PRO VETA Ml » i GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE J ED NOTE l'rateükl ka aparatih* pa •writ SWT B. l*waéaàe av. Offloa af 3SIT 8a. La «rafala a»*. TelspSoset Lawa4ala OU. LETO-YEAR la M 00. MU« Jama t*. Iti», «t (h« PMUfflM m tke Act «I Cmcn» «f Nini ». lSIt. Chicago, III., torak, 27. maja (May 27), 1924. —US,** STEV.—NUMBER 125. a« «»acial tato •• Hiup pw*U* »• •••«*•• »103. Art af OH. I. 1S1?. a«tk*H»«4 — Jaae 14. »•»» VPITJE 0 'RDEČIH! Pregled dnevnih do- ZAROTAH' NAVADEN HUMBUGJ godkov. Amorika. Vso "rdečo zarote" v sadnjih štirih letih, o katerih je kričal ur 11 as. i JiMtitoi depertment, so bile bunk, Bombna eksploiija na Wall »trse- . ¡zpovc(jai uradnik pred senat-tn L 1920. je bila maelo aasebnihl im odgekom> detektivov, pravi desna roka pra- Kougreg ponovno eprejel po-vooodnega raftajnika Dan- pravljeno davčno predlAgo, kste-ghertyja. |ro adaj dab- pf^anjjt, z» miljonarjeviin sinom je mi-PREISKOVALNI TOAD BI MO Lterijozno ¡ganila tudi deklica. UL ™ Menk» Privatne ^OD- PRAVLJEN. | prohibicija jo dobila jiovo klo ifuto. Washington, D. O. — Pred Rudftrji sprejeli načrt starostuc Wheelcr-Brookhartoyim preisko- pokojnillc ,a 8Voje ilanc. valnim odsekom je John W. H. Crim is New Torka, ki je bil des- ' Inoaematvo. na roka bivšemu pravosodnemu Rusija jo voljno plačati cari tajniku Daughertyju, ispovedal, stične dolgove, Če dobi posojilo da jo bilo Palmer je vo in Daug- po ugodnih pogojih, je izjavil Zi hertyjevo kričanje o 'rdečih ea- nov je v v Moskvi, rotah' in 'rdeči nevarnosti* čisto Herriot izvrši radikalne refor-navaden humbug, in da ni imel me v francoski armadi, pravosodni department niti enega Ameriški lctalci, navdušeno dokaza proti radikalcem v rokah, sprejeti gostje v Tokiju. Crim je bil. glavni pomočnik Sedemnajst korumpiranih sod Daughertyju, ko je ta akoro'vsak nikov obsojenih na smrt v Rusiji dan objavljal v časopisju prokla- Nemčija ima uspešno zdravilo maeijo o rdečem delovanju med zoper spalno bolezen, za katerega stavko železniških delavcev. , "L. 1921. je bilo nekaj ljudi, ki so mi neprestano peli pesem o rdečksrjih'. Ali v celi protirdeči propagandi mi niso doprinesli niti enega samega dokaza," je izpovedal Crim. Crim je dejal, da bi moral biti preiskovalni urad na pravosodnem departmentu popolnoma od DAVČNA OSNOVA JE DILA SPREJETA V SENATU. Senator Johnson, ki ja kritik se danja administraoije, je rekel, da senatova predloga boljša od Mellonove davčne reviaije. ÖTIRJE RADIKALNI SINA-TORJI 80 GLASOVALI PROTI KONFBR1N0-NEMU POROÖILU. bo mogoče zahtevala visoko ceno Za dečkom Je u-grabljena deklica. Herriot znanjia * francosko amado. Zvedenec je la na delu aa vojaške reforme; aamoroi bodo poslani nazaj v Afriko. RUSIJA PLAČA DOLGOVE, ČE DOBI POSOJILO.! GhicafO, III. — Vest o tem, da pogrešajo sedemnajstletno dijaki ,_______________njo Gertrudo Barker, je napotila pravljen. Pravosodni department policijo na misel, da je bila dc Li naj ei obdržal le nekaj od vet- klica ugrabljena in odvedena za nikov. Čc bi bilo treba detekti- eno z Robertom Franksom. vov v tej ali oni vladni zadevi, bi Pogrešaj* jo že odtlej, ko ao naj jih dobili iz srede tistih, ki so našli štirinajstletnega fantka mr zaposleni na dotičnem departmen- tvega. Najnazadnje so jo videli tu. živo na Ellie ave. in 49. cesti. Načelnik Brookhart je vprašal Njena običajna pot iz šole je šla Crima, če mu jc kaj znanega o mimo tistega vogala, kjer je bil — bombni eksploziji 1 1920. na^Tall odvedrtt umorjeni deček. Zadnji* nji teden. .Streetu v New Yorku, o eksplo- sredo, ko jc izginil Robert Franks, ziji, o kateri so pravili, da jc bi- je šla iz šole okoli petih popoldne, la delo 'rdečih zarotnikov'. Crim t. j. ravno tisti čas, ko je bil u-je odgovoril, da je bila tieta ck«- grabljen in odveden nesrečni fon-plozijs lahko samo slučaj, samo tek. Odtlej jc deklica v seznamu nesreča. Ali pravtako lahko pa tistih, ki jih pogrešajo, je bilo tudi delo zasebnih detek- Dekličina teta meni, da so jo tivov, ki so si tako hoteli preskr- lopovi odvedli, ker bi bila drugs-ti delo pri bankirjih. Čo priča proti njim, ko so ugrs- "Naj bo temu že tako, ali tako, bili Roberta Franksa. tisti "rdeči armadi" nieem mogel Robertovih morilcev doslej šc prili na sled, pa nisem mogel," niso zssledili. | Washinffton, D. 0. — S 60 pro ti G glasovom jc senat zadnjo so boto odobril konferenčno poročilo o davčni zakonski osnovi. Med tistimi šestimi senatorji, ki ao glasovali, da bodi predloga vrnjena konferenčnemu odseku, no bili štirje radikale!, ki aicer smatrajo zakonsko osnovo za nekoliko boljšo od aedanje davčne poatave, u bi pa re^i videli, da bi bili davčni podatki doetopni javnosti in da bi bili obdavčeni ne-razdeljeni zaslužki velikih korpo-racij, kar obojo jc črtal konfe renčni odsek. .Druga dva eenatorja, ki eta gla Hovala proti konferenčnemu po ročilu, sta bila republikanca, k sta se zavzemalo in ogrevala sa prvotiu Mcllonov davčni načrt. Radflcalci, ki so glasovali prot konferenčnemu poročilu, so bil senatorji Brookhart, Fraaier, Nor ris in Magnus Johnson, Zagovor nika Mellonovega načrta sta bila senatorja Krnest in Mosce. 'O konferenčnem poročilu je i mela poslanska zbornica glasova ti v pondeljek. Predloga pride predsedniku Coolidgu sredi tega tedna ^ roke. In kekor kaže vse jo bo podpisal kljub upiranju t nančaega tajnika Bfellona prihod I Pari«, 26. maja. — General Pere in, ožji prijatelj Kdouarda Herriot«, jc dane» razodel v raz-govoru s poročevalci nekaj glavnih točk načrta za reformiranje fraueoske armade, ki ga izvrši ra dikalna vlada. Pere in jc priznal, da je uačrt njegovo delo v sporazumu a llerriotom. Obvezna vojaška oluž Im so reducira z osemnajst ns deset mesecev, fetevilo moštva v arti-jeriji sc tudi sniža. Vojna sodišča sc omejc in smrtua kszen v srma di se odpravi. Zamorsko enote v armadi bodo zelo reducirane fti črači se pošljejo.nazaj v Afriko. i Kakor javljajo iz Lyonsa, je rriot v>eraj dejal, tla se bo a vlada kmalu bavila z izpraz kijo Porurja. Francija ator i korak za pravi mir v Evropi ampak ta korak zavisi od aitusci jmv Nemčiji. Ako Nemčija oživi imperialistično politiko, bo Fran cya prisiljena odgoditi svoj mi rovni program. Poroèila Einovjeva o ekonomskem j položaju delegatom ruska ko-munistióna stranke v Moskvi. Sovjeti ao dali 66 konoezij kapi tallstom. STRANKA IMA 600,000 OLA NOV, MLADINSKA OROA NOAOIJA PA 670,000. je še pristavil. "Kolikor mi jej znanega, ni storil pravosodni de-psrtment v tem oziru nobenega] koraka." Pravnič ni pa omenil dejstva,] da je skoro tri leta prikrival de-žrli to, da je Burnaov urad pora- « Razodel načrt za afriško republiko. Boston, Mass. — Kako misli bil eno leto #2,250,000 za blatenje ustsnoviti novo črnsko republiko delavskih unij in preganjanje e- v Afriki, ki bodi udejstvena te-konomičnih radikalcev pod na- kom «nega ,eta v Libfrij'» Je P° pačno pretvezo javne potrebe. vedel svojemu poslušslstvu na-Brookhart je Crima zato izpra- čelnik univerzalne črnske zvezi« i« val o wallstreetski bombi, ker »n «časni predsednik afriške rc-j« eden Burnsovih ljudi zagrozii, publike Msrcus Gsrvey. ''¡i pove o tisti zsroti, v katero sta Več kakor eno uro so črnci jo-hila zapletena J. P. Morgan in kali, se smejsli in vsi vzhičcm po-Burns kot glavna zarotnika. Ti- zdravljali Garveyjs, ki jim jo go-»ta detektivska verzija je, da je voril o ovoji neksni ter sliksl v dal Morgan pripeljati veliko ko- *ivih barvah mogočen črnski na-iičino dinamita na lice mesta zi rod sredi afriških pragozdov 1 o kopanje temelja novemu borzne- njegovem mnenju bo ta narod e '«u poslopju navzlic mestni odred-hsk belokožnim in rmenopoltim in ko je bil po nesreči ligU M«**"» nÄ ivetu voz zadet, je prišlo do tiste silne Po izčrpanju dnevnega reda so r«»treibe. Morgan ae jc domenil J«U *b»rati dfntr M "klid» kl m0 ' Bumsom, da je trrba to ekeplo- ra v kratkem narasti na vsoto i '¡jo obesiti "rdečim" na vrat. Na P° H»500«000- t» na^in se je hotel Morgan izog- ZZZZZTZmw rw n/ii "iti raznim tožbam za odškodni-|«UJHBN VEROK, VELIK ÜÖI ki bi znašala več kakor mili-' dolarjev. Po eksploziji ao bili, Hurnsovi ljudje najeti z vieokimi Wankafan, Dl. — plačami, da so atražili v»e zna- Frank Hirominua, ki kmetuje ^nitejla bančne in trgovake hi- «kolici Waukegana, je zjütraj f im vzhodu. Povest prsvi nada -dajal svoji hčer, ko jr posta vda lj<. da je Burns dsl potem aretira krompirjeve kolačke na m.zo: « veliko število nedolžnih ljudiH« tvo ih ^^bl - vinoma radikalcev - na pod- napraviti dobro ležišč, ICskto' »•«i obdolfitve, češ, da so zaplete-h'rste kavčuk pa rabiš «ajet Na. r" v ti,to nesrečno "bombno «a- P»* 1011,0 d§ Navsezadnje pa so bili vsi P«® ftt«^^« ... . 'ni na svobodi. b nie ai je vzeU te besede Uko k KOV VOJAtev sovno I «reu, da je izpila etrup. Preprlje V VOJAŠKI BONUS ' || »o jo v bolnišnico v Waukegen, WMhingtoa, D. O. — 8*nator|kjer je umrla. Farmer Iv 17 ruskih graftarjev obsojenih na smrt. Senaačni prooes v Leningradu proti korupciji na sodiščih hitro konten. Ko jc ocnst razpravljal o kon ferenčnem poročilu, so sdmini otracijaki zagovorniki zatrdili, da bo davčna predloga saeno z vojaškim bonusom pomenila primanjkljaj v znesku nekolikih sto milijonov dolarjev v ursdnem letu 1925. Dokszsno pa je bilo na pod-lagi pregledanega finančnega preračuna, da bo znašal prebitek v sedanjem fiokalnem letu, ki sc konča dno 30. junija, več, kakor pa je treba denarja za financiranje vojaškega bonuaa v letih 1925 in 1926, in ds bi bonus brez tegs prebitka povzročil zaeno z novo davčno postavo le majhen pri manjkljej v uradnem letu 1925. Celo po zmanjšanju davkov znesku pol milijarde dolarjev bi znašali vladni dohodki v fiskal nem letu 1925. okoli dvanajat mi lijard, kar bi zadostovalo za financiranje vojaškega bonusa n«' glede na prebitek v 1. 1924. Vsak dejanski primanjkljaj, ki utegne nastati v prihodnjih dveh ali treh letih, bo pripisati dodatnim izdatkom, ki jih utegne odo-briti kongres, kakor n. pr. povi-šana plača za poštne 'uslužbence. Ali celo ti dodatni izdetki, ki n-tegnejo znešatl $100,000,000, ne bi povzročili dejanskega primanjkljaja, če bo prebitek sedsnjiga fiskalnega leta porazdeljen na prihodnji dve ali tri leta. Benator Johnson iz Cslifornijc je obrazložil in podrobno poja* nil mišljenje tistih senatorjev, ki so glssovsli zs konferenčno po ročilo o davčni zakonski osnovi, "8<-nat opozarjam na preračun, ki je bil predložen tej zborniei in ki dokozuje, da so bile vse izje ve, češ, da je nekej nemožnego zmanjšanje davkov iu vojsški bo nus obenem, brez vaške podleg*," ja dejal oenator Johnson. "Mrl-Ionov načrt se je neslanjsl ns Boetovanje ameriikih letalcev v Tokiju. japonsko gostoljubja na poina 1 maja. — Angleški letalec ima •opat smolo. — Pranooi gre daneo proti Pekingu. Tokijo, 26. meja. — Amerišk letalci, ki so prvi preleteli sever no stran Tihega oceana, so bili včeraj gostje oficijelnogs Tokija in ameriške kolonije. Voa kolonija ao je udeležila velikega banketa Irffalocm v počast In oblino zsato-pana je bila tudi jsponaka vlada ter inosemskl diplomatski zbori. Gostoljubni sprejem ameriških le-telcev v Tokiju in sploh povsod na japonskih tleh kljub nspetim od* nošajemki so zavlsdsli rsdi iz-ključitve japonskih imigrantov lo Združenih držsv, je nsredil na Američane globok vtio. Neljuba ameriška priselniška postava nI sploh bila omenjena; Japonci si čudovito skrbno prizadevajo prikriti najmanjšo nevoljo, kl bi moi goče pokvarila izkazanjo Časti avijstikom. Neverjetno je, če bi Amerika tsko sprejels jsponske letalcc ns svojih tleli iu v takih odnoiajih. Letaki so na drobno oplaali dogodke in vtiae z zračnega pota od Alaake sem. Mesec dni so bili mslonc odrezani od zunsnjega sveta. Najslebši kraj je bil otok Attu, prava puščava, pokrita i snegom. Na otoku Bering so pri šli v dotiko s ruskimi otrsžami, kl so jim velele, naj hitro ze puste ruske teritorijslne vode, kajti Amerika nima pogodbe z Rusijo, Banfaon, Burna, 26. majs. Angleški tekmec na poletu okoli sveta MacUren Jo v aoboto sju t rej polomil svojo latalo, ko aa je hotel dvigniti v Akjebu, kekor ae gleai veet iz tega mesta. BanfaJ, Kitajska, 26. maja. — Francoeki letalec I>oisy je denee odplul po zrsku s kitsjskim leta lom proti Nankingu. London, 26. msjs. — Argrntin ski svijatik Pedro Zarini pojde aa polet okoli sveta tretji leden v Juniju is Amaterdsms. lisbil bo tr letala Kokkerjevega modele. W '•h namerava dmmt k predložiti a-postavi za izplačilo re "bonuaa". Njemu ni Is mora vojak, ki ima do-m petdeset dolarjev bo- m. Cbieego in okolice : V srr lo ae-stalno in toplo. Večjidel južni v-• ksti dvsjoet let, da ee mujtrovi. Température v zadnjih 24. njegov bonus. lurab : najvišja 6«. nsjmijs i pride s svojim predlogom Holnee izide ob i GO, *side ob >nst, ni paredel |S:li - AU NAJ MXUONABJBVA HO ODIDB NEKAZNOVANA? New York, N. V. — ßupen fly-lan je odredil komisarja Hirsch oeobatojač« ekonomske razmere in'fiHda, de prrllče, zeksj jc bile na popolno me nezanesljive prrra|gdčne. Abby Koekefeller, I.AÍ mul cune. Denes éeatitsm senetu in poelanski zborniei k temu, da sts dala dekli to davčno znižanje. "Predloge, kekor jo ns« pred lags konferenčni odsek je n*. »kontno boljša od Mtllouovrga davčnega načrta. Ni pa ssmo bolj &a, n*go tudi neskončno pravičnejšo. "Mellon je botnajprej ngo d ¡t i t letim, ki najlaže plačujejo devke. T^rije konferenčnega od aeke se ozira najprej na tiste, ki plpčujtjo davke aejtežje " t i milijonarja J. D. Koekefeller je, Jr., odpuščene s sodišča s suapen dirano kaznijo pred devet dnevi. Obtožene je bile, da je vozila evtomobilom e hitrieo devet dvejeet milj v uri BUo je še dru gič pred Sodišče* zaradi prehitre ?m po n Je prejel toliko protest nih piaem, da je kil primoren u »eaii akeijo. Ljudj« eo vprašrva li, zekej naj bi mittjonerjeva hči odšla brez kožni, sko prehitro vo zi ta krši poete ve Moskva, 26. jnaja. — Gregorij Zinovjev, predsednik eksekutiv. nega ml bora tretje intcrnacioualc, jc včeraj na dolgo in široko po ročal na konvenciji rusko komu ni^tično otranko o notranjem in mednarodnem položaju, v katerem no daneo nahaja Rusija. Zinovjev jo dejal, da je Husija pod gotovimi pogoji pripravljena plačati del ovojih mednarodnih obveznosti, sko dobi pol milijsrde zlatih rubljev ($60,000,000) poao jila s obrestmi šest od sto. "Med inozemskimi deželami, ki no zadnje Čase najele posojilo, je imela Japonska nsj več sreče," je rekel Zinovjev. "Dobila je pol milijardo zlatih rubljev v Zdruše nih državah proti sedemodstotnim obrcetim. Husija sprejme ravno toliko po so j lis, če'bi bile obresti uižje. Bovjetske republike imsjo večjo trgovsko in politično stsbil nost kot Japonskp, katero je hudo udaril sadnjl potreo. Ne omete po zabiti, da bo sovjetska vlada vpo štovata vas obvesnosti, kl jih ona naredi, dočim imamo pridržke glede starih eariotičnih dolgov." Govoreč o sovjetski politiki glede koncesij je dejal, da polje conceoij se mora precej soliti. O koncealjeh olja v Baku iu Orna nem sploh nc smo biti več govora. "Neugodnejše konoesije za nas ao tiote, od katerih imata obe atranki enake koristi. Tsks je n. pr. Blnclairjeva koneroija. Toda take koneeoije zahtevajo veliko kapitala iu inozemski koncesijo, narji so v tem osiru IrnlJ okopi. Primorani smo torej dajeti konce-sije družbam, v katerih sts privatni kspitsl in sovjetska država kotnpanjona. Na tej podlagi omo že doli 55 koncesij, uključlvll 6,500,000 okrov gosdo, ruskim, holsudskim, norveškim, nemškim iu angleškim mešanim družbam.' Medtem ko Jc Zipovjev pripo-ročni, dn sovjetska vlads strogo omeji število koncesij tujcem in poksžr svetu, da oo Itipd sauii sposobni razviti in izkoriotiti ovoje not urna bogastvo, je presenetil deelgate, rekoč, ds ima vlada približno tisoč projektov izkorišča nje po inozemskih podjetnikih. Dotaknuvši ae privatne trgovino in nove ekonomske politike, je Zinovjev priznol, da je privatni kapital že dooegel 64 odstotkov investicij v ruski trgovini, dočim oovjetl in kooperativno orgonizo cije kontrolirajo In ¡16 odstotkov "Noi namen je, zoobruiti t« Itevilke. To se lahko zgodi, ne da bi se tre lis posluževati ak rajnih sredstev. Ni p e, ds hočemo popol noina odprsviti svpbodtio privstno trgovino ter novo gospodsrsko po-litiko} rea pa Je, ds hočemo omejiti delovanje privatnega kepita la. To se zgodi na ta nečin, do bo država podpirala nacionalizirano in kooperativna podjetja In orga nizaejje. Z največjo opreznostjo moramo paziti na buržoazijo, ki bujno raote v mestih in voseh. Vrgli smo burŽoozljo is petega nadstropja, ali mrha se je po brala." Htalin, /lan ekeekutlvnege odbora stranke, je poročal, de Je v ruski komunistični alrsnki 600,000 članov. Tu je vštetih 12H/J00 de-leveev, ki so pristopili s vsemi prsvieami zadnji mesae. V slrenkl ja 46 odatotkov delavcev, 2« od alotkov kmetov, 30 odstotkov urednikov in državnih nameščencev in ostali člani oo lenoke, Organizacija komuniatične mladine ime 670,000 članov, od kole-rib izboje 41 odatotkov is delav-akega rnutAn. Ht rokov ne unije Ime jo 5,00(l/)00 članov, otroške pijonirake organi-zaeije pa 160,000 članov. Leningrad, SS. maja. — Izredno vrhovno sodišču je v soboto po 27 ur trajajoči razpravi proti 48 osebam, obtotenlh korupcije, obsodilo 17 ooeb ua smrt, 7 na de-»ct let ječe, dva na pet let, oaem na tri leta, oatale pa v Isguanotvo v Sibirijo. Trijo so bili oproščeni. Oheojenci so bivši sovjetski sod-niki in drugi sodni uradniki v zvezi z novo ekonomsko politiko, kl no bili obtoženi in opoznaui krive, da so preje m o 11 podkupnino od založenih strank in dajali sleparsko imuniteto jetnikom. Proces, ki jc obudil veliko senzacijo po vsej Httsiji, jo privabil polno dvorano občinstva, .lavni tožltclj je zabševal smrtno kasen za 27 obtožencev, katere jc nazval Izdajalec prolctarakc drŽave In slabšo od v«akega kontrarcvoluci-jonarja. 'Mi srno poklicani, ds branimo prsvice ljudstva iu revolucije, iu kdor med naiul isda te pravice, mora biti neusmiljeno kaznovan. Za korumpirauoa no sme biti nobenega u*miljenja. Varstvo revo. lucije zahteva, da oi o sekiro oe-komo pot di reonlce, pa naj pada. jo hrasti v gozdu ali glave Sivih ljudi," je rekel tolltelj. Dejal Je tudi, da ao val obtoženci tako ko-rumplraul, da Je »koda porabiti na njih eno samo kroglo rdečo ormode. Čez nekej dni oe vrli pred tistim eodlščcm proces proti 107 oeehem, kl oo obtožene vobuustva v prid kontrarevoluciji. Med obtoženci je mnogo bivših carlatlčnlh oficirjev, kl oo bili člani tajne orfsnisaclje, katero j* orgauizlral na Phljekem Boris Havinkov, ru-aki vojni mlnieter v Kercnskljevl vladi. Stavkarji v Porurju rekvlrirall živila. Komunistični rudarji oo prisilili trgovee k naoičevanju gladnih družin. Berlin, 26. maja. — Komunlotlč. na organizacija . stavkajočih ru-darjev v Porurju Je prisilila trgovco z živili, ds so začeli dajati živež na kredit družinam stavkar» Je v, Občinski odbori okupiranih mest oo tudi prlolljenl dojeti de-narno podporo in Javna «bede dc-lovcem. Več ko 1,200.000 dflaVr cev, lena in otrok se dnevno pre-življs na la način. ftkoda, katero ata povzročila Iz-por In štrajk, ae računa na okro-glih 50 miljonov dolarjev, Porur-je bo popolnoma bankrotiralo, oko stavko traja šc en teden. ClKAiKI OBKI SLAVILI 0-KLIO OBiKE REPUBLIKE Okleago, ni. - Likaški Grki »o napolnili llarriekovo gledališča do sadnjega kotička, ftlo Je za to, de proslave oklieauje grškr re. publike, ki je bilo objavljdio dna 13, aprila. Trednik lista 'Grška Zvezda' P. H. Lambroe Je dejal, da J« pozval novo lielen.ko vlado, ua j okliče ta dan za narodni praznik, kl bodi oličen ameriške, mu zahvalnemu dneva. Japoaekl rezervisti oboojsjo Ameriko. Tokijo, 26 maja. Okrog 7 ' MIT.» »>. to—fcli Aww, fHiiB "THE EHLICHTKJffWT" I Of|M »< B Subscription : United But— <«xc«pt CWeafo 96.60, and forairn eeaatrias %t.09 kSanBTVHM^í Dato« v «kUp.iu ». pr. (Maja JIM) p»U* nU§m lam m ■mI^m Ché da »•» i« • duCTMi Mtold» amlaiu. P«««t»U j« prav*. •o, d« m flJ m MUfl lut. _ AL! NI METODA V TEM? 5 Ali niste že opazili, da ne grade več tako stanovanjskih biš, kakor so jih pred enim letom, da^iravno po industrijskih središčih primanjkujejo še vedno stanovanja? Ali ste že vprašali sebe, ako ni metode v tem, da pone-havajo z gradnjo stanovanjskih hiš? Ako ste se, ste mogoče prišli do gotovih zaključkov. V čigavem interesu se pa vrši zadržavanje gradnje stavbinskih hiš* Ali tako zadržavanje ne koristi velikim finančnim zavodom in jih varuje, da ne pade stanarina in izredno visoka cena stavbišč, katero so nagnali kviško? Ako ne mislite tako, tedaj čitajte dejstva, ki jih poroča Narodna zveza zemljiščnih borz. Zveza poroča, da je bila stanarina stabilizirana za navadne in apartmentne hiše v treh četrtinkah glavnih mest in da je pričela padati, prizadetih je pa 16 odstotkov mest. V Chicagu je treba danes plačati stanarino od stanovanja s štirimi sobami, kuhinjo in kopalno sobo petdeset dolarjev na mesec, od katerega je bilo treba pred vojno le plačati od petnajst do sedemnajst dolarjev na mesec. V ap^rtmentnih hišah pa stane stanovanje s štirimi sobami na mesec od osemdeset do devetdeset dolarjev in tudi več. Visokost stanarine se uravnava po okolici, v kateri se nahaja apartmentna ali pa navadna hiša. Dobe se tudi stanovanja po dvajset in pet in dvajset dolarjev, ampak kakšna in kje. Zveza sama pravi, da se dobe najceneja stanovanja po štiri dolarje od sobe in na mesec, ampak povprečna stanarina znaša deset dolarjev od sobe, kar pri štirih sobah znese štirideset dolarjev na mesec. Na to pa nadaljuje v svojem poročilu, da se plača od sobe v dobrem stanovanju od petnajst do pet in dvajset dolarjev. Narodni konferenčni odbor, podjetniška organizacija, celo prizna, da se je stanarina v zadnjih deset letih podražila za pet in oaemdeaet odstotkov. Poročilo pravi, da so padle cene za nekatere potrebščine, stanarina se je pa vedno dražila. Vodilne avtoritete v stavbinski industriji poročajo, da ponehuje stavbinska industrija v aprilu. Kaj to pomeni? Ali je v industrijskih mestih zgrajenih že dosti hiš za vse prebivalce? Ako bi bilo tako, tedaj bi hitro padala stanarina. Ali se bližamo onemu času, kp bo zopet preveč delavcev v vsaki industriji in so finančni interesi pričeli počasi omejevati kredit, da pride zopet gospodarstvo v reden tok? Nekaj se je zgodilo v gospodarstvu, o tem ni dvoma/ Stavbinska industrija mora vzcveteti spomladi, ker pri haja zanjo njena sezona. StrajkoV ni, saj tako velikih ni, da bi zadrževali stavbinsko industrijo. Torej morajo biti drugi vzroki. . * Ali so zcmljiščni špekulantje nagnali cene zemlji tako visoko, da se veliki finančni interesi boje, da M vse podere, ako bo špekulacija v zemljiščih Še naprej tako divjala, kot je zdaj? Finančni interesi ne bodo odgovorili na to vpraianje, kajti svojih tajnosti ne obešajo prostovoljno na veliki zvon. Ampak delavstvo naj se pripravi na v$e. Boljše je se pripraviti na slabe čase, kot pa živeti v mislih, da to Živahno vrvenje v industriji ostane trajno in se nekega dne zbuditi nepripravljen, ko slabi časi že trkajo na vrata. V današnjem kapitalističnem gospodarstvu ni nič stalnega. Velepod jetnik i, veletrgovei in velefinančni interesi se sicer trudijo, da uravnajo gospodarski obtok, da tako dokažejo, kako popolen je današnji gospodarski si stem, ampak v tedanjem gospodarskem sistemu učinku jejo sile, katerih ne morejo obvladati kapitalisti. Za to nihče ne ve, kdaj sile povzročijo gospodarsko kriso s vsem neznosnim trpljenjem za ljudstvo. Boljše je, da se delavstvo pripravi za take čaat, kakor da mirno čaka, da ga prehite in najdejo nepripravljenega. Ampak delavstvo pri teh pripravah ne smt pozabiti na resnico, da so najboljše priprave za odvrnitev slabih časov v delavski strokovni in polltitni organlaacijl. Dežela, ki je tako bogata nn narsvnih zakladih kot Amerika, v kateri je treba zgraditi še veliko cest, osušiti št veliko barij, zgraditi št veliko umetnih naprav za .namakanje , zemlje in ki je zrela, da h« v njeni induetrijl uvedejo najboljši» električne naprave za produkcijo in transporUeijo, Akron, Ohio. — Obrat v tukaj Aajik tovarnah kavčuka (rubben, ki tvorijo veČino industrije v tem mestu in je v njih zapoelenih tudi precej Sloveuoev, je pričel pv-lati. Pomalem že odeiavljajo delavec. Splošno je anauo, kakorhi-tro se pricno krčiti naročila za avtomobilsko industrijo, da gre za njo tudi industrija kavčuka iu tako naprej od ene vrsto do druge, dokler ne naatane končno ve-iko brezdelje po vseh industrijah, obenem pa težki časi za de* lavce in njih druiine. V takih časih se slišijo vsakovrstni pogovori med ljudstvom. Nekateri z vračajo krivdo na bližajoče se predsedniške volitve, drugi, da je preveč producirane-ga in je premal izvoz v tuje drŽave ter da je vzrok previsok kurz dolarja. Zopet nekateri dolžijo kapitalistični sistem, ki je krivih no vpeljan za delavstvo in še več drugih izgovorov je. Pri tem ugibanju vsak kaj ugane. Navsezadnje bi se marsikatero zlo, ki teži delavstvo v takih Časih odpravilo, ako bi ga bolj temeljitp premislili, da obvladuje večino telesno, duševno in politično moč, je ne vporabl vselej v svoj prid. e pač še vedno JVW/A itttlofe med večino, za^m -W' péwbno skrbi duhovščina in sploh ljudje KazlmirjeVega kalibra,,. Pred dobrim mesecem sem sc udeležil nekega katoliškega shoda v bližnji slovenski naselbini. Sel sem največ radi petja mešanega zbora, ker ljubim petje, nekaj pa tudi iz radovednosti. Priznanje moramo dati pevcem pod vodstvom Iv. Bolka, da so po tako kratkem času učenja dosegli lep uspeh v petju. No pa kot sem žc rekel, aem šel tndi tja iz radovednosti. Mislil sem, da bodo go vorniki, ki so večinoma vsi že prekoračili Kristusova leta, po vedali kaj pametnega in raztod nega, ker bi morali tudi vedeti, da smo slovenski delavci v Ameriki že imeli marsikatero skušnjo v Življenju za seboj in zato sodimo po svojih izkušnjah, v drugič pa, da nam je dobrodošel kakoršenkoli pouk, ki bi bil v splošno koriat delavstva. Sedeli in poslušali smo par dobrih uric pri mlatvi prazne slame. Slitoli •mo zelo pogosto izraze: častiti, •lavni, »lavna, ter večkrat ofcor Čene izraze čez socialiste, rdeč karje itd. Povečini je bila udeležba samih ženic. Kdo pa je vendar naš nasprot nik, vas vprašam, govorniki. Za kaj niste naravnost izrekli, kar •to mUlili in ste po ovinkih — kot sem hodil k ljubici v vas v stari domovini, da sem »e izognil batinam fantov — hoteli nekaj pokazati. Najrajše bi bili rekli Vsi člani S. N. P. J. «o naši na sprotniki, a ker ja veČina Sloven cev v tej organizaciji, ai bilo po guma, povedati naravnost ljud stvn, kar «te mislili. Povejte ritnico, da delavec nima takih vrat nasprotnikov, kot jih vi imennjo te "samo rsdi vere", ali pa drn gače povedano, da človek misli kar mu veleva pamet, drugi pa to, kar hoče. Če ne veete, vam povem, da pri razumnih in na prednik delavcih té tisto nič nc upošteva, kaj kdo veruj« in kaj n«. H tem delate samo prepir in sovraštvo med ljudstvom, ko kt žete na nasprotnike samo rad vere. Zapomnita si dobro, da vam gre prvo za boljši obstanek, do čim kot namestniki Kristueov nič nc upoštevat« njegovih nau kov. Želita ti nebes le n» zemlji Poznem ljudi, ki so napredne ga mišljenja ter tudi ne verujejo v tiste bajke iz tvetega pisma, ka kor katoliške, pa verjemite m da najdem mtd prvimi kakor mt( drugimi alabe in dobre. Zatore, če kdo veruje ali ne. je navsesad nje drugemu šiovaku vseeno? Zakaj ai toliko prizadevate za izve-Učenje drugih duš t Kaj bo vaak posameznik trpel, pa če gre v ne-beaa, kjer je na kore starih ženic aH pa v pekel, kjer se grejejo poredni fantje in punce. Naši delavski nasprotniki ste le tisti, ki delate med nami zmešnjave, v drugi rreti pa kapitalisti ter njih služabniki, ki naa izkoriščajo. Naši škodljivci so tudi ttavkokati. ki nam trgajo kruh od ust ob čaau pogajanja za boljši obstanek. Ae več bi se dalo povedati, pa naj bo do valj • tem. Na vretg mora priti ie nekaj za pečlarja in — prMariee. tfke organizacije, govori naprej! Taka je zapoved, po njej se je torej treba ravnati. Torej če ae dva ljubita, morata prietopiti h katoliški organizaciji. Posebno fanta se to tiče. Kaj pa je fantu za par copakov, aamo da dobi dekle, za katero bi dal ves svet 1 Tako ju pa treba, da pristopijo vi h katoliški jednoti, če ae ljubijo ali ne, samo da ao zraven. Takega mnenja ao tiste vrste ljudje, ki še vedno čutijo v arcih zapovedi eerkve ter ao vtgojeni z nazori, da mora biti Žena možu t a k o rekoč podložna auŽnja, a katero »me mož po katoliških naukih ravnati kot ne z enakopravno osebo. Tudi govornik, ki se je na tistem shodu izjavil, da so Kočo-varji na Kranjskem kočevaraki osli, naj ai zapomni, da pri njem ni govoriti o kaki izobrazbi, ker blati narod. Četudi je trgal hlače po šolah 27 let, kot se je izrazil, se je le malo naučil. Ali ao tudi drugi njegove vrste tako učeni? Nek drugi govoAik ae je izrazij, da ae Poljaki veliko bolj zanimajo za svojo katoliško cerkev tot mi Slovenci. Na to iz srca potrdim, da je res. Rojaki, ali ste že delali s Poljaki — dobrimi katoličani! Če ste, ate gotovo pro-našli, da ao bili oni vedno naj. večji pokorneži do duhovščine in capitalizma, obenem pa tndi največja skrb zavednih delavcev ob čaeu stavke. Da, duhovščina gotovo želi, da bi bili tudi slovenaki delavei take ponižne ovčicet Končujem • avoj dopis in želim, da ae taki katoliški «hodi še na daljujejo, kajti to ao rca največ ji in najboljši "advertieement" za Slovenako narodno podporno jednoto, ter nauk za delavca, ki ma navadno pamet, da končno spozna, da ae ne gre ne za vero ali izboljšek delavstva pri takih shodih, temveč le za nebeaa na zemlji onim, ki nas uče pokoršči ne, v njih koriat, ker njih bog je dolar, v Pozdravljam vse čitatelje na prednih listov.—Nekdo navzočih. Aasrika doki Tatov« zaklade. Novi socialistični kabi** net na Danslm. Kodanj. — (P. Hoyar *a Fed. Press.) — Mali danski kraljevini gre priznanje, da je bila prva med zapadno evropskimi drŽavami, ki ja nominirela ženako za čla nico kabineta. Mina Bang, vete-ranloa v aocialiatičnem gibanja Evrope, je bila celo izvoljena za miniatra izobrazbe. Tako je aoeia liatični ministerski predsednik Stauning prekosil celo aocialittl čnega kolega, miniaterakega pred aednika Ramtajrja McDonalda na Angleškem, ki je imenoval Mar gareto Bondfield na za ministri •o temveč za pod tajnico za delo Nina Bang je mednarodno znano ime piaateljiee o ekonomiji in glavne zaatopniea za ženako vo lilno pravico na Danskem. Petindvajset let je bila delavna v razrednem gibanju delavstva svoje države, kot članica prve zborniee danskega parlamenta in kot ured niča liata "Socialni demokrat" Vdova j« po Onstavn Bangu, ki je akupno a Karlom Kautakijam is Avatrije bil proglašen kot eden glavnih Markaovih učencev. Teodor Stauning, miniatarski predsednik je bil nekoč po svojem pokliou cigarar. Delal je v tvornici za cigare. Med vojno ae j« pridružil koalicijskemu kabinetu kot aocialiatičpi minister in •koti detet let je bil glava svoje •tranke. Na mednarodnih kongresih je stal vedno na čelu delegacije • Danskega. Drug zanimiv član novega kabineta je minister za delo, F. J. Borbjerg. Do zadnjega je bil glavni urednik "Socialnega demo» krsta". Petindvajset let je le prebil v parlamentu in je bil vedno aagovornik za socialna vpra-laaja. On je eden danskih poslan-eev za ligo narodov. Kot pisatelj •I je pridobil poeebne usluge • svojo knjigo "Stoletje aoclalla- _ _ m Edini ne»oeialiatični član novega kabineta je minister za zunanje zadeve grof Karl Moltke. ki jt bil do tedaj danski poalanik na Nemškem. O njem gre glaa, da je ekatremno liberalnega prepričanja. V novem kabinetu sta tudi dva bivša tiekarja, L. Raamuasea, minister ta vojno In Kari Braasa-naev minister polte. • ▼ poeredovalnioi sakonov Howard Carter, mol, ki je prikopal do Tuta ia odkril večtiaoč-letno grobaioo. je prišel v Chicago in pri tvojem govoru izjavil, da se pri končnem razkrivanju knte ne bodo pritaknili trupla kralja Tuta, da bo lahko še dalje nedotaknjeno kot je bilo skozi tisočletno spanje. Mr. Carter, ki je razkril grobnico faraona po šestletnem iskanju )x>d vodstvom pokojnega Car-narvona, se nahaja v Chicagu, kjer bo imel več predavanj. "Nikdar ne bom dopustil, da bi doeela izropali grobnico',, je rekel "Tutenkamen je spal 3100 let. Naše kratke motenje in presenečenje ne sme* biti za njega drugega kot kratke «anje tisočletnega spanja. Njegovo telo naj ne bo niti dotaknjeno ne premaknjeno. Ko po preiakanju starin gremo od tam, naj tpi dalje v dolini «kralje v še toliko Časa, jat upam, še atokrat 3100 let." V svojem naznanilu je Carter povedal, da bo Amerika dobila precejšen del izkopanih zakladov in starin, čeprav ao bile dane nekatere konceaije egipčanski vladi že po Carnarvonn. , Anglež je v pogodbi vendar naredil take postavke, ki določajo precejšen del zakladov za Ameriko. Del zaklada bo po izvajanju Carterja zbran v enem samem muzeja, najbrž v New Torku. De lo profeaorja Breaateda e čikaš-kega vseučilišča, učenjaka in sta-rinoalovea, katero Carter viaoko ceni, je deloma zazluga, da Amerika v veliki meri dobi Tatove za klade. Po izjavah Carterjs je odstranjena zadnja zapreka radi spora med njim in egipčanako vlado, ki je zadnjo zimo povzročil, da amo morali prenehati izkopavanja in je vlada rekvirirala grobnico. Raziskovalci ae eopet čntijo avobodne, da lahko nadaljujejo z delom brez motenja, dokler ne bodo od prli zadnjih vrat v grobnici. "To je novica velike važpoati za raz-itkovalce in javnott, ki je kazala izvanredno zanimanje za od kritja in apoznavanje življenja in odnošajev v časih kralja Tuta, je rekel Carter. "Prihodnjo jeten bomo nadaljevali z delom in ne moteno dovršili. Vte je ztto pri« pravljano." "Ko bodo odprta zadnja vra ta," jt nadaljeval Carter, "bo za tvet novo pretenečenje. Prav lahko rečem, da te moremo nadejati od odkritij prihodnjo jesen št ve čjih čudežev, kot smo jih dosegli tedaj. Prav lahko je mogoče, da bodo odkriti zakladi, proti kate rim bodo tenea dosedaj najdene dragocenosti. Se tri znamenitosti imamo odkriti; najmanjši sarko fag, to je celica, v kateri je zaprta krsta a mumijo, krata in atari faraon tam. Vaak predmet bo skrbno zabeležen in fotografiran. Tu ta, če bo po mojem, pustimo po tem nedotaknjenega, naj leži tam kamor to ga pred več kot 3000 leti položili njegovi podaniki." "Nedotaknjeni tta tudi še dve celici Tutova grobnice, v eno ka-ttrik bo tploh težko priti. Najbrž tta ti dve celici zakladnici Tuta, ki mogoče vsebujeta več bogastva kakor je vredno vse drugo najdeno. Ena celic, ki je prizidek grobnici, veebuje 35 velikih zabojev, ki to št nedotaknjeni. Kaj jt veebina zabojev, ni znano. Morda ao tudi prstne ali pa vsebujejo bogaatvo, kakorsnega še ni odkril na tveta in o katerega dragocenoati niti ne alutimo. Precej dobro pa alutimo, kar je v dragi celici — podobni veliki škrinji, ki je prevlečena t zlatim kovanjem napolnjena z dragoee nimi kamni, alonokoščenimi škat-Ijami, vazami, kovinskimi Izdelki. svečniki in najrazličnejšimi znaki ter zapiski. Celiea je tako natlačena aličnih predmetov, da ai mogoče vatopiti v njo pri vhodu." Carter, širokopleči mož zagorelega obraza valed žgočega afriškega eolnea kakor rti drugi raz-iakovalei, je zanikal vsake predsodke, da bi bil lorda Carnarvon umrl radi maščevanja feraonov, kakor so bili TOREK, 27. MAJA, 1924. tenkamen je dobil prestol, ker * I je poročil a faraonovo hčerko. V Egiptu je sploh šlo podedovani« prestola na hčere in fartoni morali biti prvo teti. Kralj Tut je poročil tretjo hčer Aknntona ' Raziskovalec iz Doliut kraljev je bil tudi vprašan, kak.» je pr;. bližno izgledal Tut. "Ko |M,mo odprli krsto, bomo bolje vedeli za to," je rekel Carter. "Lahko pa že rečem tedaj, da je bil mlad vit-dar, mogoče je umrl že v staro«i 25 let, torej je bil tudi kratek čts njegovega vltdtnjt. Predstavljam si ga kot Čisto navadno človciko bitje. V svojih kraljevskih dvori, nah je hotel imeti sadostno koli. čino lahkega vina in piva." Vesti iz Jugoslavije. Smrtna koaa. — Dne 4. maja je preminul po kratki bolezni v 31. letu svoje starosti v deželi* bolnici v Ljubljani Jote Krvi&a. posestnik na Dobravi št. 1 pri Ljubljani. Zaprta tobačna tovarna. — v, Mostarju so zaprli tamoinjo to-bačno tovarno radi slabe ra/pro-daje tobak« in odpustili skoro vse delavce. Tako naša vzorna držtv. na upravi skrbi, da v Jugoslavi-ji ne bo manjkalo brezposelnih ljudi. Poiar v Dravljah. — V noči od 3. na 4. maja je okoli 11. ure iz. bruhnil pri posettniku Antonu Kušarju v Dravljah Štev. 18 požar. Marija Ravnik, sosedova hči je ribala tisti večer doma stsno-vanje. Okoli enajstih pa je nesla škaf umazane vode ven inie opa-švignil plamen iz strehe. Dekle je žila, kako se kadi iz slamnate strehe sosedove hiše. Takoj nato je začela klicati ljudi in je prebudila tudi v goreči hiši tpečega Pavla MavriČa in Franca Kuiarja. Z veliko težavo to nato rešili pohištvo iz plamena. Na pomoč so Srihitele požarne brambe iz Zg. iške, Dravelj, Št. Vida in Gline, vendar je ogenj uničil hišo do tal. Hišo, ki je bila večjim delom zgrajena iz leta, je kupil Anton Kušar lansko leto za 30,000 Din. Zavarovan je bil za lati znesek. Pošar na Lipoglavu. — Dne 5. maja zjutraj ob pol 1. je jel goreti skedenj nekega posestnika nt Malem Lipoglavu. Ogenj sc je mahoma razširil na sosedni hlev in kaščo. Požar je opazil nsjprvo posestnik PredaliČ v četrt ure oddaljenem Velikem Lipoglavu. Ko so PredaliČevi prihiteli na Msli Lipoglav, je tu še vsa vas spala in nihče ni opazil požara. PredaliČevi ljudje so zbudili domačine in jeli gasiti. Gasilno delo jc bilo zelo težavno, ker na Lipoglavu ni vode. Posrečilo te je ljudem obvarovati sosedne hiše pred požarom, gori imenovani objekti so pogoreli do tal. V hlevu so zgorele tudi tri svinje. Ogenj je pogs-*J sil dež, ki je jel padati ob pol dveh. Prizadeti posestnik je bil sicer zavarovan, toda zavarovalnina 3000 Din je tako neznatna, ds niti od daleč ne more pokriti Jko-de. Samouboj mlade deklice. — Dne 30. aprila jc izvršila mlada deklica v Ljubljani v Oo-rjupovi ulici ssmoujioj na ta način, da je skočila iz tretjegs nsd-stropja neke hiše v Gorjupovl ulici na dvorišče in je obležala mrtva. Ugotovili so, da je mlsda *a-moubijalka Mira Kranje, ki je bi-la v zadnjem času nameščena pri zagrebškem policijskem ravns-teljatvu. Prvotno so domnevali, ¿la je storila ta obupen čin radi tegt, ker je bila odpuščena m službe. Pozneje pa se je zvedelo, da je zapustila službo svojevoljno. Bila je btje zaljubljena v nckejra mladega uradnika in je zadnje 'a-se ta ljubezen nekako peials. Po-leg tega je bilo dekle Živčno bolno in ni Itključeno, da jo je tre-nutno tltbo razpoloženje gnalo v amrt. Pri padcu ti je rl»m'la tilnik in rtzbila lobanj« ' Kriza v Belgradu. - Kadar gospodje, ki vladajo državo, nt morejo več ne naprej in ne nazaj, ta-krat govorimo o "krizi". Takrst mora naatati neka večja ali manjša ¡sprememba. Tako krizo imf-mo tedaj že nekaj tednov tndi v Belgredu. PtšW bi rtd še nnprrJ vladal, pa ne more več, ker t, • ma več dovolj posleneev ra s si n «ovor,wl Vl.de pa ne »ara dsti i« rok N"- vražarsk, ljudje. Rekel je, . (,rillvA ae nsmreč poteguje rs "V Egiptu sem še delal 34 le ; ji|o v ItaIliif ki b« *n- in in v grobnici Tntenktmnt šeat u]q nfkaj mili-r(| diMrjev P« let. Pa me poglejte. Da. pičila me ... . . , je nekoč žuželka, toda bila je ta- "* ko ho ta zadevt r*'" »«—»»•. «<«»• U... t« ■«.] ,, tf4k0 pri tmftsšla p*"* žuželka ia nič drugega. Vtej^ uhko prec,j skupaj, kar govorijo, da je farto • { - namrten Ia ^^ — Gospod, na katerega reflek- nov duh poelal žuželko, da aamrti ' ''J \ j,, „di liram, mora imeti pred vtem spo-1CsfMfvons. je navaden bunk' Pi41' W It,offr,di evaj 'M Uetenl Ako te fant vpraša ta rriUj| k fcatoU4ki oitanlaa- lifale največja važnost, gu*p,cef kralji nieo maščevali, ker Tut i- torodniku ali prijatelja v dami V O V nji urejeno pametno. jcijL Le kadar bo pokazal polleol — Na plečilno sposobnost. tak ni bil kraljevske krvi. "Tu-! atan Delavsko novico. (Federeted Preo.) , .. , < goevencijs rudarjev r Teoria, III. - Konvencija > najbrž zaključi v »redo. N» »*J» 24 maj. «»delegatje aoglamio i" jeli načrt starostnega «vajo-JS- Rudarji, ki doeešejo 65. M0 starosti in niw več «možni za delo, bodo prejemali pokojnino od uuijč. Pokojninski skled se bo vidrieval ■ posebnim esesmen torn Predlog, da konvencije P" nuiti to vprašanje članstvu, ki ga naj resi z referendumom, je pro- ^a pondeljkovi seji je bila o-trorjena vroča debata radi ku-kluksklanfckega vprašanja. Ne dnevnem redu je reeolueija, ki zahteva, da se izključi ia unije nek . lan. ki na kak način podpl n kuklukse. Unija *e ima točko y pravilih, da člani rudarske uni» ne morejo biti Člani kuklukeov-„ke organizacije. Mnogi člani v Williamson countyju pa ao obto ieui. da sc nc zmenijo za to točko in se javno ponašajo, da so v klanski organizaciji. Drugi predlog na dnevnem re du — katerega podpira 31 krajev-nih unij — je, da se distriktni eksekutivni odbor odpravi in nadomesti z odborom poddistriktnih predsednikov. Petindvajset krajevnih unij pa podpira predlog, da »e odpravijo subdistrikti. Drugs rcsolucijs ssbteva, da se pristopnina v rudarsko unijo poviša od 110 na $250 v svrbo, da se zsbrsni vstop farmarjem in drugim delavcem. Zopet druga resolucija zahteva, ds samo sinovi rudarjev smejo v bodoče stopiti v unijo kot novi ' rudsrji. Via ta vprašanja še niso rešena.. \ Sto rudarjev podsutih v Mehiki. Mežico City, 26. msjs. — Več ko sto rudarjev je bilo podsutih 24. maja v rudniku Sierra, drlava (jusdsjalsrs. Težko če bo kateri rršen. Večje število mrtvih so le sprsvili ns površje. Agrarna industrija v Jugoslaviji. Nova klofuta prohibiciji. Ohicsgo, ni — Določbe Vol-Steadovegs akta, ki dovoljujejo sodiščem zapirati poslopja s aod- ao prepovedjo na predpostsvki, été, ds se utegnejo v njih ponoviti kršitve suhe postsve, so ne-ustavne. Tsko je odločil cvezni sodnik J, W. Woodrough na zveznem okrožnem sodišču v Omahi. Neb.v ' Ts sodni sklep smstrsjo neks terl preučevslei postav in ustsvc « enega najvažnejših sodnih odlokov, ki sc tičejo osebne svobo-* <*,k»r w je vršila slovita ob- ravnava Dred Scottove zadeve, v k*teri i« h»o rečeno, da je suženj. Sivo Ustavno. .Sodnik Woodrough je mnenja, d» ukjnja uveljavljanje Volstea-rfovega akta s sodnimi prepoved, "¡i ustavno pravico, ki jo ima vsak Vf* do sodne obravnave pred J»oroio. Prokiblčaa postava ne more po »"dnikovein mnenju prenesti po-Î"? ne ®W*U ns sodnika. Ce bi ,0 dovoljeno, potem pride Privosodjs zopet v tiste čsse, ko r bil vsemogočen stari angleški dw zvezne zbornice, "dlok sodnika Woodrougha je! «•vrnil s«»dno prepoved potem, ko' Z " obtoženca izpoznsns za • i' « ProhiblČne postavo in' bdi kaznovana. ' Obtoženca - Willism Msyer in Vwvs žena - «ta deUU in prodajal® vino n. zemljišču, kjer '«nHs svoj dom. Prohibični Jugoslsvijs je israzita kmsčka sli sgisrns dršava. Ogromna ve čina prebivalstva Živi od obdelo vanje polja (latinska bsseds "sger" pomeni slovensko "po ljs"). Živi pa od polja Uko, da porabi en del poljakih pridelkov za avpja lastno prehrano, en de pa mora prodati isv^n dsžele, ds si more zs iskupiček nsbsvltl to, ksr v lsstni deželi ne rsste (ke vo, obleko itd.). Poljake pridelke ps prodsjamo izven dežele lshko sli tske kot so n. pr. pšsnieo, živo živino itd., al ps v predelanem stanju, n. pr moko, mesne Izdelke in tako na-prej. Prodaje predelanih pridelkov je vsekskor boljša kakor ps pro-dsjs surovih pridelkov, ker i predelavo prebrsnimo doma lahko na stotine rodovin, ki bi sissr bi le ali bres kruha ali pa bi si mo rsle iskati dela na tujem. Tako mislimo, da bo vaak ratu mel ogromen pomen takozvane agrarne industrije ea tako kmeč ko drŽavo kot je nsšs. Našs državna nprava pa se po mene te industrije prav nič ne ssveda. Zsto je sačsla V najno vejšem Času tudi agrarna indu strijs pri nss selo naiadovati in eelo propsdsti. Mlini v Vojvodi ni so zsključili lsnsko rsčunako leto s velikimi izgubami, vsliko fsbriko ss mesns izdelke v Za preliču ps so morsli saprstl. Iz med 54 fsbrik sa isdslovsnje Špi rita pe jih je moralo obrat usta* viti kar 501 Ko je pred dveml leti grozila slebs letins, je vlada udarila na izvoz žita, moke, mess in masti o grSmne izvozne carine, na drugi drugi atrani ps je dovolila prost uvoz. Te politike se vlsda še da nes drži. Zs izvoz šive živine je trebs plsčsti izvozno takso znesku 80 dinarjsv ga oent, ss is* voz mesa pa 150 dinarjev od cen ta. Posledics tegs je, ds js da nes na Dunsju svinjina is Danske in eelo iz dvedsks cenejša kakor is eosedne Jugoslavije. Ameriška mast stsne denes v Belfradu 28 dinarjev kilo, domača pa 32 dl narjev. Izdelovalci špirita na Češkem, na Ogrskem in v Rumu-niji bodo v kratkem ustanovili veliko zvezo, ki bo lshko sslaga la a špiritom skoro celo Evropo, jugoslovanski izdelovalci špirita ae bodo pa briaali pod noeom. Kako je z izvozom naših vin, pa žal, vsi predobno vemo. Znsčiluo je, kako drŽav, oblast to svojo pogubno politiko ssgo vsrjs. Minister pravit Skoro vss sgrsrna industrija v nsši državi je v roksh tujcev (Nemcev itd.). Zsto je čisto prsv, če ts industri» js propsde. Ko bo propsdls, bodo ps vsa podjetja lahko pokupili domačini za nizko ecnot Da je tako stališče vlede napram agrarni industriji vse prej kot trgovsko ln polteno, vidi vsak sam. Mi vemo, de brez tujega kapitala na lastno industrijo niti misliti ne moremo. Na način, kskor pa vlada kapital odbija od industrije, si ps ne bomo pridobili niti domsčegs niti tujegs kepi-tsls In tisočim sedsnjih brezposelnih se bo pridružilo ktnslu še neksj tisoč brezposelnih Iz uničs» ne agrarne industrije, Če pojde tako naprej. — Po "Avtonomistu". eem zadnjih pet 1st, odksr js bi« la asključens vojna, čisti uvoa •lets med letom 1921 js aam sua* šsl okoli dveh tretjin hiljons dolarjev. Zlste reserve foderelnege rezervnega eiatema, ki ao znaša* le $2.063,000,000 na koncu lete 1920, so poskočilo na $2,875,000,. 000 na koncu leto 1921. Ob za* ključku leta 1922 ao anašalo $3.* 047,000,000 in 31. deoembra 1923 že $3,080,000,000.". Na vsem svetu je denerne glsv» nice v zlstu okoli #9,000,000,000, od ksters vsote posedujejo zdsj Združene držsve #4.300,000,000, sli vsč kot dvskrst toliko kot so imele lete 1921. Zlat zsklsd Ev* rop« sc js smsnjšsl ss $2,000,000.» 000 v teku rsvno Iste dobe. Kan-merje o sistem ssklsdu glavnih držsv ns svetu med letom 1913 m 1923 je sledeče i .31. dec. 31. dee. Držsve 1913 1923 Združene drševs $1,904.694,000 $4,247,201,000 Anglijs s kolonljsml 830,100,000 754,400,000 Frsncijs 1,200,000,000 709,479,000 Jsponsks 64,963,000 600,194,000 dpsnija 92,500,000 487,841,000 Argentine 292,600,000 451,293,000 Nizozemske 60,900,000 233,876,000 Nemčije 915,700,000 111,247,000 Rusijs 1,011,500,000 45,043,000 Poročilo federslftegs rezervne» gs odbors pove dalje, da ao Združene drlave sedsj oentrum svetovnega slata. To jo velika odgo* vornost. Ogromni sakladl zlata, ki so tu nakupičenl, morajo biti zopet rasdcljeni in isvaŽanl, ker drugače bo toliko nakupičenegs bogastva imelo uničevalno posledice na domačo kakor tujo gospo-darsko in finančno situacijo. To tudi pomen js, ds jo Stw York postal glavno finančno sro» dilče sveta, katero mesto jo zavzemal London do leto 1914. Glavno svstovno tržišče slsta ho vplivalo, da bo v njem tudi le* vršena trgovina v največji meri in ae bodo tja stekali sakladl Še v bodoče, Ameriški bankirji »o sanjali o tem položaju do leta 1917, ko eo Zdrulene države sto» pile v vojno. Z vstopom v vojno so Združene držsve zagotovile smsgo do grls zsdolženim drže» vsm, zsgotovile po jih, ds bo končns smsgs njihova, a obenem tudi zmaga ameriikih finančnikov in ameriškega dolarja. U sta ••*!)•«• 0. april« 1004. Priprta Jednti Uk«*». I?. I««ii« too? « drftavi IIM««U. da se morsjo bojevati as boge tale iu višje raarede ter jih vaga- V ¡ jejo v narodnjaškoiu patrljoti-!|SIaVCQSka Nirodd& Nek novinec angleškega kluba je govoril o mcdnaroduih razmerah s stališča razredno zavednega proleUrea. Izrazil jc upanje. GLAVNI IT AN. aaar^O »a LAWNDALE AVg., CHICAGO, ILLINOI». de MaeDonaldova vlsda na An ' ,_ . . . glcškem pokaže, dase delavci1 lavriavalni odbofi lahko oprostijo kapitaliatičncgn f UPPRAVNI OOIKK. • ~ goapodatva samo s pomočjo ustva B«. •rjCfclaí.wílRl!, ^^ih'*?!*!" lítíS WUlikJl Htve svoje lastne armsde. Rekel N"«*. «I. kJ.mJ.il J«k« V«,rUk, «r«4«ik .Uall. UUl«f«H.(h. je, da jc lanskega oktobra izglc-. 0*«H« Flfl, O«*««. dalo, da bo Nemčija kmalu pro- POHOTNI OOIKKi da so tt racuul varali. , J«k« T.r4«lj.(Ren OS. H.«S.r..«*IU, Pe, j«k. G*ri«k. 414 W. N«r ftu Iiil jc to uckak zabavni večer, ko so govorili imenovani, na kar oSRKDNJt OKROtJC. ........... je ssčcl igrsti orkeater goslsrjev. CMaeJíllE Law^U Ar„ ksteregs SSStojajo vojski iz VZHOONO OKROIJK. J«««k Aoikrolll. B«. ISO, Mm, Ras, Pa. Kroinllua. Igrali ao priproste ns-1 ZAPADNO OKROŽJE, aIÍÍi^Íu^»^^?!!!! iKi^imni jrodlie popevke, korsenice in smoš- Mas M«r«. R«. tse. B-M. Mi.. . ea aeterseepaA nice, ki tako ugoduo vplivajo na | MIIm »4N t. W(.«k«m I«., Mwrver. thals človeka, da se mora smejati šalji-vostim, tudi če ne razume ruskega jesiks. Ns zsdnje ps jo prišel ns vrsto ples — ruski korsk pomešau s smeriksnskim fostrotoiu. Hils js to prsva mešsnics. Ameriška dekleta ao okusils ruske narodne plese, dočim so se ruski mlsdeui-čl v svojih uniforiush' učili foxtrots in ouesteps. Aiiflfžl v rdeči armadi. Moskva. (Osrtrudc Usesilcr ss Fed. Press.)'-» Američani in An» gleši v Moskvi, ki so pred krst» kem pristopili k rdeči srmsdl, so se vživAi v vojsški stan, kakor» šen velja sa sovjetsks vojske. Anglosaški oddelek, klub političnih izseljencev, ksteregs člani govore sngleški jesik, js del rdeče srmsde. Intelektuslci tega kln- bs pogosto i>rirejsjo govore iti prsdavanja. PH treh zadnjih govorih jc bi» 11 nlanin dokler ni iztisšel Kurja (nočna) slepoti. Kurja alepots in kurjs očesu sts dva pojms, ki nimsta a siour vse čuti vredno kuretino nič o-prsviti. Tudi kurji zsstopniki moš kegs, Ženskegs in srednjegs apo-la imajo po dve očesi, ki pa niata kurji očesi, nego prava vidna čutila. Beveda tudi kure lahko oslepe, toda ne na ku» rji slepoti, ki je prihranjena domnevno samo Človeškemu rodu. Kurja očess ao pač soeijslno zlo, kstero ozdrsvi nsjbolje ortoped čevljsr, ki s primernimi čevlji, (ki gredo seveds bolj ns kveder kot na ehimmy), lahko v kali ugonobi vaako disposieijo. Slovenci rsbimo izraz kurja sle» pots zs msrsikomu še neznsno, deloms prirojeno nspsko vida. deloma pridobljeno bolezen, kjer tak! kurji slepci, ko ae zmrači, ali po dnevi v temnih prostorih U» gube drugsče lshko normalen vid. Ti bolniki, ki se podnevi pro< sto kretsjo kot popolnoms zdravi ljudje, se v nezadostni rszsvet» I javi ne spoznajo več, zgroie pot, postanejo lahko popolni slepci, negotovi se morajo dati voditi od drugih. Kurja, ali bolje rečen6 nočne slepota, je bils znsus žo starim Grkom in Rimljanom, ki jo ps nI so krstili po kurah, katerim sc povsem nspsčnn pripisuj» to Isst» nost, nego z Izrazom nlktslopljn (nykossnoč; aa=ne opo*vid.)'U!» pokrit in Aristotel nsvsjsts v /ivo jih spisih nykts1opne ljudi, enako kasneje (lalon, Plinius in Cel-atu, ki svetujejo tudi ie kot dobro zdravilo proti tej bolezni koltrunova jetra, bodisi preženn kot jed, bodisi kot očesno vodo iz koitrunove jetrne juhe, ali kotič> no kot aopar, ki nestane pri kuhanju. Pravega vzroka tej nočni slepo Nadiarni odbori - '"it rr^a^ajh. MM W. Mik It., CMmm, lil., M »•«•rak. Ml? Pr«aaw A««h CWvsland, O., WUIU« SilUr, MN St. ««W lT Cl«v«laa4* Oku. ZdrulitvMil odbori Jm. I Irak, MM OfU« C»., CU»^««IokU VRHOVNI ZDRAVNIK. Dr. F. J. K«m, aMJ Sl.CUlr AVnCWv^aaAa PpfORI Ksrsipsaisnas s «I. •dUr.lki, ki delaja e «iavnam «r«4«. •• vr4l i«k«l«. ^^ mnt ¿z ¿čut airê&^jr^ »«..rv sœfsl dal« A»«h CkU«f«, IIL . Y lVlZI 1 »LAGAJNIIKIMI POtU es nešMjale m ■ssl«». BUVaj.Uu« S. N. P. J., tMT SO »«. Uwodale Ave., CU¡o¡TIN» * » Uvrfataloeaa sAmi ee naj pešdjajo Praak Zalla«, priliifcfta aadaerM«« «4b«r«, ligar «asios js sgeraj. Val priatrl m «I. p«r«i«l «daak as saj sOlljajo ee aaalovi Ma U«4«r «••4, SOI W. Nay IiTÍMmIM III. Val Mal U drvglI soíat, asManlla. «glaal, sarasa In sploh esa ksr t'raSfetixrjr -¡- a?3í s podsns sliks o rssliki med po stopsnjem z vojaškim novincem \ rdeči srmsdl sli v snnsdsh k.r ■»^'jf so ju aretirali a sodnim ški dolar. Zlato vooga sveta jo eona za vojno. (Leland Olds as Fsd. Prsaa ) Kdo je zlezel ne površje v ive tovni vojni f Ameriški flnsnčniki in smeri- M,"'raim !*>veljem. asacgli pija ""r J° odpeljali i. poelopjs. ar '»ni po aodni obrsvnsvi so .. I vložili prošnjo zs to. "me|» *epreti poalopje, kjer "nela obtoženca svoj dom. ^ je bih dognano, „1 bilo prs vi h dokezov za to. ds , ponovno nameraval. '» iHiafavo. "Mož, „e. sta priznsl.. ds st. I"'"lajanjem vins kršil« prohl-,, Zs to kršitev u u l-r-stsls kssen. sts Ali zatrdila Kdor tega ne verjame, nej bere letno poročilo svesnegs rezervne gs odbors, ki se pečs • poplavo zlsts, kstero se steks is vseh delov zemlje v to delelo. Dve mi» Ijordi v zlstu, ki so jih smeriški bsnkirji dobili od Rvrepe, kskor pove poročilo, s»s povzročili, ds je dolsr postal nekako standardna valuta na svetu in Združene države svetovni fiusnčni k spit si. "Odksr so federslne rezervne banke pričele s poelovsnj*m v novembru lets 1914, prsvi |»ore- ; ds ni nolien^f. ,«%ods ss čilo, Mje bilo potom «voze dode ""'v ajnne hiše. Nsj ni v nih v gUvniel .merlških b.nkir Helenholz očesno zre.Io, ki uam je dslo upogled v dotlej neznsno notrsnjost očess in tism jasno aot pitslistienih držav. Eden"fovoroi.i ^«grefijo prrdr>čilo podrobnosti kov je bil politični komisar rde- 0 petnici in vidnem Žlveu. Nuni. če armade, ki skrbi za političnoM i® preostro svetlo» izobrazbo novincev, prugi je bil 1,0 in ele|»»nje, nsperno Stcwsrt, delcgst komunistične in- d*i«, slebo, nezsdostno prehrano ternscionsle iz Anglije in tretji Iin podedovsnje. V neks» govornik je bil nek vojsk ssm. pokrsjinsh, v gotovih rod» • Iz všeh govorov se de posneti ,'iBab M ponavljali primeri te prav dobra slika, kako ao pošto» n0*nc «kpote. peli v starih dobrih carističnih v,,»»o. da je nočna slepo, strogo poail 40 dul In nc uživa ta časih « vojaškim novincem. Ho le« kot bistvena napaka brez v*a čas uobfti" Živalske hrane), p( krnta eo odtrgeli deleč proč od >e spremembe na očeas, lahko ¡različnih krvnih boleznih, mslsrl tovc bolezni kristalne leče, vidno« ga živca pri kroničnem saatruplje« nju z alkoholom In nikotinoiji. Prirojene nočno slepote ne apo* znamo takoj po rojatvn, kot no moremo pred gotovo dobo doloo» uo dokazati, ali jc dete morebiti sploh slepo rojeuo. Otroci navad« uo kasneje prlčno zorltl. gotovih predmetov, kl niso dovolj rszsvet ijeni ne vidijo, se opoteksjo, *t zsdenejo večkrat v pohištvo, s« kasneje pred hišo v mraku ne o-rijentirajo, ie lahko isgube v m*« sečni noči, ne ločijo zvosd itd. Znsni in podrobno prelsksul so slučsji, ko js to vrsto nočno sle» pote podedovsls več pokolenj zs» pored. V Moutpellieru ns Fraucos» kem so zasledili zdravniki rodov tiik celih 10 generacij s 2121 čl« ni, kjer sc j.< nočna slepota dola dokazati v 1.15 primerili. Podeduje »e ta napaka lahke na dva načins: 1. direktno od ¿tu riše v, očrta iu matere, na tiepo Hredne potomce, sinove in hflero sli šele ns drutfo iu kasnejšo gc nersoijoi 2. indirektno samo po«, tom |engktg« spola, takozvanih žensk kouduktorjev, ssmo ns mo ške potomce, V prvem primeru se omeji nočna alepots samo ns mo» Ške (Hitomeri od stsrišev pronsšfl* jo ps smiiio Ženski del bolezen na sinove In vnuke, stično kot ss to dogaja pri dedljivoati hemofiliji. «II slepote zs barve, . Vidni organ, oko Je pri priro jeni nočni slepoti iisvsduo nor tnslno in zdravo, včssih ae, zl«sl\ v zgoraj omenjenem drugem pri meril, risjde kratkovidnost, ali ¿1 eer slabovidno oko. Nočns slep.it« nastane lshko tU dl ksaneje v življenju, ziiuui ao slučaji pouočncg« sir pen ja tekom spomladi lil poletju med deljiil na polju, pri vojakih u« vajah mornarjih v tropičnein p«»u, i:.i dslje vsled nezadostne hrane, p, dolgem poatu, (v Husiji, kjer sa prsvoslsvno ljudstvo posebu« pl. OČcsoo srcslo nsm rsikrijo jssno sliko tskoivsne pigment de-generacija mrežnice. Vzrok tiči večkrat v dednoatij bllšno sorod gtvo staršev, ki so vssk isse lahko popolnoms zdravi, vplivs na potomstvo v rszllčnl smeri Škod-Ivo t gluhonemost, bebsvost, bo sitnost, rszllčne telesne nspsk« l (n opissns nočne slepota na oče< sih (do 25 odstotkov) so posledice konaangvinltete atsršev. Zdrs» vils proti tej vrsti nočne slepot« nimsmo. njegovega dome, vtepsli so mu v prirojens in kot tsks trajno tic» gis vo disciplino, pallea je pela nsd njim. Učili go niso nič dru. gegs kot slepe pokornosti in gs drlsii ncvedaege JI, krvnih izgubsh, v noeečiioatif razmeroma |N.goato po zlstenisi, vsImI bolezni v jetrih. Nočns sle« pots nsstopi tozadevno nsvsdno ordrsvljivs. sli trolj pogosto z živ Ijenjem pridobljene in v tem slu-<'sju nsvsduo lshko in hitro o- zdrsvljivs. Poznsmo nsaprotno, uaenkrat, hitro razvije v bol) Drogpče akrbf rdeča armada za «"lo v"(o različnih očeanih bolo» «II manj popolno, t rej« po «oš rekruts in vojaks sploh. Novineof «nI, zlsstl mrežnice in vidnega |iv» tednov. Rfdesen s«* je zlasti med prvo pošlje v. šolo, kjer imajo va< r* • razločnimi ln vidnimi znaki, vojaki na fronti prreej širila, vd» je, a obenem tudi pouk, ssksj so potom ž«* omenjenegs očssneg« /r. krat tudi sitnulir«ls. Temne v«r-telesne vaje potrebne. Učijo jih r«le. kjer nastopa večkrat kot p - aoetae ečali, mir, dobra in tečus prijsrni učitelji, kst*rl ao nado» vi pojav nočna alepoto. Te vrste hrena vekret zedoetnje, d« bole» meatill aurove in odurne oficirje simptometične no/tia slepot« je zen tekom par tednov ozdravi) r nekdanje avtokracije, Vojaki so Žel skoraj vedno neozdravljiv« hujših primerih m priporoča bi* lahko melejo med eivilolm prebi- i" •• druži prrj ali »lej « |iopol jvanje v temni sobi 1 — 3 dni. r\-velstvom in imsje stike e svojim ni» '»lepljenJrm. bj. olje, uživsnje Jeter, železa, domom. Vodstvo jim nudi akr Tekom stoletij j« l/raz nykta erzens iti kinlns ben političen pouk, katerega smo. lopija m« nja I svoj |K*men in dano» Ho le mu «e rada ponavlja in j« ter je, de spoznejo. ds se vežbs rsbimo zs no*no svetlobo usvsd vedno ozdrsvljiu. Kadai ns«to- Odkritje novega adravtla v Ven* MJi morda vm Remcem kolonijo. Psrii, 26. msjs. — Francoski uradni krogi so v skrbeh rsdi is» jsvs nemškegs medieiuskegs pro» feaorjs Klsins, kl je v družbi s drugim nemškim sdrevnikom dr. Kischerjem rsvnokar dokoiičsl uspešne poizkus« z novim oepilom i zoper epsltio bolezen, ('spilo J« bilo iznsjdeno v Nemčiji in dr. Klein ter dr. Kiseher sls gs pre-iskulsls dve Isti ns zamoreib v Khodesiji iu belgijskem Kongu v Afriki, kjer j« apaln« bolezen doma. Preizkušnje so ju sijajno obnesla i val bolniki, katere jo na» padla spslns bolezen ,so ozdrsvill, Dr. Klein Je sdfj isjsvili " V tem eepilu Imamo novo kolonijsl» no eeaarstvo. Znanoat j« prem«» gsls srmsde in (mlltiko. V roksh imsmn sredatvo, ki usin pomore, ds dobimo nsVaJ.nsše kolonije." • Npalus bolezen, kstero pdviroč« strupen« afriška muha ''Iss-tse", strašno raz«aja med zamorci v angleških iu franeoskih kolonijah v Afriki. V laboratorijih v Parizu iu Londonu sedo dane« zaatouj trudijo, .da bt, odkrili uapešno zdravilo zoper to kugo. Neuiei |n> so odkrili cepilo, kl je uspešuo, «m p« k to zdravilo jc n«mšk« ta j nost, kl je nočejo ra »odet 1. 11, dr. Kleinove Irjsw sledi, d« bodo Keinei zahtevali visoko eeiio svoji kolonij« — č. hočeta Fr«n cija iu Anglijs dobili sdrevllo z« njune «smorer, jo v «vrbo obrambe. no grtki izrez hemerolopijo pi nočne slepota simptomatično ""bfBe prepovedene pi jev nad dva blljona zlatih dolar- W sodilčs devetiiejjer To je zlelo, kl oedej v veli ! Ker pridrjo r ogromni meri Iz, were in op«»—dn*vni vid), ns»lpri degenera'ijskih proce«ih mr«ž» ki meri služi ket reaervs v 12 rs* j vražo deleveev in kmetov ia ee v sprotno o/nsčuj^mo z nyktalopi. nie. In vidneg« žives, je progno* rervnih bankah v Združenih dr njih veeplja duh zevsdnege pro» je bms bil. n.lo£#aa pnnov- ,,fr« obrsvnsve pred po»|lsvsk , ""dmk )c rszsodil, ds bi "Pi.. ----------------tWr ----------- ------------—----- -------JJU....... "J takega -y protislovju « »tekel v Ameriko prej kot ao sr njih nazori in levcav čisto rasiič ni, zle «ti «olnč«4 svetlobi fdrlav. is barve, zlasti ss modro, js aks* "■ ki j.m(ii vaškemu élote 'Zdruí^ne držsv« «spletle v vaj» ns od vojsko* pri kspitslietlčn h ci pori zemljo, v radokopik, s»o rjen, vM asm hitro |m»4s in bolnik do porotne obravnave.'n*, drugi bi I jo« p« «e je stekel snnsdsh, kjer po«č«jejo vojske,Insano jetaiki v teoinicsh, go-l nsvsdno v 30. letu atetoati ode DA SKUHAŠ DOBRO PIVO. NSIPONASE PRODUKTE. Imamo v eslegt sla4. kosal). aU4k*e I« «M ir*f pMnUilmm. poskusit« I« ss preprilajt«. 4a ie 4««ia prt na«, Irvnenl r«4»e Is na/koljN I« nsj««» «••ja«. Ora«ertj»m. *ls4^U«rj«m In e gre-4s)sts$ l#U«tiino 4sam ^fimtrtu Met prt veljlh «arečtltl. PilH« ps l«žeemsslj« «ei FRANK OGLAR. OMt bp«kf StMH Omkal, O. Narodne kaoveocíje io njihov potek. V prejŽnjem elanku «mo omenili pomen "nerodnih konvencij'— (nationel conventlone) v ameria-k «»ni jHditičnem življenj» in opijali. kako ao stavljene. Sedaj, ko so narodne konvencije vaeh političnih strank pred durmi, jc pa tudi zanimivo opisati njihov pravilnik in drug*- značilne poteze, kakor tudi razlagati nekatere posebne izraze, ki jih časopisi rabijo v Nvojih poročilih o burnih dnevih narodnih konvencij. Narodna konveneija ima dvojno «vrbo: odobriti proglaa strsn-kinih načel, naziranj in praktičnih predlogov in izbrati «trankina kandidata za najvišjo eksekutiv-no oblast republike, t. j. za predsednika in podpredsednika Združenih držav. Javno mnenje deli dostikrat tekmece za predsedniško kandidaturo v tri vrste, namrefe v "favorit«*", "dark horaes" in "favorite sons". Ti trije izrazi »e radr rabijo v časopisnih poročilih tekom leta, ko ac vršijo predsedniške volitve, zlasti do časa konvencije in zato potrebujejo nekoliko razlaganja. "Favorite" je znani športni izraz za priljubljenega tekmeca, na katerega je verno staviti; v političnem zmislu pa se rabi za označevanje tekmeca za predsedniško kandidaturo, ki je političar, dobro znan širom vse dežele in zato zmožen dobiti podporo v vseh delih dežele. — "Dark horse" (črn konj) je osebe, ki ni narodu povaod dobro znana; ako konveneija imenuje takega kandidata, je javno mnenje pre-cej presenečeno, ravno kot na dirkah ko zmaga malo znan "črn konj". 'Favorite sou* (priljubljen sin) je političar, M je dobro znan v svoji laatni državi, ali malo vpo-fttevan izven nje. Morda ni njegove ime, kakor je to pri "dark liorae", malo znano vsemu narodu žirom dežele, ampak on nI še na 'ae obrnil splošne pozornosti. —| |'Fevorite son' utegne pe biti ob) enem tudi "derk horse"; ta ac pravi, on je dobro znan v evoji Ustni drževi, ali njegovo ime je teko malo znano drugje, da je njegova zmaga neverjetna. Postopanje narodne konvencije najložje razumemo, ako vpošteva- mo tri dejanja, v katera ae delit prvič, dogovarjanja pred otvoritvijo konvencije; drugič, odo-brenje programa in govori predlagateljev; tretjič, glasovanje za kandidate. Dolgo pred časom, ko ae vrše narodne konvencije, je že začela agitacija (boom) za enega ali dva " favorite". Predno delegat je odpotujejo iz avoje države v meeto konvencije, ao večinoma že skle-nili, za koga bodo glaaovali; mnogi so kar dobili izrecno navodilo od volileev v primarnih volitvah oziroma od državne konvencije avoje atranke, za koga naj ae potegnejo. Vse je navidez eno-atavno in samoniklo. .V resnici pa že sama izbira poaebnib oacb za delegate, kakor tudi navodila, ki ao jim dane, so navadno posle-dica dolgotrudnega zakulienega delovanja a atrani lokalnih politi-čarjev pod režijo dveh ali treh spretnih egentov ali odposlancev kakega vodilnega tekmeca. Štiri ali pet dni pred .otvoritvijo konvencije začenjajo delegacije poedinih držav prihajeti t mesto, kjer ae konvencija vHH. — Predno napoči veliki dan, je le mnogo tisoč političsrjev, poroče-valcev in turistov nspolnilo do vrha vsak hotel v mestu. Ko so dospele glsvne delegscije, se resno delo začne. Čim bolj se pri-približuje ura otvoritve, tembolj se pristsši poedinih frskcij napenjajo svojo energijo. Med posameznimi delegacijsmi se vršijo posvetovsnja. Dolgo pred uro oficljelne otvoritve konvencije, je velika dvora* na konvencije nabito, polna do zadnjege kotička; taka dvorana je dostikrat zadosti prostorna, da lahko deset do petnajst tisoč lju di v njej sedi. Delegat je eaaai so ls kaplja vodje v morju vseh lic. Vodilni politi€arji'iz vsake svezne države, eenatorji in poslanci iz Waakingtona, žurnalisti ia repor-terji, goetjc iz vaeh krajev in koncev Združenih držav, goepe, ka kor tudi krdelo političarjev iz mesta konvencije — v« ti tvorijo ogromno gnečo okolo delegatov. Nekateri noeijo znake, dostikrat grb svoje države ali svoje organizacije;- panogo krst nosijo kokarde in trske > barvah svojih favoritov. VsakjT državni delega-ci ji je odkazan pjostor v dvorsni, zastsvs drŽsve, plspolajoča iz droga, pove, kje ta ali ona delegacija sedi. Odpoelsnei in voditelji hitijo od delegacije do delegacije, dočim gledalci poslušsjo godbo, ki svita populerne koma de, in pozdravljajo a ploskanjem tega ali onega odličnega, ko vsto ps v dvorano. Ko načelnik narodnega štren-kinegs odbora pozove zbor na red, duhovnik izreče kratko molitev in poslovanje začne. Nejprej pride na vrsto volitev konvenčnegs predsedništvs, odborov in njihovih nsčelnikov, potem sledi razprava o strankinem programu in bržkone drugi dan. ali mogoče tudi kasneje, sledi predlegenje kandidatov in glaeovanje. To le se utegne raztezati na nekoliko dni. Seje konvencije ae navadno vršijo predpoldne in popoldne. Volilni program stranke se imenuje "platforma". To vsebuje vrsto resolucij, oznsčujočih načele in program stranke. Tem poedi-nim točksm platforme pravijo "planks". Sešteva volilnega programa je poverjena posebnemu odseku (committee on resolutions) ki po navadi skuša seetaviti tak program, ki naj vzadovolji vse struje. Konvencija vobče odobri predloženo ji platformo t vsemi "plankami* vred, ali utegne priti tudi do burne razprave, spora in celo do senzacijonalne krize radi -volilnega propraapa. Po odobrenju platforme eledi nominacija tekmecev za atrankino kandidaturo. Zapianikar kliče Križev pot Petra Kupljenika. Zgodovinaka povest. Spisal Pastuškin. (Dalje.) "Gospod, ti ai rekel: Čc vas svet sovraži, ve-dite, da je mene prej sovražil. I)aj, da ne pozabim tvojih bened v uri bridkosti in ponižanja. In zopet si rekel: Hlapen ni večji od svojega gospo-darja; če so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas. Hvala Ti, Go*»pod, da si izbral mene, naj se izkaže na meni resničnost tvojih besed. Toda rekel al tudi i Proalte, karkoli hočete, in zgodi ae vam. Salom lakem Mir i vami, svoj mir vam dam, ne dajem vam. kakor svet daje. In glej, miru smo žejni, zakaj sam vidiš i Tvoja beseda je popačena in oskrunjena in tiste, ki bi jo radi re-žili, da bi še zdravila in hladila, tolažila in krepi-Ia, podijo s prižnie, zapirajo jim tvoje hramovc in jih tirajo kakor tolovaje in nevernike v ječo in pred aodišča. Daj, Uospod, da ne omahnejo roke tvojim služabnikom, dokler ne zavlada tvoja beseda širom dežela. Daj moči tudi meni slabotnemu, nevrednemu!" Duša. razburjena prrj in nemirna, se je ko-psla v svežem, čistem valu meditacije, skrušena prej in potrta, je vatajala polagoma iz mrtvila, sveža in mlada in močna. Kakor zamaknjen je stopal Peter Kupljeni)?.. V/dramil se je šele, ko no njegovi spremljevalci obatali pred tolminako cerkvijo in so se začeli shirati krog njih vašeani r. dolgimi polza«panimi obrazi in začudenimi očmi. "Kje biva glavar!" Kmet s prstenim licem in čvrčasto drcnovko je zamahnil naprej po cesti in za dvema najbliž-njim« hišama proti gradu. U. Drugi dan sta al aedela glavar in tolminaki naddijakon v graščinski obednlcl na«proti. Cerkveni dontojanstvenik je nagnil trebušaat vrč, ga postavil iftdatno lašjega na hrastovo mizo pred eeboj, uprl živahae sive oči \ klobesico, ki jo je vrtel njegov gostitelj med prsti, In je rekel i "Had bi videl tega \atetf* ujetnika" "Kadar vam drago preea«titl, ukazujte! Hej , veste, s vami »«-m bil vedno prijatelj in kakor nem /atrdil predanočnim (m list in tale pečat, drugače tako močna in vpli\na, ne bosta v tem ozira ničesar spremenila." Glavar je "gel za gls\o na majhno polico in pokazal skrbno zganjen pergamen. "ftajte, dejte, as j pogledam šr enkrat. Zanimivo pumo, vrl» zanimivo.Naklonil ae je nazaj in razgrnil liat. Med rahlim »uiibotanj<*m »o mu begale oči od beaede do besrde. od vrat« do vrste. In ko ao prebolele le dobro polovico, so se mahoma dvignile in se pomenljivo tapiMlc v ghvarja. Duhovnik je Čital nagla« "... ker želimo, da ae naša in natih dedov vera ohrani čisla tudi v Vaši dešell ia da ae pa-triarhov vpliv omeji po motnosti onstran Soče..." Kmihotanje aa kralčevcm licu se je razbohotilo v oči vidne pretečo se porogljlvest, ki se je jasno sevadsle. ksko daleč ae «me ispniakiti, ksdar tepleše po cerkvenem licu. , tJlavar je zame h nil a roko t "Gradeči Bomo že tako ukrenili, da se gospodom tam ne bo treba pritoževati, niti vem, pr^čsstiti, se umikati proti Čedadu, Blsgovolite mi slediti." Glsvsr je porožljsl t sosednji sobi z rešto ključev in ae odpravil z njimi na drugi krttiec gradu, kjer je obetal pred težko in okorno kovanimi hrastovimi vrati in vprašal priletnega moža, ki je hitel vstajat a črvive klopi ob začrnelcm zidu: "Stefan, ali je po uoči kaj ropotalo?" "NIČ, goapod, kakor da ni žive duše notri. Vi veate, da ne spim, odkar sem tistemu. saj ve-ste, — Štefan je napravil tri križe, na Čelu, na uatih in na prsih — odkar sem mu talc parkelj a Upe sklenil — segel jc v žep in pokazal črn parkelj, bil je videti kozji —, takrat, veste, bogme, če ni bilo tistega gabra, gospod, in pa . . . " "Jc že prav, Stefan; ali je oni notri večerjal t" "Tisto ne vem. Skodelleo jnhe sem postavil na mizico, kakor ste ukazali, In pa koa kruha. Ta šema črna me še pogledala nI; pa jc bilo videti izpite, lečno. Hitel sem brš ven. s takimi ni ms m rad opraviti, še zbogom mu nisem rekel, se no spodobi, če je tak nevernik, kskor pravijo; ksj bi, rekel sem in še porečem ..." "Ne sds j, pozneje, fttefsu. Ne, odpri" Glavar in nsddijskom sta obstala na pragu in prebadsls z očmi mrsli somrak, ki se je v smeri proti ssmreženemu okencu čedalje bolj redčil. Očem, polsgoms privajenim, se je sačele zdeti, da ždi tam v kotu nekaj črnotemnega kJove, kepa agoščenega mraku? Domnevanje r? je tik nato umaknilo resnici : oči so videle, tam je agdel Človek. Obraza mu ni bilo moč razločiti, ne izra-aa, ne poaameznih udov natanko t vse skupit j je tonilo v mrsku, ne du bi utonilo. Ulavsr ja priatopll k mizici. Skodelica jo bila polna, koa kruha nedotaknjen. "Peter Kupljcnik." Nič. ~ "Jas mislim, čsaa ste imeli nsd obilico, ds lil se bili nsspsli." Bescdsm ac jc pridružil rahel pritisk s roko na ramo. Ujetnikova glava, sklonjena prej, da ac ni kar nič odražale od črnega vaesknpsj. se ja poiagoms dvignili in izpod žirokokrajniks je zssijal obraz bledikevo in mot no, kekor se zasvetlika ponoči grohsrju pod lo-peto lobsnjs sli /srsmnice ali l»edro. Oči Častivrednih obiskovalcev, ki so se medtem že bolj se-znsntle a mrakom in se mu prlvsdilc popolnmas, so videle razmršeno brado, ki je Štrlela na vse vetrove in pričals. da so ujetnikovl prati, tenki in bledi kakor drobne svečicc v zelenem mehu preti jaalieemi takole pod mrak. rili korchito ponoči po njej. "Večerja >am je bilb prealaba, kaj! Vprašanju ja odgjtfnril molk. "Boste zajtrko "Bom." Beseda je bila mbrzla In js hotela očivutno povedati več, kakor je slišalo uho. Zdaj je vprelel arktdijakon "Ali veste, sa-ksj ste takajf i • y-- m "No, zakaj r ' Uoepod. ae iasetta vam ae eaa, na časti; niaem doišea odgovarjati** (Dalje prihodnjič.) imena vaeh držav po abecednem redu in, Čim pride država na vrsto — h kateri spada kak aspirant za nominacijo, stopi kak oklieaai delegat te države na oder in predlaga njegovo imenovanje v go voru,v katerem hvali vae prednoati dotičnega tekmeca. Drug delegat podpira (aeconde) te predlog m potem nadaljuje klicanje oetalih držav, dokler niao na zadnje predlageni vsi ¡sspiranti za pred-»edniško kandidaturo. Teh je navsdno sedem sli oaem. S tem je dosežena zadnje točka poetopar njs, glasovanje (ballotting) is-med teh aspirantov. Zapianikar zopet sove poeebej imena vaeh dr-žav, začenši od Alabame pa- do Wyominga. Čim je ime drževe pozvano, načelnik dotične državne delegacije naznani, komu je njegova delegacija obdala avoje glasove, na pr. šest za A, pet za B. tri za C. Ako pa prevladuje U kozvana "unit rule"; gredo vei glasovi delegacije za onega kandidata, za katerega je večina delegacije glasovala. Da-li naj velja, to pravilo ali pa ne, je že večkrat postalo jako sporno vprašanje; te "unit rule" pa se še drli demokratska stranke, ako je držsvns konvencija dala tako naročilo svojim delegatom. Ko so vse držsve oddale svoj glas, se glasovi seštejejo in se izid naznani. Ako je kdo izmed tekmecev dobU ebsolutno večino vseh glssujočih delegatov (po pravilniku republikanske stranke) oziroma dvetretjinsko večino (po pravilniku demokratske stranke)» je izvolitev gotova in nič ne preostaja kot formalnost enoglasnega glaaovanja. Ako pa nikče ni dobil predpisane veČin«, glasovanje po državah začne znova t svrho, do poedini delegati osiroms delegacije morejo spremeniti svoj glss. In to se ponavlja tako dolgo, dokler ni eden izmed aspirantov končno pridobil toliko glasov, kolikor zadostuje za nominacijo. Dostikrat je jako mnogo tek glasovanj. V odmorih med veakim glasovanjem in onim, ki sledi, se voditelji urno posvetujejo. Svoje po-bočnike pošiljajo k tej ali oni delegaciji, da jo podprejo, ako omahuje, ali da pridobijo drugo delegacijo, naj sedaj opusti svojega brezupnega kandidata in ae k njim pridruži. Tekmec aam aedi stotino milj daleč pri telefonu — po etiketi ni prav, da je on oaeb-no prisoten na licu mesta; naznanjajo mu, kako stvsri stoje, in ga prosijo za hiter nssvet, kaj naj njegovi pristsši sedsj^storijo. Eno glasovanje sledi drugemu, dokler nc pride do takozvanega preloma (break). Ta trenotek nastopi, ko slabše skupine prenesejo svoje glasove k enemu izmed glsvnih • tekmecev. Ako je favorit od prvega zadetka veliko močnejši od drugih, ta "break" utegne nastopiti kmalu in gladko ; kandidat tedaj koraka sigurno ic zmagi in ima ob vsakem glasovanju vedno več glaaov, tako da vse čuti, da je vsako nasprotovanje brežuspešno. Ali, ako dva nasprotnika, ki sta si drug dru gerau kos, vsdržujeta svojo borbo skozi dvajset sli trideset glasovanj, tako ds je dolga nspetost rszburils vse duhove, todsj, ko "prelom" nsstopi, se isti vrši silovito in vihsrno. Poraz powtsne polom. Ilataljou za bataljonom prestopi naenkrat na stran zmagovalca, vrste se rszbijejo in premaganci vržejo stran svoje znake in kokarde, da se tudi oni pridružijo ovaeiji za zmagoslavnega kandidata. To je trenotek hrup nega razburjenja; označujejo ga a slikovitim izrazom "atampide", isto besedo, katero rabijo v za-padu za zbegano čredo, ko zdivjano drvi čez poljano. Ko so teko našli kandidata za predeedništvo, konvencija preide na določanje kandidata za pod-predaedništvo,, kar se vrši na enak način, ali bresprimerno hitreje. Program konvencije je nato izčrpan. Oba imeaovena kandidate sta sedsj uradno proglašena kandidata stranke, vpravi-če na do podpore a atrani vaeh atrankinih organizacij in vaeh lojalnih prietašev. Kaj ae pa zgodi, ako pristaši premaganega * tekmeca nočejo podvreči ae strankini disciplini, se odcepejo ali — kakor se že pravi—se uprejo (bolt) konvenciji? To se seve utegne sgoditi in v resnici se je že nekdaj zgodilo. Tedaj pride do senzacijonalne krize; stranka se utegne razcepiti in nastane mogočna politična borba, v kateri ae strasti razburkajo do viška. Tak dogodek je zgodovinskega nomena v ameriškem političnem življenju. Konvencije manjših strank, ki tudi poeta vi jo avoje kandidate za predgedništvo, ao mnogo manj apektekuUrne kot gori opiaaijo postopanje pri konvencijah republikanske ali demokratoke etranke. «Niti se one ne ravnajo po istem tradicionalnem pravil niku in običajih. To aeveda ne pomenja, da ao konvencije drugih strank mazgie valnosti — vsaj ne sa svoje lastne pristaše. One n tegnejo postati celo odločilne važnosti, ako kaka tretja stranka (slasti vsled razcepitve ▼ vrsteh ene ali druge večje stranke) ima vsaj nekaj iagleda, da ai pribori predaedniitvo ali vsaj da postane jesiček na vagi v borbi izmed o* beh večjih tekmecev. — F. L. I. S. teri z debelimi črkami v po**^ izdajah. s Koliko so stale vojne preuce. nega veka. — Zsnimi\<) j,, 1 — Pravi " Revue— kolik® fc,' narja in človeških žrtev so zaku. vslc vse vojno pretočenega «eka toda obenem je žalostno ugotovil ti, da ao vojne enega v*ka z^ vale manj kot zadnja svetovna vojna aama. Civilna vojna ▼ 2At državah v letih 1861 — je požrla ogromno vsoto 50 mili-jard frankov in zahtevala 803 ti. soč človeških življenj, »verne države so izgubile 303 tiso* ^ južne pol miljona vojakov. Dm, mesto zavzema francosko-nemika vojna 1. 1870-7f. Ta vojna j t »t*. Ia Francijo 8 milijard, h kateri® ni prištetih pet milijard vojne od. škodnine. Poleg tega je izgubil» Francija 290 tiaoč mož. V0jns proti Zedinjenim drŽavam je it*. Ia Španijo 750 milijonov pol«, izgube njenih kolonijalnih po*. Sti. Za krimsko vojno je potro& ls Anglija 1255 milijonov; v voj. nah v Italiji je padlo 45 tisoč mo*nklove armade pri Du-blinu in uepešnih bojih v severnih delih. Vzel -je zgodovinski svinčnik In pripisal a avojimi značilnimi tenkimi črkami: "V vzhodni Galiciji Lvov še vedno v na-ii posesti. Vendar pa je položaj vsled naraščejočih aovražnikovib maa zelo težaven." Ta dva stavka so še lati dan prinesli vsi dunsj-ski listi in vsi listi drŽave. Neka- Kako ae je oženil Lenin. "Ra. bočaja Gazeta" poroča, da se je našel v policijskem arhivu meata Krasnojarska zaprašen akt, v katerem je bilo popisano, kako te je Lenin oženil. Ko je živel Le-nin t bližini Minusinska v pro« gnanstvu, se je nahajala Nadeida Konatantinovna Krupskaja s ivo-jo prijateljico Krijanovsko v Krv anojarsku v prognanatvu. Krup-akaja je proaila policijo, da ji dovoli preselitev v Minusinsk, kjer je bival Lenin. Policija ji je ta dovolila pod pogojem, da «e v enem tednu z Leninom poroči* To se je tudi zgodilo. Bil je to menda edini alučaj, da so se Lenin, Krupskaja in carska polici-ja popolnoma razumeli. Zrn Slab Spanec, Nervoznost ia Utrujenost. Tm ja moro sdravilo, ki j« i« ti»oč«a pom»a*lo O pmr émoh ia jih polnoma aašoToljuj«. C» I m «Ur «Ub »p«««*. n«rrotni \t> »mlU «itruJmm vjvitrt. pvfm pojdit. k v«, temu UK»rn»rJu In k«plu t» novo »drtv l«. Nugft-Ton«. Pm«n*<«ni So«t*. k »k o kliro Uto učinkuj*. 0«j« o»lvU«joé »pw«. »«*• n». mirne »We«. dob*r Uk. fino *r*b«vo 4*m .tol in novo *lvlj#ni«. Tow »davilo. Ku««.Ton*. i« n.rr.ko.lJI.. " lo*n« n«r*d». «n»rtj«. d»lr««i'. doc. >l«vok«l. omotic« Itd. — C.»t d.bro M «Utlu. i« »u. doli no» t. 4m d»«;^' i nI* n« »UM, «ko v«m n« »tori d^«-J» prijrtna M vtlv.tl In poiulill •• «•»• t .oljki UkoJ. C« V.m io I« ni predli «•! SrTvnlk. K,Um pojdi t« takoj v Uk.^« kupit« NuwTonc K« .pr.J»lt« Vllv«Jt« jo l>»r dni In •« poi«»^ Soli»" In n« »»»'dolo holiSi. n«iu tetoki n«Mj l»k«m«rju. ki v.m bo povrnil v.» i'-n«r. I»d»lov»l»IJI Nu»«-Tono « v «oh Miiwl*', S» j«milio «« l»to i» p» rrnojo d.n«r. i« nUW ««dovoljnl. Vri^ ton». Jamiona In na proS«J v v.ek l•k•^«^ «Adv.l FARMA HA PRODAJ Proda se 224 akrov obsegajoča farma dobre rodovitne zemlje, v lepem kraju v bližini m-cts Burlington, N. V. Izvrstno dobra pit n« voda. 25 glav goveje živin««, 3 konji, nad 65 nkrov je lep bukov in brezov, ter javorjev gozd. Na farmi je vse potrebno orodja in poslopja. Proda sc po zmern' ceni. radi ostarelosti in lwlezm. Natančnejša pojasnila se izve pri lastniku na naslovu: Loui* Sku-bitz, box 21, Burlington, N V Potujte "FRENCH LINE,f potom EKSPRESNA SLU2BA — NEW YORK - HAVRE - PARIS V ŠESTIH DNEH PREKO BELGRAD — LJUBLJANA — ZAGREB LA SAVOIE..........Ju»- T, M J\ LAFAYETTE.......Jun- ** Au«. 6 SUFFREN..........JM». 28, Aug- 12 in slovanake U kt bodo P^ra» « ?Tt lini ta aorodnikom, pwkrbali pa» ^ PARIS........Jus. 11, Jul. 2, JuL 23 FRANCE......Jun. It, Jyl 9, JuL 20 ROCHAMBEAU.......Jun- 4, Jul 5 Na naSih p^abaDi vUMk aa tilmaH. M goro* vso pot. Rvropaki agoetj« from* Um bodo t*.magall raât dmtlnl potne Hat« ia rtaoje ter urodtíi vse pa a* asas soda*« braspletno. V Prostori druc*flra ia tr^joga fmaroda ss jako tadobal aera «al J« nI « vrmi mejkgaimi P^fjf^t umivalniki, tekaSVoda v vaaka« prostor«, kadilnica. bHvaica in pokrtt Promenadnikr Bros dvoma ho.te sadovoljnl a aplano «»an« francoako kuhinja, lahka pa doMte tadi aroja pritjeMjm jodiía xoaao • pijofe, U ate )a asJeaL Godbo, ploa, radio ta draga vrata sakave. i» - " »i ■ i iii i m ■»■!«■ »i.ht« UalMfl —«««paiSa »a 109 H. Dearborn St., Ckicago. HI 19 StaU Stmt, tUw York FRENCH LINE