih v občini Desternik. Ponoči so v Poljča-nah meteorne vode ogrožale stanovanjski hiši na Dravinjski cesti, v Globokem ob Dra-vinji pa so gasilci iz vode rešili 10 glav živine. Zgodaj zjutraj je voda iz ribnika poplavila stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje v občini Makole. Najbolj prizadeta območja sta včeraj obiskala obrambna ministrica Ljubica Je-lušič in minister za okolje Roko Žarnic. Oba sta zagotovila, da sistem zaščite in reševanja deluje dobro in da je pripravljen na še eno noč, ko naj bi se deževje nad Slovenijo znova okrepilo. V celotni državi je bilo sicer danes aktiviranih okoli 2200 reševalcev. Kot so povedali na novinarski konferenci agencije RS za okolje, naj bi bilo v noči na nedeljo težišče padavin prestavljeno nad zahodno in jugozahodno Slovenijo. Sinoči so napovedali, da se bodo povečevali pretoki na spodnji Savi, zlasti Soča in Vipava pa dosežeta rekordne vrednosti pretokov. Tudi pretoki Kolpe so nevarno veliki, močneje bosta poplavili Vipava in Reka, ponoči pa bo začela poplavljati tudi Krka s pritoki. (STA) ilirska bistrica - Proslava ob obletnici priključitve Primorske Milan Kučan: Primorci so boju za svobodo podredili vse politične in ideološke interese Uveljavljeno podjetje išče kader za delovno mesto DIREKTOR UPRAVNO-FINANČNEGA SEKTORJA Kratek povzetek delovnih nalog: odgovornosti in pristojnosti vodenja finančnih in upravnih procesov skupine družb: • upravni nadzor, priprava računovodskih izkazov, budgeting, forecasting, financial reviews, nadzor denarnih in blagajniških tokov; • finančno planiranje, kreditno upravljanje; • vodenje tirna; • strateška podpora lastniku in generalnemu direktorju pri sprejemanju odločitev; • sodelovanje z zunanjimi svetovalci in revizorji. Direktor upravnega in finančnega sektorja bo za svoje delo odgovarjal neposredno generalnemu direktorju. Od kandidata se pričakujejo: • univerzitetna diploma na področju ekonomskih ved; • večletne izkušnje na področju upravno-finančnega sektorja v sodobno organiziranih podjetjih ali v priznani zasebni praksi; • odlično poznavanje računovodskih standardov ter upravnih in davčnih normativov; • poznavanje programske infrastrukture, računalniških sistemov in delovnega okolja Windows Office; • znanje italijanskega, slovenskega in angleškega jezika; • sposobnost koordiniranja in organizacije dela; • sposobnost vzpostavljanja pozitivnih odnosov, reševanja problemov, hitrega in operativnega odločanja ter ciljno usmerjenega delovanja. Delovno mesto vtržaški pokrajini. Kandidate obeh spolov ex L.903/77 prosimo, naj pošljejo CV skupaj z dovoljenjem za obdelavo osebnih podatkov v skladu z zakonskim odlokom 196/03 na naslovjob.resp.amm@gmail.com Proslave se je kljub močnemu dežju udeležilo veliko ljudi; levo Milan Kučan sta ILIRSKA BISTRICA - Na osrednji proslavi ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini se je na Hribu svobode pri Ilirski Bistrici kljub dežju zbralo približno 1000 ljudi. Slavnostni govornik Milan Kučan je poudaril vlogo upora in borbe Primorcev pri priključitev k matici, spregovoril pa je tudi o nujnosti, da v slovenski družbi ohranimo solidarnost. Kljub dežju, ki je na bistriškem padal že ponoči in v jutranjih urah, se je osrednja proslava ob 65. obletnici konca druge svetovne vojne in 63. obletnici priključitve vrnitvi Primorske k matični domovini odvila na prostem ob spomeniku borcem Prekomorske brigade. Slovesnosti so se med drugimi udeležili predsednik države Danilo Tiirk, predsednik državnega zbora Pavel Gantar in predsednik vlade Borut Pahor. Na prireditveni prostor na Hribu svobode so poleg nekdanjih bork in borcev prišli še člani veteranskih združenj, župani primorskih občin in predstavniki občin iz sosednje Hrvaške in Italije. Kučan je v nagovoru spomnil na visoko ceno, ki so jo med drugo sve- tovno vojno in že pred njo, v času fašizma, za svoj upor in boj plačali Pri-morci.Priključitvi k matični domovini, ki je brez boja Primorcev ne bi bilo, gre po besedah Kučana zasluga, da smo Slovenci ohranili večino nacionalnega ozemlja in v 90. letih pred mednarodno skupnostjo lahko uveljavljali zahtevo po priznanju lastne države. Prekomorske brigade, v katerih so pomembno vlogo odigrali tudi domačini iz slovenskega in hrvaškega Pri-morja, so odločilno prispevale k zmagovitemu koncu vojne na slovenskih tleh, zaključna dejanja pa so se, kot je spomnil, odvijala prav na območju Ilirske Bistrice. »Brez boja slovenskih Primorcev tako zoper fašizem kot za priključitev k Sloveniji danes slovenske države ne bi bilo,« je poudaril Kučan. Zveznike so v razmislekih glede zahodne meje po njegovem prepričali prav vstaja ljudstva v slovenskem primorju in njegov vojaški prispevek ter enotnost protifašističnega in protinacističnega odpora na vsem slovenskem narodnostnem ozemlju. Boju za svobodo so Primorci po njegovih besedah podredili vse politične in ideološke interese. Svojo izbiro so potrdili s tisoči življenj, ki so ostala v Bazovici, Rižarni, v fašističnih mučilnicah, koncentracijskih taboriščih, požganih vaseh in bojiščih po Sloveniji in v tujini. Obenem pa se po besedah nekdanjega predsednika države treba vprašati, kako s svojo svobodo in častjo ravnamo danes. Brezobzirne tekmovalnosti je po njegovem čedalje več, etične norme so nemalokrat le okras, kar kažeta zgodbi Pre-venta in Vegrada. Reforme so nujnost, a brez »opuščanja ozkih strankarskih raču-nic«, brez zavedanja levice in desnice o skupni odgovornosti in brez pripravljenosti na dialog, bo od socialne države po besedah Kučana ostalo le pogorišče zamujenih priložnosti. Zavest o soodvisnosti in nujni solidarnosti slovenske družbe bi se morala v državi mnenju Kučana močneje uveljavljati. »Slovenska država je naš skupen dosežek, skupen dom, skupna odgovornost. Zato zahteva misel in dejanja za skupno dobro,« je še dejal. (STA) Slovensko stalno gledališče ABONMAJSKA SEZONA ZAPELJIVE MEDIGRE VABILO K ABONMAJU Ponovitve in gostovanja ob predstavitvi orfcirk orkll abonmajskega programa 2010-2011 Narodno pozorište Sarajevo Pavvel Sala Mortal combine režija: Dino Mustafič Surova kritika moderne tranzicijske družbe pripoveduje o mladih uličnih tolpah in o nasilju, s katerim izražajo odnos do vsega, kar jih obdaja. v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom V soboto. 25. septembra ob 20.30 (s slovenskimi in italijanskimi nadnapish Plesna skupina Mehki čevlji Sežana Rdeča kapica v pravljičnem gozdu Uvod k abonmaju za otroke in starše s koreografsko predstavo Milojke Širca o Rdeči kapici, ki v čarobnem gozdu sreča like iz drugih priljubljenih pravljic. V soboto. 2. oktobra ob 18.00 Gledališče Miela Pupkin kabareti ...in žur za mlade Novo, „enkratno" gostovanje tržaškega kabareta za samoironično obravnavanje tržaške kronike, navad in razvad. V sredo. 6. oktobra ob 21.21 Gledališče Koper v sodelovanju s SNG Nova Gorica Iztok Mlakar po motivih Moliera ^^^ Duohtar pod mus! režija: Vito Taufer Uspešnica o reševanju Ijubezenslffl^^ bolečin s humorjem šansonjeja in A igralca Iztoka Mlakarja. V soboto. 16. oktobra ob 20.30 Slovensko stalno gledališče Franco Pero O »Poročilu slovensko - italijanske zgodovinsko - kulturne komisije« oziroma: dialog kuharice v gostilni in njene pomočnice o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena režija: Franco Pero Poučna predstava v sodelovanju s Pokrajino Trst, ki na neobičajni način nagovarja o večkulturni identiteti mesta Trst. 26« septembra ob 20.30 v gledališču Verdi v Miljah v sodelovanju z Društvom Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga in Zadrugo Vesna 17. oktobra ob 18.00 v telovadnici v Zgoniku v sodelovanju z občino Zgonik Koprodukcija Narodno pozorište Sarajevo in Festival Ex Ponto, Ljubljana Ime mi je rdeča po motivih istoimenskega romana O. Pamuka režija: Martin Kočovski Predstava po največji turški knjižni uspešnici vseh časov, v kateri Nobelov nagrajenec pripoveduje o nastajanju knjige za sultana v trku med »orientalskim« in »zahodnim« stilom. v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom V petek. 24. septembra ob 20.30 (večjezična predstava) Slovensko stalno gledališče Peter Quilter Dueti režija: Matjaž Latin Komedija, ki je ob koncu prejšnje sezone zabavala gledalce vseh starosti s komičnimi situacijami 0 težkem ravnovesju življenja v dvoje 30. septembra ob 2030 - Prosvetnroom na Opčinah v sodelovanju s SKD Tabor 1 nI lilinijiPrngpkii v sodelovanju z Zadrug& KulturnFdom Prosek - Kontovel 7. oktobra ob 20.30- Ljudski dom v Križu v sodelovanju z gostilno Bita in SKD Vesna Blagajna Slovenskega stalnega gledališča bo v času abonmajske kampanje odprta s sledečim urnikom: vsak delavnik 10.00 -15.00117.00 - 20.00 Tel +39 040 362542 brezplačna številka 800214302 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TEATRO STABILE SLOVENO Predstavitev abonmajske sezone 2010-2011 v četrtek. 23. septembra ob 11.00 v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu Piazza Europa 2010 Trst, 24. - 26. septembra IW4yios4- -frgovMj^ M «licj Stojnice, glasba in ulični umetniki organizira: Hjfe conFcommErcio Trieste ★ * PiazzaEuropa 10 Mercato Europeo del Commercio Ambulante program na spletni strani: www.piazzaeuropa.eu v sodelovanju z: v torek, 21. septembra 2010 ob 20.30 Gregorčičeva dvorana, Ul. S. Francesco 20, Trst Nastopajo: ALENKA REBULA, MARKO KRAVOS in IGOR ZOBIN, povezovalec Arsovega večera: Marjan Strojan ( Zaradi snemanja prireditve A obiskovalce prosimo za točnost. Dunja Jogan * Giada Lonzaric ♦ ♦♦ Razstava ilustracij v baru KNULP. Ul. Madonna del Mare 7/A, Trst, od 21. septembra du 27. aktDbra 2DID Otvoritev ^□rEk^l^EgtEmbr^^BjD^ Včeraj danes Q Kino 10 Sl■ ^ Reiki - tečaj 2. stopnje: 27. In 28. novembra. Informacije in prijave na sedežu, Ul. Clcerone 8, Trst, tel. 040 360072 in v Gorici, Korzo Verdi 51/int., ob četrtkih dopoldne, tel. 0481 530927. društvo slom\sko gledališče Studio ar! Si kdaj pomislil, da bi postal igralec? Te mikajo oder, gib, kostumi, igranje? Bi rad postal tehnik luči in zvoka? Pridi, pridruži se nam v naši gledališki šoli! Začetek tečaja 29.9.2010 Za vse informacije pokliči na 34?-?615287 ali piši na sola@iteaterssg.it PRODAM belo in črno grozdje. Tel. 3483127194. PRODAM fiat 500, letnik 1973. Tel. št.: 3345770580. PRODAM grozdje vrste malvazija in merlot. Tel. št. 331-4331079. PRODAM mešalec za beton, 300 litrov. Tel. 338-5098764. PRODAM po zelo ugodni ceni skoraj nov mlin za grozdje (repkalnik) - ročno ali motor. Tel. 347-5828180. PRODAM prešo za stiskanje grozdja, premer 60 cm, cena po dogovoru. Tel. št. 347-1396132. PRODAM stenski klavir. Tel. 347-9896031. PRODAM ŠTEDILNIK NA DRVA v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. št.: 3387318445. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca degli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4, Val-maura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramarski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. For-lanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgo-nik - Drž. c. 202, Ul. Carnaro - Drž. ce. 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pok. c. km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Loterija 1B. septembra 2010 Bari 75 5 B6 65 6B Cagliari 27 17 19 13 55 Firence 36 65 B 12 43 Genova 49 71 45 13 B7 Milan 69 9 59 44 46 Neapelj 6B B1 31 72 33 Palermo 6B 42 33 39 45 Rim 54 56 36 29 B0 Turin 10 5B 59 6 7 Benetke 43 6 73 75 57 Nazionale 63 47 73 1B 46 Super Enalotto Št. 112 4 23 24 35 77 79 jolly 17 Nagradni sklad 7.533.257,73 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 140.027.967,88 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 34 dobitnikov s 5 točkami 33.234,97 € 3.083 dobitnikov s 4 točkami 366,52 € 124.138 dobitnikov s 3 točkami 18,20 € Superstar 11 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnikov s 5 točkami -- € 19 dobitnikov s 4 točkami 36.625,00 € 661 dobitnikov s 3 točkami 1520,00 € 10.626 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 68.181 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 144.500 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Nov urnik: ponedeljek, torek, sreda, petek 9.00 - 15.30 * četrtek 9.00 - 17.00 sobota zaprto BoljtMV&o - tuu tel. 040 228092 o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu doberdob-rupa-sovodnje - Problem neučnega osebja v vrtcih in šolah »Otroci prikrajšani za pravico druženja in izobraževanja« nujno Nedelja, 19. septembra 2010 APrimorski ~ dnevnik avtocesta Izhod pri Fari 9 Zaskrbljenost izrazili zavodski svet Večstopenjske šole Doberdob in starši Zaskrbljenost in ogorčenost. S tema besedama bi lahko povzeli reakcijo zavodskega sveta Večstopenjske šole Doberdob ter staršev otrok, ki obiskujejo slovenske vrtce v Doberdobu, Rupi in Sovodnjah ter osnovno šolo Peter Butkovič - Domen, v katerih prihodnji teden zaradi pomanjkanja neu-čnega osebja ne bodo mogli zagotoviti rednega poteka vzgojnih dejavnosti. Šolske oblasti do včeraj še niso zagotovile, da bodo do-berdobski večstopenjski šoli dodeljeni dodatni šolski pomočniki, zato je ravnateljstvo moralo sprejeti težko odločitev. Malčki, ki obiskujejo vrtce v Doberdobu, Rupi in So-vodnjah, bodo do rešitve problema morali predčasno domov, sovodenjski osnovnošolci pa ne bodo imeli popoldanskega pouka. »Kljub temu, da je ravnateljstvo v začetku tedna prejelo v pisni obliki zagotovila generalne direktorice deželnega šolskega urada Daniele Beltrame, da bodo nastale težave v kratkem rešene, ostaja dejstvo, da bodo s ponedeljkom otroci nekaterih naših vrtcev in šol prikrajšani za osnovno pravico druženja in izobraževanja. Člani Zavodskega sveta, zbrani na izredni seji, soglasno zahtevamo, da odgovorni na šolskem uradu zagotovijo nemoteno delovanje omenjenih vrtcev in šol. Pozivamo politične predstavnike in predstavnike civilne družbe, naj posežejo pri pristojnih oblasteh, zato da hude težave razrešijo v najkrajšem času,« je v imenu zavodskega sveta zapisala predsednica Katerina Citter. Oglasili so se tudi starši učencev osnovne šole iz Sovodenj. »Zaradi pomanjkanja neučnega osebja sovodenjski osnovnošolci ne bodo deležni vseh učnih ur, ki jih predvideva šolski predmetnik, saj popoldanski pouk ne bo redno stekel. Ne nazadnje nas skrbijo tudi varnost, čistoča in red. Tako hudih posledic krčenja neučnega osebja ni utrpela nobena druga osnovna šola na Goriškem. Žal se zavedamo, da za višje šolske oblasti naša manjšinska šola nima pravice do primerne vzgojne ponudbe, kaj šele dodatne vrednosti,« pravijo starši so-vodenjskih osnovnošolcev. Na isti valovni dolžini so tudi starši otrok, ki obiskujejo vrtec v Rupi. V izjavi so podčrtali, da so se njihovi otroci 13. septembra dobre volje vrnili v vrtec, kjer so jih pričakali igrivo vzdušje, prijatelji, učiteljice in šolske pomočnice. »Starši smo bili prav tako veseli, ker smo prepričani, da puščamo naše otroke v varnem okolju in v dobrih gorica - Občina S kavcijami do lepšega videza cest Podjetja, ki bodo zaradi posodabljanja napeljav, vodovoda ali drugih del opravljala izkope na cestah Gorice, bodo morala plačati občini kavcijo. Tako je sklenil občinski odbor na svoji zadnji seji. »Na podlagi tega sklepa bomo preprečili, da bi ceste ostale dalj časa v slabem stanju, kot se danes dogaja,« je zadevo pojasnil odbornik Francesco Del Sordi in dodal: »Doslej nismo razpolagali z učinkovitim sredstvom, ki bi nam omogočil, da bi podjetja po zaključku del "prisilili", da čim prej popravijo in uredijo ceste. Od leta 2000 dalje je bilo na občinskih cestah opravljenih preko 3.500 izkopov, v mnogih primerih pa podjetja niso vzpostavila na cestah stanja, kakršno je bilo pred začetkom del. Odslej bodo podjetja za vsak kv. meter izkopa vnaprej plačala od 120 do 200 evrov. Denar jim bo povrnjen samo po popravilu in kolavdiranju ceste. Če do tega ne bo prišlo, bo denar obdržala občina.« rokah. To nam tudi rešuje problem varstva otrok v delovnem času,« so napisali starši in nadaljevali: »Zdaj pa smo izvedeli za grozljivo in po našem mnenju nepojmljivo novico: letos nam ravnateljstvo Večstopenjske šole Doberdob zaradi pomanjkanja osebja ne more več nuditi običajnih storitev. V tem trenutku obstaja le ena možnost: zaključek pouka ob 12.45, po kosilu.« Starši otrok, ki obiskujejo vrtec v Rupi, so še izrazili zahtevo, da pristojni na deželnem šolskem uradu čim prej zagotovijo nemoteno delovanje vzgojne ustanove: »Ne zdi se nam primerno, da oblasti izkoriščajo krizno obdobje za krčenje storitev na slovenskih šolah. Tega ne bomo dovolili.« Doberdobski vrtec (zgoraj) in otroci sovodenjske osnovne šole (desno) foto l.f., bumbaca gorica - Nagradni natečaj »Project management« za šolarje in vzgojitelje Dva projekta bosta nagrajena z računalniško opremo Družbi PMI iz Milana in Bensa PM iz Gorice sta v sredo v Gorici predstavili nagradni natečaj z naslovom »Progetti in erba« za skupine osnovnošolskih otrok, ki obiskujejo goriške šole. Natečaja se lahko udeležijo sicer tudi skupine otrok iz drugačnih okolij, vsi pa morajo na osnovi razpisa predložiti neko svojo razčlenjeno zamisel, ki bi jo radi uresničili do 31. marca 2011. Od vseh prijavljenih projektov bosta nagrajena dva s po 1.500 evri v obliki gradiva oziroma računalniške opreme. Dopoldne so natečaj predstavili na županstvu, saj ga je goriška občina podprla, popoldne v KB centru pa še vzgojiteljem, tudi iz slovenskih šol, saj se zanj zanima Večstopenjska šola iz Gorice. Pobudnika se ne omejujeta na nagrado, temveč - v tem je pravzaprav posebnost zamisli - bosta v obliki mentorstva sledila, zlasti goriški partner, celotnemu izvajanju od nastavitve zamisli mimo vseh vmesnih stopenj do zaključnega proizvoda, ki bo lahko gleda- liška predstava, naravovarstvena raziskava, razstava fotografij in podobno. Izbrani skupini bosta sledili triindvajsetim predvidenim fazam, ki so jih pobudniki oblikovali, preverili in tudi že poskušali v nekaterih drugih italijanskih mestih. Iz tega je razvidno, da se bodo otroci in njihovi vzgojitelji - učitelji naučili sistematizacije svojega dela, točnega načrtovanja in sprotnega preverjanja opravljenega dela. Na eni od razpredelnic, ki služi opisani dejavnosti, je na primer narisan semafor s svojimi značilnimi barvami: zeleno pomeni opravljeno, rumeno pomeni v delovnem postopku, rdeče pomeni šele začetek del. Ali nismo nekaj takega videli pred kakšnim mesecem celo na slovenski nacionalni TV postaji v zvezi z vladnim programom? Kaže, da je pristop podoben, poimenovali pa so ga z angleškim izrazom »Project management«. Bodo osnovne šole poleg vseh ostalih nalog, pobud in načrtov ugriznile tudi v to vabljivo, a zahtevno jabolko? (ar) Pod pritiskom so se znašli tudi starši otrok, ki obiskujejo vrtec v Doberdobu. V svoji izjavi pozivajo vse odgovorne, v prvi vrsti deželno ravnateljico Danielo Beltra-me, da v čim krajšem času poišče ustrezno rešitev. »Obračamo se tudi na politične predstavnike, ki morajo poseči pri pristojnih oblasteh. Pričakujemo si oz. zahtevamo, da bo zadeva uspešno rešena že v teku tedna, drugače bomo prisiljeni poseči z drugačnimi oblikami protesta. Cene kriznega obdobja ne morejo plačevati naši otroci,« je podčrtala predsednica odbora staršev v Doberdobu Lucia Ferfolja. Prav tako zaskrbljene so družine malčkov, ki obiskujejo vrtec v Sovodnjah. »Veliko družin, ki je vpisalo svoje otroke v sovodenjski vrtec, je zaradi teh negotovih razmer v stiski,« je povedala predstavnica staršev otrok vrtca v Sovodnjah Nada Devetak in zaključila: »Mnogi starši zaradi službenih obveznosti sploh ne vedo, kako bodo prihodnji teden rešili problem varstva otrok. Predčasno zaprtje vrtca povzroča precejšnje organizacijske težave.« DOBERDOB-RUPA-SOVODNJE Otroci treh vrtcev jutri predčasno domov Otroci, ki obiskujejo slovenske vrtce v Doberdobu, Rupi in Sovodnjah, bodo morali jutri predčasno domov. Zaradi pomanjkanja neučnega osebja se bodo namreč vzgojne dejavnosti prekinile po kosilu. Ura odhoda bo med 12.45 in 13. uro. Šolski avtobusi bodo izpred vrtcev odpeljali ob 12.15, zato bodo otrokom v vrtcu delili kosilo nekoliko bolj zgodaj kot običajno. »Če nam deželni urad v ponedeljek ne bo sporočil, da je bil problem šolskih pomočnikov v vrtcih rešen, se bomo pozno popoldne sestali s starši,« je povedala ravnateljica Sonja Klanjšček. Ob 17. uri bo na sedežu osnovne šole Pre-žihov Voranc v Doberdobu seja za starše otrok, ki obiskujejo doberd-obski vrtec, ob 18. uri pa se bodo v vrtcu v Sovodnjah sestali starši otrok sovodenjskega in rupenskega vrtca. potreben Goriška Demokratska stranka zahteva od župana Ettoreja Romolija, da »drži dano besedo«. Levosredinska stranka od goriškega prvega občana pričakuje, da priredi omizje z deželnim odbornikom Ric-cardom Riccardijem in krajevnimi upravitelji za ponovno preučitev možnosti gradnje izhoda iz avtoceste pri Fari. »Gradnja avtocestnega križišča z dvema vhodoma in dvema izhodoma, ki je bila sprva predvidena v načrtu avtoceste Vileš-Gorica, pri Fari, ne bi bila primerna. Treba je najti rešitev, ki bi imela manjše učinke na okolje,« so prepričani pokrajinski, goriški in tržiški tajnik Demokratske stranke Omar Greco, Giuseppe Cingolani in Paolo Frisenna, ki menijo, da je treba vzeti v poštev tudi predloge župana občine Fara Alessandra Fabbra, po katerem bi moral biti izhod vkopan in opremljen s protihrupnimi ograjami. »Potreba po ureditvi avtocestnega izhoda pri Fari je vključena v širšo vizijo prometne ureditve na Goriškem. Župan Franco Tommasini je na primer pravilno opozoril na prometne težave, ki bi se zaradi izrednega zaprtja izhoda v Štan-drežu lahko pojavile v Gradišču,« pravijo predstavniki Demokratske stranke in nadaljujejo: »Izhod pri Fari bi bil koristen tudi v okviru načrta liberalizacije avtoceste, po zaslugi katere bi omejili promet v občinah goriške pokrajine in bolje povezali logistične infrastrukture na Goriškem. Cestninsko postajo pri Moščeni-cah je treba premakniti v Palmanovo, kar bi tudi preprečilo nastajanje dolgih kolon v poletnih mesecih.« Za ureditev izhoda pri Fari se zavzema tudi predsednik rajonskega sveta za Štandrež Marjan Brescia. »Dovolj bi bilo, da bi preuredili že obstoječi podvoz, ki ga danes uporabljajo traktorji in tovornjaki podjetij, ki delajo na plinovodu,« pravi Brescia. Predsednik rajonskega sveta je prepričan, da bi bil izhod iz avtoceste pri Fari pozitivna rešitev tudi za Gradišče in za Faro samo, saj bi omejeval tovorni promet v naseljih. Brescia je v prejšnjih dneh ponovno vprašal za srečanje z deželnim odbornikom in podko-misarjem za avtocesto Riccardijem, s katerim se želi pogovoriti o problematiki širitve. »Na srečanje čakamo že od 4. maja,« je zaključil Brescia. gorica - Aleš Waltritsch zahteva pojasnilo Oglasni plakat neokusen, neprijeten in neumesten »Neokusno, neprijetno in neumestno,« pravi svetnik Demokratske stranke Aleš Waltritsch, ki je na župana Ettoreja Romolija in odbornika Antonia Devetaga naslovil svetniško vprašanje v zvezi s štirimi oglasnimi plakati za prireditev Okusi ob meji, razobešenimi v Novi Gorici. »Romolijeva uprava se do vsega, kar zadeva Slovence, obnaša čudno in dvomljivo. Danes napravi korak naprej, jutri dva nazaj. Takšna politika je nesmiselna in kratkovidna, še bolj v skupnem evropskem prostoru ter v duhu tistega prijateljstva in sodelovanja, s katerim si goriški župan polni usta,« poudarja Waltritsch. »Najbolj priljubljeno goriško manifestacijo, Okuse ob meji - ki si jih je zamislila levosredinska uprava Vittoria Brancatija leta 2004, le nekaj mesecev po vstopu Slovenije v EU -, so v sredo predstavili v Ljubljani in s tem zagotovo naredili pozitivno potezo. V novinarskem gradivu je bil v besedilu pravilen dvojezični naziv "Gusti di Frontiera - Okusi ob meji", Gorica pa omenjena s slovenskim, izvirnim imenom. Le glava je bila popolnoma v italijanščini. V reklamnih leta- kih, ki so jih razdelili ponekod v Sloveniji, se že pojavlja "Gorizia" ob datumih, na plakatih pa tudi, kot smo videli, "Gorizia te čaka". Neprijetno vabilo, ki ga med drugim na plakatih v Italiji sploh ni,« opozarja Waltritsch v svetniškem vprašanju in dodaja: »Gorica je večkulturno mesto, Slovenci smo tu prisotni od samega začetka - kot je sam Oton III. potrdil -, ime mesta obstaja v štirih jezikih. Uporaba italijanskega naziva za mesto je neprijetna za nas in za sosede, predvsem pa je v tem primeru neokusna in neumestna iz čisto marke-tinškega, če želimo tudi oportunističnega vidika. Potrošnika vabimo v njegovem jeziku, če se le da, saj bomo drugače dobili nasprotni učinek. Do take spakedrane jezikovne rabe je morda prišlo zaradi napake izvajalcev. V tem primeru upam, da je goriška občinska uprava že naročila popravljeno verzijo plakata, kar katero koli področno podjetje opravi v največ 24 urah. Če pa ni tako, želim izvedeti razlog takšnega početja, ki bi še dodatno dokazovalo, da levosredinska uprava neprimerno vodi občino.« 10 Nedelja, 19. septembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / šempeter - Odkrili kip partizanskemu zdravniku Antoniu Ciccarelliju (doktorju Antonu) Ob svitu petrolejke reševal življenja Sinova roka spontano segla k očetovemu licu in ga pobožala - Pričevanje Ivana Cibica - Mirka Ob spremljavi alpinske pesmi »Signo-re delle cime«, ki so jo zapeli pevci novogo-riškega pevskega zbora Provox, sta Feliciano Ciccarelli in Ivan Cibic - Mirko, ranjenec, ki mu je dr. Anton rešil življenje, odkrila doprsni kip zdravnika Antonia Ciccarellija. Ko se je izpod slovenske zastave, ki je do tistega trenutka zakrivala kip, pokazal bronasti odlitek doktorjeve glave, je sinova roka spontano segla k očetovemu licu in ga pobožala. Trenutek, ki nikogar od prisotnih ni pustil ravnodušnega. »Iz srca se zahvaljujem slovenskemu narodu in prisotnim predstavnikom oblasti, še posebej članom novogoriškega društva vojnih invalidov severne Primorske in Klubu prijateljev SVPB Franja in Pavla. Ko sem septembra lani od novogoriškega društva vojnih invalidov severne Primorske prejel sporočilo, v katerem so izrazili svoj namen, da počastijo spomin na mojega očeta, vašega doktorja Antona, smo bili vsi v družinskem krogu osupli in ganjeni. Spraševali smo se, kako je mogoče, da se očeta, po več kot šestdesetih letih in dvanajstih letih po njegovi smrti, spominjajo s tolikšno naklonjenostjo. Hvala, hvala iz srca,« je ganjen pred zbrano množico, ki se je kljub obilnim padavinam včeraj udeležila odkritja doprsnega spomenika Ciccarelliju, povedal njegov sin Feliciano. Slovesnosti, na kateri so se prisotni poklonili spominu na izjemnega človeka, italijanskega zdravnika - kirurga, ki se je ob razpadu Italije prostovoljno pridružil slovenskim partizanom, med katerimi je do konca vojne skupaj s svojimi osmimi bolničarji reševal številna življenja borcev in civilnega prebivalstva, so se udeležili minister za zdravje Dorjan Marušič, ki je kot častni govornik spregovoril o Ciccarellijevih zaslugah, podpredsednik Državnega zbora, Vasja Klavo-ra, direktor šempetrske bolnišnice Silvan Sak-sida in strokovni direktor Igor Pavlin, ki so vsi, tako kot tudi sin Feliciano, Ciccarellijevi stanovski kolegi. Prisotni so bili še šempetr-ski župan Dragan Valenčič, italijanski vice-konzul v Kopru, predsednik novogoriškega društva vojnih invalidov severne Primorske, Franc Anderlič, in Leopold Tavčar, ki je bil eden od glavnih pobudnikov za postavitev kipa Ciccarelliju, podpredsednik novogori-škega združenja borcev za vrednote NOB, Feliciano Ciccarelli pred kipom svojega očeta, ob njem častna straža foto km. Štefan Cigoj, praporščaki in člani veteranskih organizacij ter častna straža slovenske vojske. Ob koncu kulturnega programa, ki ga je pripravila Alenka Saksida, je Anderlič sinu doktorja Antona simbolično izročil še zlato plaketo Društva vojnih invalidov severne Primorske. Ciccarellija se spominja tudi eden od redkih njegovih še živečih pacientov, Ivan Ci-bic - Mirko, ki je bil ranjen med napadom nemške vojske na Vogrskem. Skupaj z drugimi ranjenci je bil odpeljan v zasilno bolnico v Črniče. »V kmečki hiši so me položili na mizo, kjer je italijanski zdravnik ob svitu petrolejke operiral mojo ranjeno nogo. Slišal sem le šepet: "Questo e in gravi condi-zioni." Če me ne bi pravočasno rešil doktor Ciccarelli, bi bil ob nogo,« se spominja Ci-bic, sedaj upokojeni zdravnik, ki živi v Ljubljani. Ciccarelli je kot zdravnik-kirurg deloval tudi v bolnišnici Pavli in Franji. Po koncu vojne je v italijanski vojski dosegel čin generalnega poročnika - zdravnika v vojnem letalstvu. Upokojil se je leta 1974, umrl pa avgusta 1998. Po upokojitvi je nekajkrat obiskal svoje partizanske kraje in vedno ponavljal, da je Slovenija njegova druga domovina. Katja Munih dol-jamlje - Borci 30-letnica in spomenika V nedeljo, 26. septembra, bodo borčevske sekcije doberdobske občine in borčevska sekcija Vrh obeležile 30-letnico pobratenja z območnim Združenjem zveze borcev za vrednote NOB z Bleda. Blejska delegacija bo pred začetkom proslave, ki bo potekala v sprejemnem centru na Gradini v Doberdobu, ob 10. uri položila venec k spomeniku padlim na Vrhu, ob 10.30 pa k spomeniku padlim v Doberdobu. Proslava, pod pokroviteljstvom občin Sovodnje in Doberdob, se bo začela ob 11. uri s pozdravi in nagovori predsednikov sekcij in borčevskega združenja z Bleda. Kulturni program bodo oblikovali veteranski pevski zbor območja Jesenice in Radovljica - Veterani vojne za Slovenijo, ženska vokalna skupina Danica in harmonikar Viljem Gergolet; sledila bo družabnost. V popoldanskih urah istega dne bo sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje v sodelovanju z društvom Kremenjak in pod pokroviteljstvom občine Doberdob priredila slavje ob 30-letnici odkritja jameljskega spomenika. Proslava se bo začela ob 15.30 pred spomenikom padlim na Trgu Svobode. Govornik bo Franc Fabec, v kulturnem programu pa bodo sodelovali združena moška pevska zbora Jezero in Skala, recitatorji in otroški pevski zbor Kremenjak in Kras, godba na pihala Kras ter Veteranski pevski zbor območja Jesenice in Radovljica -Veterani vojne za Slovenijo. Po proslavi bodo organizatorji v večnamenskem centru delili prisotnim partizanski golaž. V dvorani centra bo na ogled razstava fotografij s proslave odkritja spomenika, na velikem ekranu pa bodo vrteli video posnetek na isto temo; fotografije za razstavo je jamelj-ski sekciji daroval amaterski fotograf Kar-lo Ferletič iz Doberdoba. V primeru slabega vremena bosta proslavi potekali v dvorani večnamenskega centra v Jamljah, v Prvomajski ulici 20, ob isti uri. (pz) nova gorica - Po odpravi meje Neuresničena pričakovanja Jože Šušmelj foto as. »Šele 15. september 1947 je za nas Primorce mednarodnopravno pomenil zaključek druge svetovne vojne. Italija je zgubila večji del ozemlja, ki ga je kot nagrado za vstop v prvo svetovno vojno na strani zahodnih sil pridobila po končani vojni,« je na novogoriški slovesnosti ob vrnitvi Primorske k matični domovini poudaril slavnostni govornik Jože Šu-šmelj, nekdanji generalni konzul v Trstu. Pred njim je zbrano množico, ki je v sredo napolnila prireditveni prostor na Bevkovem trgu nagovoril tudi župan in poslanec Mirko Brulc. Slovesnost je zaokrožil nastop Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec pod vodstvom Primoža Malavašica. Šušmelj se je ozrl na zgodovino Primorske od druge svetovne vojne dalje. Spomnil je na »padec meje« ob vstopu Slovenije v EU in na velika pričakovanja ob tem dogodku. »Žal pa se ta pričakovanja do danes niso dovolj uresničila. Obmejni prostor naj bi postal še bolj povezan prostor, ki naj bi bil prepleten s številnimi gospodarskimi, političnimi in kulturnimi vezmi. To se doslej ni zgodilo in pokazalo se je, da odprava kontrole na državni meji ne pomeni odprave drugih vrst meja, ki obstajajo v naši zavesti. Uradno sodelovanje med Slovenijo in deželo Furlanijo-Julijsko krajino je v zadnjih letih skoraj zamrlo, zamrla so srečanja obmejnih županov, ki so dajala pobude za nove oblike in vsebino obmejnega sodelovanja, zelo redka so čezmejna srečanja med župani sosednjih občin. Zamrlo je tudi v preteklosti bogato in raznoliko sodelovanje med občinama Gorica in Nova Gorica.« Šušmelj je omenil novo pobudo v čezmejnem povezovanju - Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje - na goriškem območju, ki so ga letos ustanovile občine Gorica, Nova Gorica in Šempeter, ki predstavlja v EU novo poglobljeno obliko čezmejnih povezovanj tudi s pomočjo evropskih sredstev. Bodoči razvoj Nove Gorice pa po njegovem mnenju temelji na visoki tehnologiji in znanju, kjer bi morali združiti vse sile. (km) vzpi-anpi - Ob 67. obletnici Goriške fronte Sporna poimenovanja kradejo Gorici prihodnost V prvi partizanski bitki na Goriškem so se polagali temelji sožitja Skupina pripadnikov VZPI-ANPI, ki se jim je pridružil en sam krajevni upravitelj in en sam predstavnik politike, je včeraj - tako kot vsako leto - z vencem pod ploščo na pročelju železniške postaje v Gorici počastila spomin na Goriško fronto, na prvo partizansko bitko na Goriškem. »Bila je obenem prva partizanska bitka v Evropi, prvi in največji spontan upor ljudi, ki so vzeli v roke orožje in izbrali svoje voditelje ter tako postali zgodovinski subjekt,« je poudarila Anna Di Gianantonio, zgodovinarka in podpredsednica goriške sekcije VZPI-AN-PI. Prisotne je pozdravil njen predsednik Mirko Primožič, nakar je Marko Marinčič v imenu pokrajine obžaloval, da o občinskih upraviteljih ni ne duha ne sluha, »čeprav bi moralo biti mesto na to bitko ponosno, saj je bila prava ljudska vstaja proti nacizmu in za svobodo. V skupnem boju slovenskih in italijanskih partizanov so se polagali temelji sožitja«. Opozoril je na sporna poimenovanja na področju toponomastike, s katerimi občina poglablja razdor med ljudmi: »Takšna Gorica ne bo stopila na pot razvoja in zato nima prihodnosti.« »Poimenovali so križišče po t.i. Divisione Gorizia, oboroženi bandi ljudi, ki je v Gorici uničevala slovenske trgovine in izložbe ter Slovence dobesedno metala čez mejo,« je spomnila Di Gianantoniova in dodala: »Dokler ne bomo prosili odpuščanja Slovencev za prizadeja-no nasilje, bo imela Gorica odprte račune s preteklostjo, ki ji ne bodo omogočili rasti in razvoja.« Venec na pročelju železniške postaje gorica - Marko Vuk Gorel je za blagor rodne Goriške Pred nekaj manj kot tremi leti, ob koncu novembra 2007, so prijatelji in sodelavci Marka Vuka z obeh strani meje na spominski slovesnosti na Mirenskem gradu s svojimi pričevanji izrisali obraz mirenske-ga rojaka, velikega ljubitelja zgodovine, umetnosti, orglanja, petja, pritrkovanja in še marsičesa. Obraz široko razgledanega človeka, ki se ni umikal pred političnim delom, ki je - kot je zapisal časnikar Marko Tavčar - že zdavnaj pred Schengnom podiral in presegal mejo ter živel goriški prostor kot enotno dimenzijo slovenstva. Goriška Mohorjeva družba je skupno s Pokrajinskim arhivom iz Nove Gorice poskrbela, da se bo to, kar je bilo povedano na spominski slovesnosti, ohranilo v knjižni izdaji. Da bi ostal živ lik Marka Vuka kot osebe, ki je v sebi nosila veliko človeško, duhovno in kulturno bogastvo. Knjiga z naslovom »Marko Vuk 19472004« je bila predstavljena v četrtek v prostorih galerije Ars na goriškem Travniku, kjer je številne zbrane - med njimi je bila tudi Markova mati, ga. Natalija - v imenu založbe pozdravila Marija Češčut. Z zbornikom so se želeli pokloniti prijatelju in sodelavcu, je povedala, »ki je ves gorel za blagor naše zemlje, Goriške«. Glasbeno točko je navzočim podarila mezzosopranistka Mirjam Pahor ob klavirski spremljavi Carla Corazze. Jurij Rosa iz Pokrajinskega arhiva je nato poudaril, da bi bila škoda, ko ne bi spominskih pričevanj predstavili tudi širši javnosti. To zaradi dolga do dragega kolega in prijatelja Marka ter njegovega velikega dela za primorski prostor; zaradi njegove mame, ki vestno in odgovorno ravna z njegovo dediščino; zaradi ljudi, ki so ga poznali in z njim sodelovali, cenili njegov doprinos k žlahtnim vrednotam in plemenitim stvarem našega prostora. Pa tudi zato, da bodo misli, občutja, podatki in ugotovitve pričevalcev trajno ohranjeni. Pri izdaji zbornika sta prvič stopila skupaj GMD in Pokrajinski arhiv v Novi Gorici; slednji ima Marka Vuka na poseben način v svoji sredi, saj je skrbnik velikega dela njegove obsežne arhivske zapuščine. Sodelovanje z GMD je bilo odlično, je povedal Rosa in se zahvalil Markovi mami, s katero so se trudili, da bi zbornik zagledal luč sveta. V zborniku je šestindvajset besedil. Prispevki so večinoma krajši, lepo berljivi, »v njih je veliko srca in duše«. Odslikavajo veličino Markovega dela, njegove prisotnosti med ljudmi, ustvarjalnosti, življenja, obenem se tudi lepo vidijo njegova pojavnost in osebne lastnosti, saj govorijo o njegovem delovanju v Goriškem muzeju, »primorskih rečeh«, predanosti umetnostni zgodovini, slovenstvu in demokraciji, orglah in zvonovih, o stikih z zamejci, o vpetosti v domači kraj in prizadevanjih v župniji, arhivski zapuščini itd. Publikacijo bogatijo številne in raznolike slikovne priloge in fotografije, od otroških let do zadnjega časa. Naslovnico je oblikoval njegov sodelavec v muzeju, Boris Blažko, ki mu je ob 50-letnici posvetil posrečen portret. Knjiga kliče po nadaljevanju, je dodal Rosa; potrebna bi bila skupna objava izbranih člankov in razprav, ki jih je Vuk objavljal po različnih časopisih in revijah, pa tudi z bibliografijo vsega, kar je objavil. O tem, kako je Vuk s svojo zapuščino še vedno prisoten v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici, je nato spregovorila Ivanka Uršič. Podčrtala je njegovo udejstvovanje na kulturnem, umetniškem, družbenem in verskem področju, pa tudi bogato publicistično žetev. Stkal je mrežo poznanstev, kar se vidi tudi v njegovi korespondenci. Dragoceno gradivo se je ohranilo po zaslugi njegove mame, ki je z zanimanjem spremljala sinovo delo ter zbrano dediščino nato izročila arhivu. Zaupala je tudi mnogo dragocenih podatkov. Med drugim je poskrbela za popis knjižnice, ki šteje približno tisoč petsto enot. Sorojak Andrej Budin se ga je spomnil kot zelo dejavnega na številnih področjih; bil je pravi »ekspert« pri zvonovih in or-glah, pri zboru je bil »piščalka«. Živ spomin na prijatelja, »enega največjih poznavalcev goriške likovne umetnosti« in »izjemnega Goričana«, pa je obudil časnikar Jurij Paljk, ki je povedal, da je Marko še vedno živ tudi med člani uredništva Novega glasa. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 19. septembra 2010 1 1 goriška - Gasilci in civilna zaščita na delu zaradi obilnega deževja Narasla Vipava poplavljala, v Rupi evakuirali tri družine Na Ajdovskem in v spodnji Vipavski dolini v strahu pred nočjo, potok zalil tudi osnovno šolo Obilno dežele zadnjih dni je spet priklicalo v spomin lanske decembrske poplave. Če je tedaj voda najprej zalila Zdravščine, Pe-tovlje, Gradišče in Sovodnje, so se tokrat v težavah najprej znašli v Rupi in v Gabrjah, kjer je Vipava včeraj sredi dneva prestopila bregove. Sinoči so v Rupi iz varnostnih razlogov evakuirali nekaj družin. »Zjutraj je kazalo, da se bodo težave najprej pojavile v Ulici 24. maja v Sovodnjah, nakar se je stanje spremenilo. Popoldne je bregove prestopila Vipava, ki je preplavila njive in ogrozila običajne točke v Rupi in v Gabr-jah. Zalila je območje pri tovarni Kemika in pri gostilni Pri Tomažu, hiše in kmetijo v spodnjih Gabrjah in predvsem zadnje hiše na Poti v Dele v Rupi,« je povedala sovodenjska županja Alenka Florenin. Že popoldne so civilna zaščita in občinski delavci na kritičnih točkah začeli nameščati vreče s peskom, zvečer pa je voda kljub temu dosegla hiše. Prostovoljci civilne zaščite so posegli s črpalkami, rokave pa so si privihali tudi domačini. V Gabrjah in v Rupi, kjer je bilo stanje najhujše, saj je morala občina celo evakuirati tri družine, so zvečer posegli še goriški gasilci. »Civilna zaščita bo stanje nadzirala tudi ponoči. Najslabši poplavni val je vsekakor predviden jutri (danes, op.ur.) zjutraj,« je povedal podžupan in odbornik za civilno zaščito pri sovodenjski občini Slavko Tomsič. Soča do sinoči ni ustvarila večjih težav. Goriški gasilci so s civilno zaščito ves dan nadzirali vodostaj v Gradišču, predvsem v naselju Salet, kjer so lani decembra utrpeli najhujšo škodo, pa tudi na drugih kritičnih mestih, kjer k sreči reka ni preplavila cest in hiš. Hudo je včeraj bilo tudi na slovenski strani goriške meje. Razmere zaradi naraslih voda so bile na severno primorskem koncu najhujše v Ajdovščini, kjer je voda z naraslih potokov Hubelj in Lokavšček že v noči na soboto zalila 55 objektov, med njimi dvajset stanovanjskih hiš in šolo Vena Pilona, kjer so v pritličnih prostorih namerili do pol metra vode. Ker je voda zalila tudi vse računalnike, je ravnatelj Lojze Rekar izrazil bojazen, da bodo ob vso računalniško vodeno dokumentacijo, o višini škode pa ni želel ugibati. Šolske prostore je za prvo silo očistila ekipa tridesetih zaposlenih, zaradi neugodnih vremenskih napovedi za nedeljo, pa si na ajdovski srednji šoli še niso upali napovedati, ali pouk v ponedeljek bo, ali ne. Potok Hubelj je ob izviru nad Ajdovščino dobesedno vrel iz stene, kar je privabilo številne radovedneže. Razmere v Ajdovščini si je popoldne skupaj z direktorjem Uprave RS za zaščito in reševanje, Borisom Balantom, ogledala tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič ter obljubila dodat- več fotografij na WWW.primorski.eu Poplavljena zbornica ajdovske šole Veno Pilon in prostovoljci civilne zaščite na delu v Rupi (zgoraj); na poti iz Renč v Volčjo Drago (desno zgoraj) in poplavljen vinograd v bližini Vipavinih bregov v Rupi (desno) n.n., bumbaca no pomoč v obliki potopnih črpalk, po potrebi pa tudi pripadnike slovenske vojske in dodatno opremo. V popoldanskem času je začela naraščati tudi Vipava v spodnjem toku, zaradi česar je bilo neprevoznih več cest v okolici Dornberka, Volčje Drage, Renč in Mirna. V Prvačini je narasla voda premaknila plino-hram pri eni od hiš, tako da je začel iz venti- la uhajati plin. Kot je povedal novogoriški občinski svetovalec za civilno zaščito in reševanje Bogdan Zoratti, so morali zaradi nevarnosti eksplozije evakuirati prebivalce dveh bližnjih hiš, potem pa so strokovnjaki poskrbeli za zaprtje ventila. V delu spodnje Vipavske doline, ki spada pod novogoriško občino, je bilo na terenu 130 gasilcev, pripadnikov civilne zaščite in članov drugih sestavov, ki so pomagali črpati vodo iz 80 objektov, kolikor jih je zalilo. Pozno popoldne so bile razmere po besedah poveljnika civilne zaščite za severno Primorsko Samuela Kosmača najbolj kritične v Mirnu, kjer je Vipava zalila nekaj kletnih prostorov in nekatere ceste, proti večeru pa je vdrla tudi v nekaj stanovanjskih objektov. (ale, nn) Srečanje izletnikov Agencija Aurora prireja srečanje udeležencev letošnjih izletov Primorskega dnevnika v četrtek, 23. septembra, od 18.30 dalje v športnem centru Zarja v Bazovici; v centru deluje restavracija, kjer bodo prisotnim postregli s specialitetami na žaru. Na programu bo predvajanje video posnetkov in fotografij z vseh treh potovanj ter ogled in izmenjava fotografij, ki jih bodo izletniki prinesli s seboj. Kdor želi, da bi se njegovi posnetki predvajali, naj to predhodno najavi. Izletniki naj udeležbo sporočijo do četrtka do 12. ure; za najave je na razpolago agencija Aurora na tel. 040-631300 ali 040-632061. Pohod na Trnovsko planoto Ljubitelji izletov v naravi bodo v nedeljo, 26. septembra, prišli na svoj račun. SPDG prireja namreč pohod na Trnovsko planoto, ki se ga bodo veselili tudi nabiralci gob. Pohod bo startal v vasi Predmeja, od koder bodo pohodniki odkorakali proti Iztokovi koči, ki je na višini 1.260 metrov. Pot bodo nadaljevali po Trnovskem gozdu proti koči Antona Bavčarja na Čavnu, ki leži na višini 1.242 metrov. Hoja bo trajala približno štiri ure. Zbirališče bo na ploščadi pri Rdeči hiši v Gorici ob 7. uri; za dodatne informacije je na voljo tel. 3355421420 (Srečko Vizintin). Telovadba za dobro počutje V letošnji sezoni bodo srede v kulturnem domu Andrej Budal v Štandrežu minevale v znamenju dobrega počutja. Društvo Oton Župančič bo namreč obogatilo svojo ponudbo s telovadbo za odrasle in tečajem joge vsako sredo od 29. septembra dalje. Telovadbo za dobro počutje (dihalne vaje, razgibavanje, raztezanje, vaje za hrbet, ipd.) bo vodila Dorella Cingerli (tel. 0481-21058), tečaj joge pa učiteljica Alessandra (tel. 348-9260604). Telovadba bo ob 18.30, tečaj joge pa ob 20.30; udeležba na prvem srečanju bo brezplačna. Avdicija za čezmejni zbor Čezmejni goriški mešani mladinski pevski zbor Primož Trubar, ki ga vodi David Bandelj, vabi pevke in pevce med 14. in 20. letom na avdicijo; potekala bo v Točki ZKD Nova Gorica (Gradniko-ve brigade 25) v četrtek, 23. septembra, od 15. ure dalje. Prijave na avdicijo zbirajo na tel. 003865-3330311. Vaje zbora potekajo ob petkih ob 15.30 do 17.30 v Točki ZKD. (km) Šušmelj in Vuga o Osimu Ob 35. obletnici Osimskega sporazuma in 25. obletnici Briške ceste bosta v gradu Kromberk v torek, 21. septembra, ob 20. uri predavala Jože Šušmelj in Tomaž Vuga. Konjski center na Prevalu Na Prevalu, v občini Moš, bodo v petek, 24. septembra, ob 16. uri odprli nov konjski center; upravljal ga bo konzorcij Mo- gorica - Podelitev diplom in alumni srečanje na Sloviku »Bodite žejni novih izkušenj« Nekateri izmed Slovikovih študentov z diplomo (levo) in arhitekt Dimitri Waltritsch na alumni srečanju v dvorani KB centra (zgoraj) bumbaca »Bodite žejni novih izkušenj. Sami iščite priložnosti, saj vam le-te ne bodo trkala na vrata.« To je bilo sporočilo, ki ga je arhitekt Dimitri Waltritsch naslovil mladim študentom, ki obiskujejo Slo-vikov multidisciplinarni program. Alumni srečanje, ki je bilo v petek v Tumovi dvorani KB centra, je bilo priložnost za soočenje z uspešnim zamejskim podjetnikom, Goričanom po rodu, ki se je po diplomi iz arhitekture na IUAV-u v Benetkah odločil za nekajmesečno delovno izkušnjo na Japonskem. Ob vrnitvi v Evropo je nadaljeval študij na Berlage Institutu v Amsterdamu. »Pravzaprav sem profesionalno dozorel na Nizozenskem,« je dejal Wal-tritsch, ki je v tistem obdobju sodeloval pri očarljivem projektu izgradnje novega dela mesta na morju. »Zgradili smo otok, na katerem smo načrtovali mesto Ijburg, veliko kot dve Gorici in Šempeter skupaj.« Waltritsch se je po več kot osemletnem obdobju študija in delovnih izkušenj v tujini vrnil v Gorico. »Izkuš- nje v tujini so bile dragocene in so me obogatile tako na profesionalni kot na osebni ravni. Naposled sem se vendarle odločil, da se vrnem domov in da svoje izkušnje prenesem prostoru, v katerem sem se rodil in doraščal.« Tako so se rodili projekti, kot so KB center in me-diateka v Gorici ter številni drugi, ki nosijo Waltritschev pečat. Alumni srečanje je bilo tudi priložnost za podelitev diplom študentom, ki so letos zaključili študij na multidi-sciplinarnem programu. V uvodnem nagovoru je predsednik Slovika Boris Peric zaželel mladim veliko osebnih in poklicnih uspehov v upanju, da je tudi Slo-vik prispeval k njihovemu doseganju. Diplome so prejeli Veronika Milič, ki dokončuje dodiplomski študij inženirstva na Univerzi v Vidmu in ki namerava nadaljevati študij na magisteriju z istega področja. Simon Koren je ravno na dan podelitve Slovikovih diplom opravil zadnji izpit na ekonomski fakulteti v Vidmu, smer podjetništvo; študij bo nada- ljeval v Vidmu, načrtuje pa nekajmesečno študijsko izkušnjo v tujini. Veronika Pegan se je vpisala na program matematike na Univerzi v Trstu, zadnji letnik triletnega bolonjskega študija prve stopnje pa je opravila na Univerzi v Ljubljani v okviru programa dvojne diplome med univerzama v Trstu in Ljubljani. V kratkem bo diplomirala z zagovorom diplomske naloge v Trstu in bo tako pridobila dve diplomi o zaključenem triletnem študiju tako v Ljubljani kot v Trstu; magisterij bo nadaljevala v Ljubljani. Jana Pegan zaključuje študij ekonomije in poslovne administracije na ekonomski fakulteti Univerze v Trstu, kjer bo v oktobru opravila zagovor diplome; študij bo nadaljevala na magisteriju iz ekonomije - specializacija poslovnih ved v Trstu. Erika Cossutta zaključuje petletni študij na fakulteti za statistične in aktuarske vede na Tržaški univerzi; trenutno je zaposlena pri Allianz Bank, kjer zaključuje šestmesečno delovno prakso. 12 Nedelja, 19. septembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Baltazarju Hacquetu posvečajo knjigo Nemirni Bretonec in evropski popotnik Baltazar Hacquet, po rodu iz Bretonije, velja za nekakšnega evropskega popotnika in vsestranskega raziskovalca. Rodil se je pred 250 leti, umrl pa leta 1815 na Dunaju. Bil je po poklicu zdravnik (kirurg) in prirodoslovec (geolog, botanik, mineralog), profesor in avtor številnih publikacij. Dve desetletji je živel in deloval na Slovenskem, kjer se je kot rudniški zdravnik v Idriji, ukvarjal predvsem z raziskovanjem in opisovanjem rastlinskih vrst, odkrivanjem gorskega sveta in nasploh naravnih znamenitosti. Leta 1779 se je prvič povzpel na Triglav in izmeril višino; na očaka se je drugič podal pet let zatem. Ob koncu sedemdesetih in v začetku osemdesetih let se je povzpel na številne vrhove v Julijcih z namenom, da pripravi litološko kartoteko tega gorovja. Obiskoval je gore na Tirolskem, Koroškem in Salzburškem, bil pa je tudi v Švici in na Bavarskem. V Idriji je kot zdravnik služboval sedem let. V tem času je opravil kar nekaj raziskovalnih potovanj v Italijo, kjer so ga zanimali vulkanski pojavi, v Dalmacijo in tudi v druge dežele na Balkanu, ki so tedaj sodile v sklop turškega cesarstva. Nekaj let je služboval tudi v Ljubljani, kot profesor anatomije, fiziologije, kirurgije in porodništva. Bil je v stiku s številnimi znanstveniki tedanjega časa, med drugim z znanim botanikom Lin-nejem. Po ljubljanski izkušnji se je ob koncu osemdesetih let odpravil v vzhodnoevropske dežele, tja do Molda-vije in Črnega morja. Ob koncu devetdesetih let je potoval po Nemčiji, Danski in Švedskem, v Šleziji je raziskoval rudnike. Predaval je na univerzah v Krakovu in Lvo-vu. Ko je bil star približno šestdeset let se je posvetil odkrivanju še enega segmenta narave: spoznal je štirideset let mlajšo žensko in se z njo poročil. Zadnja leta življenja je preživel na Dunaju, kjer je tudi umrl. Baltazar (tudi Belsazar) Hacquet je imel težko mla- doberdob Jutri srečanje oskrba Baltazar (Belsazar) Hacquet dost, bi rekli danes. Staršev menda ni nikoli poznal, bil pa je menda sin visokega plemiča, ki ga je kasneje, ne da bi se razkril, tudi gmotno podpiral. Že zelo mlad je veliko potoval in se tudi tako naučil tujih jezikov (veliko njegovih del je v nemščini). Burna so bila tudi njegova mlade-niška leta, ko je kot vojaški kirurg prepotoval po Evrope, bil nekajkrat ujet in v smrtni nevarnosti. Poznanstvo z osebnim zdravnikom Marije Terezije, van Swietenom, je pripeljalo do namestitve v Idriji in s tem povezanega delovanja na Slovenskem. Po Hacquetu je poimenovanih kar nekaj rastlinskih vrst, ki jih je na Slovenskem prvič našel in znanstveno opisal prav nemirni Bretonec. O njegovem razgibanem življenju - »Belsazar Hac-quet, un viaggiatore del Settecento dal Tricorno alle Dolomiti« - je napisala knjigo Melania Lutazzi. Izšla je pri založbi Nuovi sentieri editori, predstavili pa jo bodo jutri ob 17.30 v dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici 2. Pri pobudi sodelujeta, poleg založnika, goriška sekcija CAI in Fundacija Giovanni Angelini. Po krajšem uvodu predsednika sekcije CAI Fabia Al-gadenija bodo o knjigi spregovoril pisatelj Emilio Rigatti, Bepi Pellegrinon v imenu založbe ter avtorica. (vk) ostarelih na domu Občani bodo dobili informacije, negovalke pa napotke Občina Doberdob prireja jutri, 20. septembra, srečanje z občani na temo »Varstvo na domu: pomoč in zdravljenje ostarelih na domu«. Potekalo bo v občinski sejni dvorani z začetkom ob 17.30. Srečanje sodi v sklop predavanj, ki jih v septembru organizirajo v vseh devetih občinah socialnega skrbstvenega območja 2.2 »Spodnje Posočje«, kateremu pripada tudi Doberdob. Pri pobudi sodelujejo socialna služba občin spodnjega Posočja, sindikati upokojencev CGIL, CISL, UIL in Capla ter posoško društvo Alzheimer. Vse več družin v stiski išče informacije glede najema pomočnic oziroma negovalk, ki bi skrbele za stare starše na domu, in se odreka odločitvi, da bi svoje drage zaupale domovom za ostarele. To je pozitivna družbena težnja, a obenem pomembna odločitev. Na tržiškem območju je v službi kar 185 redno registriranih negovalk, mnogo pa jih je tudi brez uradne registracije. Da bi bili občani podrobno seznanjeni z možnostmi, ki jih imajo glede varstva ostarelih na domu, prirejajo zanje predavanja, da bi bile družinske asistentke primerno izobražene in pripravljene na zahtevno delo, pa so pripravili tudi tečaj za negovalke, ki bo potekal v mesecu oktobru na Tržiškem. Tečaj ima naslov »PrenderSi cura« in ga organizira zadruga Itaca; predvidenih je sedem srečanj za skupno 20 ur, na katerih bodo tečajnice osvojile znanje za primerno oskrbo starostnikov glede prehrane, varnosti, higiene in pomoči v primeru bolezni, vezanih na starost. Poseben poudarek bo namenjen dolžnostim in pravicam ter delovni pogodbi negovalk. Na jutrišnjem srečanju v Doberdobu bo priložnost za vpis na tečaj. Poleg odbornice za socialno skrbstvo občine Doberdob Luise Gergolet bodo prisotni še občinska socialna delavka Sara Milič, odgovorna za socialno službo občin Nicoletta Stradi, odgovoren za skrbstveno območje »Spodnje Posočje« Mario Calucci in predstavniki sindikalnih organizacij upokojencev. fflonceriita/ s&zana 2010/201Ï 30. september 2010 ob 20.30 vstop prost 8. oktober 2010 ob 20.30 22. oktober 2010 ob 20.30 stolna cerkev vstop prost 22. december 2010 ob 20.30 24. februar 2011 ob 20.30 Godalni Kvartet Calisto in Aleksandra Pavlovič, klavir Koncert v okviru Festivala Kogojevi dnevi 2010 Carmina Slovenica - Maribor Rusalke - Scensko glasbeni projekt Vaško Atanasovski, pihala Zvezdana Novakovič, glas Nino Mureškič, tolkala Karmina Šilec, avtorica projekta in dirigentka VAL-Vokalna Akademija Ljubljana Barbara Sorč, mezzosopran Kaja Kapus in Urša Pavlovčič, violončelo Tomaž Štular, kontrabas Mojca Prus, klavir Stojan Kuret, dirigent Božični koncert Solisti, zbor in orkester Hilarij Lavrenčič, dirigent Vokalna ekstaza Perpetuum Jazzile - Ljubljana Tomaž Kozlevčar, umetniški vodja Vljudno vabljeni na odprtje razstave, ki je nastala v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči v sklopu festivala Kogojevi dnevi 2010 MARIJAN TERŠAR Prisluhne imaginacije Umetnika bo predstavila umetnostna zgodovinarka dr. Verena Koršič Zorn Glasbeni poklon Marta Lombardi, flavta Kulturni center Lojze Bratuž petek, 24. septembra 2010, ob 18. uri PODJETJE IMPORT - EXPORT V GORICI išče fanta z vozniškim dovoljenjem za delo v komerciali. Curriculum poslati na imp_exp2010@hotmail.it CI3 Lekarne ¿I Čestitke DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481410341. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. 9 Šolske vesti POKLICNI ZAVOD ZA TRGOVSKE IN TURISTIČNE DEJAVNOSTI IVAN CANKAR v Gorici išče profesorja za predmet tehnike komunikacije (nate-čajni razred A036). Ustrezna je diploma fakultete za psihologijo, sociologijo, filozofijo, komunikologijo, socialno pedagogiko, vzgojne vede ali politične vede. Pokličejo lahko tudi študenti višjih letnikov teh fakultet; tel. 0481-530021. GUIDO KORSIC bo v sredo, 22. septembra, praznoval rojstni dan. Iz srca mu voščijo Judita, Emica in Rudi. DOMINIK LAUČOV z Vrha praznuje danes 80. rojstni dan. Še veliko srečnih dni mu z ljubeznijo želi Zdenka z družino. Dvorana 3: 15.00 - 16.45 - 18.30 - 20.15 »Ca-ni e gatti«; 22.10 »The American«. Dvorana 4: 16.30 - 22.15 »Resident Evil: Afterlife«; 18.10 - 20.00 »Fratelli in erba«; Dvorana 5: 15.20 - 17.40 - 20.00 - 22.10 »La solitudine dei numeri primi«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Mordimi«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Mangia, prega, ama«. Dvorana 3: 17.30 »Cani e gatti«; 20.15 - 22.10 »The American«. Dvorana 4: 18.10 - 20.00 - 22.00 »Fratelli in erba«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »London River«. M& Kino □ Obvestila DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 22.10 »Mor-dimi«; 17.50 - 20.00 »La solitudine dei numeri primi«. Dvorana 2: 15.15 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »Mangia, prega, ama«. Dvorana 3: 15.30 - 17.15 - 18.50 »Cani e gatti«; 20.30 »Resident Evil: Afterlife«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.40 - 20.10 - 22.00 »Mordimi«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Mangia, prega, ama«. Dvorana 3: 17.15 - 18.50 »Cani e gatti«; 20.30 »La solitudine dei numeri primi«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.10 - 18.00 - 20.00 - 22.00 »Mordimi«. Dvorana 2: 15.10 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »Mangia, prega, ama«. DRUŠTVO VIPAVA na Peči organizira tečaje modernega plesa hip-hop s trenerko Jelko Bogatec za otroke od 5. leta in za mlade do 14. leta starosti; informacije in vpisovanje po tel. 348-3047021 (Barbara). AŠZ DOM IN DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ prirejata plesno šolo »Luna Lun-ca« za otroke, mlade in odrasle. Predstavitev bo v ponedeljek, 20. septembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici, začetek plesnih vaj bo v ponedeljek, 4. oktobra; informacije v Kulturnem domu v popoldanskih urah (tel. 0481-33288). KMEČKA ZVEZA GORICA, DRUŠTVO OLJ-KARJEV BRDA in Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica v sodelovanju z gostinskim učnim centrom Ad Formanduma vabijo na pokušnjo čezmejnih ekstradeviških oljčnih olj, ki bo v petek, 24. septembra, ob 20. uri v Tumovi dvorani KB centra v Gorici na Korzu Verdi št. 51 v Gorici. S Mali oglasi PRODAM grozdje kabernet (približno štiri kvintale); tel. 0481-485701. PRODAM grozdje vrste malvazija in merlot; tel. 331-4331079. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 132.000 evrov; tel. 328-8872507. Prispevki V spomin na dragega Danila Pahorja darujejo svojci 50 evrov sekciji VZPI Dol-Jamlje za pripravo svečanosti 30-letni- Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 mladinski zbor ■ v v • Iscejo pevce Zveza slovenskih kulturnih društev in Glasbena matica iz Gorice obveščata, da bo tudi letos nadaljeval svojo dejavnost Mladinski mešani pevski zbor Gorica, zato vabita pevce v čim večjem številu (in njihove starše) na prvo srečanje, ki bo jutri, 20. septembra, ob 19.30 na sedežu društva Skala v Gabrjah. Zbor je v lanski sezoni nastopil v Gorici in okoliških vaseh, in sicer na bo-žičnici gabrskega društva Skala, na Prešernovi proslavi na Vrhu v organizaciji društva Danica, na zaključni prireditvi društva Kremenjak v Jamljah in v goriškem Kulturnem domu na prireditvi »Naj otroci«. V okviru projekta Evropska vas se je predstavil v Mirni Peči v Sloveniji. Repertoar sega od avtorske in ljudske pesmi do izvedb znanih uspešnic s področja popevk in filmske glasbe tako v slovenščini kot v tujih jezikih. Vaje za pevce potekajo enkrat tedensko, o urniku pa se bodo dogovorili na jutrišnjem srečanju. Zveza in Glasbena matica vabita pevke, predvsem pa pevce od 11. do 18. leta starosti, ki so že peli v kakšnem otroškem ali mladinskem zboru, dalje tiste, ki so do danes prepevali le pod tušem in bi se radi bolj resno preizkusili, pa še tiste, ki se z glasbo že ukvaqajo, a igrajo le inštrument in bi jim tudi petje koristilo. SKD HRAST prireja tradicionalno dirko z gorskimi kolesi Hrast bike slalom v soboto, 25. septembra, ob 14.30 na travniku pred župnijsko dvorano v Doberdobu. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v petek, 1. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 3332677398 (Miriam). OKOLJSKA KARAVANA SOČA SOOČA: v Podgori, 23. septembra, ob 20. uri na »pa-šereli« in nato na domačiji Pri županovih, kjer bo soočanje s predstavniki društev in ustanov, povezanih z reko Sočo. S Poslovni oglasi ce spomenika padlim v NOB v Jamljah. V spomin na dragega Orlanda Semoliča darujeta žena Marija in sin Livio 50 evrov sekciji VZPI Dol-Jamlje za pripravo svečanosti 30. letnice spomenika padlim v NOB v Jamljah. V spomin na Romana Butkoviča daruje žena Karmela 100 evrov za športno društvo Sovodnje. Namesto cvetja na grob Milija Milanija darujejo za hospic »Via di Natale« pri CRO v Avianu 60 evrov Pepe, Vilko, Rozina, Ana, Jole in Mia. Pogrebi JUTRI V GORICI: 11.00, Maria Carretta por. Tesolin iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madonini in na glavno pokopališče. JUTRI V RONKAH: 13.00, Giada Sclauze-ro (iz Vidma) v cerkvi Sv. Štefana v Rom-janu in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Salvatrice Corona vd. DAscoli iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na pokopališče. ZAHVALA Ob smrti dragega brata in strica Emila Kovica se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami in počastili njegov spomin. Brat Branko, Oliva in Genna z družino Peč, 19. septembra 2010 19.9.2009 19.9.2010 Boris Buzin Neskončen objem... Vsi tvoji Rupa, 19. septembra 2010 Nedelja, 19. septembra 2010 APrimorski r dnevnik nedeljske teme ob dogajanjih v zvezi z izgonom romov iz francije Ali bi sprejeli Roma za soseda? Bojan Brezigar Viviane Reding je brez najmanjšega dvoma med boljšimi članicami) Barrosove Evropske komisije. Njena politična kariera je zelo dolga, začela se je v 70. letih, ko je bila prvič izvoljena v luksemburški parlament. Takrat je bila mlada diplomi-ranka iz družbenih ved na elitni pariški univerzi Sorboni že uspešna novinarka, komentatorka osrednjega dnevnika v Luksemburgu in predsednica luksemburške zveze novinarjev. V tistem času je bila med glavnimi pobudniki priznanja luksemburškega jezika, nekakšne mešanice med nemščino in francoščino, ki je šele takrat dobil »pravico« do vstopa v šole, saj so ga prej imeli za narečje. Leta 1989 je bila prvič izvoljena v Evropski parlament, kjer je ostala dva mandata, leta 1999 pa je postala članica Prodijeve komisije, odgovorna za kulturo in izobraževanje. Pet let pozneje je v Barroso-vi komisiji prevzela resor za medije in komunikacijo, v sedanji Bar-rosovi komisiji pa je podpredsednica, med drugim odgovorna tudi za človekove pravice. Vse to je bilo treba uvodoma povedati z namenom, da bo vsem jasno, da gospa Redingova ni novinka v evropski politiki; popolnoma nasprotno, je članica komisije z najdaljšo evropsko in morda tudi politično kariero. V tej karieri se je veliko ukvarjala z različnostjo, tudi z manjšina- mi. Čas Prodijeve komisije je bil s tega vidika vsekakor uspešen, kajti v tistih letih priprav na širitev Evropske unije so bile manjšine ena osrednjih tem v zvezi z vstopom novih držav članic, Redingova sama je ideatorka temeljnega sklepa evropske politike o jezikih, ki sloni na trditvi, da imajo s kulturnega zornega kota vsi jeziki pravico do enakega dostojanstva. Redingova je promovirala in izpeljala evropsko leto jezikov, ki je bilo v veliki meri osredotočeno na vrednotenje jezikov manjšin. Bila je aktivno soudeležena pri pripravah evropske ustavne pogodbe in podpirala je vse pobude, ki so Evropski uniji namenjale pravice na področju človekovih pravic. Iz vsega tega izhaja ugotovitev, da Redingova zagotovo ve, kaj dela, in da so besede, ki jih je namenila Sarkozyju, ko je primerjala izgone Romov iz Francije z nacističnimi de-portacijami med drugi svetovno vojno (Hitler se je nad Romi znesel z enakim besom kot nad Judi: hotel jih je iztrebiti) seveda zelo močne in so morda ranile čustva Sarkozyja, Francozov in Francije, vendar so na te besede vplivala tudi dogajanja, ki so jih predvajale televizijske postaje po vsej Evropi in tudi marsikje zunaj nje: ravnanje policije z Romi je bilo nevredno človeka. In to je Re-dingovo razkačilo in jo vrglo s tira, da je morda rekla besedo preveč. Sarkozyjeva reakcija je bila temu nesorazmerna. Spomnimo se, kako je reagiral takratni vodja socialistov v Evropskem parlamentu Martin Schulz, ko ga je Berlusconi primerjal s kapojem v koncentracijskem taborišču: odločno, vendar dostojanstveno. In takrat si je Schulz nabral kopico izrazov solidarnosti z vse Evrope. Že dejstvo, da si je Sar-kozy tokrat navsezadnje zagotovil samo Berlusconijevo podporo, kaže, da evropski voditelji niso cenili njegove reakcije. Navsezadnje, zabrusiti Redingovi, naj si Rome pelje v Luksemburg, ni bil primeren način reakcije. Po drugi strani pa je bila reakcija Redingove res sicer pretirana po izbiri besedišča, vendar povsem umestna glede na njeno vlogo in njene pristojnosti v Evropski komisiji. Ona je v komisiji navsezadnje odgovorna za evropski pravni red in v primeru Francije je šlo za očitno kršitev tega reda. Dejstvo je, da Evropska unija prinaša številne nove priložnosti, prinaša pa tudi kar nekaj obveznosti. Prost pretok ljudi in blaga je velika priložnost; sprejeli smo jo z velikim navdušenjem in pozneje nadgradili s Schengenskim sporazumom: nič več zastojev na mejah, nič več carinskih kontrol, nič več potnih listov. Vendar prost pretok pomeni, da imajo do pretoka pravico vsi državljani, tudi državljani Romunije, od koder prihaja glavnina Romov, ki so danes v Franciji problem. Ko je bil govor o širitvi pa je bila prav Francija med velikimi sponzorji Romunije, ne oziraje se na probleme, ki bi zaradi tega lahko nastali. S temi problemi se je treba pač soočati in jih nekako reševati; ti problemi so cena, ki jo (zahodni) Evropejci plačujejo za velike ugodnosti, ki jih prinaša Evropska unija. Na to ni prva opozorila Redin-gova. Pred njo se je oglasil že evropski parlament, ki je 9. septembra s 337 glasovi za, 245 proti in 51 vzdržanimi odobril resolucijo, s katero je izrazil veliko zaskrbljenost zaradi izgonov Romov iz Francije in obtožil Evropsko komisijo, da je ukrepala pozno in neustrezno. Skratka, Evropski parlament ni pristal na stališče komisije, da mora preveriti, ali so ta dogajanja v nasprotju s pravnim redom Evropske unije. Za to resolucijo so glasovale vse stranke levice, proti pa je bila ljudska stranka; premalo, da bi jo zavrnili. Pa še v vrstah te stranke je bilo veliko negodovanja, zlasti med evropskimi poslanci iz držav nekdanje vzhodne Evrope. Odziv Redingove je bil torej tudi posledica stališč Evropskega parlamenta, zaradi katerih pa Sarkozy ni vzrojil. Francoski predsednik je zahteval od komisije odločno stališče, ki naj bi demantiralo Redingovo. Tega ni dosegel, kajti tudi na izrednem vrhu Sveta Evropske unije je predsednik komisije Barroso, ki je sicer priznal, da je bilo besedišče nepri- merno, glede vsebine Redingovo podprl: šlo je za kršitev evropskega pravnega reda in Evropska komisija preverja možnost, da sproži postopek proti Franciji. Predsednik Evropskega parlamenta, Poljak Jerzy Buzek, pa je šel še dlje in dejal, da ne gre samo za Francijo, ampak za problem, ki je relevanten za vso Evropo in kot takega ga je treba obravnavati. Nihče ne ve, kako se bo zadeva končala. Kdor koli pozna Redin-govo, pa, ve, da ne bo popustila. To je verjetno njen zadnji mandat v komisiji - zelo nenavadno bi bilo, da bi ji podelili še četrtega, pa čeprav je Luksemburg majhna država in je izbor sposobnih politikov omejen - in zagotovo ne bo dopustila, da bi nad njenim delom ostal črn madež zaradi brezbrižnosti ob tako očitnem kršenju človekovih pravic. Vse to pa ne pomeni, da Romi ne predstavljajo resnega problema, in to ne samo za Francijo, ampak tudi za številne druge evropske države. Z njimi se že desetletje ukvarjajo pomembne institucije, predvsem Svet Evrope, in gesla o njihovi dovzetnosti za prestopništvo niso iz trte izvita. Z enostavnimi besedami in brez ovinkarjenja povedano, odstotek Romov, ki se preživlja s krajami in podobnimi prestopki je višji od odstotka drugih prebivalcev. Pred leti sem na Slovaškem spraševal, zakaj pridelujejo toliko pese, pa so mi povedali, da na tistih njivah ne pridelujejo krompirja, ker so ga Romi kradli. Prišli so zvečer s krampom in lopato in izkopali za nekaj vreč krompirja; uporabili so ga za prehrano, nekaj pa so ga tudi prodali. Edini protiukrep je bil prehod na povrtnino, ki za Rome ni zanimiva. To je samo eden od številnih primerov, ki jih človek sliši okoli po Evropi. V Italiji je bilo romsko vprašanje zelo slabo urejeno; po ostrih kritikah Sveta Evrope izpred nekaj let se je položaj izboljšal in ko je prišla letos na ogled delegacija Sveta Evrope je ta izboljšanja vzela v vednost. Italija namenja za reševanje vprašanja Romov dokajšnja sredstva in rezultati so vidni. Osnovni problem pa je vedno isti: kako postopoma vključiti Rome v življenje okolja, v katerem se nahajajo. To je treba očitno začeti z izobraževanjem, z ustreznim šolanjem otrok in njihovim uvajanjem v sodobno življenje. To so dolgi procesi, ki terjajo veliko sredstev, znanja in predvsem potrpljenja, ampak povsod, kjer so jih uvedli, so rezultati vidni; Madžarska in Slovenija sta zagotovo dva taka primera. Sarkozyjev poseg pa samo prenaša vprašanje na druge države in časovno oddaljuje rešitve. Navsezadnje je dokaj jasno, da se bodo izgnani Romi v Francijo vrnili, ali pa bodo šli v katero drugi evropsko državo. Z evropskega zornega kota lahko torej rečemo, da danes Sarkozy razmetava denar, ker ne bo dosegel nobenih učinkov, razen tistega, ki je pravzaprav izzval njegove ukrepe: v očeh Francozov bo pridobil delček ugleda, ki si ga je v zadnjem času sam zapravil. Ampak tega ni mogoče počenjati na ramenih ljudi, revežev, ki so na robu preživetja in ki jim v življenju ni bilo dano, da bi se dvignili iz bede, v kateri so se rodili. Za konec. Na vprašanje, ali bi sprejel Roma za soseda, bo zagotovo marsikdo od nas odgovoril, da ga ne bi. Naloga Evrope, njene politike in njenih držav članic je prav v tem: zagotoviti Romom take življenjske pogoje, da si tega vprašanja čez nekaj desetletij ne bo treba več zastavljati. 1 4 Nedelja, 19. septembra 2010 BAZOVICA 2010 / / BAZOVICA 2010 Nedelja, 19. septembra 2010 15 Fotografije Davorin Križmančič, Nikolaj Kovačič 16 Nedelja, 19. septembra 2010 NEDELJSKE TEME V primeru gnilega grozdja ukrepajmo še v vinogradu s tem, da skrbno odstranjujemo prizadete jagode ali grozde. V naslednjih fazah pa uporabljajmo pri žvepljanju večje odmerke žveplovih sredstev, tako pri belih kot rdečih sortah. / AKTUALNO OPRAVILO Predelava grozdja in nega mošta Svetovalna služba Kmečke zveze V poročilu o srečanju vinogradnikov z eno-loginjo Tamaro Rusjan smo sicer že pisali o posegih, ki jih opravimo za pravilno predelavo grozdja in nego mošta v začetni fazi. Smatramo pa, da je koristno, če nasvete strnemo v pregledno shemo predelave grozdja. Sheme se ločijo glede na predelavo belega in rdečega grozdja ter glede na uporabljeno tehnologijo. Preden podamo omenjene sheme, pa želimo še enkrat opozoriti na negativne posledice, ki jih povzroča prisotnost okužbe na grozdju z botritisem (grozdno gnilobo), ki je letos prisotna v nekaterih vinogradih v večji ali manjši meri. Navajamo le najpomembnejše negativne učinke: zmanjša se količina antocianov v rdečih sortah grozdja (cepijo se glukozidne vezi že v grozdni jagodi); tvori se encim lakaza, ki vpliva na po-limerizacijo določenih spojink (kinoni) -porjavenje mošta; 70 - 90% razgradnja vinske kisline; 50 - 70% razgradnja jabolčne kisline zmanjša se kislost; poviša se pH vrednost; zmanjša se vsebnost dušičnih snovi, do 61% - samo 20% je dušičnih snovi v mesu, ostali 80% je v jagodni kožici in pečkah! povečana koncentracija ocetne in mlečne kisline - povečana rast bakterij kot posledica napada plesni. V primeru gnilega grozdja ukrepajmo še v vinogradu s tem, da skrbno odstranjujemo prizadete jagode ali grozde. V naslednjih fazah pa uporabljajmo pri žvepljanju večje odmerke žveplovih sredstev, tako pri belih kot rdečih sortah. Mošt in vino spremljamo zelo pogosto in ob tem določamo vsebnost žvepla, da je zadostna za preprečevanje negativnih sprememb (predvsem senzoričnih) v vinih proizvedenih iz belega grozdja. SHEMA PREDELAVE BELEGA GROZDJA S TRADICIONALNO TEHNOLOGIJO Drozganje in pecljanje Drozgi dodamo 5g K metabisulfita ali 2,5g SO2/100 kg. Možna je tudi kombinacija žvepla z askorbsko kislino, ki je antioksidant ali kombinacijo z galno kislino (odmerki so odvisni od razmerja med sestavinama v raznih pripravkih in zato sledimo navodilom, ki spremljajo pripravek). V primeru prisotnih gnilih jagod odmerek K metabisulfita povečamo na 8 - 10g, po potrebi do 15g. Drozgi dodamo 20g selekcioniranih kvasovk/hl mošta, 20 - 40g hrane za kvasov-ke/hl mošta (prvi odmerek 20g dodamo takoj na začetku, drugega pa 20g samo če se fer-mentacija ne odvija na pravilen način) in 2 -3g encimov na 100kg grozdja. Encimi razkrojijo celično membrano, kar omogoči stiskanje drozge v kratkem časovnem presledku po predelavi grozdja. Mošt naj ostane na drozgi 24 - 36 ur, da dobi vino snovi, ki so sortno tipične. Klobuk potapljamo v kratkih časovnih presledkih (4 - 6 ur), da preprečimo oksidacijo zgornje plasti. Fermentacija Po prešanju skrbno sledimo burnemu vrenju, ki naj poteka pri 18/20° C. Temperaturo kontroliramo s hranjenjem mošta. Po burni fermentaciji dolijemo posodo. Mošt čistimo z uporabo bentonita ali drugih kom-plesnih čistil. Tiha fermentacija Ob koncu tihe fermentacije opravimo zračen pretok. Po pretoku je obvezno žve-planje s 5g K metabisulfita/hl. SHEMA VNIFIKACIJE Z UPORABO SODOBNEJŠE TEHNOLOGIJE Glej zgornjo shemo. Drozganje in pec- PO OCENI KONFEDERACIJE CIA Italijansko kmetijstvo je v velikih težavah Italijansko kmetijstvo preživlja, po mnenju Konfederacije kmetov Italije (CIE) najhujšo gospodarsko krizo zadnjih tridesetih let. V letošnjem letu je bila ob že itak težkem položaju sektorja odvzeta primarnemu sektorju poldruga milijarda evrov. Sektor je prepuščen sam sebi ob popolnem pomanjkanju učinkovitih ukrepov in političnih odločitev, ki bi mu dali zagona in zaupanja, kot je razvidno tudi iz finančnega zakona, ki ne nudi ustreznih rešitev za izhod iz dramatične krize. Ob nenehnem in skokovitem porastu proizvodnih stroškov ter dajatev, smo bili priča navpičnemu padanju cen kmetijskih pridelkov pri izvoru. Posledica tega je 21 odstotno zmanjšanje kmetijskih dohodkov. Dve petini kmetij ima negativne bilance in več kot 60.000 kmetijam grozi nevarnost prenehanja delovanja. Zaskrbljujočo sliko italijanskega kmetijstva dokazuje tudi naglo krčenje obdelovalnih kmetijskih površin ter padec števila kmetij, ki se je zmanjšalo v zadnjih desetih letih za 500.000 obratov. Nič manj zaskrbljujoče pa ni starostno stanje upraviteljev kmetijskih posestev. Mladih podjetnikov je v kmetijskem sektorju le 112.000. Manjka torej generacijska zamenjava, katere posledice se bodo v bližnji prihodnosti močno poznale. Drugačno pa je stanje v drugih gospodarsko razvitih državah Eu-ja, kjer so vlade veliko občutljivejše za probleme kmetijstva. V teh državah raste konkurenčnost in dohodek kmetov ob vsestranski podpori tamkajšnjih vlad, medtem ko italijanska ne zna izdelati učinkovite agrarne politike, ki bi zagotovila primarnemu sektorju potrebno gospodarsko vitalnost. Predsednik CIE Politi je napovedal ostre proteste zoper nesprejemljiv položaj kmetijstva ter vrsto prireditev in srečanj, kjer bo njegova organizacija o tem kapi-larno obveščala javnost. CIA bo z vsemi sredstvi in na vseh merodajnih forumih zahtevala, da se sprejmejo ukrepi, ki lahko povrnejo primarnemu sektorju zaupanje vase in gospodarsko gotovost. Svetovalna služba KZ STROKOVNI NASVETI Pozor na oljčno muho in oljčno kozavost ljanje: 5g K metabisulfita ali 2,5gr SO2/100 kg. Prešanje. Hlajenje mošta na 10 stopinj C: encimi za čiščenje 1 - 2gr/hl ali 60 - 100g bentonita. Čeiščenje z bentonitom 60 - 100gr bentonita/hl mošta. Bistrenje mošta 12 ur. Od-točitev umazane usedline do čistega vina: selekcionirane kvasovke 20gr/hl in hrana za kva-sovke20 - 40gr/hl. Začetek fermentacije. Fermentacija pri 18 - 20 stopinj C. Dolivanje posode. Nadaljevanje fermentacije (tiha fer-mentacija). Ob koncu fermentacije 1. zračni pretok - po pretoku obvezno žvepljanje s 5gr/hl K metabisulfita. SHEMA PREDELAVE RDEČEGA GROZDJA Drozganje in pecljanje Drozgi dodamo 5 gr/hl K metabisulfi-ta ali 2,5 g SO2/100 kg, 3 - 4 gr/hl encimov za ekstrakcijo barvil. Dodatek selekcioniranih kvasovk in hrane Na vsak hl mošta dodamo 20 g selekcioniranih kvasovk in 20 - 40 g hrane za kva-sovke. Maceracija Pri maceraciji potapljamo klobuk vsakih 6 ur. Po 2 - 3 dneh izvedemo kontrolo jagodne kožice, če še vsebuje barvila (roza barva proti soncu) in degustacijo mošta, da ni preveč trpek. Maceracijo prekinemo, ko postane kožica prosojna. Pri refošku in teranu je ma-ceracija ponavadi daljša (5 - 7 dni), pri ostalih sortah (kabernet, merlot, ipd.) pa krajša (35 dni). Temu sledi prešanje. Fermentacija se nadaljuje v nežveplenem sodu. Po končani burni fermentaciji dolijemo posodo. Po prvem pretoku. Ki je obvezno zračen, žveplamo z 3 g K metabisulfita ali 1,5 SO2/hl. Za dodatna pojasnila se vinogradniki lahko obrnejo na Svetovalno službo Kmečke Služba za varstvo rastlin ERSE opozarja, da je v zadnjih dneh velika nevarnost napada oljčne muhe. Čim prej je treba škropiti v miljski občini, medtem ko v ostalih občinah, kjer uspeva oljka, muha še ni presegla praga škodljivosti. Ker pa so podnebni pogoji zelo ugodni za razvoj tega škodljivca, morajo biti vsi oljkarji na to pozorni in slediti navodilom strokovnjakov. OLJČNA MUHA (Bactrocera oleae) je nekoliko manjša od navadne muhe. Krila ima bolj prozorna in razprta. Na skrajnem robu kril sta temni progici. Pri samici se zadek, ki ima izrazito obliko am-fore, konča z leglom, s katerim polaga jajčeca. Pri samcu pa je zadek okrogel. Samica odlaga jajčeca v plodove oljk, iz katerih se izležejo belkaste ličinke. Muha ima v naših krajih navadno 2 generaciji, izjemoma 3. Prva generacija se pojavi v juliju in le redkokdaj povzroča večjo škodo. Veliko bolj nevarna je druga generacija, ki se pojavi enkrat od konca avgusta do polovice septembra. Njena prisotnost pa ni vsako leto enaka in se razlikuje tudi od kraja do kraja. Najbolj izpostavljene so nižje ležeče lege, ki so blizu morja. V višjih in notranjih legah se muha po navadi manj pojavlja, pa čeprav moramo biti vedno pozorni. Največkrat muha napade po kakem dežju. Tretja generacija se pojavi pozneje in se le delno razvije. Napad oljčne muhe prepoznamo po vbodu v obliki enakokrakega trikotnika, ki ga sicer opazimo že s prostim očesom. Vbod pa si ogledamo s pomočjo povečevalne leče. Na manjši stranici trikotnika opazimo nekaj mm dolgo zarezo. Tik pod njo se nahaja skoraj mm dolgo jajčece, ki se pozneje razvije v belkasto ličinko. Prisotnost jajčec in živih ličink prvega in drugega razvojnega stadija v plodu oljke rečemo tudi aktivna okužba. Pravi čas škropljenja določimo s pomočjo feromonskih vab. Feromoni privabljajo samce, ki se ujamejo na lepilo na spodnji strani vabe. Ko se ulovi 10-15 muh na teden, moramo prešteti vsaj 200 oljk po vsej krošnji drevesa in na več drevesih. Če je na vsaj 10 odstotkov plodov aktivne okužbe, moramo škropiti. Proti oljčni muhi uporabljamo sredstva na podlagi dimetoata ali druge primerne insekticide. Škropiti moramo, ko so ličinke še na površju. Ko namreč prodrejo v notranjost ploda, ni več pomoči. Biološki oljkarji lahko škropijo oljke le s pripravki na podlagi naravnega piretra ali ro-tenona, ki pa imajo veliko manjšo učinkovitost od dimetoata. Proti muhi lahko škropimo tudi s preventivno metodo. Poslužujemo se vab na podlagi hidroliziranih beljakovin (NU LURE), ki privablja muhe. Temu dodamo insekticid. S tem škropimo zid, deblo ali le del krošnje. Liter te mešanice zadostuje za 5 do 10 dreves. Na ta način se izo- gnemo direktnemu škropljenju plodov in uporabimo veliko manj škropila. S to metodo pa moramo škropiti takoj, ko se v oljč-niku pojavijo prvi odrasli primerki muhe, to se pravi veliko prej, kot pri klasičnem škropljenju. Na istem principu temelji masovni ulov muh, ki je dovoljen v biološkem kmetijstvu. Podobno velja za tako imenovano preventivno metodo, ki uniči odrasle muhe preden zalegajo jajčeca. Na vsako ali vsako drugo drevo obesimo vabo. Vsaka vaba je sestavljena iz kartončka, ki je lahko različne oblike in je prepojen z insek-ticidom. Na kartončku sta tudi amonijeva sol in ferormon. To privablja muhe moškega spola, ki se zastrupijo. V primeru zelo močnega napada pa ta metoda ni povsem učinkovita. Vsekakor velja, da moramo strogo slediti navodilom strokovnjakov, ki nam bodo najbolje svetovali glede podrobnosti škropljenja. OLJČNA KOZAVOST - V tem času so zelo ugodni pogoji tudi za širitev oljčne kozavosti (Cycloconium oleaginum). Na zgornji strani oljčnih listov se pojavijo okrogli sivkasti madeži, ki se lahko obro-bijo s črno barvo. Madeži so najprej majhni, nato se večajo in dosežejo velikost 10 do 12 milimetrov. Končno postane tudi sredina madeža rumenkasta. Včasih se madeži obrobijo z rumeno barvo. Oljčna kozavost je najhujša glivična bolezen oljke. Dobri pogoji za širitev bolezni sta temperatura med 10 in 20 stopinjami Celzija in pa vlažno vreme. Zato se oljčna koza-vost pojavi bodisi jeseni, kot pomladi. V primeru mile in vlažne zime se bolezen izjemoma pojavlja tudi pozimi. Bolezen se najraje širi na starejših ali slabo vzdrževanih drevesih. Madeži spominjajo na piko v obliki oči na repu pavov. Zaradi tega bolezni pravijo tudi pavje oko. Listi kmalu nato porumenijo, se posušijo in odpadejo. Odpadanje listov je najpogostejše pomladi. Zaradi pomanjkanja listov se proizvodnja v naslednjem letu zmanjša. Ob hujšem napadu se lahko cele veje posušijo. Oljčno kozavost zatiramo z 1 odstotnimi bakrovimi pripravki, na primer RAME CAFFARO, ali pa z 2 odstotno modro galico. Proti kozavosti lahko škropimo tudi s pripravki, ki spadajo v skupino di-tiokarbamatov, kot so DITHANE, AN-TRACOL in drugi, vendar zgleda, da so slednji manj učinkoviti. Z istimi sredstvi branimo oljko pred morebitnimi drugimi, manj pogostimi glivičnimi boleznimi, ki se prav tako največkrat pojavijo jeseni in pomladi. Škropljenje opravimo brž, ko opazimo prve znake bolezni. Važno je predvsem vzdrževanje dobrega zdravstvenega stanja oljke in pravilno obrezovanje. Mlajše rastline so po navadi bolj odporne, kot pa starejše. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 19. septembra 2010 17 Na slikah: pod naslovom Bilbao, največje baskovsko mesto; spodaj skupina šolarjev v baslovski šoli v kraju Sondika; spodaj desno poziv Indijancev plemena Nishnawbe Aski. V BASKOVSKI DEŽELI KLJUB NOVI VLADI NARAŠČA ZANIMANJE ZA JEZIK Čedalje več staršev V • I • • pošilja svoje v baskovsko otroke šolo V Baskovski deželi se je pretekli teden začelo šolsko leto za približno 342.000 dijakov in študentov. Podatki za šolsko leto 2010-2011 potrjujejo trend, ki so ga zabeležili že v prejšnjih šolskih letih: že več kot deset let se čedalje več baskovskih družin odloča za vpisovanje otrok v šolo z baskovskim učnim jezikom, medtem ko upada število vpisanih v šolo s španskim učnim jezikom. V baskovski deželi so namreč na razpolago trije šolski sistemi: poleg šole v baskovščini, kjer je španščina samo predmet, in šole v španščini, kjer poučujejo tudi baskovščino, obstaja tudi dvojezični model, kjer poteka glavnina pouka v obeh jezikih. V letošnjem šolskem letu se je število vpisanih v špansko šolo zmanjšalo za 1 odstotek, število vpisanih v baskovsko šolo pa se je zvišalo za poldrugi odstotek in s 182.465 vpisanimi dosega celih 58,8 odstotka. Za model dvojezične šole se je odločilo 69.238 (22,3 odstotka) vpisanih, medtem ko je v špansko šolo vpisanih 58.680 učencev oziroma 18,9 odstotka, v večji meri v višje srednje šole. Za razumevanje trenda pa je zelo pomembno, kateri jezikovni model šole izbirajo starši otrok, ki obiskujejo nižje razrede obvezne šole. Kot je pojasnila deželna odbornica za šolstvo Isabel Celaa, se je 71,1 odstotka staršev odločila za baskovsko šolo 5,2 odstotka za špansko šolo in preostalih 23,7 odstotka za dvojezično šolo. Kljub temu, da je deželna vlada, in še zlasti odbornica, s posebno kampanjo skušala zmanjšati prestiž baskovske šole, podatki jasno kažejo, da na skoraj vseh ravneh starši izbirajo baskovski model. Tako se za ta model izreka 71,1 odstotka staršev pri vpisu v otroške vrtce, 63,9 odstotka pri vpisu v osnovno šolo in 55,9 odstotkov pri vpisu v obvezno srednjo šolo. Samo pri vpisu v višjo srednjo šolo se večje število dijakov odloča za španski jezikovni model; te šole v letošnjem šolskem letu obiskuje 34.535 dijakov oziroma 59 odstotkov vseh vpisanih. Letos so zabeležili še eno novost: prvič po dolgih letih je vpis v javne šole presegel vpis v zasebne šole; javne šole tako obiskuje 50,3 odstotka vpisanih učencev in dijakov, medtem ko so zasebne šole pristale na 49,7 odstotkih. To se je zgodilo, ker se je 79 odstotkov staršev, ki so vpisali otroke v prvi razred osnovne šole, odločilo za javno baskovsko šolo. Vendar deželna odbornica ni obravnavala samo številčnih podatkov; začetek šolskega leta je bil tudi priložnost za nekatere politične ocene, kajti to šolsko leto je prvo po zamenjavi deželne vlade, ko sta v baskovski deželi socialistična in ljudska stranka sklenili zavezništvo ter potisnili baskovsko nacionalno stranko PNV v opozicijo, pa čeprav je ta stranka prejela relativno večino glasov in mest v deželnem parlamentu. Namen nove vlade namreč je, da v šolskih programih popravi tisto, kar imenuje izkrivljanje; gre za spremembe šolskih programov v baskovskem jeziku, kjer ta vlada očita prejšnji, da je baskovska šola doslej v preveliki meri poudarjala identiteto. Veliko pričakovanje je torej vladalo za stališča odbornice, ki naj bi povedala, kako se bo ta doktrina udejanjala v učnih načrtih. Vendar gospa Ce-laa v zvezi s tem vprašanjem ni bila zelo zgovorna, ki je vse dni pred začetkom šolskega leta ponavljala že znana gesla in nakazovala svoje glavne projekte: nov model trijezične šole, ki pa ga še ni bolje opredelila, program boja proti nasilju (torej politični program zavračanja baskovskih separatističnih organizacij) in program predčasnega izobraževanja, nekakšne male šole pred prvim razredom osnovne šole. Vse je zaenkrat ostalo pri načelih in napovedih. Baskovska nacionalna stranka PNV se je ob začetku šolskega leta pridružila številnim izrazom zaskrbljenosti predvsem zato, ker se odbornica Celaá ni lotila obravnave tistih vprašanj, ki dejansko ogrožajo šole v baskovski deželi. Po mnenju te stranke se odgovorni za šolstvo pri deželni vladi sploh ne zanimajo za kvaliteto šole, ampak je njihova edina skrb opravičevanje pakta socialistov z ljudsko stranko. Isabel Celaá je "delno pristoOpila" k problemom šole. Tako je poslanka baskovske nacionalne stranke Arantza Aur-rekoetxea strnila stališče svoje stranke o šolski politiki baskovske vlade. Opozorila je, da si je v svojem »delnem pristopu« deželna odbornica predvsem prizadevala za ustvarjanje solidarnosti z žrtvami terorizma, posebno z žrtvami organizacije ETA, njen predlog o trijezičnosti pa je enostranski in nepopoln. Poslanka, je tudi poudarila, da »ne daje nobenih pojasnil in niti ne odgovarja na vprašanja v zvezi s številnimi drugimi problemi, kot so šolski programi, načrt gradnje šolskih infrastruktur, pomoč družinam z otroki s posebnimi potrebami in financiranjem univerze.« Zelo kritična je bila tudi do dejstva, da je vlada izkoristila začetek šolskega leta, da je sprožila neutemeljene obtožbe na račun prejšnje vlade, češ da je z ekvidistanco gledala na nasilje organizacije ETA. Po drugi strani pa je odbornica Celaá priznala, da je "le malo sprememb v gradivu, ki je bilo dostavljeno šolam in da gre v bistvu za gradivo, ki ga je pripravila prejšnja vlada za poskusno obdobje", kar pomeni, da je šlo le za besede, ne da bi deželna vlada te besede podkrepila z ustreznim gradivom za šole. Poslanka iste stranke Maribel Vaquero pa je sporočila, da je PNV s poslansko pobudo zahteval, naj odborništvo za šolstvo posreduje baskovskemu parlamentu vse didaktično gradivo, ki so ga pripravili z namenom, da v razredih uresničujejo svoj učni načrt. Odbornica Celaá namreč ni hotela posredovati nikakršne podrobnosti o spremembah, ki so jih uvedli. Vaquerova je poudarila, da je zaskrbljena zaradi pomanjkanja transpa-rentnosti, ki je značilna za delovanje te baskovske vlade na področju šolstva in dodala: »Še bolj pa smo zaskrbljeni, da je učno osebje opozorilo, da so edine informacije, s katerimi razpolagajo šolniki, tiste, ki so jih prejeli iz časopisov. Medtem ko je prejšnja Ibarretxejeva vlada računala na sodelovanje strokovnjakov s področja šolstva in zaposlenih v šolstvu, kaže sedanja Lopezova vlada popolno brezbrižnost in se sploh ne zmeni za šolnike.« Sicer pa je tudi poslanka Aurre-koetxea odbornico pozvala, naj vodi dosledno jezikovno politiko, naj pravilno vrednoti strokovnjake, naj se ukvarja ns pomanjkljivostmi in naj deluje v skladu z voljo baskovske družbe, ki se je letos jasno izkazala z večinskim odločanjem za šolo v baskovskem jeziku. V Peruju pomembna zmaga domorodcev na ustavnem sodišču Ustavno sodišče v Peruju, ki je v tej državi najvišja sodna instanca, je razsodilo, da oblasti ne spoštujejo mednarodnih konvencij, ki velevajo, da se je treba z domorodnimi ljudstvi posvetovati, preden se sprejemajo pomembni načrti, če zlasti na področju rudarstva in pridobivanja nafte. Zato je sodišče ukazalo ministrstvu za energijo in rudarstvo, naj v najkrajšem možnem času izpolni svoje obveznosti in s tem omogoči domorod-nim ljudstvom, da se v posvetovalnem postopku seznanijo z načrti in da izrazijo svoje mnenje. Sodišče je ugotovilo, da je pravica do posvetovanja vključena v konvencijo štev 169 mednarodne organizacije za delo ILO; slednja priznava do-morodnim ljudstvom nekatere zelo specifične pravice. Peru je članica te mednarodne organizacije in je zato zavezana k njenemu izpolnjevanju. Ministrstvo za energijo namreč v tem času vodi priprave na odobritev nekaterih pomembnih rudarskih projektov, ustavno sodišče pa je ocenilo, da študija vpliva na okolje, ki so jo izdelali, ne ustreza določilom konvencije 169, ki zadeva tudi kulturne pogoje domo-rodnih skupnosti. Ob koncu pa je sodišče še pozvalo parlament, naj dokončno odobri zakon, ki je bil v prvem branju sprejet maja letos in s katerim Peru sprejema načela konvencije 169 v svoj notranji pravni sistem. Vlada je namreč zavrnila besedilo, ki so ga sprejeli v parlamentu in s katerim bi se morala vsa podjetja, ki se lotevajo rudarske dejavnosti, predhodno posvetovati s krajevnimi domorodnimi skupnostmi. Ta zakonodaja bi seveda znatno vplivala na razvoj rudarskih in energetskih podjetij, ki delujejo v Peruju; področje Andov je namreč zelo bogato z rudarskimi viri. Peru je namreč največji proizvajalec srebra na svetu, drugi največji proizvajalec bakra ter velik proizvajalec cinka in zlata. V državi pridobivajo tudi nekaj nafte, vendar je v teku iskanje novih ležišč; prav tako kaže, da so v Peruju velike zaloge zemeljskega plina. Vlada je osnutek zavrnila, češ da ni jasno, ali bi posvetovanja lahko privedla tudi do prepovedi dejavnosti. Do zahteve po posvetovanju je prišlo po večkratnih spopadih med pripadniki domorodnih ljudstev na območju Amazonije, konkretno v mestu Bagua v džungli junija lanskega leta. Domačini, ki so ustanovili svojo organizacijo, so za dva meseca zaprli glavno avtocesto z namenom, da prisilijo vlado, da prekliče sprejete razvojne projekte. V spopadih s policijo je izgubilo življenje kakih 25 policistov in veliko število domorodcev. Slednjim je sedaj ustavno sodišče pritrdilo in jim priznalo pravico, da izrečejo svoje mnenje o vseh rudarskih načrtih. Indijanci v Kanadi nočejo zaščite ozemlja, na katerem živijo Indijanci plemena Nishnawbe Aski v kanadski zvezni državi Ontario so sprožili veliko kampanjo za preprečitev sprejetja zakonskega osnutka štev. 191, ki po njihovi oceni ogroža življenja več desettisoč ljudi. V javnem razglasu, s katerim so uvedli to kampanjo, obtožujejo oblasti v Ontariu, da želijo zaščititi ogromno območje, na katerem živijo Indijanci, ne da bi jim zagotovili kakršnokoli odškodnino, ker se na tistem ozemlju ne bodo mogli več preživljati tako, kot se že preživljajo stoletja. Po njihovi oceni mora Ontario spoštovati vsa določila o prvih prebivalcih in njihovo pravico do upravljanja svojega ozemlja, na katerem živijo. Zato v svojem proglasu pišejo, da bodo s svojimi dejavnostmi nadaljevali in da ne bodo priznali novega zakona, če bi bil sprejet proti njihovi volji. Poleg tega pozivajo vse, ki jim je pri srcu življenje te indijanske skupnosti, naj se jim pridružijo v protestu. O zakonu bi morala krajevna skupščina glasovati v prihodnjih dneh. We musí se cli r e ou r fuui re to aay. m yrrCKC HII,L I?] 1 JI L TftK MJKTII A^ [ v hi I, - -n-AiU klubu S ■< fc^-JkonrfJy ir • diminuí of^rat >1 -L irtirtJiH-liofi { ftill IVI irJihbiv, joil HiIoHiIiiuf lia in bfiflfr .vrriiik rmcrudiY- VdCANKOfTillJHOnk«'' b»Ttiil fJill LO ■:■ -■:■-.j 'jm jihKtrv: ,J,l»nfiii;d ji>J Trejuj ilfíñr 'Ju F í ^SLl I a uren rt li|n-LjJ-.v,r. I ki: Ju tmrM [N i^njroui irji:: 11 -ir. i-vr." ihm L:kH. ^cCANNQTiujpuri lrn' ->.'.'n thri ifvr} i lYwn?.!! M:-!-=!rr inlO r.!"( Cfl -lUUlMS ui v.itetmro* ijrw i. '■.'iV mpprtn nrvf an-r-rtii^ In m . m m pítif] fe Misíinfflí^AsUNatfon M TJ Ncr J i« KirfHl Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA PD Štandrež - dramski odsek Že 10. abonma ljubiteljskih gledaliških skupin PD Štandrež je izdelalo program za letošnjo ponudbo Abonmaja ljubiteljskih gledaliških skupin. Kot je to že ustaljena tradicja, bodo tudi letos na voljo predstave, ki bodo ljubitelje odrske dejavnosti privabile od vseh strani Goriške in jim prikazale ljubiteljske dejavnosti skupin iz Goriške, Krasa in iz drugih krajev v Sloveniji: - 3. oktobra: komedija Johna Chapman »Spustite me pod kovter« v izvedbi Amaterskega gledališča DPD Svoboda iz Loške doline in režiji Boruta Zakovška; - 7. novembra: komedija Bojana Podgorška »Bejži zlodej, baba gre!« v izvedbi Kraških komedijantov in režiji Bojana Podgorška; - 12. decembra: komedija Petra Shafferja »Črna komedija«, v izvedbi gledališke skupine KUD Dolomiti iz Dobrave in režiji Francija Končan; - 9. januarja: komedija Valentina Ka-tajeva »Dan oddiha«, v izvedbi GD Kon-trada iz Kanala in režiji Staneta Leban; - 29. in 30. januarja: premiera »Zbeži od žene« v izvedbi odrskega odseka PD Štandrež in režiji Jožeta Horvat. PD Štandrež ponuja abonentom še nagradno predstavo, ki pa bo nekako presenečenje. Gotovo pa bo v skladu s tradicijo in zato prežeta s pristnim humorjem. Letošnja abonmajska ponudba dramskega odseka PD Štandrež je deseta zapovrsti. Ta stalnost v gledališki ponudbi in številna gostovanja, ki jih opravi dramski odsek po Goriškem, Tržaškem in širom po Sloveniji ter povabila novim skupinam, da nastopajo v župnijskem domu Anton Gregorčič v Štandrežu, so pripomogle, da se je ustvarila gosto prepletena gledališka mreža. To je adut, ki sklopu predstav v abonmaju zagotavlja pomemben košček uspeha. Obenem je treba poudariti pomembno sodelovanje, ki ga je PD Štandrež ustvarilo z Javnim Skladom za Kulturne dejavnosti Republike Slovenije in s pomembnejšimi gledališkimi tekmovanji, kot so npr. Linhartova srečanja. Poleg zanimive gledališke vsebine je cena abonmaja zares ugodna, če pomislimo, da je za pet predstav treba odšteti 25,00 €. Prav tako so v Štandrežu pomislili na potrebe družin, starejših, študentov in na društvene skupine, za katere je na voljo abonma po znižani ceni za 17,00 €. Mladinski dom - Gorica Uspešna priprava in bogata ponudba za novo šolsko leto Pred začetkom pouka je Mladinski dom organiziral tečaj za vstop na nižjo srednjo šolo, kar spada v dosledno spremljanje lastnih gojencev na njihovi študijski poti. Tečaj se je začel z napotki prof. Vande Sever. Izredno kakovostna ekipa profesorjev in vzgojiteljev - Martina Šolc, i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it Irenka Ferlat, Simon Peter Leban, Marko Gus in prof. David Bandelj - pa je pripravila pester program. Dijaki so osvežili svoje znanje, pridobili nove informacije in izkušnje pri slovenščini, italijanščini, matematiki, angleščini in zgodovini. Ob koncu tedna je bila izvedena anketa. Otroci so se z veseljem odzvali in bili enotni v tem, da je bilo lepo in koristno. Dobra volja, igra in zabava so osvojile prvo mesto. Na drugo mesto pa se je uvrstila angleščina. V četrtek, 9. septembra, je bilo informativno srečanje za starše gojencev. Mauro Leban, ravnatelj Mladinskega doma, je prisotne seznanil z delovanjem za letošnje šolsko leto. Martina Šolc, glavni referent za skupino srednješolcev in Julija Kramar, odgovorna za osnovnošolce, pa sta predstavili glavne smernice vzgojnega programa. Mladinski dom ima, med splošnimi izobraževalnimi in vzgojnimi cilji, v ospredju skrb za vsestranski razvoj otrok, za njihovo rast in dobro počutje. K temu pripomorejo pridobivanje znanja v okviru šolskih predmetov in dodatne dopolnilne dejavnosti. Poleg tega bo namenje- na posebna skrb gojenju medsebojnih odnosov in spodbujanju lepega vedenja. Koordinatorji vzgojno-izobraže-valne ponudbe so se odločili, da izkoristijo začetek pouka za slovensko-angle-ško delavnico. Delavnico bo vodila Ivana Šolc, izvedenka na jezikovnem področju iz Študjskega centra Melanie Klein. Tečaj je namenjen gojencem Mladinskega doma. Na sporedu so štiri srečanja v septembru. Otroci bodo tako imeli možnost, da osvežijo znanje angleščine in slovenščine, saj bodo izdelali lasten angeško-slovenski slovar. Jezikovni delavnici bo sledil dvomesečni tečaj angleščine namenjen članom in bogata ponudba. Za morebitne informacije in vpise je na razpolago telefoska številka 0481-546549, mobitel 328-3155040 ali naslov elektronske pošte mladinski-dom@libero.it. Ij/t) Radijski oder - Trst V nedeljo začne 13. Gledališki vrtiljak Letos praznuje Gledališki vrtiljak na Tržaškem svoj 13. rojstni dan. Čeprav to pomeni, da je starejši od večine obiskovalcev, se Vrtiljak vsako leto pomlajuje, saj gre za abonmajsko ponudbo gledaliških in lutkovnih predstav za otroke in mlade družine. Vsako leto pripravi Radijski oder, v sodelovanju s Slovensko prosveto in ob pomoči režiserja Emila Aberška iz SNG-Nova Gorica, sedem mesečnih predstav, ki se zvrstijo od septembra do pomladi. Od prvih skromnih začetkov, pa vse do danes se je ponudba podvojila, z uvedbo dveh abonmajev za dve zaporedni predstavi, ki se odvijajo v Marijinem domu pri Svetem Ivanu ob nedeljah popoldne, ob 16h in ob 17,30. Razlog velikega uspeha Gledališkega vrtiljaka je v ponudbi, ki ustreza potrebam in željam staršev. Cilji Gledališkega vrtiljaka niso le kulturne, pač pa tudi psihološke in socialne narave. Predstave so ob nedeljah in so posebej namenjene celim družinam, saj jim posebno ugodne cene abonmajev omogočajo skupen obisk. Na ta način se čustvene vezi med malčki in njihovimi starši poglobijo, ogled in pravilno razumevanje igric pa pripomore k otrokovemu jezikovnemu in kulturnemu razvoju. Tudi letos bo na sporedu sedem predstav raznih otroških in lutkovnih gledališč iz Slovenije, od teh bosta dve nastali v produkciji tržaškega Radijskega odra. Prva bo na sporedu že prihodnjo nedeljo, 26. septembra, in sicer igrica Zvezdica zaspanka v izvedbi malih gojencev letošnje poletne Male gledališke šole Matejke Peterlin. Priporočamo vsem zvestim in novim prijateljem Vrtiljaka, da takoj rezervirajo abonmaje v uradu Slovenske prosvete, ul. Donizetti, 3, ali po telefonu na štev. 040/370846, od ponedeljka do petka od 9h do17h. Pri nakupu teh bodo na voljo vse že ustaljene ugodnosti za družine (zastonjski abonmaji od tretjega člana dalje). Plesna skupina Mosp vabi v svojo sredo Pogovor z Raffaello Petronio Na začetiÖ-9/i2 KO ÎNAPOVED ZA DANES Ponoči in dopoldne bo oblačno vreme. Na zahodnih predelih se bodo pojavljale zmerne padavine, na vzhodnih pa obilne z nevihtami. Čez dan se bo od Karnije začelo jasniti, daljša sončna obdobja bodo do večera postopoma zajela celotno deželo. Po nižinah bo pihala zmerna burja, ob morju pa močna, ki bo proti večeru oslabela. Oblačno in deževno bo. V bližini morja bodo predvsem zjutraj še nevihte. Dež bo do večera, delno se bo zjasnilo. Na Primorskem bo pihala zmerna do močna burja.Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 15, na Primorskem do 20 stopinj C. O CELOVEC O 4/18 O GRADEC 5/20 o 1/19 KRANJSKA G. M. SOBOTA O 4/19 O 3/18 S. GRADEC TRŽIČ HM 4/18 o KRANJ O LJUBLJANA 7/19 POSTOJNA O 6/17 KOČEVJE N° CELJE 4/18 O N. MESTO 5/18 O MARIBOR O 5/18 PTUJ cT^ o y¡x-< ZAGREB 6/18 O REKA 11/22 IA ,— « _,_ _(NAPOVED ZA JUTRp > .i, i- ' Povsod po deželi bo prevladovalo zmerno oblačno vreme. Jutri in v torek bo precej jasno, zjutraj in dopoldne bo po Včasih bo lahko več oblačnosti, predvsem na gorah in po nižinah. Dopoldne bo ob morju pihala zmerna burja. nižinah megla. dopis iz pariza - Razstava Umetniška akcija v Varšavi Jole Kudela je renesanso prestavila na sodobne mestne ulice Akcija Artistyczna (Umetniška akcija) je naslov razstave Jole Kudela, ki trenuntno poteka v Varšavi. S poljsko umetnico sem se pogovorila o postaviti, umetosti in njeni vlogi v družbi. Jola Kudela: grafik in umetnica »Po poklicu sem grafik, študirala sem kinematografsko animacijo in likovne umentosti v Varšavi in večinoma delam za reklame in animirane tridimenzionalne filme. Danes na primer odpotujem v London, kjer bom za MPC, Motion Picture Company, sodelovala pri realziciji Harry Potterja in Narnije, ki bosta pred koncem leta v kinodvoranah. Ob tem delu, ki mi daje kruh, imam razne osebne umetniške projekte. Pred leti sem začela projekt, ki je dolgo ostal ob strani. Letos poleti, ko sem bila v Varšavi, sem nepričakovano dobila možnost, da ga predstavim, in dovoljenje, da svoje fotografije razstavim v velikem formatu po mestu! Varšava je kandidirala za prestolnico kulture 2016 in tako so oblasti naklonjene najrazličnejšim umetniškim iniciativam.« Razstava Akcija Artistyczna »Po modelu renesančnih slik sem naredila fotomontaže oziroma sem renesančne teme realizirala s sodobnimi modeli. Izbrala sem renesanso, ker je to obdobje globoko vplivalo na nas vse in ker nam je nekako blizu, glede kompozicije, svetlobe ... Srednjeveške slike so na primer popolnoma drugačne, tuje. V renesansi so umetniki vzeli modele z ulic, iskali so jih med navadnimi ljudmi; enako sem naredila tudi sama, poiskala sem modele med svojimi sodobniki, ki pa so nato pozirali po vzorih renesančnih slik. Nekatere fotografije sem uresničila v Parizu, druge v Varšavi, kjer sem sodelovala s prebivalci četrti, imenovane Praga. To je defavorizirana četrt, kot je Goutte d'Or v Parizu, popolnoma drug svet, drugačen kot ostala prestolnica. V tej četrti živijo revni, ki težko shajajo vsak dan in na katere je družba pozabila. Mnogi so upokojenci, žrtve spremembe sistema. Med njimi sem srečala igralca, režiserja, slikarja, pevko. Za vse je bila to edinstvena izkušnja.« Reakcije ljudi »Reakcije ljudi so bile glede na postavitve različne. Ko smo lepili fotografijo Pieta oziroma Marija z mrtvim Jezusom, je prišel mimo starejši gospod in rekel: To je čudovito, kar ste naredili! Preden je odšel, se je še pokrižal, kot da bi bil pred nečim svetim. Po drugi strani pa smo imeli tudi hude kritike, Poljska je katoliška država in ljudje so izredno verni. Škandaliziralo jih je, da sem za upodobitev Jezusa in Adama uporabila temnopolta človeka; temnopolti ra-stafarjanec je v naši družbi pojmovan kot nekaj slabega, svete osebe morajo po našem imaginariju biti belci in Bog starejši gospod z dolgo belo brado. Prav tako je šokiral sv. Boštjan, ker sem ga upodobila kot androgeno žensko. Od kod moja odločitev? Prvič, ker imajo homoseksualci sv. Boštjana za zavetnika, in drugič, ker s tem androgenim telesom ni vse tako jasno, kot bi si želela naša družba. In potem, slika Marije s sv. Ano - ki naj bi bila njena mati -in Jezusom. To je slika sterotipa družine, modela, ki se danes spreminja. Na primer, s posvojitvijo imamo lahko starša istega spola itd. Večina ni pripravljena na spremembe, ljudje niso odprti in te fotografije, ki na to opominjajo, motijo.« Umetnost kot del mesta, življenja, umetnost, ki opominja na družbene spremembe. Jola bo ta projekt zaključila s publikacijo knjige. Kdor bi hotel kaj več izvedeti o razstavi, lahko pogleda na spletno stran http://www.yolart.net/ PRAGAMKCJA_ARTSTYCZNA.html Jana Radovič münchen - Začel se je 200. Oktoberfest Dva tedna bo pivo teklo kar v potokih MÜNCHEN - V bavarski prestolnici München se je včeraj začel tradicionalni praznik piva Oktoberfest, ki letos praznuje že 200. obletnico. Odprl ga je župan mesta Christian Ude, ki je točno opoldne, oblečen v bavarske usnjene kratke hlače in zelen predpasnik, v lesen sod s trikilogramskim kladivom zabil pipo. Nato je pomembnejše goste postregel z vrčki piva.Pred poldnevom prodaja piva v šotorih še ni bila dovoljena, a je bilo do takrat v njih že toliko veseljaških obiskovalcev, da so šotore za nove goste kmalu zaprli. Obiskovalci naj bi na tokratnem prazniku, ki bo trajal do 4. oktobra, spili več kot šest milijonov litrov piva. Letošnji Oktoberfest zaznamujejo močno poostreni varnostni ukrepi, so poročale tuje tiskovne agencije. Ulice v bližini prizorišča bodo za zasebni promet in taksiste popolnoma zaprte, v širšem območju nad prizoriščem pa velja popolna prepoved letenja, je sporočila tamkajšnja policija, ki se na praznik piva pripravlja že skoraj leto dni. V negotovosti so se pred začetkom letošnjega praznika znašli tudi kadilci. V gostinskih lokalih na Bavarskem je začela avgusta veljati stroga prepoved kajenja; po novem je prepovedano kaditi v vseh lokalih, v manjših barih in diskotekah ter tudi v pivskih šotorih. Oblasti so za letošnji Oktoberfest sicer predvidele prehodno obdobje, kljub temu pa naj bi nameravali gostinci prepoved spoštovati tudi na tej pivski zabavi. Oktoberfest prirejajo vse od leta 1810, v svoji dolgi zgodovini pa je bil odpovedan le 24-krat, običajno zaradi vojne ali epidemij nalezljivih bolezni. Na več sto stojnicah so obiskovalcem iz vsega sveta poleg piva na voljo tudi prigrizki in druga zabava, za goste pa skrbi več tisoč natakarjev, kuharjev in drugih gostinskih delavcev. (STA)