•1
PROBANKA
POSLOVNA ENOTA KRANJ
Koroška 1. tel. 04/280 16 00
GfiD	Koroška 1 1. 4000 Kranj tel.: 04  2X0 10 40. 2X0 10 17, 2X0 10 <0 faks 04  2X0 10 12 h m .xhfl. s/, in/a (a gbdM
Gorenjska borzno posredniška družba d JI. vas vabi na izobraževanje o investiranju v vrednostne papirje Hotel Creina, 6. avgust 2002 ob 15.30 uri. Rezervacije:     04/280 10 00	
ZEISS
KAKOVOST   ZA   VAŠE OČI Corl Z»lts d.o.o., tttomtia 27,2000 fortbor
POTROŠNIŠKI KREDITI
Gorenjska y Banka
Banka s poslnbom
S 1.(S.20(12 nižje obrestne mere
Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 60 - CENA 160 SIT (14 HRK)
Kranj, torek, 6. avgusta 2002
Foto: Gorazd Kavčič
Na planincah
Odziv na našo akcijo izbiranja najbolj priljubljene planine s planšarijo kaže, da je besedilo ponarodele pesmi Na planincah sončece sije, na planincah luštno je ... resnično. Številne planine v Karavankah, v predgorju Julijskih Alp in v Kamniških in Savinjskih Alpah so v teh časih med bolje obiskanimi slovenskimi izletniškimi točkami.
Urejene planine so z več vidikov narodno bogastvo. Njihovi večinoma skrbni gospodarji skrbijo za urejeno krajino v sicer težje dostopnih in za življenje manj atraktivnih krajih. Planine, na katerih je življenje in imajo urejeno gospodarjenje, so v veliki meri rešene zaraščanja, ki postaja sicer vedno večji problem slovenskega kmetijstva in stanja v naravi nasploh. Planine imajo gospodarski pomen. Najprej za kmete, ki s planinsko pašo lažje in prav tako kakovostno poleti preživijo svoje črede. Paša zagotavlja ljudem, kijih veseli delo na planini, dohodek, kije sedaj boljši, kot je bil nekdaj, koje bila paša na planini manj vredno in pogosto poniževano delo. Planine in planšarije prinašajo lastnikom tudi dohodek, saj veliko ljudi po prihodu na planino hrepeni po žgancih, kislem mleku, masovneku in drugih dobrotah. In končno. Vsaka urejena planina preprečuje propad dela slovenske narave.
Do take urejenosti planin je bila marsikje trnova pot. Veliko besed je bilo izgovorjenih in veliko črnila je bilo popisanega, da so bile planine vrnjene nekdanjim lastnikom, agrarnim ali vaškim skupnostim. Kljub dvomom, da bodo v skupinski lasti planine še naprej propadale po načelu, da "v španoviji še pes crkne", postavlja delovanje skupnosti črne napovedi na glavo. Agrarne skupnosti so dobri gospodarji, ki se zavedajo, kaj je lastnina in ki vedo, da je treba z imetjem gospodariti. Vanj je treba vlagati, da se potem dolgoročno tudi kaj vrne. Zato je na slovenskih planinah vedno več govedi, ovac in konj.
Jože Košnjek
Sodelovali le štirje orači
Kranj - Zmagovalec letošnjega tekmovanja gorenjskih oračev je 29-letni Aleš Petrič iz Cerkelj, ki je tako že petič zmagal na regijskem tekmovanju. Kljub zmagi pa se Petrič ne bo udeležil državnega tekmovanja v Radencih (23. in 24. avgusta), saj bo ravno tedaj na dopustu. Tako se bodo državnega tekmovanja udeležili drugo- in tretjeuvrščeni Janez Konc iz Le-
tenc in Jože Jenko iz Virmaš ter letos četrti Tine Hafner iz Žabni-ce, ki pa bo zgolj rezerva.
Omenjeni štirje so bili tudi edini, ki so nastopili na letošnjem gorenjskem tekmovanju. Razloge za tako žalostno stanje organizatorji vidijo predvsem v dejstvu, da se tekmuje z dvobrazdnimi krajni-ki, prirejenimi za tekmovanje, medtem ko kmetje večinoma uporabljajo obračalnike in zato kraj-nikov niso vajeni. Vendar tudi to ne spremeni dejstva, da kmete enostavno ne zanimajo več tovrstna tekmovanja. Ne nazadnje so imeli letos možnost tekmovati z obračalnimi plugi, a se vseeno ni nihče prijavil. Ob takem trendu tovrstnemu tekmovanju bijejo zadnje ure. Še zanimivost: sodelujoči na gorenjskem tekmovanju v oranju vsi prihajajo izpod iste strehe - Srednje biotehniške šole Kranj, ki je poleg Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske in Kmetijsko-gozdarskega zavoda Kranj tudi organizator tekmovanja. Torej, brez SBŠ Kranj letošnjega tekmovanja sploh ne bi bilo. Simon §ubic
V nedeljo se je v Nemčiji končalo letošnje največje tekmovanje v plavanju
Alenka s kolajno iz Berlina
Naša plavalna reprezentanca se je včeraj vrnila z evropskega prvenstva v Berlinu, najbolj nasmejana pa je bila Alenka Kejžar, ki je v četrtek zvečer osvojila tretje mesto in bronasto kolajno.
ško. Naš selektor Ciril Globoč-nik je ogorčen takoj vložil protest, organizatorji pa so se v petek nato uradno opravičili...
Sicer pa se bodo naši šampioni vsem navijačem in športnim navdušencem predstavili že ta teden, saj se jutri v Radovljici začenja odprto prvenstvo Slovenije v plavanju, kjer bomo ob naših plavalcih lahko videli tudi nekatere druge vrhunske plavalce iz desetih tujih držav. Slavnostno odprtje prvenstva bo jutri ob 17.45 uri, tekmovanje pa bo potekalo do sobote zvečer. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Bele štorklje na Gorenjskem
Bele štorklje (Ciconia ciconia), z»ačilne za severovzhodni in ponekod tudi jugovzhodni del Slo-venije, se že od 1. julija zadržujejo v okolici vasi Tatinec, Srakov-Jje in Mlaka. Sprva trem so se kasneje pridružile še tri ptice. Posedajo na strehah zgradb in kozolcev ter električnih drogovih, hra-niJo pa se na bližnjih močvirnih Ravnikih. Letošnji „aprilski,, julij •j6 bil zanje še posebej radodaren, ^a travnikih je obilo dvoživk in večjih žuželk, kot so kobilice, ter Polžev, črvov in drugih nižjih ži-vali. Miza je torej bogato obloženi še posebej ob košnji, koje lov e lažji. Tudi avgust začenja z počo in belim štoffcTja^nda-'Jsuje dopust preajesensko selit-VlJo v Afriko.   j|f Tafle TrebV
Alenka Kejžar je z odličnim plavanjem in bronasto koljano navdušila tudi v Berlinu.
1>
\
Kranj - "Kaj naj drugega rečem, kot da sem srečna in zadovoljna tako z rezultati kot seveda s kolajno," je povedala 23-letna šampionka Alenka Kejžar z Mlake pri Kranju, sicer članica Plavalnega kluba Radovljica, ki zadnja leta študira in trenira v Dal-lasu v Ameriki. Kako tudi ne bi bila zadovoljna, saj je minuli teden svojim številnim državnim rekordom dodala nove in je v četrtek v velikem finalu discipline 200 metrov mešano zaostala le za Ukrajinko Jano Kločkovo in Be-lorusinjo Hano Ščerbo ter osvojila prvo odličje na evropskih prvenstvih v 50-metrskih bazenih.
Sicer pa je Alenka že prvi dan prvenstva navdušila z uvrstitvijo v
veliki finale in 7. mestom v disciplini 200 metrov hrbtno, dve veliki finali in dve osmi mesti pa sta uspeli tudi drugemu našemu šampionu, Petru Mankoču. Prav tako smo v velikem finalu videli Blaža Medveška, ki pa se je na koncu prav tako moral zadovoljiti z 8. mestom.
Med gorenjskimi reprezentanti je zelo solidno nastopila tudi plavalka Merit Triglava Anja Car-man z Godešiča, ki je na 200 metrov hrbtno osvojila 9. mesto ter bila 11. na 800 metrov prosto in 400 metrov prosto. Kranjčan Marko Milenkovič, sicer član Plavalnega kluba Radovljica, je bil 22. na 200 metrov mešano in 10. v svoji boljši kategoriji na 400
metrov mešano, član Plavalnega kluba Merit Triglava Kranj Emil Tahirovič pa je na 100 metrov prsno osvojil 11. mesto, na 50. metrov prsno pa 9. mesto. S svojima prvima nastopoma na tako velikem tekmovanju je zadovoljna tudi mlada Radovljičanka Tama-ra Sambrailo, ki je na 100 metrov prsno osvojila 14. mesto, na 50 metrov prsno pa 15. mesto.
Tudi ostali naši plavalci so dosegali osebne in državne rekorde, tako da so se zadovoljni vrnili iz Berlina. Dobro vzdušje v naši ekipi je v četrtek zmotila le napaka nemških organizatorjev, saj so namesto slovenske zastave ob razglasitvi najboljših deklet na 200 metrov mešano, izobesili slova-
9770352666018
Revež se še pritožiti ne upa
Čeprav naloga varuha človekovih pravic ni dajanje informacij in pravnih nasvetov, mora njegov urad največkrat opravljati prav to delo. To kaže na premajhno prizadevnost
državnih institucij, da bi se bolj približale ljudem.
Ljubljana - Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je v letnem poročilu /.a leto 2001, ki gaje poslal v obravnavo državnemu zboru z željo, da bi poslanci to res storili še jeseni (pretekla leta so ponavadi odlašali - op.p.), tudi zapisal, da "premajhna seznanjenost ljudi i lastnimi pravicami ali izgubljenost v nepregledni mreži državnih institucij pogosto dela ljudi nemočne". Nezmožnost izrabiti storitve državnih in drugih institucij, ki so sicer na voljo, pogosto vodi v izključenost iz družbe, revščino in kršitev človekovih pravic. Zato bi morale vse te institucije več storiti za preglednost svojega dela in seznanjanje javnosti z njim.
Različne družbene skupine se pritožujejo različno pogosto. Nekatere skupine ljudi, predvsem marginalizirane, le redko iščejo pomoč ali zaščito pri varuhu človekovih pravic. Te skupine so med drugim otroci, šolajoči se Romi, revni in begunci. Odsotnost njihovih pritožb po mnenju varuha človekovih pravic ne kaže na to, da se tem skupinam ljudi ne kršijo pravice in da jih uveljavlja-
jo brez problemov. Pogosto je celo obratno. Vzrok za to je v premajhni seznanjenosti ljudi z lastnimi pravicami, nepoznavanje ali neobstoj sistemskih pritožbenih poti, strah pred posledicami pritožbe, nezaupanje v družbo in podobno. Država je premalo občutljiva za stiske svojih državljanov. Matjaž Hanžek ugotavlja, da se mu zdi, da je "država nenehno preveč zaposlena z velikimi zgodovinskimi cilji (osamosvojitev, graditev države in njenih institucij oblasti, pa makroekonomska stabilizacija, denacionalizacija, pa vključevanje v evropsko unijo in Nato) in nima časa za majhne stiske malih ljudi. Toda odnos družbe do malih problemov malih ljudi kaže na odnos do človekovih pravic vsakega posameznika."
Država in državljan v neenakopravnem položaju
Varuh človekovih pravic opozarja na premajhno strpnost do drugih in drugačnih, na škodljivo ravnanje državnih organov, ko ne odgovarjajo na dopise v upravnih
Sramotni napadi na Slovence in partizane
Ljubljana - Glavni odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije je konec preteklega tedna seznanil javnost z izjavo Proti kriminalizaciji partizanstva na Koroškem. V izjavi borčevska organizacija obsoja zadnje politično poigravanje s pravicami slovenske manjšine v Avstriji, ko koroški deželni glavar in tako imenovane koroške domovinske organizacije pogojujejo postavitev primernega števila dvojezičnih krajevnih napisov s kriminalizacijo partizanskega boja na Koroškem. Ker denacifikacija Avstrije po drugi svetovni vojni ni bila storjena, razglašajo danes te sile osvoboditev s strani zaveznikov in določila Avstrijske državne pogodbe glede manjšin za diktat. O zločinih nacizma in sodelovanju Avstrijcev pri njih pa molčijo. Avstrijci so predstavljali pri nas večino okupacijskega sistema, samo partizanski upor na Koroškem pa je zaslužen, da je Avstrija danes mednarodno priznana tudi kot žrtev nacizma in ne le aktivni sokrivec njegovih začetnih grehov in strahot. Borci obžalujejo, da tako politiko dopušča tudi Dunaj. V izjavi zagotavljajo, da bodo še naprej zaveznik Slovencev na Koroškem in pričakujejo tudi ustrezen odziv slovenske države. J.K.
Bajuk kritizira vlado
Ljubljana - Predsednik Nove Slovenije dr. Andrej Bajuk je napovedal, da bo njegova stranka tudi v prihodnje igrala pomembno opozicijsko vlogo in opozarjala na vladne napake. Vlada je še naprej neučinkovita, saj pri javnih financah ni naredila ključnega koraka v pravo smer. Nespoštovanje pravnega reda v primeru Zavarovalnice Triglav je zaskrbljujoče, prav tako pa tudi ravnanje v primeru velikih zaslužkov pri privatizaciji Banke Koper in prodaje podružnice Ljubljanske banke v New Yorku v času počitnic, ko zanimanje javnosti za take stvari ni veliko. Poslanec stranke Alojz Sok je dejal, da podpirajo prizadevanja slovenskega kmeta, vendar nakopičenih problemov ni mogoče odpraviti s parcialnimi zahtevami po odstopu enega državnega uradnika. Za slab položaj kmeta je kriva vlada kot celota. Ustanovitev strankine Kmečke zveze bo pomagala pri reševanju problemov kmetijstva. J.K.
KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED
- BREZPLAČNO -
Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec!
Mali glas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku,
s popustim za naročnike (20 %).
VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika.
KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS JE OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU!
Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure.
KUPON NE VELJA ZA PRAVNE OSEBE (d o o
s.p.)
Pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124
Ime in priimek, naslov:
Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu:
Kupon ni veljaven za objavo pod šifro oz. za naslov v oglasnem oddelku.
postopkih in kršijo zakonske roke za izdajanje odločb, na primere nedelovanja inšpekcij, ki se pogosto skrivajo za nerazčiščeno pristojnost, in na neprijazen odnos uradnikov do državljanov. Država in posameznik sta v neenakopravnem položaju. Sodišča pogosto za
več let zamujajo z odločanjem, posameznik pa zamudi pritožbeni rok, če zamudi le en dan. Podobno je v upravnih postopkih. Institucije imajo vedno na voljo množico izgovorov, državljanu pa ne priznajo nobenega. Neenak položaj imata država in davčni za-
Spominska svečanost na Zlatem polju
Domačini in borci Šlandrove brigade so se spomnili grozot pred šestdesetimi leti.
Zlato po^je - Ob šestdesetletnici požiga vasi Zlato polje, Koreno, Hrastnik in še nekaterih v današnji občini Lukovica in Moravče je bila v soboto dopoldne v krajevni skupnosti Zlato polje v občini Lukovica spominska svečanost, ki so se je udeležili domačini, člani zveze borcev kamniško-dom-žalskega območja in borci Šlandrove brigade.
Udeležence sta med drugim pozdravila lukoviški župan Anastazij Živko Burja in moravska županja Ljudmila Novak. Na dogodke pred šestdesetimi leti, ko so Nemci požgali na zlatopoljskem območju sto dvajset hiš, zverinsko pobili može, in gospodarje, ko so številni živi zgoreli v požganih domačijah, v taborišča pa izselili dvesto dvajset žena in otrok, je spomnil v govoru Rajko Hafner, predsednik občinskega odbora ZB Domžale. V imenu borcev Šlandrove brigade, ki bodo 60-letnico formiranja proslavili prihodnje leto, je številne udeležence proslave nagovoril član štaba Šlandrove
brigade Franci Zavašnik Božič. Med še živimi Šlandrovci, borci in domačini ter preživelimi izseljenci in njihovimi svojci pa je bil tudi prvi komisar Šlandrove brigade Mitja Ribičič. Udeležence je pozdravil tudi predsednik koroških partizanov Peter Kuhar iz Železne Kaple, ki se je zahvalil za pomoč Slovencem na Koroškem, županji in županu pa naročil, naj čuvata te lepe kraje.
V spomin in opomin na dogodke pred šestdesetimi leti so na proslavi v kulturnem programu nastopili moški pevski zbor iz Lukovice, oktet Tosama, učenci osnovnih šol z Brda in Moravč harmonikarji, recitatorji in člani godbe Lukovica. Govorniki na proslavi pa so poudarili, da kraji in vasi na Zlatopoljskem ne v skupni Jugoslaviji, ne v današnji samostojni Sloveniji niso dobili in nimajo tistega, kar bi morali imeti, zaradi trpljenja in pomoči v boju proti okupatorju in za današnjo samostojno Slovenijo.
Andrej Žalar
But ne ogroža Presečnika
Ljubljana - Vodstvo Slovenske ljudske stranke je v izjavi za javnost zavrnilo namigovanja v javnosti, da želi sedanji minister za kmetijstvo in predsednik Slovenske ljudske stranke mag. Franci But nadomestiti na prometnem ministrstvi Jakoba Presečnika oziroma še pred zaključkom pogajanj z Evropsko unijo zapustiti kmetijski resor. O tem v stranki in med srečanjem mag. Franca Buta in predsednika vlade in LDS dr. Janeza Drnovška ni bilo govora. So pa taka srečanja koalicijskih partnerjev običajna in se bodo nadaljevala tudi jeseni. But in Drnovšek sta se na zadnjem srečanju pogovarjala o delovanju vlade po napovedanem odhodu Drnovška oziroma morebitni izvolitvi za predsednika republike. V Slovenski ljudski stranki poudarjajo, daje moralna obveza mag. Franca Buta dokončanje kmetijskih reform in pogovorov z Evropsko unijo. Njegove izkušnje so porok, da bo začeto delo uspešno končano, pri čemer protesti kmetov, ki so nekaj običajnega v Evropi, ne bodo ovira. V stranki so tudi zadovoljni z delom svojih ministrov mag. Franca Buta, Jakoba Presečnika in mag. Iva Bizjaka. V vladi kadrovsko in resorno niso potrebne spremembe. J.K.
vezanec tudi pri zamudnih obrestih, povezanih z dohodnino. Država izrablja svojo premoč in tudi samovoljno spreminja zakone, pogosto pa jih tudi sama krši. Matjaž Hanžek je tudi zapisal, "da pri kadrovanju, pa tudi pri drugih razpisih vse prevečkrat opažamo, da ima pomembno vlogo pri odločitvah nepotizem, znanstva, predvsem pa merilo politične všečnosti. Pogosteje je pomembneje pripadati katerikoli politični stranki kot pa strokovnost. To povzroča negativno selekcijo, zniževanje
strokovnih meril in korupcijo. Država ni vedno optimalno organizirana in sprejema pomanjkljive predpise. Med probleme države varuh uvršča tudi problematiko ilegalnih pribežnikov, probleme pri pridobivanju državljanstva in še posebej izbris ljudi iz registra stalnega prebivalstva, kar je huda sistematična kršitev človekovih pravic. Tudi tokrat je posebej izpostavljena pravica do poštenega sojenja, ki pomeni hitro, učinkovito in kakovostno odločanje. Število sodnih zaostankov se zmanjšuje, vendar v urad varuha še vedno prihajajo pritožbe s tega področja. Čeprav so poskusi zboljšanja stanja (projekt Herkules, spodbujanje k sporazumnemu reševanju sporov, olajšave pri vpogledu v spis, mediacija, brezplačna pravna pomoč), večjih premikov še vedno ni. Matjaž Hanžek očita v tem primeru vsem vpletenim neresnost in zaletavost.
Število pritožb zaradi kršitev človekovih pravic v policijskih postopkih se je leta 2001 povečalo. To kaže po eni strani na večje zavedanje pravic, po drugi strani pa na povečano represijo, kiji Slovenija po 11. septembru ni mogla uiti. Matjaž Hanžek je ob tem zapisal: Tu ni nobene dileme. Varnost in svoboda si ne moreta nasprotovati. Brez svobode ni varnosti, svobodo pa lahko varujemo le v skladu z zakoni in ob popolnem spoštovanju človekovih pravic.
Jože Košnjek
V spomin
Profesor Sergej Kolar
V času, ko se je po slovenskih šolah končeval pouk, se je na otoku Žirje v Komatih končala življenjska pot Sergeja Kolarja, profesorja slovenščine na Ekonomski srednji šoli v Kranju.
Ljudska modrost: kakršno življenje, takšna smrt, se je tu paradoksalno potrdila. Kakor v življenju ni pristajal na konvencionalne miselne vzorce in je vedno - kakor iz zasede - osupnil sogovornika s presenetljivim pogledom, ki se je ustavljal večinskim stališčem o predmetu pogovora, tako je vse iznenadit s svojo smrtjo.
Voda je zibelka življenja in čoln metafora zanj. Toda za prof. Sergeja Kolarja je voda postala usoden element, in čoln je ostal brez krmarja. Simbola bitja in žjtja se tako spreminjata v svoje nasprotje. Prav kakor je imenitni učitelj slovenščine skušal številnim rodovom Srednje ekonomske šole v Kranju odkrivati polivalentnost pojavov v umetnosti, da bi jih prepoznavali tudi v življenju. Shema-tizacij ni prenesel!
Kdove, ali je bila taka njegova pedagoška praksa spontan izraz njegove osebnosti ali je postala del njegovega jaza postopoma - na podlagi zavestne odločitve, da se bo s svojim delom trudil reševati mladi rod pred nevarnostjo enostranskega tehnokratizma in zagledanosti v svet zgolj materialnih dobrin. Zanje je po svojem bistvu vsaka ekonomska šola namreč že vnaprej predvidena. Medtem ko so drugi šolski predmeti širili znanje o gospodarskem poslovanju, je prof. Sergej Kolar želel svojim dijakom vcepiti vsestransko razgledanost tudi na tistih področjih, ki večajo človekovo senzibilnost za lepo in dobro brez vsakršne sentimentalnosti. Tega svojega pedagoškega poslanstva se je na omenjeni šoli izjemno močno zavedal, saj nam je pri svojem predmetu širil obzorje tudi v likovni umetnosti, gledališču, glasbi in kulturni zgodovini sploh. Pri tem se nikoli ni držal kakega ustaljenega pedagoškega modela - tako da je delovalo, kot da o vsem pripoveduje mimogrede, poljubno. V resnici je zelo dobro vedel, kaj hoče. Veliko mu je bilo do tega, da bi njegovi učenci pridobili sposobnost povezovanja in relativiziranja. Navajal nas je k branju in spremljanju tekočega kulturnega dogajanja-Za svoje široko obzorje je dobil ugodne pogoje že v rosni mladosti, saj je bila njegova mama operna pevka in oče prav tako slavist. Do njega je gojil izredno spoštovanje in se še po njegovi smrti družil z njegovimi prijatelji; med njimi sta bila tudi univ. prof. dr. Anton Slodnjak in moj prof. dr. Vilko Novak.
Živahnega obnašanja in svetlih las je v svoji obvezno sivi rahlo potiskani obleki vedno deloval mladostno. Rad je imel miselno razgibano družbo, ki ji je dvigala duha dobra kapljica. Bil je na tekočem z vsemi panogami umetnosti, prodoren in pronicljiv opazovalec življenja. Prav s tega vidika je bila ekskurzija po tedanji Jugoslaviji na koncu četrtega letnika v prvi polovici z njim nepozabna. Saj je tudi veliko fotografiral že takrat sredi šestdesetih let, ko so bili aparati še redkost. Dobro je pripovedoval in ljubil je besedne igre. Bil je pravi intelektualec. V svojem stalnem dvomu kritičen kot nabrušen nož- Ne le do drugih, tudi do sebe. Imel je tako visoke ustvarjalne kriterije, da se ni drznil dati iz rok kaj svojega-Očitno je vso svojo ustvarjalnost razdajal mladosti v šolskih klopeh. Komaj ga je bilo mogoče pripraviti, da je napisal zanjo pri' kupno anekdoto za knjigo Bela Ljubljana. Njegovi stari oče jo Je gradil, njegov oče Ivan Kolar jo je opisoval, Sergej Kolar pa Je< glavnino življenja zaposlen v Kranju, vse življenje po njej hrepč' nel. Dala mu je vsaj grob. Spoštovani profesor Sergej Kolar! Številne generacije, ki ste jim bistrili duha, odkrivali lepoto umetnosti in globino slovenske besede. Vam veliko dolgujejo. Hvala vam!
Izr. prof. dr. Marija Stanoni*
Igrek, 6. avgusta 2002
•••••••
AKTUALNO / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 3. STRAN
Skrivnosti in pasti hazarda
Pred natanko sto leti je bila v Portorožu ustanovljena prva slovenska igralnica. Od tam je prišla tudi zamisel o nastanku novogoriškega Hita.
S hazardno mrežo, ki jo je zadnjih dvajset let razpredel, je postal Hit največji slovenski ponudnik upa (in obupa) tujih in domačih kockarjev. Pokriva približno sedemdeset odstotkov domačega ha-*ardnega tržišča. Vendar se od leta 1902 do zdaj na domačem ig-falniškem prizorišču ni "zgodil" samo Hit. 1\idi za Slovenijo velja, ^a je klasično pojmovanje sobivanja kockanja in popivanja z občasnimi gostilniškimi pretepi, v katerih so bile - resnici na ljubo -tudi žrtve, preživeto. Svetovno priznani kriminologi enotno ugo-tavUajo, da je postalo hazardno okolje eno najbolj kriminalnih Sredin nasploh; domači pa, daje prepletenost hazarda in kriminala, za slovensko policijo velika neznanka.
Beseda hazard ali, po domače, kockanje, izvira iz arabščine in Pomeni slepo srečo. Po definiciji Je hazarderstvo igra za denar, ki Se navadno odvija s kartami ali drugimi igralnimi pripomočki, nJen izid pa je v prvi vrsti odvisen °d golega naključja. Notranje bistvo legaliziranih iger na srečo je družbeno protislovno: na eni strani prinašajo dobiček, s katerim drŽava praviloma sofinancira so-c'alne, humanitarne in športne dejavnosti; na drugi strani učinkuje hazarderstvo kot socialno patološki pojav v družbi razdiralno, SaJ velja za pomembno stopnjo v razvoju tako imenovane kriminalne kariere.
Velika verjetnost je, da se za igralno mizo srečajo osebe z že grajeno kriminalno kariero in resni kandidati za bodoče kriminalce. Namreč, v večini primerov s° tako kriminalci kot tudi odvisniki od kocke socialno neprilagojene in mentalno nezrele osebnosti, ki pripadajo obrobnim družbenim skupinam. V takšni zased-pi pa se ravna skupina po načelih 'gralniške subkulture, za katero je značilno kriminalno vedenje.
^cka je padla
^sebe z dokazano kriminalno Pf^eklostj o so bodisi člani orga-^""anih kriminalnih združb bodisi samostojni "podjetniki", ki v
likt. Strokovnjaki ocenjujejo, daje v tretjini primerov lažnih ovadb v ozadju prav hazard.
Naslednji način prevare je iz prakse beograjskega hazardnega podzemlja. Kockarje do vratu zadolžen. Ker so ga dolžniki zaradi velikega dolga pripravljeni tudi ubiti, si od partnerja, praviloma pri policiji registriranega kriminalca, za dva ali tri dni sposodi večjo vsoto denarja. Z njim odide k drugemu partnerju, ki se prav tako ukvarja s sumljivimi posli, a ga policiji pri tem še ni uspelo zasačiti. Ta odpre pri banki devizno knjižico, na katero položi sposojeni denar. Čez dva dni denar dvigne. Pri bančnem uslužbencu se identificira s pravim dokumentom, fotografija na njem pa je ponarejena. Ko je gotovina na varnem, torej v njegovem žepu, na policiji prijavi krajo dokumentov (kajpada tudi devizne knjižice), nakar obvesti o zadevi še banko. Primer se konča na sodišču, ki največkrat presodi v korist "oškodovanca".
Poleg lažnih ovadb in ponarejanja listin so kockarji za zadovoljevanje svojih strasti pripravljeni banke in druge denarne ustanove tudi oropati. Tisti, ki imajo možnost, pa nimajo moralnih zadržkov niti pri izdaji poslovne in celo državne ter vojaške skrivnosti. Povedano drugače, za igralno mizo se sicer ugledni državljani
P/ostem času in v slogu lahko pridobljeno lahko izgubljeno v igralkah zapravljajo denar, prido-'Jen na protizakonit način. (Že-^rji, recimo, so največkrat tudi ?lrastni kockarji.) Poleg tega so pralnice primerno okolje, v kate-rem   organizirane kriminalne ^družbe perejo denar, ki jim v rne fonde priteka iz organizirane Prostitucije, nedovoljene trgovine orožjem, mamili, belim blagom, 'oveškimi organi in tako naprej. ruga kategorija podzemne kli-, ntele prihaja v igralnice tako re-°Č službeno. V svetu kriminala
se i
Je specializirala na hazardne Prevare, s katerimi neposredno šroža dobiček igralnic. Med Pr°fesionalnimi kockarskimi premami za amaterje ni prostora, je j!a dobrodošlo", če v prevari so-?luJejo posamezniki iz vrst igral-j ,s*ega osebja. Pravzaprav bi bila Jralniška prevara brez njih ne-^goča.
Zadnje, na kar odvisniki od ha-H*ua pomislijo, je, kje bodo do-:.,1 denar za zadovoljevanje svo-p strasti? Sumljive osebe ali iWetJa' jim ga ponujajo za ode-ske obresti. Vrnejo ga s prodajo
srečajo s podzemljem. Ne samo v igralnicah, ki imajo za opravljanje dejavnosti koncesijo. Torej v okolju, ki ga država nadzoruje. Dejstvo je, da se nikjer na svetu organiziran kriminal ni odrekel kockarskemu zaslužku. Niti v državah, kjer je igralništvo zakonsko urejeno, ne. Nasprotno. Dobro uigrana in rutinirana kriminalna združba organizira ilegalni hazard, kjer se igra za velike vrednosti, "igra" pa se konča z ropom nič hudega slutečih udeležencev. Gre za organizirano krajo denarja, ki je bila zaznana tudi v nekdanji Jugoslaviji. Oropani kraje praviloma ne prijavijo, saj so bili pri nezakonitem dejanju soudeleženi, zato večji del naropanega denarja izgine v črnih fondih organizira-
nija. Ko tega zmanjka, je velika rJetnost, da se bodo podali na d [kriminala. Vsekakor je v so-crnern družbenem okolju neiz-Jav V'r moznost' P"1' do denar-tov ^ru8'n vrednostnih predme-Se ria protizakonit način. Pogosto odločijo za premoženjski de-
nega kriminala.
Zaradi posredne in neposredne povezanosti hazarda in kriminala, tuji strokovnjaki organom pregona svetujejo poostren nadzor igralnic in njihove klientele. Če je treba, tudi s posebnimi metodami in sredstvi, kot so prisluškovanje, zasledovanje, pogostejši informativni pogovori udeležencev v igrah na srečo in podobno.
Vse je pod nadzorom
Kar se slovenskega kockarskega prizorišča tiče, je stanje naslednje. Na število prebivalcev imamo največ igralnic na svetu. V zadnjih sedemnajstih letih seje število obiskovalcev v igralnicah dobesedno postoterilo. Leta 2000 je igralnice obiskalo natanko 2.170.786 gostov in tam "zakoc-kalo" petintrideset milijard tolarjev. (Gre za razliko med vplačili in izplačili dobitkov.) Za vstopnino so dodatno odšteli 370 milijo-
imenovanega on line sistema nadzora prijavljenih igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Pri svojem delu sodeluje urad z davčno upravo, uradom za standardizacijo in meroslovje, uradom za preprečevanje pranja denarja, Banko Slovenije, inštitutom za revizijo in seveda z ministrstvom za notranje zadeve. (Mimogrede, o vlogi notranjega ministrstva pri odkrivanju kriminala, povezanega s hazardom, direktor urada Pavo Ivankovič nima kdo ve kako dobrega mnenja.) Poleg navedenih ustanov, naj bi urad za nadzor iger na srečo sodeloval tudi s Sovo. Ivankovič trdi, da z. varnostno obveščevalno agencijo dobro sodelujejo, na Sovi pa zanikajo vsakršno ukvarjanje s hazarderstvom oziroma igrami na srečo. Naj bo s Sovo tako ali drugače, očitno je urad za nadzor iger na srečo postal nekomu trn v peli. Enemu od uslužbencev urada so namreč pred kratkim pod avtomobil pod-
nov tolarjev, za napitnino pa še 3,2 milijardi. Osem odstotkov obiskovalcev je bilo slovenskih državljanov. Večina jih pripada nižjemu srednjemu družbenemu sloju. Samo za hazard je osem odstotkov Slovencev v igralnicah povprečno pustilo 2,8 milijarde tolarjev.
Do leta 1995 je bilo igralništvo brez resnega nadzora. Z ustanovitvijo urada za nadzor iger na srečo, so se stvari spremenile. S pomočjo sodobne tehnike imajo na uradu štiriindvajset ur na dan možnost nadzora katerekoli igralne mize v igralnicah s koncesijo. Kamere, ki so nameščene pri vhodu v igralnico, posnamejo vsakega obiskovalca od nog do glave. Za potrebe oddelka za informatiko in nadzor so pred dvema letoma na uradu uredili dodatne delovne prostore in ustanovili nadzorno središče za izvajanje tako
stavili bombo. Policija se je pri dotičnem oglasila šele dan po prijavi.
Država, ki je ni
Poleg urada za nadzor iger na srečo, spremlja dogajanje v igralnicah tudi urad za preprečevanje pranja denarja. Naloga urada je odkrivanje poskusov transakcij denarja, ki izvira iz drugih kaznivih dejanj. Tudi ilegalno organiziranih iger na srečo. Pri tako imenovanem pranju umazanega denarja, poskuša podzemlje v igralnicah navadno zamenjati eno valuto za drugo. Način transakcije je, vsaj na videz, precej preprost. Igralec kupi večjo količino žetonov, recimo, z lirami. Manjšo količino žetonov zaigra, ostale pa na blagajni unovči, pri čemer zahteva drugo valuto. In potrdilo. Ker tega slovenske igralnice ne izdajo.
za tovrstne transakcije niti niso zanimive. Kar pa nikakor ne pomeni, da so pred njo tudi varne. Italijanska državljana sta poskusila valutno transakcijo izvesti v no-vogoriški igralnici. Urad za preprečevanje pranja denarja jih je pri poskusu zalotil in zadeva je prišla na sodišče.
Na uradu so se srečali tudi s primerom, ko je nekdo posegel v igralno napravo in pri tem "zaslužil" nekaj milijonov tolarjev. Nobenih izkušenj pa nimajo s kriminalnimi združbami, ki bi se igral-niških goljufij lotile organiziram).
Bolj kot igralniške goljufije so prefinjene piramidne igre, ki prav tako spadajo v igre na srečo. Zasluga urada za preprečevanje pranja denarja je, da čaka dva Avstrijca in Nemca zaradi kaznivega dejanja prirejanja iger na srečo na koprskem sodišču obravnava. Preko določenih oseb je nameravala druščina v Sloveniji oprali dvanajst milijonov mark, ki so izvirali iz goljufivih piramidnih iger na srečo. Pri poskusu goljufije so uporabili diplomatski potni list države Prineipalitv of Sealend. Hec je v tem, da sploh ne gre za državo, ampak za naftno ploščad v bližini Velike Britanije.
Vrh ledene gore
Na svojevrsten način se za hazard zanima tudi del slovenske politike. Z dogajanjem je na tekočem preko nadzornih svelov delniških družb, ki imajo koncesijo za opravljanje igralniške dejavnosti. Tako sedijo v nadzornem svetu Hit hoteli Črtomir Spacapan, Bogdan Biščak in Zoran Madon, v Casino Ljubljana Igor Omerza, v Casino Bled pa nekdanji zunanji minister Zoran Thaler.
Slovenska policija pa tava v temi, ali kot pravi vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto mag. Igor Lamberger:" Nedvomno so igralnice velika siva lisa. Kar smo odkrili, je le vrh ledene gore. O tistem, kar je pod gladino, lahko le predvidevamo. Zavedamo pa se, da je igralniški kriminal tudi v Sloveniji čedalje večji problem. Dejstvo namreč je, da se s hazardom ukvarja precej kriminalcev. Veliko goljufij storijo tudi zaposleni v igralnicah. Žal smo premajhna država, da bi se lahko kriminalisti specializirali na odkrivanje kriminala, ki je povezan z igrami na srečo. Poleg tega je kaznivo dejanje goljufije izjemno težko dokazati. Enako velja za oderuštvo." O ilegalnih igralnicah ne ve Lamberger nič, vendar predvideva, da obstaja tudi to. In
kaki) je z uporabo posebnih metod in sredstev? Vsaj na sektorju za gospodarski kriminal, jih za zdaj niso uporabili. Uslužbencev v igralnici ne nadzorujejo, niti jih ne preverjajo. Posebne statistike o kriminalu, ki izvira iz hazarda, ne vodijo. Menda ne vedo niti to, kdo od registriranih kriminalcev je kockar.
Zaradi kaznivih dejanj, povezanih z igrami na srečo, je v preteklih treh letih policija podala šestindvajset kazenskih ovadb: štiri leta 1999, osem leta 2000, štirinajst leta 2001 (zaradi prirejanja nedovoljenih iger na srečo). V vsej domači policijski praksi je znan en sam primer kaznivega dejanja, storjenega zaradi prevelike kockarske vneme. Zaradi hazarda je "revež" oropal dve banki, zdaj pa se hladi v enem od slovenskih zaporov.
Marjeta Smolnikar
GLAS
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednfk, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: inf0@g-9las.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 160 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem).
V Kranju vse več opuščenih kioskov za prodajo sadja in zelenjave
Prodajalec odide, kiosk ostane
Zlati časi za prodajalce sadja in zelenjave, ki so po Kranju razpredli mrežo kioskov, so očitno mimo. V oči bode tudi
prazen kiosk v Stražišču.
Kranj - V zadnjih nekaj letih, ko so v trgovskih centrih izboljšali ponudbo sadja in zelenjave tako po izbiri kot kvaliteti in cenah, prodajalci v kioskih, ki so zvečine albanske narodnosti, konkurenčnosti težko kljubujejo. Kiosk na Begunjski pri vodovodnem stolpu, denimo, je bil eden prvih, ki so ga opustili, prebivalce Stra-žišča pa moti tudi že več mesecev prazen kiosk ob Mercatorjevi samopostrežni trgovini na Delavski. Dogaja se namreč, da prodajalci odidejo, kioski pa ostanejo.
samo zemljišča, kioske pa najemniki zgradijo sami s soglasjem občine. Dogaja se, da jih potem dajejo v podnajem drugim."
V primerih kršitev najemne pogodbe mestna občina pogodbo odpove. Najemnik mora v tridesetih dneh po odpovedi ali preteku pogodbe kiosk z občinskega zemljišča umakniti in vzpostaviti prvotno stanje. Če tega ne stori, občina s tožbo zahteva odstranitev kioska. In če tudi to ne zadošča, vloži predlog za izvršbo. Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi obči-
na lahko sama, na stroške najemnika, objekt odstrani.
"Za kiosk ob samopostrežni trgovini v Stražišču je občina sklenila najemno pogodbo s podjetjem Jagoda iz Ljubljane. Ker najemnik najemnine za zemljišče ni plačeval, mu je pogodbo odpovedala in zahtevala odstranitev kioska. Postopek proti njemu se nadaljuje na sodišču, saj najemnik kioska očitno nima namena pospraviti."
Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič
Ureditev kamniškega pokopališča
Kamnik - V krajevni skupnosti Center v Kamniku bodo še do sredine tega meseca zbirali pripombe na javno razgrnjen osnutek sprememb in dopolnitev pred dobrimi desetimi leti sprejetega načrta urejanja osrednjega kamniškega pokopališča. Gre za to, da se pokopališka in sakralna dejavnost v središču Kamnika prepletata in hkratis parkovno ureditvijo mesta. Osnutek sprememb zdaj zadeva osrednje mestno pokopališče, ki na severu že prehaja v parkovni del, na vzhodu pa v bivalno parkovni del s Starim gradom. Na jugu pokopališče omejuje najstarejša kamniška ulica Sutna, na zahodu pa gozdne površine in grad Zaprice. Celotno območje pa prepleta razvejana prometna infrastruktura. A.Z>
Urejanje pokopališča v Vodicah
Vodice - Za ureditev novega dela pokopališča v Vodicah so si načrtovalci ogledali pokopališči v Kranjski Gori in v Škofji Loki. OdloČilj so se, da bi tudi v Vodicah imeli podobno parkovno ureditev. Tako naj bi pokopališče v novem delu imelo čimbolj naravni videz, preproste nagrobnike, urejene povezovalne in oskrbovalne poti, drevesno ureditev in zelenice. Na sredini pa bo leseni križ. Naročniki grbov bodo lahko izbirali med dvema vrstama oziroma med enojnim in dvojnirn grobom. Pokopališče bo osvetljeno in opremljeno z vodo. A.Z-
V Radovljici so praznovali
Na letošnji proslavi v počastitev 5. avgusta, občinskega praznika Radovljice, so podelili letošnja občinska priznanja in knjižne nagrade najboljšim učencem in dijakom.
Tako se na zelenici na Begunjski še vedno pozna, da je nekoč tu nekaj stalo, čeprav kioska ni več. Trdno pa še stoji v Stražišču in lahko se zgodi, da se bo tudi njegova odstranitev vlekla v nedogled. Načelnica občinskega oddelka za gospodarske in premoženjske zadeve Tatjana Hudo-bivnik pojasnjuje, da kioski za prodajo sadja in zelenjave stojijo na občinski zemlji, mestna občina pa z lastniki sklepa najemne pogodbe, in to praviloma za vsak županski mandat posebej. Večina sedanjih najemnin pogodb se bo iztekla konec tega leta.
Tatjana Hudobivnik pravi, da mestna občina najemno pogodbo odpove v primeru, če prodajalec najemnine ne plačuje ali pa občinsko zemljišče uporablja v nasprotju z dejavnostjo, opredeljeno v najemni pogodbi. Oboje se namreč večkrat zgodi.
"Najemnina je razmeroma visoka in dolžnikov je kar precej. Opomini malo zaležejo, šele ko dobimo od sodišča sklep o izvršbi, najemnik dolg poravna. Potem pa se "zgodba" ponovi. Razen tega so precej problematična tudi lastništva kioskov. Občina namreč daje v najem
Radovljica - V letnem kopališču v Radovljici je bila letošnja občinska proslava ob 5. avgustu, občinskem prazniku občine Radovljica. Slavnostni govornik je bil radovljiški župan Janko S. Stušek, ki je najprej poudaril pomen športnih uspehov radovljiških športnikov, predvsem bronaste kolajne Alenke Kejžar, kar je največji slovenski plavalni uspeh od leta 1991, Iztoka Čopa in drugih športnikov.
Nato je naštel vse občinske pridobitve v zadnjem letu, ki jih ni malo: od balona nad olimpijskim bazenom, kroparskega bajerja,
Praznik borcev na Vodiški planini
Minulo soboto so se v počastitev občinskega praznika radovljiške občine in ob 61-letnici ustanovitve Cankarjevega bataljona na Vodiški planini zbrali številni borci in aktivisti ter ljubitelji planin in Vodic. Občina Radovljica je edina gorenjska občina, ki je ohranila svoj nekdanji občinski praznik.
Odličnjaki na proslavi.
prizidkov k domovom, plinifikacije, ureditve cest, asfaltiranja, prostorov pri zdravstvenem domu in tako dalje. Občina pa je pred novimi investicijami, kot je ureditev Linhartovega trga, ki navzven
nc kaže večjih del, bo pa zelo draga naložba, saj bo veljala okoli 200 milijonov tolarjev. Uredili bodo vse vode in priključke. Radovljico čaka tudi postavitev čistilne naprave v vrednosti pri-
bližno 750 milijonov tolarjev, ureditev deponije odpadkov v vrednosti 600 milijonov tolarjev-adaptacija šol za pripravo na de-vetletko v vrednosti 300 milijonov tolarjev in ureditev sistema odvajanja padavinskih voda v vrednosti kar 800 milijonov tolarjev-Pred obnovo je Cesta svobode-prav tako bo treba misliti na obnovo vodovodnih cevi, na obnovo državnih cest. Država po občinah vsebolj išče sofinanciranje tudi občinskih proračunov ob obnov' cestišč, ki so v njeni lasti.
Na slovesnosti so podelili občinska priznanja in knjižne nagrade najboljšim učencem in dijakom-nastopila je tamburaška skupin3, Kašarji KUD France Prešeren Žirovnica Breznica, Ansambel Su' pernova in pihalni orkester Lesce z dirigentko Andrejo Šolar.
Darinka Sedfy foto: Gorazd Kav^
Lancovo - Minulo soboto so se ob partizanskem domu na Vodiški planini na tradicionalnem srečanju ob 61-letnici ustanovitve Cankarjevega bataljona na Vodiški planini in ob občinskem prazniku občine Radovljica, 5. avgustu, zbrali številni nekdanji borci in aktivisti, veterani vojne za Slovenijo, pohodniki, planinci in ljubitelji Vodic. Počastili so občinski praznik občine Radovljica in se spomnili dogodkov med vojno na Vodicah.
Slavnostni govornik je bil podpredsednik izvršnega odbora oh-močne organizacije ZB NOB Radovljica Gabrijel Pangerc, ki se je spomnil medvojnih dogodkov in Cankarjevega bataljona, ki je bil ustanovljen 5. avgusta leta 1941 na Vodiški planini. Že tri dni po ustanovitvi je imel Cankarjev bataljon srdite bitke, kasneje pa se je spopadel z močno nemško policijsko patruljo in sodeloval še v številnih partizanskih bojih.
Ob občinskem prazniku je navzoče pozdravil tudi Janko Sebas-tijan Stušek, radovljiški župan, ki je med drugim dejal, da je občina Radovljica edina gorenjska občina, ki je ohranila svoj nekdanji občinski praznik v času, ko ga je po drugih občinah spreminjala nova slovenska oblast s čudnimi predstavitvami zgodovine in preteklih medvojnih dogodkov. Poudaril je pomen Cankarjevega bataljona in njegovih 120 borcev, na katere je treba biti ponosen ter na koncu prebral pesem Nikolaja Lapuha, pesem, ki je posvečena stoletni lipi, ki raste od partizanskem domu na Vodiški planini.
Navzoče je pozdravil tudi borec Cankarjevega bataljona Tine Za-
■■■ram^____._
Tradicionalno srečanje borcev na Vodiški planini na Jelovici.
Tine Zaletel
letel. Prireditve so se udeležili tudi predsednik olimpijskega komiteja Janez Kocjančič ter Anton Bebler s soprogo, navzoči so z aplavzom pozdravili Srečka Tu-šarja in Aleksandra Valiča. V le-
pem vremenu in ob dobri postrežbi, hrani in pijači, so se udeleženci zadržali na Vodiški planini kar dolgo časa in obujali spomine na minule dni.
Darinka Sedej
Maša na Krvavcu vsako nedeljo
Krvavec - V nedeljo, 18. avgusta, bo žegnanje oziroma semenj na Krvavcu. Sveta maša bo ob 10. uri v kapelici Marije Snežne na Krvavcu (1740m), zgrajena pred 72 leti po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Ob lepem vremenu pričakujejo na Krvavcu več kot tisoč ljudi, med njimi številne krajane vasi pod Krvavcem, planince in pohodnike, ki izkoristijo obisk Krvavca med drugim tudi za ogled Zvoha (1971 m). V poletnem času pa je letos vsako nedeljo ob 15. uri v kapelici Marije Snežne na Krvavcu sveta maša, ki jo daruje upokojeni gospod župnik Franci Turk, sicer doma iz Pšate pri Cerkljah.
Obiskovalci Krvavca se lahko ustavijo na dobri hrani v hotelu A&S v Tihi dolini oziroma v eni od planšarskih koč na Kriški planini oziroma planini Jezerca, kjer boste lahko pokusili kislo mleko, domač sir, ajdove žgance, skuto in masounik. Še posebej veselo bo v nedeljo, 18. avgusta, na semanji dan na planšariji Viženčar.
Na Krvavec se lahko peljete z žičnico, ki vozi ob koncu tedna, ob sobotah in nedeljah od 9.00 do 17.00 ure vsako polno uro, vozila pa bo tudi na državni praznik, 15. avgusta, na veliki šmaren. Cena povratne vozovnice je tisoč tolarjev, enosmerne vozovnice pa 600 tolarjev.
Na Krvavec se da priti po gorski cesti, ki je iz Cerkelj do Sv. Ambroža (1084 m) asfaltirana. Na paši na Krvavcu bo do malega šmarna (8. septembra) 360 glav živine. Janez Kuhar
Prvi konjeniški militerij Primožu Hribarju iz Izlak
Premagali tisoč metrov višinske razlike
Grad pri Cerkljah - V soboto je Konjeniško društvo Krvavec zelo uspešno organiziralo prvi militerij - enduranec na progi Grad - Krvavec. Proga, z višinsko razliko tisoč metrov, je bila dolga 10 kilometrov, na kontrolni točki na Ambrožu pa so med drugim merili čas tekmovalcev, veterinarji pa so imeli na skrbi pregled konj, predvsem utrip srca. Prvega militerija - enduranca, kjer sta bila pomembna predvsem tehnika vzdržljivosti konja kot konjenika, se je udeležilo 23 konjenikov iz občin Cerklje, Vodice, Šenčur in Izlak.
Na startu v Gradu je vse prisotne pozdravil predsednik Konjeniškega društva Krvavec Anton Gu-banec ter predstavil tekmovanje, posvečeno v spomin na mnogo prezgodaj umrlega njihovega člana, Tomaža Škerjanca, doma iz Stiske vasi. Pot je konjenike vodi-
Darko Kepic iz Konjeniškega društva Krvavec je startal kot peti.
la iz Grada po asfaltni cesti do spodnje postaje žičnice na Krvavec, nato po smučarski progi do Sv. Ambroža, kjer je bila kontrolna točka ter naprej do planšarije
Zaključna prireditev s podelitvijo pokalov in denarnih nagrad je bila na Planšariji Viženčar na Krvavcu. Skupinski posnetek najboljših.
Viženčar na Krvavcu. Na start sta bili tudi dve dekleti Lucija C3U' banec iz Grada in Marjana iz Vodic. Prvo mesto je osvoji' časom 1.25,15 Primož Hribar ^ Izlak, druga je bila Marjana Lo gar iz Vodic s časom 1.43,57, ti* ji pa Matic Zakrajšek iz Cerkelj -časom 1.52,00. Prvi trije so preF li dragocene pokale in denar11 nagrade iz rok predsednika K njeniškega društva Krvavec Ant0 na Gubanca in Silva Grilca, Ijf' nika Planšarije Viženčar na ^ vavcu. Četrto mesto je prip?đ Mateju Močniku iz Spodnji Brnika s časom 2.05,22. literij - endurance so podprli O čina Cerklje, Jože Krašovefj Elektroinstalacije Ljubljana Planšarija Viženčar, veterin***: storitve pa je zelo uspešno opra la Veterinarska ambulanta vi^ ko, za veselo razpoloženje p° j movanju pa je poskrbel ansam Gorska roža. Ki»h*f
Torek, 6. avgusta 2002 KRANJSKA GORA PRAZNUJE / info@g-glas.si gorenjski glas • 5. stran
7. avgust - občinski praznik Kranjske Gore
Občinski nagrajenci
Želimo ostati prijazna
turistična obema
Občina Kranjska Gora praznuje v sredo, 7. avgusta, občinski praznik. Občina, ki se sama financira in nima državne izravnave. Zgradili kanalizacijo, zdaj pride na vrsto vodovodno omrežje.
Marica Globočnik
Zlati grb občine Kranjska Gora bo letos prejela Marica Globočnik, ki je vse svoje življenje odlično igrala in upodabljala različne like - najbolje in Marko najdalj časa teto Benedik Pehto, po kateri
Martuljka. Bronasti grb občine bo prejelo Planinsko društvo Dovje - Mojstrana za uspešno dejavnost, srebrni grb občine pa prostovoljno gasilsko društvo Kranjska Gora,
Jože Kotnik
Kranjska Gora - Občina Kranjska Gora praznuje občinski praznik 7. avgusta, v spomin na dan, koje dovški župnik Jakob Aljaž na vrhu Triglava postavil Aljažev stolp. Ob tej priložnosti srno se o nekaterih investicijah v °hčini v minulem obdobju in o Prednostnih nalogah občine v prihodnje pogovarjali s kranjskogorskim županom Jožetom Kotnikom.
"Občinski proračun je od začetnih 429 milijonov leta 1995 v osmih letih narasel na 1.334 milijonov in je tako občina Kranjska Gora ena od 22 slovenskih občin, ki se sama financira. Tudi po dohodku na prebivalca je v samem vrhu slovenskih občin. Menim, da je to dobra popotnica za prihodnost.
V minulem obdobju smo vsekakor dosegli največ na področju
Čistilna naprava je velika pridobitev kranjskogorske občine.
urejevanja odpadnih voda, zgradili kanalizacijski sistem in čistilno napravo, kolesarsko pot, urejevali vasi in trge. Nekaterih problemov v preteklosti še nismo rešili, kar velja predvsem za prostor in zemljišča in za tiste probleme, ki so v pristojnosti države - državne ceste, zapora prometa, prehodi za
pešce. Ni tudi še rešen problem oskrbe s pitno vodo, kar je treba rešiti v kar najkrajšem času, saj se ne sme več zgoditi, da bi pitne vode zmanjkalo.
Kranjska Gora je turistična občina, v turistični občini pa so okolje, čiste vode, urejene poti osnovna primerjalna prednost. Tudi
kmetijstvo se vse bolj vključuje v podobo turistične občine, saj v okviru različnih programov razvoja podeželja razvijamo dopolnilne dejavnosti na kmetijah, prek subvencij pa jih tudi direktno spodbujamo.
Zelo smo ponosni na vsako uspešno akcijo naših osnovnih šol, na njihovo delo na področju ekologije, varovanja kulturne in naravne dediščine, učenja tujih jezikov, glasbene ustvarjalnosti, športne aktivnosti. Že tretje leto imamo LAS program, v občini je kar 45 prizadevnih društev. Občina si je na tromeji izborila pomemben prostor v mednarodnem prostoru, kjer uživa veliko spoštovanje: ne le zaradi odmevnih športnih prireditev, ampak zaradi njenega odnosa do alpskega okolja in ohranjanje dediščine, saj leži v Triglavskem narodnem parku.
Ob 7. avgustu občanom iskreno čestitam in jih vabim na prireditve."
Darinka Sedej
jo danes pozna vsa Slovenija. Srebrni grb občine Kranjska Gora bo prejel eden izmed najbolj priljubljenih otroških zdravnikov jeseniške bolnišnice in strokovnjak na področju alergij, dolgoletni predstojnik jeseniškega otroškega oddelka dr. Štefan Plut iz Gozd
ki letos avgusta praznuje 110-let-nico od svoje ustanovitve. Županovo priznanje, dva bronasta grba, bosta podeljena Gorski reševalni službi Kranjska Gora ob 90-letni-ci njene ustanovitve in dolgoletnemu župniku Marku Benediku za obnovo sakralne dediščine.
Letošnje pridobitve
Mrliške vežice v Podkorenu.
Letos jubilejni Mihaelov sejem
V desetih letih je s prikazovanjem in ohranjanjem običajev na sejmu društvo Mihaelov sejem predstavilo Mengeš
Sloveniji in zamejstvu.
Mengeš - Kulturno društvo Mihaelov sejem v Mengšu bo letos konec septembra že desetič zapored pripravilo zdaj že poznani in iz različnih krajev Slovenije in tudi iz zamejstva obiskani Mihaelov sejem. Društvu, ki pripravlja sejemske prireditve skupaj z Mengeško godbo, gasilci in turističnim društvom, predseduje Štefan Borin, ki je vsa leta odločno Pogovarjaj usmeritev prikazovanja nekdanjih običajev in ohranjanja slamnikarske in glasbene tradicije.
, "Sejem je vsako leto glasbeno ,n kulturno obarvan, osrednji dogodek pa je povorka s prikazom različnih dejavnosti. Do ždaj smo predstavili narodne noŠe in kmečke pridelke, glasbo, fantovsko vasovanje in mengeške izdelovalce glasbil, kruh Po domače, slamo in slamnate ,ždelke, staro kmečko tehniko,
Štefan Borin, predsednik KD Mihaelov sejem
zgodbo od zrna do kruha in še nekatere. Mislim, da je prav ta usmeritev bila odločilna za to, da so sejmi vsako leto privabljali številne razstavljavce in obiskovalce. Nedvomno pa je veliko k temu pripomogel tudi Gorenjski glas, ki je kot pokrovitelj predstavljal prireditev in Mengeš prebivalcem Gorenjske."
Začetki sejma so bili na 36 stojnicah, danes jih je 90. Razstavljavci so postali stalni oblikovalci te zanimive in z različnimi dogajanji bogate prireditve. Tako seje sejem uvrstil med boljše prireditve na Gorenjskem. Letošnji deseti sejem bo od 27. do 29. septembra,
na njem pa bodo prireditelji predstavili vsa društva in dogajanja v občini Mengeš. Osrednja prireditev pa bo seveda povorka, v kateri bo tokrat, kot je napovedal predsednik društva Štefan Borin, okrog 800 udeležencev, kar bo še enkrat več kot na dosedanjih prireditvah.
"Ker smo glasbeno mesto, bomo povabili v goste ansamble iz Dalmacije, ki se bodo predstavili prvi večer. Prikazali bomo ohcet po starih šegah, nastopile bodo tri godbe, več klap iz Dalmacije, manjkali seveda ne bo otroški Živ žav pa pevci iz zamejstva. Skratka, jubilejna deset prireditev Mihae-
lov sejem, naj bi potrdila nekdanje in tradicijo zadnjega desetletja, hkrati pa nakazala tudi nove usmeritve za naprej."
Kulturno društvo Mihaelov sejem Mengeš ima v načrtu oživitev še treh nekdanjih sejmov v Mengšu. Prvi je Jožefov sejem okrog sv. Jožefa, drugi Urbanov sejem konec maja, tretji letos že deseti Mihaelov sejem in potem konec novembra še sejem sv. Cecilije. Poleg sejmov pa društvo še organizira tudi Festivale koračnic. Do zdaj so bili že trije takšni festivali, ki so vsako leto ob občinskem prazniku.
Andrej Žalar
Most v Radovni.
Ob letošnjem občinskem prazniku si bodo kranjskogorski svetniki že po tradiciji ogledali več pridobitev: asfalt in most v zgornji Radovni, odlagališče Mala Me-žakla, oporni zid na Dovjem, čistilno napravo, začetek asfaltiranja na Gobeli, most in mrliške vežice v Podkorenu novo gasilsko vozilo, odkrili spominsko ploščo v Srednjem vrhu, novo cesto Pod-breg v Kranjski Gori, oporni zid
in parkirni prostor v Ratečah, domači policijski postaji pa podelili dve kolesi za nadzor kolesarske steze. Med največje pridobitve pa nedvomno sodijo nove mrliške vežice v Podkorenu.
Svetniki bodo položili tudi venca: na grob Jakoba Aljaža in na grob svetnika in podžupana Voj-teha Budineka. Nato se bodo zbrali na slavnostni seji, kjer bodo podelili letošnja priznanja.
Med letošnjimi dogodki je vsekakor zelo zanimivo odkritje spominske plošče v Srednjem vrhu. Ploščo so postavili domačini, v spomin na leto 1777, ko je osem mož, gospodarjev in hlapcev ter sinov odšlo v Hude hleve, k hlevom in stajam svojih ovac, da bi do njih preko snega, ki je prejšnjega dne globoko zapadel, napravili pot.
Ko so bili komaj 400 metrov stran od hiš, je s strmega pobočja, na katerem so prejšnje leto izse-kali drevesa, pridrvel iz višine nakopičen sneg in vsi so pod plazom umrli... Kakšna huda tragedija za Srednji vrh, saj so umrli gospodarji kmetij, njihovi sinovi in hlapci.
Mladinski svet Slovenije ponovno legalno
Mladinski svet Slovenije je bil ustanovljen pred dvanajstimi leti kot krovna organizacija mladinskih organizacij v Sloveniji in reprezentativni predstavnik mladih nasproti državnim institucijam, pred-vsem Uradu RS za mlade. Vse od takrat je trajal proces pridobit-Ve pravne subjektivitete in danes lahko rečemo, da imamo mladi Možnost in priložnost avtonomno sooblikovati našo prihodnost.
Namen Mladinskega sveta Složnije je predstavljati in zastopati ^ladinske organizacije v domovi-ni in tujini, spodbujati razvoj Prostovoljnega organiziranja mla-P£ ter krepiti dejavnost mladinskih organizacij. MSS želi biti posvetovalno telo za vsa vprašanja, k' zadevajo mlade in njihove °rganizacije ter izvajati vpliv na Mladinsko politiko. Prav zato ^ora biti MSS-ju priznana partnerska vloga pri oblikovanju in ??vqju mladinske politike v sodelovanju z Uradom RS za mladino RS.
^Aidi v preteklosti je Mladinski Svet Slovenije združeval različne lr,terese mladinskih organizacij,
endar za to ni imel pravne podlage, težave pa so nastopile pred ^ema letoma, koje bil Mladin-l.kemu svetu ukinjen račun in s
V Suši pravi indijanski tabor
tem ogroženo njegovo delovanje. Kljub temu je bila želja organizacij po sodelovanju in ustvarjanju mladinskega prostora večja od nastale situacije in tako je bil, ob podpori večine poslancev sprejet Zakon o mladinskih svetih, ki nam omogoča pravno in formalno delovanje. Po dveh letih od sprejetja Zakona o mladinskih svetih nam je uspelo premagati vse birokratske prepreke in končno lahko z optimizmom načrtujemo prihodnje aktivnosti. Pridobili smo status pravne osebe tako z Uradom RS za mladino sklenili pogodbo o sofinanciranju naših dejavnosti. Nov zagon predstavlja tudi novo vodstvo, ki gaje potrdil zbor Mladinskega sveta Slovenije v mesecu juniju, sklenjena pogodba pa pomeni možnost uresničevanja'začrtanega programa.
Suša nad Hotavljami Zavod Harmonija iz Medvod, ki se
ukvarja Z spodbujanjem osebnega razvoja in naravnega načina življenja, že tretje leto zapored organizira mednarodni tradicionalni indijanski tabor, ki bo pri kmetiji pr' Gvvolešnik od 12. do 18. avgusta. Namenjen je otrokom, odraslim in vsem posameznikom, ki se želijo sprostiti, se zbližati in se naučiti mnogo uporabnih življenjskih vodil in spretnosti. Tudi letošnji program je pester in zanimiv. Vodili ga bodo indijanec iz
plemena Navaho iz Arizone Ric-hard Manson, člani Zavoda Harmonije in zanimivi gostje. Udeleženci bodo bivali v pravi indijanski vasi s tipiji, vračevo kolibo, indijansko hišo in odprto kuhinjo. Spoznali bodo indijanska opravila, prejeli indijansko ime, ob ju-trih pozdravili mati zemljo in naredili šamanske vaje, čez dan pa se udeležili različnega programa: indijanska znojilnica, predstavitev izurjenih sokolov, indijansko slikanje v pesku, izdelovanje indijanskega nakita iz usnja, ustvarja-
Ocenjujejo urejenost
Vodice - Turistično društvo Vodice, ki deluje drugo leto v občini Vodice, je po letošnji spomladanski očiščevalni akciji potem junija za dan državnosti pripravilo kresovanje in poskrbelo za postrežbo udeležencev. Društvo se vključuje tudi v različna srečanja in prireditve po Gorenjskem. Tako so sodelovali v Preddvoru na prireditvi Škrebljajo konjički... Zadnjo soboto v avgustu, ko se bodo začele že prireditve v okviru letošnjega občinskega praznika, pa nameravajo pripraviti sejem. Oktobra pa bodo pripravili tradicionalni pohod na Rašico, Dobeno in Mengeško kočo.
"Letos pa smo se že lotili tudi ocenjevanj naselij, kmetij in posameznih objektov v občini. Najbolje urejenim in najlepšim nameravamo podeliti priznanja, in sicer na prireditvi ob koncu leta, ko je v Vodicah prireditev Gorenjskega glasa Veselo v novo leto. Mislim, da bo ta poznana in priljubljena prireditev postala tako še bolj zanimiva, bogata in družabna. Želim si, da bi postala ena od osrednjih in tradicionalna," pravi predsednik Turističnega društva Vodice Lojze Kosec, kije hkrati tudi eden od organizatorjev udeležbe Selanov na srečanjih Selo, Sele, Sela v Sloveniji. Andrej Žalar
Utrinek z lanskega tabora.
nje v glini, izdelovanje pipe miru, lovilcev sanj, glasbil, bobnov in dežne palice, se učili preživetja v naravi, ob indijanskih bobnih plesali po žerjavici, ob družabnih večerih pa spoznavali starodavne indijanske in ostale kulture, ter se zabavali z. glasbenikoma Josefom iz Madagaskarja in Albertom Gregoričem. Poleg "indijanskega" programa bodo predstavljene tudi vaje in metode ostalih kultur, ki ravno tako spodbujajo povezanost z naravo in vsemi živimi bitji, ter pripomorejo k osebnemu razvoju: vaje za dvig energijskega nivoja Falun Gong, zvezdni ples,
svetlobni dih, predavanja o angelih, bitjih višje zavesti, i chingu in o osebnem premagovanju bolezni znanega alpinista Urbana Goloba. Program je primeren tudi za družine, saj bo za varstvo otrok in njihove dejavnosti poskrbljeno. V nedeljo, 18. avgusta, pa bo po 13.00 uri dan odprtih vrat za vse obiskovalce. Tekmovali bodo v streljanju z lokom na bizona, si ogledali spektakel s konji, slovesni prižig indijanskega ognja in orlov ples. Sledil bo zabavni program z znanimi gosti, glasbo in plesom. Tudi letos bo zanimivo! Hokaheja! Katja Dolenc
Obletnica na Pšati
Pšata, vasica pod Krvavcem, ki ima le sto prebivalcev, je bila v nedeljo, 28. julija, še posebej praznično okrašena. Praznovali so 250. obletnico posvetitve podružnične cerkve sv. Marije Magdalene.
Podružnična cerkev sv. Marije Magdalene na Pšati, kjer so v nedeljo praznovali 250. obletnico posvetitve.
Pšata - V nagovoru je cerkljanski kaplan Janez Rihtaršič zbranim vernikom med drugim dejal: "Vaši predniki so se odločili in stali za svojo izbiro. Bolj kakor ti zidovi, ko se spominjamo 250. obletnice posvetitve, so pomembni ljudje, ki so jih postavili oziroma njihova vera. V veri so našli pomoč, zaupanje, osvoboditev in veselje, nikakor pa ne obremenitve."
Sedanja cerkev sv. Marije Magdalene na Pšati je arhitekturni bi-
ser baročnega sloga in je delo stavbarja Gregorja Mačka. Cerkev je bila dograjena 1738. leta, posvetil pa jo je leta 1752 prvi goriški nadškof Karel Michael Athems. Cerkev na Pšati je bila obnovljena 1968. leta, temeljita obnova pa je bila opravljena 1996. leta. Glavni oltar je posvečen sv. Mariji Magdaleni, stranska oltarja pa Materi božji in sv. Mateju.
V nedeljo je bila cerkev na Pšati premajhna, da bi lahko sprejela
DRUŽINSKI NASVETI
Prijateljstvo (2)
Smehljaj se in imel boš prijatelje; mršči se, pa boš imel gube. Zakaj pa sploh živimo, če ne za to, da bi bil svet manj težaven Damjana Šmid   za vsakogar izmed nas." (George Eltot)
Otroke in mladostnike spodbujajmo k iskanju in vzdrževanju prijateljstev in naj bo naš dom vedno odprt tudi za njihove prijatelje. Ze zgodaj jim pokažimo, kako izkazujejo drobne pozornosti do prijateljev, kako lahko sami izdelajo darila za svoje prijatelje, organizirajo zabavo ali poletni piknik in podobno. Pri tem potrebujejo pomoč mlajši otroci, starejši pa to v večini že obvladajo in potrebujejo le še naše privoljenje za skupno spanje, organizirane zabave in za uporabo stanovanja. Pri tem ne bodimo pretirano zaščitniški, prav tako pa ne sodimo prijateljev, kijih imajo mladostniki. Njihov videz in izbor glasbe nista bistvenega pomena za prijateljstvo, prej so to skupne točke, ki jih v določenem obdobju povezujejo, jim dajejo občutek pripadnosti in varnosti. Starši starejših otrok, ki ste že preživeli puberteto svojih otrok se najbrž spominjate, da takšna "obdobja uhanov in pisanih razvlečenih majic" ne trajajo večno... Slej ko prej se začne mladostnik oblačiti po svojem okusu. Zato je vsakršno upiranje temu skorajda izguba časa in če dobro pomislimo, okus za obleko, glasbo in pričesko ne odtehtajo občutka odgovornosti in skrbi zase, ki jo dobi odraščajoči otrok, kadar mu zaupamo. Torej jim zaupajmo tudi pri preizkušanju in izbiri prijateljev. Skrbeti nas mora takrat, če otrok nima prijateljev, ne pa takrat, če jih ima ves čas ob sebi. Kadar kljub vsemu dvomimo, s kom se druži naš otrok, pa povabimo na spoznavni večer otrokove prijatelje in navežimo stik še z njihovimi starši. Tako se bomo lahko na lastne oči prepričali o dobri ali slabi družbi otrok. Včasih so starši zaskrbljeni, ker se njihov otrok raje druži z mlajšimi vrstniki kot s prijatelji svojih let. To se zgodi, kadar je otrok bolj plašen ali nima dovolj samozavesti ali pa ni dovolj socialno in čustveno zrel za svoje vrstnike. Včasih pa otroku takšna družba ustreza samo iz razloga, ker pri mlajših lažje uveljavlja svojo voljo in moč. Pravzaprav pri tem ni razloga za preplah, kljub temu pa spodbujajmo otroka za druženje z različno starimi ljudmi, tako njegove starosti kot z odraslimi. Več kot ima otrok stikov z drugimi ljudmi, lažje mu je pri vzpostavljanju komunikacije in pri sklepanju prijateljstev. Tega se ne more naučiti preko računalnika ali preko televizije. Prav tako razmislimo o njegovem druženju, kadar je ves čas v družbi odraslih.
vse, ki so želeli prisostvovati slavju, udeležili pa so se ga tudi krajani vasi Pšata pri Domžalah, kjer so imeli prvo prijateljsko srečanje 29. junija letos.
Po sveti maši so domače gospodinje za vse prisotne pripravile številne dobrote, pohvaliti pa moramo tudi lepo petje, ki je spremljalo bogoslužje, sestri Ana
in Irena Mušič pa sta gospodu kaplanu, ki odhaja na novo službeno mesto v Dolenjske toplice, izročili spominsko darilo, sliko podružnične cerkve na Pšati, mladi s Pšate pa so popoldne na Kovčeto-vi domačiji uprizorili igro v dveh dejanjih  Martin Krpan.
Janez Kuhar, foto: Janez Kuhar
Kranjski dolg škofu Vidmarju
Kranjska župnija prosi za pomoč pri zbiranju sredstev za postavitev spominske plošče kranjskemu rojaku.
Kranj - V Kranju seje 11. avgusta leta 1802 rodil dr. Jernej Vidmar kije postal leta 1859 ljubljanski škof. Po upokojitvi seje preselil v rodni Kranj in si za svoje bivanje zgradil veličastno stavbo; ki nosi hišno številko Tavčarjeva 41, in v kateri je kranjska Osrednja knjižnica. S to stavbo, s svojim življenjem in delom je dal pomemben pečat rodnemu mestu, zato je prav, da se mu to na primeren način oddolži, vsak z odkritjem spominske plošče. Kranjski župnik in dekan prelat Stane Zidar je že začel z akcijo za postavitev spominske plošče in se odločil, da bo odkritje v nedeljo, 29. septembra, ob 9.30. Ploščo bo odkril ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Župnija Kranj prosi posameznike in organizacije za finančno pomoč pri postavitvi plošče. Kdor se bo odločil pomagati, naj znesek nakaže na transakcijski račun 03138 - 1060002113 pri SKB Kranj. Župnija se donatorjem že vnaprej zahvaljuje za razumevanje in dar. J.K.
Svetniki in godovi
Lovrenc napoveduje jesen
Danes, 6. avgusta, so v katoliških knjigah in koledarjih napisani trije prazniki oziroma svetniki: Jezusova spremenitev na gori, Pastor, mučenec, in Just Španski, mučenec. Po izročilu sta bila Pastor in Just brata iz Španije, ki so ju umorili v času cesarja Dioklecijana, ko so preganjali kristjane.
Jutri, 7. avgusta, Kajetan in Albert, duhovnika in redovnika, Donat (Darko), mučenec, in Sikst II., papež in mučenec. Sikst je bil papež in so ga obglavili leta 258 v Rimu. Z njim je umrl tudi diakon Lovrenc. Kajetan pa je bil ustanovitelj reda teatincev, katerih načelo je bilo pobožnost, pravičnost in spokornost.
V četrtek, 8. avgusta, bodo go-dovali Dominik (Nede^jko), ustanovitelj dominikancev, in Cirijak in Larg, mučenca. Za Dominika se je govorilo, da je bil začetnik molitve rožnega venca. To ne drži. Res pa je, da so dominikan-
ci, ki jih je ustanovil Dominik, častilci rožnega venca. Dominik je bil Španec. Dominikanci so bili znani pridigarji. Najbolj znana člana reda sta Albert Veliki in Tomaž Akvinski. V četrtek bodo go-dovali tisti, ki jim je ime Dominik, Dinko, Dominika, Domin-ka in Domen.
V petek, 9. avgusta, so kot svetniki in zavetniki zapisani Peter Faber, redovnik, Jaroslav (Veri-jan), mučenec, Roman Rimski, mučenec, in Terezija Benedikta od Križa (Edith Stein). Peter Faber je bil prvi jezuit, ki je deloval v Nemčiji. Kot Francoz je deloval tudi v Italiji, v Španiji in na Portugalskem. Njegov študijski tovariš je bil Ignacij Lojolski, kasneje pa tudi Frančišek Ksaverij. Benedikta ali Editha je bila Poljakinja. Bila je ena od enajstih otrok. Študirala je filozofijo, vendar je šla v karmeličanski red in si nadela ime Terezija Benedikta od Križa. Leta
1942 je umrla v plinski celici v Auschvvitzu, čeprav bi lahko pobegnila v Švico.
V soboto, 10. avgusta, bosta go-dovala Lovrenc, diakon in mučenec, in Asterija (Zvezdana), mu-čenka. Lovrenca je papež Sikst izbral za enega od sedmih diakonov rimske cerkve. Ko so ujeli papeža, je hotel z njim v smrt. Vendar cesar Lovrenca ni dal takoj ubiti, ampak mu je ukazal prinesti zaklade, ki pa jih je Lovrenc razdelil med uboge in cesarju dejal, da so ti ljudje zakladi cerkve. Lovrenca so mučili in pekli na ražnju. Legenda pravi, da je v mukah zavpil: Ena stran je že pečena. Obrnite me! Lovrenc pomeni z lovorjem ovenčan. Je zavetnik ubogih in vseh, ki imajo opravka z ognjem. Prosijo ga za dobro letino. Njegov god je mejnik med visokim poletjem in bližajočo se jesenjo. V soboto bodo godovali tisti, ki jim je ime Lovrenc, Lov-
re, Lovro, Lavrencij, Lavrenci-ja, Laura, Lavra, Lovrena. lz imena so nastali številni priimki: Lavrač, Lavrenčič, Lavrih» Lovrec, Lovrečič.
V nedeljo, 11. avgusta, bodo godovali Klara (Jasna), ustanoviteljica reda klaris, in mučenca Ti-burcij in Suzana. Klara je p° zgledu svojega rojaka iz Assisija Franšiška Asiškega ustanovila red klaris, ki imajo v Sloveniji sedeŽ v Nazarjah. Klara je v SlovenU1 tudi Jasna. Suzana pa je bila rimska mučenka.
V ponedeljek bo godoval papež Inocenc XI., ki je konec 16 stoletja združeval Evropo v boj zoper Turke in je imel veliko zaslug za zmago leta 1683 pred Dunajem-Glede položaja cerkve se je pogoste prerekal s francoskim kraljem Ludvikom XIV. Tudi Hilari ja, kije prišla v Evropo s Cipra, je današnja godovnica.
Jože Košnjek
Lomska Katarina v obnovljenem oltarju
Oltar iz leta 1726 so po izvirnih restavratorskih merilih obnovili štirje ruski strokovnjaki iz Sankt Petersburga, ki jim
je v dveh letih dela postal Lom drugi dom.
Lom pod Storžičem - Nedelja, 21. julija, je bila za župnijo Lom pod Storžičem. praznična. Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode je pred nekaj sto fara-ni in gosti, med katerimi je bil tudi tržiški župan Pavel Rupar, blagoslovil obnovljeni glavni oltar v cerkvi Sv. Katarine Aleksan-drijske. Obnovo so vešče opravili štirje ruski restavratorji iz Sankt Petersburga, ki so v dveh letih pb nekaj mesecev prebivali v Lomu, ki je postal njihov drugi dom, Lomljani pa njihovi prijatelji. Ruske strokovnjake je "odkril" župnik dr. Silvo Novak (doktoriral je iz nauka o cerkvenih očetih), rojen v Stra-hinju, ki je leta 1998 postal župnik v Lomu, čeprav je v faro začel prihajati že leta 1991.
"Oltar s kipom sv. Katarine Aleksandrijske je iz leta 1726. Leta 1999 sta ga pregledala in sondirala dva ruska restavratorja iz Sankt Petersburga in ugotovila, daje bil čez originalno izvedbo že trikrat prepleskan. Leta 2000 so se štirje ruski restavratorji po izvirnih restavratorskih metodah lotili obnove in jo letos končali. Delali so temeljito in strokovno in zato morda malo počasneje. Najprej so odkrivali plast za plastjo in prišli do originala, na katerem so obnovili vse, kar se je obnoviti dalo in dodajali novo le tam, kjer je bilo nujno. Slednjega je bilo le okrog 20 odstotkov, 80 odstotkov oltarja pa se znova kaže v izvirni obliki. Prav odkrivanje in ohranjanje starega je bistvo restavratorskega dela. Veseli smo, da nam je uspelo ohraniti večino izvirno pozlačenih in posrebrenih delov oltarja, kar kaže, da so bili pred stoletji mojstri tega opravila in da
se je kasneje kakovost pozlatitev in srebrnitev nižala. To dokazuje tudi kip sv. Katarine, ki se je ohranil iz starejšega gotskega oltarja in je star okrog 500 let," je povedal župnik dr. Silvo Novak. Hvaležen je vsem, ki so omogoči-
li obnovo oltarja, pri čemer je posebej omenil ministrstvo za kulturo, občino Tržič in faranc.
Ker je cerkev v Lomu kulturno in zgodovinsko izredno dragocena, ne sme biti skrita pred ljudm1, je prepričan župnik. Vključiti jo Je treba v turistično ponudbo Loma in tržiške občine. Ce cerkev ni odprta, bo ogleda željan obiskovalec našel ključ v bližnjem župnišču-Prezbiterij v cerkvi v Lomu je got' ski in je star najmanj 600 let. Cerkev je bila dvakrat barokirizirana-leta 1717 in leta 1790. Na gotske korenine cerkve kaže, razen pre' zbiterija, tudi odprto centralni gotsko okno, stransko pa je, kljub temu da je pozidano, še vidno. K° so pred leti obnavljali notranjo*' cerkve, so bili presenečeni nao freskami iz 17. stoletja. V preteklosti so jih kar devetkrat prekri'1 z beleži! Izvirna pa je tudi zunanjost cerkve s fasado. . Jože Košnjek, foto: Tina Doki
PREJELI SMO
Športniki naj imajo zastavo s seboj
V našem domu nas je kar nekaj, ki se zanimamo tudi za šport ter ga redno spremljamo. Iskreno smo bili veseli kolajne naše Alenke Kejžar, ter smo godrnjali, kako to, da niso vedeli v Evropi, v Berlinu, da imamo svojo državo. Dobro, da jo je Alenka imela s seboj.
Torej "Sponzorji" predlagamo, da v prihodnje podarite našim vrlim športnikom, ki gredo na tuje recimo (Italijo, Avstrijo ali kam bolj daleč), tudi slovensko zastavo za vsak primer.
Iskrene čestitke vsem našim pridnim ribicam, ki nas tako lepo zastopajo v Berlinu, da smo še mi ponosni na njih ter smo pozabili na vse bolečine.
Še enkrat lep pozdrav od vseh ljubiteljev športa iz našega doma dr. J. Benedika iz Radovljice.
Vera Jug, Radovljica
Ukrepi župana ogrožajo delovna mesta
Od spoštovanih sindikalistov gozdarstva Slovenije zahtevam opravičilo za napad v Gorenjskem glasu v članku Ukrepi župana ogrožajo delovna mesta. Sam namreč nisem nikoli podpisal nobenega ukrepa, česar me obsojajo.
Dovolite mi, da podam k tekstu tudi svoje mnenje. Škoda, da vrli sindikalisti (v kolikor jih sploh lahko tako imenujem) nikoli niso
opozorili vodstva Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, predvsem pa vodstva EGOLES-a, da ravnajo napak, ker ne prisluhnejo opozorilom občine in župana, da nam ceste uničujejo do skrajnosti in da lahko v vsakem trenutku pričakujemo katastrofo in hude posledice, ki jih občina ne bo mogla sanirati. Le ta mora po zakonu skrbeti za prevoznost prebivalcev, ne pa katastrofalno težkih kamionov polnih lesa. Negativno za sindikat je, da se proti tako brezsrčnim kapitalistom ne uprejo tako kot v tujini. Da gre za finančno sodelovanje med enim in drugim, je tudi to pot jasno. A posledice takega ravnanja s tujo lastnino (občinske ceste), od katere živite, si to pot pripišite kar sebi. Pa tudi državi, ki neizprosno lomasti po naših gozdovih, se s koncesionarji vred okorišča, vse pa na račun prebi-
valcev in državljanov naše občine. Enkrat jim bo to treba vrniti. Morda imate to pot enkratno priložnost, da vodstvi obeh. Sklada in EGOLESA, opozorite na mačehovski in ignorantski odnos do Tr-Žičanov in apelirate na njiju. To pot ste obsodbe zopet namenili na napačen naslov, saj ne živite od naše, pač pa od državne lastnine. Zato zahtevam opravičilo in apel na prava naslova. Z odličnim spoštovanjem
Pavel Rupar, župan
Z narodno nošo do prepoznavnosti
Gospa dr. Alja Brglez, direktorica urada za informiranje RS, je v ponedeljek, 22. 7. 2002, v ODMEVIH TV SLO razglabljala, kako priti do boljše prepoznavnosti
Slovenije v svetu, ker nas še vedno zamenjujejo s Slovaško (TV prispevek iz Bruslja).
Naštela je tudi nekaj adutov naše prepoznavnosti: GOSTO-IJUBNOST, DOBRO VINO, KU-LINA RIKA, ŠPORT IN PRODORNI POSAMEZNIKI.
Prav neverjetno je, kako gre predstavnikom naše države težko iz ust oziroma o tem sploh ne govorijo, da veliko promocijo za Slovenijo delajo po svetu naši glasbeniki. Velik delež, to si upam trditi, imamo narodnozabavni ansambli, ki že dolga leta igramo, največ v nemško govorečih deželah. Največ zaslug za to ima ansambel Avsenik, ki je začel tudi v tujini nastopati v gorenjskih narodnih nošah. Gorenjska narodna noša je ena lepših, če ne najlepša v alpskih deželah. Tudi naš ansambel - Alpski kvintet nastopa v
narodnih nošah že 35 let in nas še nikoli niso zamenjali s Slovak Veliko število turistov, ki obi$* Slovenijo prav zaradi doinci^, glasbe, se nikoli ne zmoti, da D šli na Slovaško. Dobro vedo, °c kod ta glasba prihaja in kje J Slovenija.
Govori se o promociji, ki jo f lajo Sloveniji naši športniki, P'si'. telji, pesniki, pevci in glasben' drugih zvrsti glasbe, politiki H*
kit0
Pa vendar je potrebno tistim, ne vedo ali nočejo vedeti, P°veci^a ti, da je prav slovenska dotna glasba in narodna noša, v kat nastopajo izvajalci, res pravi izvirni slovenski proizvod, Pozn\0 doma in v tujini. Na to smo laM ponosni in prišlo nam bo V prav, ko se bomo spet spraševali slovenski narodni identiteti. . Jože Antonič, Alpski kvinte ' Zgornje Go«
Torek, 6. avgusta 2002
KULTURA, PODLISTEK / kavka@g-glas si
GORENJSKI GLAS • 7. STRAN
V prostorih ZVKD v Kranju je na ogled razstava o Stari Savi
Dvajset let k lepši prihodnosti
V razstavnem prostoru kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine je na ogled razstava z naslovom Stara Sava, ki nam na strnjen način prikazuje dvajsetletno delo
tega zavoda za ohranitev in revitalizacijo nekdanje fužine v novo muzejsko in parkovno območje Stara Sava na Jesenicah.
Kranj - Po razstavi ob odprtju novih prostorov ZVKD v Kranju letos pomladi, je od prejšnjega tedna v tamkajšnjem razstavnem prostoru na ogled nova razstava s preprostim, a zgovornim naslovom Stara Sava. Gre za monografsko tematsko razstavo, s katero nam avtor postavitve Vladimir Knific, že dvajset let odgovorni konservator za Staro Savo, na sicer strnjen, a temeljit način, na 23 panojih predstavlja doslej opravljeno delo na delu Jesenic, ki ima vse možnosti, da v prihodnje postane kulturno, upravno in poslovno središče mesta. Razstavo bodo v septembru v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine preselili tudi na Jesenice.
Na problematiko Stare Save in dvajset let prizadevanj za njeno obnovo in revitalizacijo je po besedah ravnatelja zavoda Vladi-niirja Knifica. sicer od vsega začetka odgovornega konservatorja ter tudi avtorja tokratne razstave,
potrebno gledati s treh stališč, kulturne dediščine, strokovnega konservatorskega pristopa ter stališča projektov in načrtov lokalne skupnosti. Z upoštevanjem le teh je postavljena tudi sama razstava bogato opremljena s fotografija-
"Sodelavca" na Stari Savi. Jeseniški župan in nekdanji direktor Železarne Jesenice, Boris Bregant in ravnatelj kranjske enote ZVKD in odgovorni konservator za Staro Savo, Vladimir Knific.
mi, načrti in drugimi dokumenti, ki jih dopolnjuje spremno besedilo. Tako nas avtor na prvih panojih uvede k začetkom železarstva v gornjesavskem koncu, od prvih omemb Stare Save do Valvasorjeve upodobitve tega dela Jesenic. Skozi zgodovino preteklega stoletja, ugasnitve fužin in v tridesetih letih tudi usihanja ostale dejavnosti na Stari Savi, gradnje novih industrijskih objektov v šestdesetih letih, nas razstava privede do let po slovenski osamosvojitvi, ko je ob izgubi nekdanjih trgov,
železarna začela nezadržno propadati. V zadnjih desetih letih je bilo tudi že odstranjenih nekaj novodobnih objektov na bližnji aglomeraciji.
Z Zakonom o varstvu naravne in kulturne dediščine je bila leta 1981 dana pravna podlaga za uresničitev ideje o ohranitvi stavbne dediščine na Stari Savi, tri leta kasneje pa je občina Jesenice na predlog Zavoda za spomeniško varstvo Kranj sprejela Odlok o kulturnih spomenikih v občini Jesenice. V njem so kot spo-
Trije dnevi glasbenih užitkov
^'ed - Okarina etno festival, ki je vsakega od treh večerov napolnil avditorij blejske Pristave, je še enkrat dokazal, da bi bilo vse kaj drugega kot vnovična širitev programa prihodnje leto, nesmisel. Sam sem si ogledal drugi večer s slovensko skupino z mednarodno zasedbo Distango in italijansko zasedbo Folk studio A s plesalci Tara Irish dance school. Prijetno presenečenje je pripravila nemška skupina Judith Rossler & Band.
^olk studio A okrepljen s plesnimi vložki Tara Irish Dance School.
Tako kot v večini preteklih let (vsaj trinajst, štirinajst jih je že bilo) je tudi letošnji Okarina etno festival še enkrat dokazal svojo Vsemogočnost. Trem dnem koncertov, bolje rečeno glasbenih užitkov, na prostem na Pristavi na Ble-
du je bilo naklonjeno tudi nebo, publike pa v tudi močno bliskanje v nedeljo ni pregnalo. Sobotni program je nenapovedano začel trio, zbran okrog pevke in kitaristke Judith Rossler, ki ga sestavljata še tolkalec Peter Kunsch in harmoni-
Distango s pridihom Buenos Airesa.
kar Tomaž Rožanec iz Slovenije. Njihov nekaj več kot pol ure dolg nastop, mešanica francoske etno glasbe, tanga in znanih jazzovskih skladb, je v pričakovanju skupine Distango publiko več kot navdušil. Po mnenju mnogih so bili prvaki letošnje Okarine prav fantje i/, štirih držav (Slovenije, Poljske, Madžarske in Nemčije), /hrani v skupini Distango. Skupaj s plesalcema in pevko Polono Udovič, so nam dali pravo lekcijo "nuevo tanga" in Astorja Piazzolle. Prepričlji-
vo s čustvi napolnjeno muziciranje, podkrepljeno z erotično nabitim nastopom obeh plesalcev je jemal sapo. Odlično z vsemi zvezdicami, ki jih ima prenovljeni Hotel toplice. Dolg večer so zaključili "italijanski irci" Folk studio A, prav tako s plesno podporo. Nedeljski program je bil žal nekoliko spremenjen, saj Mongoli zaradi težav na meji niso uspeli pravočasno priti v Slovenijo. Pričakujemo jih torej prihodnje leto.
Igor Kavčič
meniki zavarovane tudi stavbe kot so grad, cerkev, kasarna, mlin, nekdanji plavž z dimnikom, pudlov-ka in kolperna s pripadajočimi stavbnimi zemljišči. Sledijo predstavitve doslej opravljenega strokovnega dela na omenjenih objektih, hkrati pa tudi dokumenti in načrti za prihodnost revitalizacije Stare Save in bližnje okolice. Precejšnja pozornost je posvečena obnovi "kasarne", s katero so pričeli pred šestimi sedmimi leti, pa starega plavža, predstavljena sta grad, v katerem se danes nahaja Gornjesavski muzej, in cerkev Marijinega vnebovzetja, ostale zgradbe... Posebno pozornost avtor postavitve posveča tudi novim urbanističnim načrtom na področju Stare Save in bližnje Hrenovce, kjer naj bi se v prihodnje razvil kulturni, poslovni, trgovski in upravni center Jesenic, hkrati pa bi pridobili tudi obsežne parkovne površine.
V tej smeri je razmišljal tudi župan občine Jesenice in nekdanji direktor Železarne, Boris Bregant: "S tem predelom Jesenic imamo v prihodnje velike načrte. Stara Sava ima za občino ve-
lik pomen, zato jo v zadnjih letih uvrščamo v vse razvojne programe, temu pa namenjamo tudi znatno proračunsko podporo." Na neki način je področje Stare Save imelo v zadnjih petdesetih letih precej sreče, daje ostalo skrito očem preteklih načrtovalcev Jesenic, ki so le te tako rekoč pozidali do zadnjega kotička. Nemogoče je celoten kompleks Stare Save ohraniti kot železarskega, kar bi bilo najbrž tudi nesmiselno, poleg ohranjanja kulturne dediščine, naj bi prostor skozi različne dejavnosti tudi živel. "V treh, štirih letih naj bi širši prostor Stare Save z okolico zaživel v novi podobi, že prihodnje leto pa upam, da bo v prenovljeni kasarni svoje nove prostore dobila Glasbena šola Jesenice." Izgradnja nove poslovne cone Stara Sava je tako uvrščena in sprejeta celo v mednarodnem projektu PHARE 2002. Področje nekdanjih jeseniških fužin na Stari Savi bo po več kot sto letih neobratovanja kot kaže skoraj v celoti uspelo ubežati propadu.
Igor Kavčič
Likovna kolonija na Šmarjetni gori
Šmarjetna gora nad Kranjem
- Minuli teden je na Šmarjetni gori potekala slikarska kolonija ljubiteljskih slikarjev iz Društva likovnikov Ljubljana in Likovne sekcije Kulturnega društva Ptuj. Vodstvo Hotela Bellevue, kije želelo prirediti likovno ustvarjanje tudi v živo, je gostilo deset avtorjev, ki so v podobni zasedbi že sodelovali pred nekaj leti v času festivala tudi na Bledu. Jana Struš-nik, Zdenka Vinšek, Janez Am-brožič, Jože Vogelnik, Vida So-klič, tudi organizatorka srečanja, Branko Gajšt, Jože Foltin, Rozina Šebetič, Vilma Kac in Miran Cafuta so na Šmarjetni ustvarjali prvič. Dokler jih ni pregnal dež, so tri dni slikali pod vrhom, v vi-
nogradu, pred cerkvico sv. Marjete in občudovali razglede na okoliško hribovje... Najbolj so bili navdušeni nad mirom in prostra-nostjo razgleda, ki jim je /budil tudi kakšen navdih. Avtorji s Ptujskega območja so raziskali tudi okolico Kranja. Peljali so se do Sv. Jošta in na Jezersko, kjer so postavili štafelaje in se lotili slikanja. V četrtek, 1. avgusta, je bila tudi svečana otvoritev razstave, v prireditvenem prostoru hotela pa si do 16. septembra lahko ogledate motive Smarjetne in gorenjske v različnih tehnikah in formatih, nekatere bodo podarjene tudi Hotelu Bellevue /a stalno zbirko.
Katja Dolenc
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, Po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Kersnikova gimnazijska leta
Janko je hodil v gimnazijo v letih 1862-70. Zadnje eto jc bil pravzaprav doma. Ker je skušal ustanav-B*ti tajne dijaške liste in je iz Prage zase in za nekatere sošolce naročil češke čepice, je prišel pri delu Profesorjev na glas, da je "rovar in splošno nevaren c'ovek". V ozračju zaostrenih političnih razmer sPričo pretepov med Slovenci in Nemci, ga je oče je 0ce iz "sedme šole" raje vzel domov na Brdo, kjer Se je kot eksternist pripravljal na maturo. Maja 1970 •Je svojim sošolcem, od katerih se ločil že minulo ,eto, napisal patetično pismo. V njem najdemo pra-Vl izliv domovinskega navdušenja.
In recite, vi fantje gorenjski, vi, katerih zibel je ftala ob veličastnih snežnikih, recite, ali ni vaša, ljubezen do domovine tako čista, tako velikanska, ka-
kor je jasno nebo gorenjsko, kakor so srebropene vode gorenjske. Recite, fantje notranjski, ali je vaša ljubezen tako trdna, kakor je skalnata vaša zemlja? In vi, vi, ki so vas rodile solnčnate vinske gorice, vi fantje Dolenjci, recite, ali je vaša ljubezen do domovine tako krepka, tako goreča, kakor je kapljica, ki se rodi po vinogradih vaših? Da, res je!
Tako čista, tako trdna, tako goreča je ljubezen vaša. In zato se hočemo boriti za svoj rod, zato: 'rojaki, opasujmo uma svitle meče'. Mladi smo še; prevroče se še pretaka kri po naših žilah, zato je treba, da se pripravljamo, da se učimo za prihodnost, za boj za omiko, napredek in svobodo. In ko bo zableščala jutranja zora svobode, takrat bodo prišli pravičnejši narodi od dandanašnjih ter Slovencem prinesli venec zmage, rekoč: 'Vi ste sukali uma svitle meče, vi ste pomagali zidati palačo omike in napredka, vam gre delež lavorjevega venca." Sklenil je z napitnico: "In zalo, fantje slovenski, dvignimo kupice, dvignimo jih na zdravje
Pogled na Triglav z vzhoda - tud Kersnik je bil njegov častilec.
vseh sošolcev, dvignimo jih na dober uspeh prihodnjega delovanja; in v tretje jih vzdignimo na slavno in častno prihodnjost prelepe naše domovine ter s krepkim glasom zapoj-mo: 'Hej, Slovenci, naša reč slovenska živo klije!"'
Pred maturo je Janko že ves slovenski, a njegovi prvi literarni poskusi so bili nemški. "Založil" gaje mlajši brat Pepi, ko je njunemu domačemu učitelju Franu Lcvcu pokazal rokopis, skrit v neki knjigi. "'Ode an den Triglav!' se začudim, ko mi pokaže nemški slavospev velikanu Julijskih alp v nekoliko opo-tekajočih se šestomerih.
Moj šestošolski informatorski ponos je bil hudo užaljen, da moj učenec tretješolec, sin slovenske narodne rodbine, poje Triglavu - nemške ode! Pridržim si rokopis, dokler ne pride pri učenju vrsta na Janka.
'Pepi mi je povedal, da pojete nemške pesmi. Veste kaj, Janko, Nemci imajo že toliko velikih pesnikov, da bi lahko shajali tudi brez Vaše slave. Ime nemškega pesnika Johann Kersnik tudi ne bi bilo,
bog si ga vedi, kako lepo doneče. Pustite take stvari z mirom in rajši zapojte kaj slovenskega." Levčevo svarilo je zaleglo. Odtlej je Janko pel slovensko, pod očitnim vplivom gorenjskega rojaka Simona Jenka, čigar pesmi je znal na pamet. V dijaškem listu Vejica je spomladi 1869 objavil uvodno pesem, kije izrazito narodnobojevito navdahnjena: "Oj, v gori, gori gorenjski / Presvetlo se jeklo rodi, / Oj, jeklo /a iskrne meče, / Oj, jeklo za tujčevo kri." In tako naprej v tem gorenjskem duhu. Že pred začetkom šolskega leta 1868/69 je začel pisati dnevnik, v katerem je seveda več intime in manj bojevitosti. Dne 9. septembra 1868 zapiše: "Ne vem, kako mije na um prišlo ta dnevnik spisovati.
Naj si že bodi, kar hočete. Le to hočem sebi in tudi kakemu skrivnemu bralcu teh spisov že zdaj omeniti, da ne bodem prigodeb, ki so tako rekoč človeški) vnanje življenje, semkaj spisoval, temveč le misli in mnenja, ki se mi bodo rodile v teku dneva... Danes me je obiskal nekdanji sošolec Pavlic, prišedši iz Žalca, kjer je bil v nedeljo tabor.
Žal, prav žal mi je, da nisem mogel tam pričujoč biti. Bilo je navzočih 1500. Štajerci so že junaki; oni se vsaj ne puste dejali pod koš, te naše šleve v deželnem zboru so pač pravi norci..." Zapisani so seveda tudi številni srčni vzdihi; taki, ki jih ni navdihnila politika, temveč neka neznana gospodična.
Enajst let etnične diskriminacije
Vozniška dovoljenja niso hoteli zamenjati
Helsinški monitor Slovenije trdi, da je zakon o varnosti v cestnem prometu iz leta 1998 onemogočil zamenjavo več tisoč vozniških dovoljenj dejansko na podlagi etnične diskriminacije. Mnogi so izgubili službo. Po 26. členu ustave imajo pravico do odškodnine. Tudi Matjaž Hanžek, varuh človekovih pravic, v svojem poročilu pravi, da država že
več kot desetletje pri izbrisu ljudi iz registra ne odpravlja kršitev, ki jih je sama zagrešila.
Ljubljana - Od začetka uveljavitve zakona o varnosti v cestnem prometu iz leta 1988 seje na Helsinški monitor Slovenije, ki mu predseduje Neva Miklavčič Predan, obrnilo na stotine nesloven-cev, ki so v nekdanji skupni državi pridobili vozniško dovoljenje v drugih republikah tedanje Jugoslavije. Čeprav so vozniški izpit opravili v okviru iste zakonodaje in po istih postopkih po vseh republikah SFRJ, vključno s Slovenijo, pa je sporni zakon onemogočil zamenjavo več tisoč vozniških dovoljenj dejansko na podlagi etnične diskriminacije. Zavračanje zamenjave vozniških dovoljenj je bil eden od dodatnih administrativnih ukrepov etničnega čiščenja Slovenije po osamosvojitvi - pravi predsednica Helsinškega monitorja Neva Miklavčič Predan. Poleg seveda nezakonitega izbrisa neslovencev v letu 1992. Ministrstvo za notranje zadeve je z zavrnitvijo zamenjave vozniških dovoljenj povzročilo, da je ogromno število oseb neslovenske narodnosti izgubilo službo taksistov, avto-
prevoznikov, voznikov tovornjakov, še več pa jih ni moglo voziti osebnega avtomobila. Iz vsega je nastala velika materialna oškodo-vanost neslovenske populacije.
Ustavno sodišče je pobudo stranke Helsinškega monitorja za presojo ustavnosti spornega zakona ugodno rešilo, kar je ena redkih dobrih novic v korist teh ljudi v zadnjem času. Odločba ustavnega sodišča je bila objavljena v Uradnem listu junija letos.
Ministrstvo nad zakon
Na tiskovni Helsinškega monitorja Slovenije predsednica Neva Miklavčič Predan, na katero se dnevno obrača veliko neslovencev in išče pomoč, ni mogla zadrževati jeze in razočaranja nad državo, ki po njenem mnenju že enajst let onemogoča zamenjavo več tisoč vozniških dovoljenj na podlagi etnične diskriminacije. Mnogi niti niso vedeli, kaj se tedaj dogaja in kaj morajo storiti, da bi imeli veljavno dovoljenje, zato so zamudili vse roke. Na njihova zaprosila
Nenad Ketič, ena izmed strank Helsinškega monitorja s predsednico Nevo Miklavčič Predan - Voznik Nenad Ketić je zato, ker je bilo njegovo dovoljenje izdano v Republiki Srbski in ki ga slovenske oblasti niso hotele zamenjati, izgubil službo...
in prošnje ministrstvo ni niti odgovorilo, še več: država Slovenija je izbrisala te državljane leta 1992 - šlo je, po mnenju Helsinškega monitorja, za kaznivo dejanje izbrisa teh ljudi. Pozitivna odločba
Ni res, kar pravi Helsinški monitor
Ministrstvo za notranje zadeve nam je posredovalo naslednje sporočilo:
"Zadnje dni se v javnosti pojavljajo neutemeljene trditve Helsinškega monitorja Slovenije na račun Ministrstva za notranje zadeve RS v zvezi z veljavnostjo vozniških dovoljenj državljanov drugih republik naslednic nekdanje SFRJ. Zato vas prosimo, da objavite naše pojasnilo.
MNZ odločno zavrača očitke predsednice Helsinškega monitorja Neve Miklavčič Predan v zvezi z vozniškimi dovoljenji za državljane držav naslednic nekdanje SFRJ. Na verodostojnost izjav Helsinškega monitorja oziroma njegove predsednice kažejo žaljive in absurdne trditve o etničnem čiščenju, ki naj bi ga opravljalo naše ministrstvo. Ministrstvo se tudi ne postavlja nad zakon, kot trdi gospa Predan, temveč prav nasprotno. Te trditve so milo rečeno nekorektne, saj je MNZ storilo vse, da prizadetim tujim državlja-
nom po prejšnji zakonski neurejenosti tega področja, z novim zakonom o varnosti cestnega prometa omogoči normalno vožnjo po Sloveniji.
Namreč, v 36. členu zakona izrecno piše, da imajo državljani drugih republik naslednic nekdanje SFRJ, ki so na podlagi zakona 0 urejanju statusa državljanov drugih republik naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji pridobili dovoljenje za stalno prebivanje v naši republiki in vložili prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, pa o njej še ni pravnomočno odločeno, pravico voziti motorna oziroma motorna in priklopna vozila v RS z veljavnim ali neveljavnim vozniškim dovoljenjem.
Ta pravica velja eno leto po uveljavitvi tega zakona - torej do 27. julija 2003. Če v tem roku zahtevajo zamenjavo veljavnega ali neveljavnega tujega vozniškega dovoljenja, se jim tuje vozniško dovoljenje zamenja za slovensko
vozniško dovoljenje, če izpolnjujejo pogoje za vožnjo motornih vozil. V primeru, da so že vložili prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji, pa o njej še ni bilo pravnomočno odločeno, imajo pravico voziti še eno leto od dneva pravnomočnosti rešitve prošnje.
Ob tem naj poudarimo neumest-nost očitkov Helsinškega monitorja, saj je naše ministrstvo že pred odločbo Ustavnega sodišča RS, da mora državni zbor v šestih mesecih omogočiti tem ljudem, da dobijo slovensko vozniško dovoljenje, pripravljalo rešitve za ureditev omenjenega vprašanja in tako delo opravilo že v slabih dveh mesecih. Očitno Helsinški monitor ne ve, da je državni zbor RS sredi julija že sprejel omenjeno spremembo zakonodaje, ki velja od dneva po objavi v uradnem listu, torej od 27. julija letos."
Vesna Drole, služba za stike z javnostjo MNZ
sodišča je velik korak k zakonitosti v tej smeri in je prva te vrste. Ustavno sodišče je odločilo, da se mora v šestih mesecih to urediti -in zdaj in do tedaj, ko bo urejeno, lahko vozijo tudi z neveljavnimi dokumenti. Nenavadno pa je -meni Neva Miklavčič Predan - da je že leta 1994 stranka Helsinškega monitorja vložila podobno ustavno pritožbo in sodišče je leta 1999 sklenilo prav tako v prid stranke. Leta 2002 je sklepalo tako rekoč o eni in isti zadevi -mar se ni moglo predvidevati, da bo čez tri leta sklep enak? Ministrstvo za notranje zadeve pa nič: postavilo se je nad zakon, čeprav je bila leta 1999 ustavna pritožba ugodno rešena.
Pravdanje za žabjo volno
Ljudje, ki niso smeli in mogli uporabljati svojih vozniških dovoljenj, so vlagali tožbe na upravno sodišče za prevedbo svojega vozniškega dovoljenja v slovensko dovoljenje - sploh ni bilo odgovora! Kot da jih ni! Tako je jasno, da med sodišči v Sloveniji sploh ni povezave. Za to, kar eno sodišče sprejme, drugo nič ne ve. Pravdanje - pravi predsednica - teče že enajst let. Enajst let se pravdamo za eno in isto žabjo volno!
Številni so zaradi evidentne in sistematične kršitve človekovih pravic in zaradi šikaniranja izgubili službe. Na "udaru" so bili predvsem prevozniki, vozniki av-
Mirujoči promet v Radovljici
V Radovljici je dovolj parkirnih prostorov
V večjih mestih se kronično pojavlja problem pomanjkanja parkirnih prostorov, v Radovljici pa pravijo, da je parkirišč
dovolj. Problem le pred banko SKB in na tržnici, v Lescah pa jutranje parkiranje pred prodajalno Magušar.
Radovljica - "V prometu in parkiranju v centru Radovljice ni nobenih večjih problemov," pravi vodja redarske službe pri občini Radovljica Zvone Razinger. "Parkirišč je v samem centru povsem dovolj, saj je bilo v zadnjem času zgrajeno precej novih, v prihodnje pa bo nastalo tudi novo parkirišče pred vstopom na Linhartov trg -na mestu, kjer je stala nekdanja Merkurjeva prodajalna, naj bi zgradili več parkirišč ali garažno hišo.
Tudi do zdaj na Linhartovem trgu ni bilo večjih problemov, saj je navsezadnje na trgu le še Glasbena šola.
Največji problem s parkiranjem je nasproti SKB banke in na tržnici. Na teh dveh krajih vozniki še vedno parkirajo tako in tam, kakor ne bi smeli. Na tržnici je sploh problem, saj bi se vsi radi peljali prav do trgovin in do lokalov. Tam je največ kršitev in tudi največ mandatnih kazni.
V drugih krajih občine pa s parkiranjem sploh ni nobenih proble-
mov, tudi v Lescah ne. Z izjemo jutranjega parkiranja pred prodajalno Magušar v Lescah. Čeprav ima prodajalna za stavbo dovolj parkirnega prostora, kupci očitno ne morejo drugače kot tako, da ustavijo na cesti in na "hitro skočijo v trgovino".
Občinska redarska služba ima dovolj problemov tudi z zapušče-
nimi neregistriranimi vozili, ki jih nevestni lastniki najraje puščajo na gozdnih jasah, v gozdovih ali na travnikih. Našteli smo okoli 100 takih vozil - če lahko najdemo lastnika, potem krije stroške odvoza lastnik, sicer stroške odvoz krije občinski proračun. Do zdaj smo odpeljali okoli 30 vozil. Divjega kampiranja v Radovljici
ni, je pa bilo kar precej divjih odlagališč odpadkov. Številne smo že sanirali, obstajajo pa še tri večja divja odlagališča. Dva sta v Ljubnem in eden v Radovljici, na gozdni učni poti, ki pa je v postopku sanacije. Ostaja pa še nekaj manjših divjih odlagališč, ki jih bo treba sanirati."
Vodja občinske redarske službe smo tudi vprašali, kako je s pritožbami, ki jih v zadnjem času na občinsko redarsko službo vedno bolj naslavljajo tisti, ki se pritožujejo nad pasjimi iztrebki, ki menda ležijo vsepovsod. "Na tem področju je zakonodaja povsem nedorečena," pravi Zvone Razinger. Pasji iztrebki se pojavljajo predvsem okoli stanovanjskih blokov, na otroških igriščih in se bodo vse dotlej, dokler sami lastniki psov ne bodo bolj ozaveščeni.        Darinka Sedej
Zvone Razinger
tobusov in tovornjakov ter taksisti. Po mnenju Helsinškega monitorja je šlo za četrti krog etničnega čiščenja: najprej izbris ljudi iz registra stalnega prebivalstva Slovenije, prikrajšanje pri pokojninah, deložacija iz stanovanj in neveljavna vozniška dovoljenja. Sam Helsinški monitor jim je v teh hudih stiskah svetoval, naj se vrnejo v državo, ki jim je izdala dokument in naj prosijo oblast, da jim vtisne bolj svež datum veljavnosti vozniškega dovoljenja. Silili so jih v nezakonitost, da bi morda le lahko obdržali službe, saj je bilo slovenske oblasti nemogoče karkoli prepričati.
Slovenija je unikum, saj v Sloveniji mednarodna vozniška dovoljenja ne veljajo. Mednarodna zakonodaja se Ministrstva za notranje zadeve še ni dotaknila. Je to zrelo za Evropsko unijo - se je spraševala predsednica?
Ponovile se bodo iste igrice
Na tiskovni konferenci je svojo zgodbo povedal Nenad Ketič, ki je takole dejal: "Srednjo šolo sem končal leta 1986 v Bosni in Hercegovini, bil sem v tretji generaciji poklicnih voznikov. Vlogo za zamenjavo vozniškega dovoljenja sem oddal v Ljubljani in v roku. Zahtevali so, da opravim že zdravstveni pregled in prinesem zdravstveno spričevalo, taks je bilo za okoli 30 tisoč tolarjev. Ko sem vse to prinesel, so mojo prošnjo - zavrnili. Zakaj? Odgovorili so, da menjajo vozniška dovoljenja iz Bosne in Hercegovine, ne pa iz Republike Srbske. Ko sem spraševal kolege, ki živijo v drugih krajih, Idriji in drugod, so jim vozniško dovoljenje na drugih upravnih enotah zamenjali brez problemov. Imel sem izpit za vse
kategorije vozil, razen za A in Če bi šel na novo na izpit, bi me to stalo ogromno denarja. Kot voznik sem izgubil službo in zdaj delam kot gradbeni delavec. Čez noč smo postali brez dovoljenj za delo, brez papirjev, brez vozniških in ta agonija traja že 11 let."
Mile Marušič iz Kranja: "Vozniški izpit za poklicnega voznika sem delal v Bosni leta 1986, v Kranju pa sem delal kot voznik tovornjaka na gradbišču. Nisem vedel, da je treba vozniška dovoljenja zamenjati, zato sem deset dni zamudil. Nič ni pomagalo, nobene prošnje, ostal sem brez svoje prvotne službe in postal gradbeni delavec."
Neva Miklavčič - Predan pravi, da imajo po 26. členu ustave vsi pravico do materialne odškodnine. Ne pričakuje pa veliko od novele zakona o državljanstvu, ki naj bi uredil tudi te zadeve in pravi: "Z individualnimi prošnjami se tega ne bo dalo rešiti. To se mora rešiti v paketu, kajti spet bo prihajalo do vsega tega kar prihaja zdaj. Vsaj pri Helsinškem monitorju ne nameravamo dnevno pisati prošnje in fotokopirati, saj smo prepričani, da se bodo na MNZ spet šli iste igrice. Mislim, da brez mednarodne intervencije ne bomo uspeli."
In kaj je o teh primerih v svojem letnem poročilu zapisal varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek?
Takole pravi: "Huda sistematična kršitev človekovih pravic in šikaniranje ljudi pa je izbris ljudi iz registra stalnega prebivalstva Slovenije, še hujše pa je desetletno neodpravljanje tistih kršitev, ki jih jc država sama zagrešila. Tu so odpovedale vse državne institucije..."
Darinka Sedej
Med vzroki nesreč v gorah tudi bolezen
Nepravilna obutev, oblačila in objestnost v gorah pomenijo precej večji odstotek možnosti za nesrečo, v določenih primerih celo smrt.
Nesreč je v gorah iz leta v leto več. Tudi letošnja statistika bistveno ne odstopa od preteklega leta. Klimatske razmere so povzročile« da so gore praktično dostopne vsakomur dvanajst mesecev v letu-Največkrat predstavljajo problem planinci, ki niso pravi planinci-saj gredo v gore morda dvakrat na leto.
Med glavnimi vzroki nesreč v gorah še vedno prevladujejo padci, zdrsi, nepoznavanje terena in bolezen. Vse več bolnih ljudi se odloča za hojo v hribe, v gore, ne da bi prej pomislili na svojo bolezen in se temu primerno pripravili. Lani se je skupaj zgodila v gorah 101 nesreča, letos pa že 111. Smrtnih žrtev v lanskem polletju je bilo 14, v letošnjem ravno tako. Reševati pa je potrebno tudi že gorske kolesarje in celo udeležence raznih aktivnosti v zraku.
V primerjavi z lanskimi podatki nas zbode že število mrtvih. V letu 2001 je bila zima bogata s snežnimi padavinami in snežišča so ostala dolgo v pomlad in poletje. Razmere v gorah so bile zahtevnejše in napake so
zahtevale večji davek. V januarju 2002 so bile razmere v gorah zelo neugodne.
Zdaj je že letna sezona, ko Je obisk gora največji, in s tem s« poveča tudi število nesreč. Op0' zorila na možnost nesreče nimaj0 namena odganjati obiskovalce gora, ampak jih le opozoriti, da bi bil njihov izlet v gore varen in s tem tudi zanimiv.
Zato naj potencialni ali staln1 planinci predvsem izberej0 ustrezno opremo (za mraz Jn vročino), izberejo turo kondicu1 primerno; naj v vročini popUe" jo dovolj tekočine, ob močnein soncu se je potrebno zavarovati-zaradi prepogostih opeklin in p11' merov sončarice.
Alenka Brun
Torek, 6. avgusta 2002
KRONIKA / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 9. STRAN
Zabodeno mater našla sinova
V Hotemažah je bila minuli četrtek s kuhinjskim nožem umorjena 38-letna Dunja Jehart, mati treh otrok. Umora je osumljen njen 33-letni zunajzakonski
partner Matej Kovač s Suhe pri Kranju.
Hotemaže - Vas Hotemaže je pretresla nova tragedija, ne prva letos. Za vrati hišne številke 45 se je minuli četrtek zvečer odvil tragični dogodek, ki je terjal življenje 38-letne Dunje Jehart, matere treh otrok, starih od 10 do 15 let. Domnevno je Dunjo, ki so jo vsi poznali pod imenom Jana, s kuhinjskim nožem večkrat zabodel njen 33-letni zunajzakonski partner Matej Kovač. Jana je do smrti izkrvavela na kraju dogodka, medtem ko je policija osumljenega morilca prijela nekaj ur ka sneje pred njegovim domom na Suhi pri Kranju.
Policijsko poročilo o tretjem umoru letos na Gorenjskem -vsem je botroval alkohol in so se zgodili v podobnih okoliščinah -navaja, da je 33-letni M. K., doma iz okolice Kranja, utemeljeno osumljen storitve kaznivega
KRIMINAL
38-letna Jana (Dunja) Jehart je izkrvavela v prvem nadstropju, našla pa naj bi jo njena najmlajša sinova.
dejanja umora, ker naj bi 1. avgusta zvečer umoril svojo zunajzakonsko partnerko, 38-letno D. J.
Vlomilci v hišah, gostiščih, trgovinah
Zasip - Policisti še poizvedujejo za neznancem, kije iz stanovanjske hiše v Zasipu odnesel nekaj dokumentov in plačilnih kartic ter za približno 600.000 tolarjev gotovine v domači in tuji valuti. Kot so ugotovili, naj bi v hišo prišel okrog desetih zvečer, se v njej skril in počakal, da so stanovalci zaspali, nato pa se vrgel na delo.
Zg. Jezersko - Iščejo tudi nepridiprava, ki je skozi okno vlomil v gostišče Ob jezeru. Odnesel je nekaj tisoč tolarjev gotovine, približno 80 škatlic cigaret, 127 zavojčkov žvečilnih gumijev, 30 čokoladk in steklenico jagermeistra.
Radovljica - Iz kleti stanovanjskega bloka na Cankarjevi je nekdo odpeljal moško gorsko kolo scott purgatorv 295. Kolo je rdeče barve, vredno okrog 80 tisočakov.
Podane - Falot, ki bi očitno rad kosil, pa je iz počitniške hišice odpeljal štiritaktno motorno kosilnico dvnamark classic. Pravijo, daje vredna 75.000 tolarjev.
Naklo - V noči s četrtka na petek je nekdo vlomil v zabojnik za orodja na delovišču podjetja Gip Gradbinec. Odnesel je 80.000 tolarjev ytedno pnevmatsko kladivo hilti. Iz zabojnika, v katerem je pisarna, pa "i ukradel ničesar.
Kranj - V petek dopoldne je neznani tat skozi odprto pritlično okno splezal v stanovanje na Zlatem polju in ukradel dva mobilna telefona motorola in nokia. Istega dne so tatvino odkrili tudi nogometaši kluba Kokrica. Iz njihovih zabojnikov na Partizanski so izginili štirje stoli, štiri klopi in prav toliko miz. V kranjskem lokalu Lunca pa si je nekdo postregel s 40 kometi, 32 lučkami ledo ter petimi litri sladoleda v banjicah. S terase je odnesel še sedem aluminijastih stolov, s stene pa je mimogrede snel tudi reklamno tablo za sok.
Kranjska Gora - S sobote na nedeljo je nekdo vlomil v Komunalo. Pregledal je prostore računovodstva in tajništva, v predalu našel ključ omare, v njej pa nato ključ železne blagajne, ki jo je seveda odklenil in veselo odnesel 119.000 tolarjev.
Po enem mesecu so jih odkrili
Radovljica - Policisti bodo kazensko ovadili Radovljičana in tri Jeseničane, utemeljeno osumljene, da so v noči na 3. julij vlomili v radovljiško knjigarno in papirnico Domina ter ukradli za 870.000 tolarjev različnih izdelkov. 22-letna A. P. in J. L. ter 28-letna A. S. in N. L. naj bi iz papirnice odnesli nekaj denarja in denarnic, šest fotoaparatov, vremensko postajo, radijsko vodeno uro, igralno napravo, 36 ročnih ur različnih znamk. Jeseničanu N. L. policisti očitajo tudi vlom v Alpe-tourjevo turistično poslovalnico na Bledu 12. julija, v kateri pa očitno ni našel nič uporabnega.
Ukradena audi in mercedes
Škofja Loka - Osebni avto audi A4 avant 1,9 TDI, temno zelene kovinske barve, z registrsko oznako LJ T3-30S, parkiran pred gostinskim lokalom v Škofji Loki, je v petek nekdo odpeljal v neznano. Audi je vreden približno dva milijona tolarjev.
Kranjska Gora - V noči na soboto pa je s parkirišča pri hotelu La-rix neznani avtomobilski tat odpeljal mercedes 250 D, temno rjave barve, z registrsko tablico KL 644 AW (A). Lastnico, avstrijsko državljanko, je olajšal za 2,4 milijona tolarjev.
Presenetil avtomobilskega vlomilca
Radovna - Neznanci so se v nedeljo ob treh popoldne z osebnim avtom pripeljali do parkiranega kombija, last nemškega državljana. Eden °d njih je nasilno odprl prednja leva vrata in vstopil v kombi. Vzel je bankovca za deset in dvajset evrov. Med nedovoljenim početjem ga je zalotil lastnik, ki je stopil k vlomilčevemu avtu, v katerem sta bila še dva moška, da bi si ogledal registrsko številko. Vlomilec je tablico na Zadku svojega avta odtrgal, koje šel Nemec k prednjemu delu avta, pa 8a je nepridiprav s pestjo udaril v čelo in odtrgal še to tablico. Trojica Se je zatem odpeljala.
Mežakla - Več sreče pa je imel v soboto okrog poldneva neznanec, *• je vlomil v parkiran osebni avto opel vectra. Iz predala armaturne Plošče je ukradel 190.000 tolarjev.
Odpeljal smrekove hlode
Jesenice - Neznanec je v noči s petka na soboto s tovornjakom Pripeljal v Javorniški Rovt ter z dvigalom naložil približno 40 ku-b'Čnih metrov smrekovih hlodov. Odpeljal jih je v neznano, lastnika pa Prikrajšal za 550.000 tolarjev. H. J.
i/. Hotemaž, in sicer zaradi ljubosumja. Policija domneva, da sta se partnerja usodnega večera sprla, k čemur je domnevno prispeval alkohol, nakar naj bi Matej z večjim kuhinjskim nožem okoli 20. ure večkrat zabodel partnerko, nato pa naj bi se s ko-iesom odpeljal proti Kranju. O truplu v Hotemažah je bila policija obveščena ob 20.30 uri, osumljenca pa je prijela še isto
noč okoli 2. ure zjutraj pred njegovim domom in ga pridržala do privedbe k preiskovalnemu sodniku.
Hiša, v kateri je Jana izgubila življenje, je med domačini dobro poznana. Mati pokojnice Slavka Naglic, pri kateri so hčerka in njeni otroci tudi stanovali, ima namreč v lasti podjetje Plinček, kjer so vaščani kupovali gospodinjski plin. Dan po tragičnem dogodku pri Nagličevih razumljivo niso bili pripravljeni govoriti. Njihovi sovaščani pa znajo povedati, da je bil v razmerju med Jano in Matejem ves čas prisoten alkohol, ki se je menda zažrl v obe telesi. Prekomerno pitje je tako menda tudi povzročilo, da se je Jana pred leti morala raziti z možem Tomažem, ki je oče vseh treh sinov.
"Jana je bila zelo lepa nevesta, a kaj ko je kasneje prerada pogledala v kozarec. Mama Slavka je tako zadnja leta večinoma skrbela za fante, ki so zelo pridni in med seboj povezani kot pravi bratje," pripovedujejo vaščani. Celo bivši mož je menda preživnino za svoje sinove raje izročal Janini materi, sicer bi denar lahko spolzel po
grlu. Menda sta prav najmlajša sinova, stara 10 in 12 let, prva našla svojo mater ležati v lastni krvi...
Pijače se naj ne bi branil niti Matej. Z Jano sta se spoznala pred približno tremi leti, ves ta čas pa sta živela skupaj v Hotemažah. Mateja naj bi poleg alkohola nazirala tudi velika Ijubo-
Jana je bila lepa nevesta, pravijo vaščani.
sumnost. "Hudo je, če človeka tako muči ljubosumje. Težko je živeti s tako, lahko bi rekel kar boleznijo. Saj ni prenesel niti, če je Jana brez njegove prisotnosti govorila s svojo mamo ali sinovi, takoj se je razburil, misleč, da ga opravljajo," je pojasnil eden od sosedov. Alkohol in ljubosumje naj bi v njuni zvezi ves čas hodila z roko v roki, zato so se tudi prepiri pogosto pojavljali. Včasih tudi tako hudi, daje morala intervenirati policija. "Sicer je Matej deloval dokaj umirjeno, res pa je tudi, da sta se oba z Jano držala bolj zase," je povedal eden od sosedov. Tudi ostali vaščani so pritrdili, da Matej in Jana nista bila kaj prida povezana s krajem. O Mateju so znali povedati, da je pomagal enemu izmed okoliških krovcev, za Jano pa, da zadnja leta ni bila zaposlena, pred tem pa je delala v RTC Krvavec. Spet drugi, ki Mateja bolje poznajo, so njegovo nerazumljivo dejanje sprejeli z manjšim presenečenjem. "Matej je zgodaj začel popivati in je bil zadnja leta že hudo agresiven," so dejali.
Simon Subic, foto: Gorazd Kavčič
Varnostne razmere na Gorenjskem v prvem polletju zadovoljive
Raziskanost poslabšujejo serijski vlomi in tatvine iz avtov
Tako je številke, ki ponazarjajo gibanje kriminalitete, kjer so gorenjski možje postave letos raziskali osem odstotkov manj kaznivih dejanj kot v prvem lanskem polletju, včeraj komentiral načelnik urada
uniformirane policije Vojko Mulec.
Kranj - Sicer pa je varnostne razmere ocenil kot zadovoljive, ludi bistvenih odstopanj po posameznih področjih ni opaziti. Na področju kriminala še najbolj odstopa število kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala, ki jih je letos približno za tretjino manj kot v lanskem prvem polletju, čeprav ugotovljena skupna gmotna škoda za dobrih 36 milijonov tolarjev presega lansko in znaša nekaj več kot 585 milijonov tolarjev. Največji porast, kar štirikratni, je pri kaznivih dejanjih zoper uradno dolžnost in javna pooblastila.
Za desetino je poraslo tudi število kršitev s področja javnega reda in miru, med različnimi dogodki, ki so jih obravnavali gorenjski policisti, pa je potrebno izpostaviti predvsem 23 gorskih in osemnajst delovnih nezgod, 28 nenadnih smrti, 95 požarov, 23 samomorov ter 60 razpisov in iskanj.
V prometnih nezgodah je v prvem letošnjem polletju umrlo sedem ljudi (na žalost je bilo prav toliko mrtvih tudi julija), medtem ko je bilo vseh prometnih
nezgod letos za štirinajst odstotkov manj kot lani v enakem času. Med vzroki so še vedno na vodilnih mestih nepravilna stran in smer vožnje, nepravilni premik z vozilom in neprilagojena hitrost.
Tudi alkohol je še vedno preveč pogost spremljevalec udeležencev v prometu. Tako so policisti ujeli 434 voznikov z več kot 1,11 grama alkohola, 373 voznikov z 0,51 do 1,10 grama ter 165 z več kot 1,5 grama alkohola v krvi. Preizkus alkoholiziranosti je odklonilo 152 voznikov, kar 395 pa
V prvem polletju so gorenjske ceste zahtevale sedem žrtev, julija prav toliko. Do pravega turističnega booma pa je prišlo v soboto, ko so kolone vozil od Karavank do cestninske postaje Torovo večkrat povsem obstale. - Foto: Gorazd Kavčič
Gasilci spet v Aquasavi
so jih policisti dobili na vožnji brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Zanimiv je tudi podatek, da je v letošnjem prvem polletju na gorenjskih prehodih prestopilo državno mejo sedem odstotkov manj potnikov kot lani, poraslo pa je število ilegalnih prehodov. Na interventno številko 113 je v šestih mesecih klica-
NEZGODE
lo skoraj 30 tisoč ljudi, kar pomeni v povprečju 162 klicev na dan. Med njimi jih je bilo le 30 zares interventnih. V Policijski upravi Kranj so v istem času obravnavali 40 pritožb na delo policistov, od katerih je bila ena pritožba utemeljena.
Helena Jelovčan
Kranj - Včeraj zjutraj so kranjski poklicni gasilci iz Štremfljeve skupine pohiteli v tovarno Aqua-sava, v kateri so se med dopusti pripravljali za remont. Po vsej verjetnosti se je zaradi prižganih luči v prostoru nad stroji vnel bombažni prah, ki je zatem zanetil še prah v prezračevalnih kana-
lih. Več kot ognja je bilo dima. Eden od gasilcev, ki so bili sicer opremljeni z dihalnimi aparati, ga je očitno zajel preveč, tako da so ga v bolnišnici na Golniku do danes zadržali na opazovanju. Vzrok požara bodo poskušali odkriti požarni inšpektor in kriminalisti. H. J., foto: Gorazd Kavčič
Deklica v avto
Tržič - Tržičan M. M. je v soboto, 3. avgusta, ob 21.15 z osebnim avtom peljal po Kranjski cesti od Tržiča proti Pristavi. Na delu ceste, zožanem na njegovi desni strani (postavljena je tudi prometna signalizacija) je zavil na nasprotno smerno vozišče, ki je bilo takrat prosto. Nenadoma se je v desni bok avta zaletela 11 -letna deklica, ki se je pred tem z drugimi otroki igrala na cesti. Pri trčenju je deklico odbilo in je huje ranjena obležala na cesti.
Sam ni mogel v dolino
Jelovica - 71-letni A. H. z Bleda je v soboto popoldne v skupini planincev sestopal z Vodiške planine proti Kropi. Približno sredi poti se je s pohodniškimi palicami zapletel v korenine, padel in se ranil. Ker sam ni mogel v dolino, so prišli na pomoč radovljiški gorski reševalci, ki so ga prinesli do Krope, od tam pa ga je policijski helikopter prepeljal v jeseniško bolnišnico.
GORENJSKI GLAS • 10. STRAN
•••••••
ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si
Torek, 6. avgusta 2002
Končalo se je letošnje državno prvenstvo Siemens mobil beach vollev cup
Veselili so se Nataša in Ines
ter David in Rok
S finalnim turnirjem v Izoli se je minulo soboto zvečer končalo letošnje državno prvenstvo v odbojki na mivki za ženske in moške.
Slavje tudi ob plesalkah s Kube in leskih padalcih.
Izola - Da na finalu državnega prvenstva ni slabih ekip, se je videlo že na prvih tekmah v Simonovem zalivu v Izoli. Prva nosilca in glavna favorita za naslov državnega prvaka - ekipa Fujitsu Siemens (David Sevčnikar in Rok Satler) sta sicer svoje nasprotnike M & M (Miha Verbič in Sebast-jan Mikša) dokaj zanesljivo premagala, a vsi ostali nosilci so imeli kar veliko težav. Tudi druga nosilca - Pomurka Agens (Se-bastjan Škorc in Samo Bačvič) sta začela dobro, a Sebastjan Vidmar in Aleš Drobnič (Pivnica Vevče) sta v drugem nizu vrnila z isto mero, v tretjem nizu pa sta se prva le zbrala in si zagotovila napredovanje. Ni pa šlo vse po načrtih tretjemu (Kamin - Alojz Kerec, Andrej Tot) in četrtemu nosilcu (Tabor sport - Matjaž Hafner, Dejan Fujs). Prvima sta se po izgubljenem prvem nizu dobro uprla mlada Kanalca Rio mare-Euroka-bel (Damir Šabcc, Gregor Sirk) in se presenetljivo uvrstila v naslednji krog. Zaradi prometne nesreče Dejana Matijaševiča je bil Janez Makovec (Figura) prisiljen za finalni turnir dobiti novega soigralca (sam je imel dovolj točk za uvrstitev ekipe na finale) in z Gregorjem Perhajem sta takoj presenetila in po treh nizih v repa-saž "poslala" četrte nosilce - Tabor sport.
Bolj po načrtih je šlo v ženski konkurenci. Prvi Mercator Men-tek (Ana Oblak in Mihela Sirk) in drugi nosilec Metropola (Nataša Cingerle in Ines Udrih) sta bila v prvem krogu prosta in sta čakala nasprotnike v boju za polfinale. Prvo tekmo prvega kroga sta po pričakovanju dobili Kamničanki -Vulkanizerstvo Žavbi (Vesna Pukta, Urša Podlesnik), ki sta z 2:0 premagali ekipo Sestje-AC Intrercar (Andreja Velišček, Janja Krizman). V drugi tekmi je
ekipa Koda Coppertone (Ana Bojinovič, Andreja Vodeb) težje, le z 2:1 ugnala borbeni Korošici -Slatin (Urška Skarlovnik, Tjaša Dimec). Zelo zanimivo pa je bilo na prvi tekmi, ki je v ženski konkurenci odločala o uvrstitvi v polfinale. Ana Oblak in Mihela Sirk sta zaigrali malce slabše kot navadno in Vesna Puketa ter Urša Podlesnik sta se celo veselili osvojenega niza, no na koncu pa se je vseeno videlo, kdo je prvi favorit. Ekipa Metropole si je nastop v drugi tekmi priigrala polfinale po dveh dobljenih nizih proti ekipi Koda Coppertone.
Kar 68 minut pa je bilo potrebnih, da smo dobili prvega polfina-lista pri moških. Igralca Figure sta pokazala izvrstno predstavo proti ekipi Fujitsu Siemens. V odločilnem nizu sta obe ekipi imeli kar nekaj priložnosti za uvrstitev v polfinale, po 68 minutah pa sta se s 25 točko v tretjem nizu v polfinale le uvrstila David in Rok.
V ženski konkurenci sta bili obe tekmi finala repasaža hitro odločeni, toda tako ekipa Koda Coppertone kot Vulkanizerstvo Žavbi sta polfinale izgubila s povsem identičnim rezultatom in po pričakovanju sta se v veliki finale uvrstili ekipi Mercator Mentek in Metropola. Kot že velikokrat v letošnji sezoni sta se tudi tokrat obe poraženi ekipi v tekmah za polfinale, preko repasaža brez večjih težav ponovno uvrstili v polfinale, kar kaže na dejstvo, da so štiri ekipe v letošnji sezoni le malce odstopale od preostalih ekip.
Že prvi polfinale pa je bil zelo zanimiv. Ekipa Fujitsu Siemens je imela kar nekaj težav z "veteranoma" Fujsom in Hafnerjem. Slednja sta drugi niz celo dobila, a dvakratna letošnja zmagovalca turnirjev sla v tretjem z vsemi močmi napadala Hafnerja, ki takega pritiska enostavno ni zdržal
in niz je bil gladko dobljen. V drugem - prekmurskem - polfina-lu sta tudi tokrat Bačvič in Škorc brez večjih težav ugnala Kereca in Tota - tudi pri moških pričakovan finale - Fujitsu Siemens proti Pomurki Agens.
Seveda pa se je veliko število gledalcev (ob dokaj frekvenčni lokaciji v Simonovem zalivu seje po ocenah organizatorjev v dveh dneh zvrstilo več kot 5000 ljudi, samo finale pa je spremljalo okoli 1000 gledalcev) videlo še vse kaj drugega, kot smo odbojko na mivki, zaradi katere so se koncu koncev tudi zbrali. Med odmori so gledalci zabavale plesne skupine, svetovni prvaki v break dancu, nastopila je celo prava plesna skupina s Kube, vsekakor pa je bil najbolj impresiven prihod treh padalcev iz Lesc, ki so se v popolni temi spustili preko tribun na osvetljeno odbojkarsko igrišče in potem s Kubankami še zaplesali.
Medtem pa so svoje odigrali tudi igralci. V tekmi za tretje mesto sta Kamničanki Vesna Puketa in Urša Podlesnik presenetili z izvrstno igro in Ana Bojinovič in Andreja Vodeb sta tokrat izgubili že dve sezoni "rezervirano" tretje mesto. Malce lažje sta v moški konkurenci do bronaste kolajne prišla Alojz Kerec in Andrej Tot, pa vendar sta morala proti Matjažu Hafnerju in Dejanu Fujsu pokazati kar precejšno borbenost.
Prava poslastica pa sta bila oba finala - še posebej ženski. Po prvem nizu sicer ni ravno kazalo na presenečenje, saj sta Ana Oblak in Mihela Sirk trdno obvladovali situacijo in zanesljivo večali prednost ter niz dobili s 5 točkami prednosti. Odločitev pa je očitno padla v začetku drugega niza, ko sta igralki Metropole zaigrali resnično izvrstno, tudi sreča je bila na njuni strani in Nataša Cingerle in Ines Udrih sta si priigrali viso-
Nataša Cingerle (na sliki) se je skupaj z Ines Udrih veselila zmage.
ko prednost, ki je nasprotnice do konca niza nista uspeii nadoknaditi. Tudi v tretjem nizu sta bili igralki Metropole izvrstni, borbeni kot še dolgo ne in ko ni bilo tudi značilnega silovitega začetka Mercator Menetka se je konec že slutil. Tekma je bila do konca zelo izenačena odločili pa sta le dve tri
rahlo v aut usmerjeni žogi Ane in Mihele in neskončno veselje Nataše in Ines se je začelo.
Tudi moški finale je bil izredno razburljiv. Nobena od ekip si ni pridobila nikakršne prednosti, borbenost je bila na višku in komentator "Pero" se je večkrat upravičeno spraševal, če je žoga
pokvarjena, saj ni in ni hotela na tla. K izvrstnemu vzdušju so obilno prispevali tudi številni gledalci, ki so bučno navijali za obe ekipi, na koncu prvega niza pa so bili bolj veseli navijači Davida Sevč-nikarja in Roka Satlerja, ki sta prvi niz dobila tudi ob pomoči sreče s 29 točko. Tudi drugi nižje bil zelo borben le da sta prva favorita nekaj lažje nabirala prednost in na koncu potrdila premoč na letošnjih turnirjih Siemens mo-bile beach vollev cup 2002. Zaslužena zmaga in osvojen naslov državnega prvaka, ki ga je Rok Satler komentiral: "Tokrat sva si ponovno zadala cilj - priti v finale, kar nama je tudi uspelo, čeprav ni šlo prav gladko. V finalu sta Sebastjan in Samo odigrala izvrstno in prav vse sva moral dati od sebe, da sva zmagala, tudi s pomočjo sreče. Presrečna sva, letošnja sezona je bila res izvrstna in takega razpleta ši pred začetkom leta niti slučajno ne bi upal napovedati."
Rezultati: ženske - polfinale -Mercator Mentek (Ana Oblak, Mihela Sirk) : Koda Coppertone (Ana Bojinovič, Andreja Vodeb) 2:0 (21:16, 21:11), Metropola (Nataša Cingerle, Ines Udrih) : Vulkanizerstvo Žaubi (Vesna Puketa, Urša Skarlovnik) 2:0 (21:16, 21:11) - moški - polfinale - Fujitsu Siemens ( David Sevčnikar, Rok Satler) : Tabor sport (Matjaž Hafner, Dejan Fujs) 2:1 (21:13, 18:21, 15:03), Pomurka Agens (Sebastjan Škorc, Samo Bačvič) : Kamin (Alojz Kerec, Andrej Tot) 2:0 (21:14, 21:08).- za 3. mesto -ženske - Koda Coppertone : Vulkanizerstvo Žavbi 1:2 (14:21, 23:21, 13:15) - za 3. mesto - moški - Tabor sport : Kamin 0:2 (17:21, 19:21)- finale - ženske -Mercator Mentek : Metropola 1:2 (21:16, 17:21, 13:15).
Branko Maček
Vsi naši čolni v finalu    Na Bledu kar deset golov
Na zadnji letošnji tekmi svetovnega pokal v Munchnu je četverec s krmarjem osvojil drugo mesto, Iztok Čop in blejsko - mariborski četverec brez krmarja so bili tretji, v finale in na končno šesto mesto pa se je uspelo prebiti tudi dvojnemu četvercu.
Bled - Dober mesec pred največjo letošnjo veslaško preizkušnjo, svetovnim članskim prvenstvom, ki bo od 15. do 22. septembra v španski Sevilli, se je večina najboljših veslačev in ves-
Iztok Čop se je tudi tokrat moral zadovoljiti s tretjim mestom.
lačic pomerila na progah olimpijskega centra v Munchnu. Na tretji letošnji tekmi svetovnega pokala so nastopili tudi štirje slovenski čolni, vsem pa je uspel prvoten načrt - uvrstitve v veliki finale. Tako kot sredi julija na drugi
tekmi v Luzernu je Iztok Čop med skifisti osvojil tretje mesto. Znova je zmagal letos še nepre-magani Nemec Marcel Hacker, drugi je bil znova aktualni svetovni prvak Olaf Tufte.
Tretje mesto je očitno domena tudi našega četverca brez krmarja, v katerem nastopajo Jani Kle-menčič, Milan Janša, Matej Prelog in Rok Kolander. Tudi tokrat so zaostali za domačini Nemci in svetovnimi prvaki Britanci. So pa tokrat z nastopom prijetno presenetili člani četverca s krmarjem, v katerem so veslali Miha in Tomaž Pirih, Matija Pavšič in Andrej Hrabar, krmar pa je bil Žiga Pirih. Zaostali so le za nemškim četvercem s krmarjem in napovedali ogorčen bolj
VATERPOLO _
V nedeljo je na pot proti Litvi odpotovala naša mladinska veslaška reprezentanca. V Trakai bo namreč od danes do sobote potekalo svetovno mladinsko prvenstvo, na katerem bo med veslači iz 43 držav v 202 posadkah sodelovalo tudi 16 slovenskih veslačev v 6 posadkah.
tudi na svetovnem prvenstvu. Tudi četrti slovenski čoln, dvojni četverec, ki je bil tokrat okrepljen z Luko Špikom, si je uspel zagotoviti mesto v Velikem finalu. Na koncu pa so bili Gregor Novak, Grega Sračnjek, Žiga Galiči in Luka Špik v A finalu zadnji, šesti. V.S.
Poraz in zmaga naših mladincev
Bari - V italijanskem Bariju se je minulo soboto začelo letošnje mladinsko evropsko prvenstvo v vaterpolu. Naši reprezentantje so se v prvi tekmi pomerili z reprezentanco Jugoslavije, ki je eden favoritov prvenstva, in izgubili 13:3 (3:0, 3:1, 3:2,4:0). Za naše je dvakrat zadel David Kecman in enkrat Žiga Bukovac. Uspešno pa so naši igrali v nedeljo, ko so se pomerili z reprezentanco Francije in po ogorčenem boju zmagali s 5:4 (2:0, 1:1, 1:2, 1:1). Med strelce seje dvakrat vpisal Luka Švegelj, po enkrat pa David Kecman, Jure Škof in Žiga Bukovac.
S to zmago so naši že osvojili tretje mesto v skupini. Včeraj popoldne so igrali še z ekipo Španije, vendar se tekma do zaključka naše redakcije še ni končala. J.M.
S tekmo šestnajstine finala nogometnega pokala med Slaščičarno Šmon Bled in Muro se je minulo nedeljo začela letošnja nogometna sezona tudi na Gorenjskem -Konec tedna start tudi v 2. SNL.
Bled, Kranj - Potem ko so nogometaši v 1. slovenski nogometni ligi Si.mobil, kjer Gorenjci letos nimamo svojega predstavnika, prejšnji konec tedna že odigrali tretji krog inje vodstvo na lestvici trenutno v rokah ekipe Koper Sport Lines, ki je trikrat zmagala, je bil minuli konec tedna namenjen obračunom v šestnajstini finala nogometnega pokala.
Na Gorenjskem je bila le ena tekma. Ekipa Slaščičarne Šmon Bled je namreč gostila prvoligaša Muro. Blejski tretjeligaši so imeli malo možnosti za uspeh, še te pa so razpoloženi Prekmurci, ki sicer v ligi Si.mobil to sezono še niso okusili zmage, kmalu pokopali. Že po prvem delu tekme so vodili 0:5. Blejci so sicer nato dosegli edini gol na tekmi, ko je zadel kapetan Tancar. Kasneje je vratar Bleda iz svoje mreže žogo pobral še štirikrat, tako da je bil končni izid kar 0:9 (0:5).
Drugi gorenjski predstavnik, ekipa Domžal, ki bo letos igrala v drugi ligi, je gostovala pri tret-jeligašu Tišini v Tišini in zmagala 0:6 (0:2). Ekipi Britofa in Triglava bosta tekmo odigrali naslednjo sredo, 14. avgusta, ob 17. uri, prav tako pa sta tekmo preložila tudi Maribor Pivovarna Laško in Rudar. Največje presenečenje šestnajstine pokala sta pri-
Nogometaši Slaščičarne Šmon se razpoloženim Prekmurcem v nedeljo niso mogli dolgo upirati.
pravila Koper in Primorje. Koprčani so izgubili v Prevaljah, Primorje pa v Lendavi. Ostali rezultati: Korotan - Koper Sport Line 6:4, Krško Posavje - Ljubljana Viator Vektor 0:3, Bela krajina -Vega Olimpija 1:5, Nafta - Primorje 2:1, Livar Ivančna Gorica -ERA Šmartno 1:2, Roma - Gorica 1:11, Inde Vransko - CMC Pu-blikum 1:6, Stojnci - Aluminij 1:6 (0:2), Avtoplus Korte - Bilje 2:1, Jadran HK - Črešnovci 2:1, Pohorje - Dravograd 0:8, Železničar Radio City - PSC Tolmin 3:0 (2:0).
To soboto in nedeljo pa se začenja tudi letošnje prvenstvo v 2. slovenski nogometni ligi. Medtem ko bo ekipa Triglava v soboto gostovala pri Križevcih, pa ho ekipa Domžal v nedeljo ob 17. urt gostila Nafto iz Lendave.
Tekme prvega kroga pa v soboto in nedeljo čakajo tudi najboljše slovenske mladinske in kadetske ekipe v 1. slovenski nogometni ligi. Ekipi GoodvearEP Triglava bosta v soboto gostovali pri Fac-torju Šmartno v Ljubljani.
Vilma Stanovnik' foto: Tina Doki
JoreM). avgusta 2002_ŠPORT/ vilma.stanovnik@g-glas.si _gorenjski glas « 11. stran
V Nemčiji se danes začenja evropsko prvenstvo v atletiki
Za evropska odličja tudi štirje Gorenjci
Trije atleti kranjskega Triglava: Brigita Langerholc, Tina Čarman in Rožle Prezelj ter Škofjeločan Matic Osovnikar, sicer član ŽAK Massa, se bodo v dresu s slovenskim grbom potegovali za čim boljše uvrstitve na letošnjem
evropskem prvenstvu, ki se danes začenja v Munchnu.
KOLESARSTVO
Kranj - Minulo soboto so na pot Proti prizorišču evropskega prvenstva odpotovali naši atleti. Od Prvotnih šestindvajset kandidatov z izpolnjeno normo sta sodelovaje zaradi poškodbe in slabe for-tne najprej odpovedali Mojca Nose in Teja Melink, na koncu Pa se je nastopu odpovedala še Poškodovana Meta Mačus. V Petek pa sta uspešno opravila preizkušnjo forme po poškodbi Škofjeločan Matic Osovnikar, ki bo (ako nastopil v teku na 100 in 200 Metrov in v štafeti 4 x 100 metrov ter Anja Valant, ki bo nastopila v troskoku.
Na 18. ep v atletiki naj bi nastopilo okoli 1300 atletov in atletinj iz 47 držav, naša reprezentanca Pa bo nastopila z do sedaj rekordnim številom - 23 atleti in atletinjami.
Tako je naša reprezentanca se-sfavljena iz devetih atletinj in štirinajstih atletov, to pa so: Urška Beti (ŽAK Mass), ki bo nastopila v teku 100 metrov z ovirami, Alenka Bikar (Olimpija), ki bo
nastopila v teku na 100 in 200 metrov, Jolanda Čeplak (Velenje), ki bo nastopila v teku na 800 metrov in morda še v teku na 1500 metrov (odvisno od nastopa v teku na 800 metrov), Tina Čarman (Triglav), ki bo nastopila v skoku v daljino, Helena Javornik (Zreče), ki bo nastopila v teku na 5000 metrov, Brigita Langerholc (Triglav), ki bo nastopila v teku na 800 metrov, Andreja Ribač (Maribor 98), ki bo nastopila v troskoku, Sonja Roman (Pomur-je), ki bo tekla na 1500 metrov, Anja Valant (Kladivar), ki bo nastopila v troskoku, Urban Acman (Olimpija), ki bo tekel v štafeti 4 x 100 metrov, Boštjan Buč (Velenje), ki bo tekel na 3000 metrov z ovirami, Gregor Cankar, ki bo nastopil v skoku v daljino, Boštjan Fridrih, ki bo tekel na 100 metrov in v štafeti 4 x 100 metrov, Primož Kozmus (FIT Brežice), ki bo nastopil v metu kladiva, Matic Osovnikar (ŽAK Mass), ki bo nastopil v teku na 100 in 200 metrov ter v štafeti 4 x 100 metrov, Rok Predanič, ki bo tekel na 100 metrov in v štafeti 4 x 100 metrov, Rožle Prezelj (Tri-
22-letni škofjeloški sprinter Matic Osovnikar si je - kljub že prej opravljeni normi - moral nastop na prvenstvu po poškodbi zagotoviti z dodatnim preizkusom. Petkov test je odlično opravil.
glav), ki bo skakal v višino, Igor Prime (Krka) v metu diska, Jure Rovan (FIT Brežice), ki bo skakal s palico, Matija Sestak (ŽAK Mass), ki bo tekel na 400 metrov
z   ovirami,   Matic Šušteršič
(Olimpija), ki je rezerva pri štafeti 4 x 100 metrov in Aleš Tomič (Portovald), ki bo nastopil v teku na 1500 metrov.
Prva zvezda naše reprezentance je zagotovo rekorderka na 800 metrov Jolanda Čeplak, ki je tudi prva favoritinja v tej disciplini, prav tako pa ima v teku na 800 metrov možnosti za kolajno Škof-jeločanka Brigita Langerholc. Kvalifikacije teka na 800 metrov bodo danes ob 20. uri in 5 minut.
Od Gorenjcev bo na prvenstvu prvi nastopil Škofjeločan Matic Osovnikar, ki bo že danes ob 10.15 tekmoval v kvalifikacijah 100-metrskega teka, v četrtek ob 11. uri 40 minut pa ga čakajo kvalifikacije teka na 400 metrov. Danes ob 18. uri 10 minut se začenjajo tudi kvalifikacijski nastopi za Kranjčana Rožleta Prezlja v skoku v višino, četrta Gorenjka -Tina Čarman i/. Spodnje Besnice, pa bo s kvalifikacijskimi nastopi nastopi začela danes ob 19. uri 30 minut.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Zrimšku še ena kolajna
Kranj - Potem ko je kolesar Krke Telekoma Jure Zrimšek sredi julija osvojil zlato kolajno na evropskem prvenstvu za mlajše člane na velodromu v nemškem Buettgenu, se je minuli petek izkazal še na vožnji na kronometer, saj je na evropskem prvenstvu v Bergamu v Italiji osvojil tretje mesto in bronasto kolajno. Žal pa po kolajni ni uspelo poseči našim mladim kolesarjem v cestni preizkušnji, saj je bil najboljši, peti, član ekipe Krke Telekoma Tomaž Nose, Portorožan, sicer člane kipe Save, Kristjan Fajt, pa je osvojil 9. mesto. V.S.
Uspešen vikend za kranjske kolesarje
Kranj - Mlajši mladinci in dečki so nastopili na dirki za nagrado Lo-borika v Puli. V konkurenci slovenskih in hrvaških mladincev je bil najuspešnejši Gašper Švab, takoj za njim pa je bil uvrščen Vanja Piljo-jočič, oba Sava. To je bila za Gašperja prva zmaga. Med dečki je bil najuspešnejši Savčan Tomaž Šernek, ki je zasedel 5. mesto, kar je zanj lep uspeh, saj je nastopal v združeni kategoriji začetnikov od 12 do 14 let. Tomaž pa je bil kljub 12. letom konkurenčen starejšim tekmecem.
Svojo prvo zmago v Italiji pa je v Cervignanu dosegel Vlado Kerkez (Sava), ki s tem nadaljuje letošnjo zanj zelo uspešno sezono. Po zmagah v Sloveniji (vodi za Pokal Slovenije), mu je končno uspelo zmagati tudi v močnejši konkurenci. Obrestovala se je napadalna vožnja savskih kolesarjev, ki so kljub ravni progi stalno poskušali s pobegi. Uspelo pa je Viadu Kerkezu, kije 15 kilometrov pred ciljem pobegnil skupaj z Italijanom Lucom Santiniem in sta si privozila prednost 40 sekund, o zmagovalcu pa je odločal sprint te dvojice. Vlado je bil uspešen tudi na letečih ciljih, ki jih je zmagal. Med prvo deseterico sta se še uvrstila Janez Rozman na peto in Gašper Pilar na šesto mesto.
GORSKO KOLESARSTVO
Enajsto mesto za Nino
Kranj - Na evropskem prvenstvu gorskih kolesarjev v krosu v Ziirichu je v desetčlanski slovenski reprezentanci najlepši uspeh dosegla mladinka Nina Homovec, ki je osvojila 11. mesto, s čimer je za eno mesto izboljšala svoj lanski dosežek, ter za dve mesti najboljšo znamko Blaže Klemenčič. Med mlajšimi člani je najvišje na 35. mestu Leščan Rok Šolar, Anže Bizjak je bil 54. V paketu med 50 in 54. mestom pa so na cilj pedala vrteli tudi člani elite Grega Miklič, Gašper Rak, Lenart Noč in Borut Rudolf. Med mladinci je po odstopu Pa-hovnika in Hribovska Miha Halzer osvojil 48. mesto. M.M.
Po Berlinu še Radovljica    Andrej Mesner je
novi kralj Grintoveev
Naše najboljše plavalce in plavalke, pa tudi nekatere njihove tekmece iz tujine, Po nastopu na evropskem prvenstvu v Berlinu ta teden čaka še nastop na odprtem prvenstvu Slovenije "Mobitel 2002" v Radovljici - Slovesno odprtje jutri zvečer
Radovljica - Potem ko so se najboljše slovenske plavalke in Plavalci včeraj vrnili iz evropskega prvenstva v Berlinu, jih od jutri naprej že čakajo nastopi na domačem odprtem prvenstvu. Seveda ne le njih, temveč tudi množico ostalih naših in tujih plavalcev, N prvenstvo ni namenjeno zgolj članom, pač pa tudi kadetom in Mladincem.
Tako se bodo tekmovanja na radovljiškem bazenu začela že z jutrišnjimi dopoldanskimi kvalifikacijami ob 9. uri, prva finalna tekmovanja kadetov in mladincev Pa bodo od 16. ure naprej. Uradno °dprtje prvenstva bo ob 17.45 uri, ob ]8.
uri pa bodo sledila finalna tekmovanja. Tudi v četrtek bodo
dopoldne na sporedu kvalifikacijski obračuni, po 16. uri pa finalna tekmovanja za kadete in mladince. Od 18. ure naprej bodo znova finala absolutne kategorije. Podoben spored bo na prvenstvu tudi v petek in soboto.
Točkovanje rezultatov bo po mednarodnih tablicah FINA, trije najboljši plavalci in plavalke pa bodo na podlagi točk treh najboljših rezultatov doseženih v popoldanskih finalih prejeli denarne nagrade: 500 evrov za 1. mesto, 300 evrov za 2. mesto in 150 evrov za 3. mesto. Denarne nagrade bodo podelili tudi najboljšim v šprinterskih disciplinah.
Ob prvenstvu, ko v Radovljici pričakujejo blizu 400 plavalcev iz
^lladi blejski športniki na spravah v Dalmaciji
Bled - Kljub poletju in počitnicam so se na novo sezono že začeli j/'Pravljati tudi zimski športniki. Da bo šlo zares, so odločeni tudi
'adi smučarji tekači, poleg njih pa tudi nekateri blejski hokejisti in ^Eometaši ter drugi, ki so se udeležili desetdnevnih priprav na daljinskem otoku Silbi.
, uvaindvajset športnikov je pod vodstvom športnega pedagoga Vin-f Poklukarja nabiralo noči s tekom, gimnastiko, plavanjem, odbojko • fnivki, košarko, nogometom, pa tudi veslanjem in ribolovom. Kot v sPoročil Marjan Zupan, ki je tudi avtor fotografije, so se skupaj s Portniki trudili tudi njihovi svojci in prijatelji, vsi pa so bili nav-I *eni tudi nad odlično kuhinjo mojstra Ivice in petjem Rudija Šant-^°v d ° S° S* °k'JUD'''' ^a DO ^ez 'eto ^m SHtm za nekaj dni spet nji-
V.S.
Članica domačega kluba Alenka Kejžar bo po uspehu v Berlinu prva zvezda tudi na domačem prvenstvu.
Slovenije in tujine (med njimi zagotovo pridejo Čehi, Slovaki, Madžari, Belorusi, Hrvati, Jugoslovani, Makedonci...), bo tudi nekaj zabavnega sporeda. Tako bo v petek nastopila skupina Bid Band, v soboto pa bo družabni zaključek tekmovanja. Častni predsednik tekmovanja je predsednik Slovenije Milan Kučan, predsednik organizacijskega odbora pa je predsednik domačega plavalnega kluba PK Radovljica Jože Rebec.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Tel.: 07/332-33-00 SRAČJE GNEZDO: Tel.: 07/33X40-24 Radio Sraka, d.0.0.
Valantičevo 17 8000 Novo Mesto
Najboljša v konkurenci deklet so bile: Ines in Tina Hižar ter Petra Šink.
V ženski konkurenci gorskih tekačic je slavila Ines Hižar pred sestro Tino in Petro Šink.
Kamniška Bistrica - Kar 198
tekačev, od tega 128 prav na vrh, podvojena udeležba, praznik gora, ter nov neverjeten čas izziva Alp. To so glavni utrinki petega gorskega teka na Grintovec (2558 metrov), ki so ga v soboto s startom v Kamniški Bistrici (601 m) priredili zanesenjaki, pripadni klubu gorskih tekačev Papež, pod vodstvom Mire in Dušana Papeža. Letošnji tek, v idealnih pogojih, prvič je veljal tudi za niz tekem pokal Slovenije, je izziv od dna do vrha (1957 metrov) sprejelo kar 128 tekačev, kar 44 več kot lani. Tudi 11 iz tujine. Mlajši, ki so tekli na "baby" razdalji, ter ženske so zaradi pokalne tekme končali na Kokrškem sedlu po premaganih 1160 metrih višinske razlike.
Junak vzdržljivih junakov je 25-letni Mariborčan Andrej Mesner, ki je slabih 10 kilometrov s 1957 metri višinske razlike (in še nekaj več zaradi kratkih spustov), po čemer sodi po naših podatkih med najtežje gorske teke v Srednji Evropi, pretekel in prehodil v novem neverjetnem času eni uri, 21 minut in 17 sekund. To je tudi občutno hitreje od dosedanjega rekordnega časa Igorja Šalamuna (1,24:03) izpred štirih let. "Vse do Kokrškega sedla sem tekel in seveda tudi hodil rezervirano. Za vsak primer, če me "pobere". Ko sem videl, da mi gre dobro, da je Igor ostal daleč zadaj, sem začel spraševati planince koliko je ura. In ker so vsi povedali isti čas 10:17, sem vedel, da sem blizu rekorda. Zadnjih 500 metrov sem zares tekel na polno. Tudi moj čas bi se dalo še izboljšati. Le pravi dan, pogoji, pravi ljudje in bo. Le kaj boste potem rekli na čas 1,17:00," je preroški Mesner. Šalamun se je tokrat moral sprijazniti z drugim mestom. "Andreju so take kozorogove stezice vedno ugajale. Tokrat je imel svoj dan. Nisem ga bil sposoben loviti," je priznal Šalamun, sicer občasni
Mesnerjev sparing partner. Kolikor Mesnerju zdravje pač to dopušča. "Kapo dol," je Mesnerju in Šalamunu čestital najhitrejši Gorenje, Marko Šubic iz Žirov, na tretjem mestu. Na šestem mestu je na cilj pritekel najhitrejši domačin Sebastjan Zarnik, na osmem tekač izza Karavank Rei-hold Pototschnik, ter na devetem škofjeloški kolesar Matjaž Cotar. Seveda je vsak, ki premaga Grintovec kralj gora, toda kaj le poreko za veteranske legende Bojana Cvajnarja (1,33:59), podtriglav-skega tekača Francija Teraža (1,35:40), pa 55-letnega Lojzeta Oblaka (1,36:20) in 51-letnega Jožeta Roglja (1,36:57).
Na pravem prazniku gora, da so že dopoldne v Kamniku govorili, daje Kamniška Bistrica bolj polna kot ob prvem maju, je kraljica Grintoveev Ines Hižar i/ Medvod. Sledili pa staji sestra dvojčica Tina in njuna soseda Petra Šink. Za tek do Kokršega sedla je porabila za dekleta neverjetni čas 57 minut in 36 sekund. Smučarska tekačice Olimpije je bila v cilju takoj za bronasto mladinsko dvojico iz lanskega ekipnega svetovnega prvenstva Maticem Mlinarjem in Petrom Lamovcem, ki sta na cilj pritekla v času 53:16/17.
Izidi, člani: 1. Mesner 1,21:17,
2. Šalamun (KGT Papež) + 3:46,
3. Šubic (Tabor Žiri) + 5:38, 4. Šentjurc (Laško) + 7:26, 5. Čeh (Lenart) + 7:59, 6. Zarnik (Papež) + 8:44, 7. Novak (Šmarnogorska) + 9:13, 8. Pototschnik (Avs) + 9:15, 9. Cotar (Šk. Loka) + 9:23, 10. Krebs (Papež) + 10:33, 12. Potočnik (Puštalj), 14. Janžekovič (Železniki), 15." Berčič (Kranj), 17. Hrovat (Begunje), 18. Močnik, 20. Petek (oba Papež Kamnik), veterani A: 1. Cvajnar (Alpina) 1,33:59, 2. Teraž (Mojstrana) + 1:41, 3. Mlakar, veterani B: 1. Oblak (Alpina) + 1,36:20, 2. Rogelj (BTC Bauer) + 37, 3. Gaber (ogrevanje Gaber), 6. Hafner (Bohinj), 7. Bertoncelj (Godešič). Ženske: 1. Hižar I. 57:36, 2. Hižar T. + 2:01, 3. Šink + 4:01, 4. Šu-štaršič (Telekom) + 5:46, 5. Trobec (I. veteranka) + 7:43, 6. Li-pušček (2. veteranka) + 8:50, 7. Šiftar (Radenska) + 10:37, 8. Grm (Trmasti) + 11:17, mladinci: 1. Mlinar 53:15, 2. Lamovec (oba Tabor Žiri) + 1, 3. Tratnik + 4:35, mladinke: 1. K. Ivančič (Unec) + 1,24:23, deklice A: 1. H. Ivančič, dečki A: 1. Lahner (Lenart), dečki B: Tomec, deklice B: U. Reber-nik (oba Papež). Metod Močnik,
foto: Andrej Žalar
GORENJSKI GLAS «12. STRAN__ZGODBA / JnfO@g-glaS.SJ_Torek, 6. avgusta 2002
Mojstrica slovenske kuharske umetnosti Marija lic - sestra Vendelina
Bodite dobri, dobrota je božji dar
Mladi bi rekli: Vendelina je v slovenski kuhi zakon. Res je. Res je tudi, da je kuhinja sestre Vendeline slovenska kuhinja - meščanska in preprosta kmečka. Vse izhaja iz njene
ljubezni do slovenske kuhe in peke, ki je po njeni zaslugi postala mojstrsko dovršena.
Marija lic - sestra Vendelina.
Diplomirala je na učiteljsko - gospodinjski šoli v Ljubljani, nato se je odločila za samostansko življenje in je kot sestra Vendelina, redovnica pri šolskih sestrah svetega Frančiška, uspešno sledila svojemu življenjskemu poslanstvu: duhovnosti in kuharski stroki. Že dobrih štirinajst let poučuje tečajnice na Brezjah, več kot 700 jih je imela v tečajih - 700 neizmerno hvaležnih deklet in žena, ki so se pri sestri Vendelini naučile odlične kuhe. Danes 86-letna Marija lic se je rodila v Dolenjih Lazah pri Ribnici, kjer je končala ljudsko in meščansko šolo. Nato se je vpisala v učiteljsko gospodinjsko
šolo dr. Janeza Evangelista Kreka in po končani šoli se je odločila, da stopi v red šolskih sester svetega Frančiška. Učila je v Ljubljani in v Mariboru, vodila pa je tudi gospodinjsko šolo v Št. Rupertu na Koroškem, se nato preselila v Repnje, ker je dvanajst let vodila kuharske tečaje.
Zadnjih več kot deset let je na Brezjah, kjer kot najbolj cenjena slovenska učiteljica kuharstva uživa zaslužen ugled, vodi tečaje, ki jih obiskujejo dekleta in žene z vse Slovenije. Marija lic - sestra Vendelina je pri založbi Vale -Novak izdala tudi že več svojih kuharskih knjig, ki so imenitno opremljene, z odličnimi fotografi-
jami, prekrasne za darilo. Sestra Vendelina skupaj z založbo, ki ji je vseskozi zvesta, zdaj pripravlja novo knjigo preprostih kuharskih receptov, kjer bo neukim gospodinjam, začetnicam, vse natančno razloženo, kako se kaj pripravlja.
Vsaka žena ali dekle, ki ima doma vsaj eno izmed kuharskih knjig sestre Vendeline in tudi kuha in peče po njenih receptih, čuti pred mojstrico kuhanja veliko in dolžno spoštovanje. Njeni, kaj veš kolikokrat preizkušeni recepti niso muha enodnevnica, nekaj, kar na hitro preberemo v kakšni reviji, ko "strokovnjakinje" živila in neke okuse skupaj zamešajo in nekaj že "rata", kakor pač "rata". Ne. Njeni recepti v slovenski kuli-nariki zasedajo enako spoštovano mesto kot v glasbi klasika - vse drugo so modne popevčice in moderni trendi, ki tako hitro kot vzniknejo tudi poniknejo.
Ko se urite in kuhate po njenih receptih - to ve najmanj 700 slovenskih tečajnic, ki jih je vzgojila v zadnjih nekaj več kot desetih letih in tudi vse tiste, ki na tečaj zaradi dolge vrste niso mogle priti, pa so same vzele njene knjige v roke - res začutite, koliko resnosti in koliko kuharskih izkušenj je v posameznem receptu. In ko njen recept primerjaš z receptom iz kakšne druge kuharice, ki jo je kdove kdo vrgel na trg, da bi na hitro nekaj zaslužil, se ti kar milo stori od vse improvizacije in amaterizma, ki ga ponujajo te kvazi kuharičke. Kakšna sveta preproščina prežema kuharsko knjigo, ki želi biti slovenska in še elita povrh, pa še povprečna ne more biti. Če poznaš Vendelino, njeno Kuharico z več kot 300 jedilniki, potem ti težko podtaknejo vsakršen kuharski recept. Mladi bi rekli: Vendelina je v slovenski kuhi zakon. Res je. Res je tudi, da je kuhinja sestre Vendeline slovenska kuhinja - meščanska in preprosta kmečka. Vse izhaja iz njene ljubezni do slovenske kuhe in peke, kije po njeni zaslugi postala mojstrsko dovršena.
Pripravlja četrto knjigo
"Ko sem učila na učiteljsko-gospodinjski šoli dr. Janeza Evangelista Kreka v Ljubljani, sem te-
danjo slovensko kuharico sestre Felicite Kališnik znala od strani do strani na pamet, a sem jo večkrat predelala," pravi sestra Vendelina. "Trikrat sem jo obnovila, nekatere recepte tudi poenostavila. Poenostavila pa na prošnjo mojih številnih tečajnic, ki so mi venomer pravile: dajte, sestra, napišite preprosto, da bomo razumele. Recepte napišite tako, kot delate. In tega sem se držala tudi tedaj, ko sem pisala recepte za razne revije, za glasila - od vsepovsod so me prosili in me še, naj napišem kakšen recept.
Zdaj skupaj z založbo pripravljamo četrto knjigo, ki pa bo vsebovala preproste domače recepte za kuharice - začetnice. Upam, da bodo po njej mlade kuharice rade kuhale, saj bodo recepti preprosto napisani in se bodo znale po njih ravnati. V njej bo 60 juh, enolončnic pa razne močnate in druge priloge, sladice, štruklji in tako dalje."
Kako je bilo na tečajih, sestra Vendelina?
"Oh, kako rada sem vodila tečaje, saj sem bila sama po tečaju vedno bogatejša. Tudi tečajnice so mi marsikaj dale, še posebej, ker so se tako predano učile in sprejemale znanje. A nisem imela le tečajnic: prišli so tudi tečajniki in zelo rada sem vzela v tečaj mladoporočence. Zdelo se mi je prav, da se s kuhanjem seznanita oba, na začetku skupne poti in da še posebej moški spozna, da kuhati ni kar tako. Nekoč je bil v tečaju tudi neki vdovec in na koncu je pošteno priznal: "Ko bi prej ve-
del, kako zahtevna je kuhinja, potem bi svojo ženo nedvomno veliko bolj spoštoval." A moram reči, da so se moški v tečaju kar dobro obnesli in so bili v veliko pomoč."
Koliko časa so trajali tečaji?
"Približno osem sobot. Na tečaju ni bilo več kot deset do dvanajst tečajnic. Začeli smo z desetimi jedrni, ki smo si jih razdelili. Mislim, da so se kaj naučile. Vedno pa sem poudarjala, da mora pri pripravi hrane biti navzoča ljubezen. Če kuhamo ali pečemo z ljubečimi mislimi na svoje bližnje, če kuhamo z veseljem, bo vse bolje uspelo in dobro teknilo."
Bili ste ravnateljica gospodinjske šole na Koroškem, v Šentru-pertu. Kako se spominjate tistih časov?
"Da. Bila sem tudi v tujini, zato znam še posebej ceniti vse, kar je naše, slovensko. Tako rada, res rada imam vse, kar je slovensko, zato sem tudi vedno vztrajala pri tem, da se ohranijo slovenske jedi. V Šentrupertu na Koroškem se mi je obzorje kar precej razširilo, tam sem začela sama sestavljati jedilnike. Spominjam se naravnost razkošnih razstav, ki smo jih imeli. Kar pomislite, daje bilo poleg vseh drugih dobrot na razstavi kar sto okrašenih tort, pa peciva vseh oblik. Kakšno razkošje!"
Bodite dobri
Sestra Vendelina • tako vedre in tako mile narave ste. Od kod ta vaš značaj, ki ga ceni toliko ljudi, ki vas poznajo?
"Iz vzgoje. Rasla sem v verni kmečki družini, kjer je bilo devet otrok. Vsi smo se med seboj vzgajali. Oče in mama nista nikdar nikogar udarila, vse nas pa sta vzgajala v resnicoljubnosti, požrtvovalnosti, strpnosti in us-trežljivosti. Pri nas doma se je vse dogajalo zelo spontano. Oče je imel obrt, mama pa je veliko brala in bila zelo načitana. Vsak večer nam je povedala kakšno po-vestico. Mene je vzgajala tudi starejša sestra. V glavnem smo se držali tega, da kar nočeš, da drugi
storijo tebi, tega ti ne stori drugim. Mislim, da danes v družinah tega manjka. Življenje poteka kaf prehitro, preveč je vsakdanjih skrbi in opravkov in premalo se oče in mati lahko posvetita otrokom-'
Občina Radovljica vas je odli' kovala ob občinskem prazniku-Ste tega veseli?
"Bila sem zelo presenečena ir1 zelo počaščena. Da so mene nagradili - tega nisem pričakoval' zato se bom županu za priznaflr lepo zahvalila."
Kakšno je vaše sporočilo?
"Bodimo dobri, kajti dobrota je božji dar. Če je človek dober, je v bližini boga - to je pot, ki nas po-vezuje. Če ste dobri, tudi težave niso tako hude - pridejo in minejo. Sama pa sem hvaležna bogu za svoj poklic, ki sem ga vse življe nje tako rada opravljala in tudi tečajnicam, s katerimi sem preživela toliko prijetnih in lepih ur."
Darinka Sedej* foto: Gorazd Kavčtf
Grajski mlin spet melje
Radovljiška občina ohranja kulturno zapuščino - hvalevredno je, da je za obnovo Robačnekovega mlina v Begunjah, ki so si ga minuli ponedeljek obiskovalci tudi ogledali, namenila denar. 400 let star grajski mlin so usposobili tako, da še danes melje - če je le dovolj vode...
Radovljica - Kot je zapisala Majda Odar, ki je zbirala pisne vire in se pogovarjala z lastniki in domačini, franciscejski cenilni ope-rati omenjajo na Begunjščici oziroma Zgoši, v katero so se stekali hudourniški gorski potoki s Karavank, sedem mlinov. V Begunjah so gnali mlinska kolesa regulaciji Begunjščice, ki sta v katastrskih načrtih vrisani kot Mlinski potok - prva je bila v zgornjem koncu, druga pa v spodnjem koncu.
Po ustnem izročilu je bil Jakob Tome - Robačnek lastnik mlina in žage. Z ženo Frančiško sta imela pet hčera in pet sinov. Sinovi so vsi umrli za škrlatinko. Mlin je imel pet mlinskih kamnov, tri mlinska kolesa, osem stop in "šel mašino"' - stroj za čiščenje žita. Pri hiši sta bila hlapec in dekla. V mlinu so mleli žito za domačine iz Begunj in okolice. Jakob je bil vpoklican na rusko fronto in je leta 1916 padel v Galiciji. Obrt je nadaljevala njegova žena Frančiš-ča. Žago so podrli leta 1920. Po smrti Jakobove vdove je mlin prevzela njena najstarejša hči Frančiška Tome, po njeni smrti pa Veronika Tome, poročena Rozman.
Veronika Rozman pravi: "Ob prenovi stanovanjske hiše leta
1963 smo podrli tri mlinske kamne in dve kolesi tako, da sta ostala poleg stop dva mlinska kamna in eno mlinsko kolo. Od šestdesetih do konca osemdesetih let dvajsetega stoletja so v mlinu mleli svinjsko obojo - hrano za prašiče, stope pa so vse do leta 1997 uporabljali pred kolinami - domačim praznikom od 1. decembra do začetka marca za phanje ješprena in kaše. Kot mi je pripovedovala mama, je bil to v preteklosti grajski mlin, ki je sodil h graščini Katzenstein v Begunjah in ga je po ljudskem iz-
Veronika Rozman
ročilu vodila mlinarica." Zanimivo je, da od nekdaj vzdržujejo Mlinski potok neposredno mejaši, po izročilu, vsak pripadajoči mejni del. Od šestdesetih let dvajsetega stoletja dalje sta vzdrževanje prevzela krajevna skupnost Begunje in Prostovoljno gasilsko društvo Begunje. Pri vzdrževanju
struge sodeluje tudi Elan Begunje, ki vodo Mlinskeg potoka uporablja kot hladilno vodo. Zaloge vode se manjšajo zaradi milih zim - včasih, ko je bilo ob strugi še sedem mlinov, je tudi sneg na bližnji Begunjščici ležal do konca maja in je vsak mesec, tudi poleti, vsaj enkrat pobelil vrh Begunjšči-
ce. Plaz v Kotlu pa je zdržal do druge zime....
Veronika Rozman nam razkaže obnovljeni mlin, pokaže staro mlinsko kolo, 400 let stara mlinska kamna, 200 let staro skrinjo, tudi črno kuhinjo in klet, ki so jo ohranili pri Robačnekovih. Največ zaslug za to, da bo poslej v
Begunjah videti star mlin, imaj0 prav domači: Veronika in drug1' saj so sami znali ceniti zapuščin0 in jo ohranili. Seveda pa je im.e-1* pravi čas in na pravem mestu d°' volj posluha tudi radovljiška občV na, ki je tako ohranila še zadnj1 stari mlin v občini, ki melje... .
Darinka Sedej
400 let stara mlinska kamna.
Staro mlinsko kolo.
Torek, 6. avgusta 2002
GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 13. STRAN
Naložbe, da Zvezda ne bi ugasnila
V kranjski Zvezdi, tekstilni tovarni, so se lotili pridobivanja mednarodnih certifikatov, ves dobiček pa usmerjajo
v naložbe. Nov plastificirni stroj bo omogočil nove programe.
GOSPODARSKI KOMENTAR
Kranj - Čeprav ob pojmu zvezda takoj pomislimo na neskončno ninožico zvezd na nebu, pa je kranjska tekstilna tovarna s tem imenom drugačna vrsta zVezde: ena redkih podjetij v tej panogi, ki se ne ukvarja z izgubami. Trd konkurenčni boj na trgu pa jo sili, da ves ustvarjeni dobiček namenja v razvojne naložbe. Pretekli teden so po skupščini družbe na priložnostni slovesnosti prejeli prvi certifikat kakovosti po standardu ISO 9001, za katerega pa pravijo, da je šele začetek tovrstnih prizadevanj za potrditev kvalitete.
Alojz Omejc
Kranjska Zvezda, tekstilna tovarna, je lahko. Po besedah njenega direktorja Alojza Omejca, ponosna na 63-letno tradicijo, saj je bila ustanovljena leta 1939 v lasti Čeha Antona Koljaša. Postopek denacionalizacije, ki jo je zahtevala žena nekdanjega lastnika, sicer zaradi tožb še ni v celoti zaključen, vendar vse kaže na to, da se tovarna ne bo vračala, saj Koljaš ni bil nikoli jugoslovanski državljan. Kot čistilnica in barvar-nica, kot nekdanje invalidske delavnice, pa učne delavnice kranjske tekstilne šole, je Zvezda preživela različne reforme, vključno s "TOZD-iranjem", danes pa je delniška družba v večinski lasti kranjske Save.
^ standardi po ISO *o šele začeli
v družbi Zvezda je zaposlenih ?5 ljudi, ki ustvari 10 do 12 milijard tolarjev bruto prometa in so se specializirali za izdelavo tekstilnih medvlog za konfekcijsko, obutveno in v zadnjem času tudi avtomobilsko industrijo. Prav proizvodnja za avtomobilsko industrijo, ki je sicer bolj dolgoročno in neprekinjeno delo, postaja izredno zahtevna. Sodelujejo z Boxmarkom s Ptuja za Audi in Avtocomercom Ljubljana za tovarno Mercedes, pri čemer ugotavljajo, da brez pridobitve certifikatov o izpolnjevanju zahtevnih avtomobilskih standardov ne bo šlo.
Začeti je seveda potrebno z osnovnimi standardi ISO in v četrtek so ob prisotnosti podpredsednika Gospodarske zbornice
Slovenije Sama Hribarja Milica
od v Evropi priznane in ugledne hiše BVQI (Bureau Veritas Qua-lity Intrenational), podružnice v Ljubljani, prejeli certifikat sistema kakovosti po standardu kakovosti ISO 9001, za katerega so se pripravljali in urejali proizvodnjo ter ostalo poslovanje eno leto. Prizadevanja v tej smeri pa niso končana: ne samo, da bo tudi v prihodnje, vsakih 6 mesecev BVQI preverjala spoštovanje načina poslovanja po tem standardu, v Zvezdi želijo čim prej pridobiti tudi certifikate o do okolja prijaznem poslovanju, cilj pa so certifikati o izpolnjevanju standardov v avtomobilski industriji. Kot pravi direktor Omejc, je danes brez tega vedno težje izvažati, na trgu pa se srečujejo s konkurenco velikih multinacionalk, ki jim lahko konkurirajo le s posebno kvaliteto. Te selijo že vso proizvodnjo z nizko stopnjo obdelave v Azijo, kjer je cenejša delovna sila, zato so lahko, pri naših cenah dela in državnih dajatvah, konkurenčni le /. višjo stopnjo obdelave in kvaliteto.
85 odstotkov proizvodnje izvozijo
Nekoč je bila Zvezda, tekstilna tovarna, usmerjena v celoti na jugoslovansko tržišče, kar je pomenilo ob razpadu države velik problem, danes pa se lažje in agresiv-neje vračajo na ta tržišča. Seveda se, kljub poznanstvom in poznavanju jugo trga sedaj srečujejo z mednarodno konkurenco, zlasti Italijani, ki so v tekstilni panogi močno prisotni povsod. Kljub temu neposredno izvažajo tudi v Italijo, na Nizozemsko, Nemčijo ter v Azijske države: Sirijo, Dubaj in Indijo. V obutveni industriji prednjači izvoz v Avstrijo, ki je
postala dobaviteljica tovrstnih materialov v države Vzhodne Evrope. Tako doma prodajo le še 15 odstotkov svoje proizvodnje.
Nov stroj za razširitev programov
V Zvezdi se zavedajo, da bodo zahtevam trga lahko sledili le s stalnim razvojem in vlaganji. Letos so kupili nov večnamenski plastificirni stroj Hotmailt, vreden 750 tisoč evrov, ki je manjši od starega, znatno bolj zmogljiv, predvsem pa računalniško voden, z elektronskim doziranjem nano-
Strokovnih kadrov premalo
Posebnega pomena so seveda kadri. Med 85 zaposlenih je 25 delavcev s srednjo višjo in visoko izobrazbo, proizvodnjo pa vodi magister tekstilne tehnologije. Zanimivo je zagotovo, da strokovnjake težko dobijo, saj so šole v tej stroki ostale prazne, zato pridobivajo strokovne kadre iz drugih firm (nedavno npr. iz Aqua Save), posebej pa skrbi pomanjkanje mladih srednje strokovno usposobljenih. Če se je v preteklosti moralo število delavcev zmanjševati (na "višku" je imela Zvezda kar 187 zaposlenih), pa
Montaža novega plastificirnega stroja Hotmait.
sov. Ta jim bo omogočil - v teh dneh poteka montaža stroja, izde-lavo?3n^boJi^aktualnih in iskanih materialov v štirih udarnih programih: nov program za medicino - tehnični tekstil, ki je tržno zelo uspešen, za obutveni program, za avtomobilsko industrijo in širok športni program.
Proizvodnja na novem stroju naj bi stekla septembra in z večjo dodano vrednostjo si obetajo tudi večji dobiček. Razvijali in selekcionirali bodo tudi proizvodnjo medvlog, pri čemer v tekstilni industriji na spremembo materialov in načina izdelave v dobršni meri vpliva celo moda. Brez investicij in razvoja v tekstilni industriji ni socialne in materialne varnosti in perspektive, so prepričani v Zvezdi.
sedanji načrti razvoja slonijo na modernizaciji ob sedanjem številu zaposlenih.
Prve dividende prihodnje leto
Sicer pa je podelitev certifikata sledila zasedanju skupščine družbe, kjer so odločali o bilančne dobičku. Direktor Omejc je uspel prepričati delničarje, da ostane nerazporejen, in da se s tem prenese naprej za nove investicije - za spremljajoče stroje stroja Hotmailt, ki bodo, v skladu z vizijo razvoja družbe, omogočali proizvodnjo kompatibilnih programov. Prve dividende, če se bodo načrti uresničili, kot je planirano, naj bi izplačevali leta 2003.
Štefan Žargi
Na Brniku bodo servisirali letala Bombardier
Adriini mehaniki bodo postali pooblaščeni vzdrževalci letal kanadskega proizvajalca Bombardier Aerospace.
Ljubljana - Iz slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airvva-Vs so sporočili, da so se na nedav-nem letalskem sejmu v Londonu s kanadskim proizvajalcem letal bombardier Aerospace sporazumeli, da bodo pri Adrii postali Pfvi pooblaščeni center za vzdrževanje letal tega proizvajalca v Evropi. V skladu s Sporazumom 0 pooblaščenem vzdrževalcu (RFS) sme Adria izvajati preglede "C" in druga večja vzdrževalna dela na letalih Canadiar Regional Jet (CRJ) 100/200 s 50 sedeži, ^RJ 700 s 70 sedeži in novem CRJ 900 s 86 sedeži tudi za druge |etalske prevoznike. Po stanju 30. ■|unija 2002 je bilo pri evropskih italskih prevoznikih v uporabi ali Izročenih 211 letal CRJ, od tega nnajo pri Adrii 4 tovrstna letala, B°rnbardicr pa jc Adrio poobla-stll tudi za izvajanje večjih sprememb in posodobitev.
Adria ima torej štiri letala CRJ ^00, ima pa tudi tri letala Airbus ^320, sama vzdržuje svoja letala že od leta 1969, koje prevzela le-ala DC-9 in je postala znana po svojem kakovostnem delu na tem Področju. V novem centru za
vzdrževanje letal CRJ na ljubljanskem letališču želi Adria ponuditi fleksibilno in cenovno ugodno vzdrževanje letal in si pridobiti zaupanje tudi drugih evropskih strank Bombardiera.
Sicer pa je Adria Airways v prvem polletju letos prepeljala približno 448.000 potnikov kar je na enakem nivoju kot v tem obdobju leta 2001, število letov pa seje povečalo za 10 odstotkov, izkoristek letal in fizična produktivnost pa
sta se povečali za 6 odstotkov. Adria Airways jc v obdobju januar - maj 2002 ustvarila celotni prihodek v znesku 50 mio EUR, kar je za 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kljub izjemnim naporom vloženim v zniževanje stroškov, so dosegli 26 odstotkov manjšo izgubo kot v letu 2001, pričakujejo pa, da se bo ob koncu leta ta izguba spremenila v manjši dobiček. Iz Adrie Airways sporočajo tudi, da je stavka kon-
Prehlad ali pljučnica?
Dr. Robert Volčjak,
Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Če kihne Amerika, zboli ves svet. In Amerika zadnje čase kar naprej kiha. Zadnjič pretekli teden, ko so objavili polletne makroekonomske rezultate ameriškega gospodarstva. Številke kažejo na precejšen skok v brezposelnosti, industrijska proizvodnja raste po zelo piškavi stopnji, celotno gospodarstvo, merjeno z rastjo bruto domačega proizvoda, pa je v prvi polovici letošnjega leta zraslo na letni ravni za I, I odstotka, kar je mnogo manj, kot so mnogi morda pričakovali po bleščečih rezultatih letošnjega prvega četrtletja. Toda tudi te so vrli ameriški statistiki že popravili navzdol, kar vse kaže, da je bila lanska recesija mnogo hujša, kot so sprva ocenjevali. Ti popravki bodo seveda prizadeli tudi podatke o spektakularni ameriški produktivnosti in vrgli nadaljnjo senco dvoma na "čudež nove ekonomije". In nenazadnje ter upoštevaje še vedno trajajočo bolehnost tako evropskega kakor tudi japonskega gospodarstva, se utegnejo tudi napovedi letošnje globalne rasti izkazati za preoptimistične.
Najnovejše številke so upihnile upanje, da je ameriško gospodarstvo na dobri poti okrevanja. Nenadoma to okrevanje izgleda zelo šibko, gospodarstvo samo pa ranljivo za nadaljnje pretrese. Do zdaj so bili ameriški potrošniki tisti, ki so s svojim trošenjem gospodarstvo držali pokonci. Če zdaj ti potrošniki, kot posledica zmanjšanja svojega premoženja zaradi padca cen delnic na borzah, stisnejo svoje denarnice, so odprte vse možnosti. Verjetnost ponovnega gospodarskega obrata navzdol se tako zdi večja, kot je večina ekonomistov menila še pred nekaj tedni. Najnovejše številke seveda odsevajo gospodarsko dogajanje do konca junija in ne zajemajo zdajšnjega razvoja dogodkov, niti ne panike na borzah in strmega padca cen delnic v zadnjih tednih. Tudi zadnje poročilo ameriške centralne banke ni nič kaj spodbudno, nekateri pa že napovedujejo, da bo gospod Greenspan v sredini meseca znižal obrestno mero, kije že tako ali tako na najnižji ravni v zadnjih 40 letih. Z znižnjem obrestne mere pa bi v tem primeru kaj lahko dosegli ravno nasprotni učinek in tako še povečali paniko in negotovost, izničili pa bi tudi možnost nadaljnjih intervencij v primeru nepredvidenih pretresov v gospodarstvu, kakršen je bil lanski II. september.
Posebno zaskrbljen z zadnjimi podatki pa mora biti seveda predsednik George W. Bush, kateremu podpora v javnosti je že močno padla Z odkritjem korporacijskih škandalov in nekateri volivci že sumijo, da ima predsednik tesnejše zveze z velikimi podjetji, kot bi bilo to morda zaželeno. Bolehno gospodarstvo tako povzroča gospodu Bushu in njegovi republikanski stranki hude glavobole, saj se bližajo tudi novembrske volitve v oba domova ameriškega kongresa. Če bi demokrati prevzeli večino, bi tako predsedniku v njegovi drugi polovici mandata precej zvezali roke. Še več. Šibkost ameriškega gospodarstva ali njegova recesija lahko resno ogrozita Bushovo ponovno izvolitev v letu 2004, kar je pred desetletjem, navkljub zmagi v Zalivski vojni, precej boleče občutil že njegov očka. Še pred kratkim je sicer kazalo, da se je Bushu uspelo izviti iz politično škodljivih vplivov gospodarstva. A kot kaže, temu ni čisto tako, gospod Sadam Husein pa je še vedno na prestolu.
Spremembe zavarovanj do ZRJ in BiH
Ljubljana - Iz Slovenske izvozne družbe, d.d., Ljubljana so sporočili, da so 19. julija na Komisiji za pospeševanje izvoza obravnavali poslovanje družbe in ugotovili, da seje v prvi polovici letošnjega leta obseg zavarovanja kratkoročnih terjatev, kreditov za izvedbo investicijskih poslov in vlaganj slovenskih podjetij v tujini, zlasti na območju Ruske federacije in jugovzhodne Evrope povečal. Na področju določanja konkretnih politik zavarovanja do posameznih držav je komisija vnovič obravnavala zavarovanje poslov v ZRJ in sklenila, daje najvišja vrednost zavarovanj, ki jih je mogoče financirati z največ 5-letnimi krediti, povečana na 5 milijonov evrov. Povečali so tudi limite največje izpostavljenosti zavarovanih poslov v BiH iz 50 na 100 milijonov evrov, v ZRJ pa iz 40 na 80 milijonov evrov. Š. Ž.
trolorjev letenja 17. julija povzročila veliko hude krvi med potniki, Adrii pa precejšnjo gospodarsko škodo, saj je morala svoj promet preusmeriti na zagrebško letališče Plešo, nekatere lete pa tudi odpovedati. Škodo za čas (popoldan) stavke ocenjujemo na okrog 100.000 eurov. Gre za dodatne operativne stroške, zmanjšanje direktnega prihodka, kakor tudi za škodo, ki nastane posredno - preusmerjanje potnikov na druge letalske družbe in na druga letališča, izguba potnikov na ta dan in njihovega povratnega leta, operativne težave in s tem povezani dodatni stroški, izguba bodočih potnikov, ki zaradi slabe izkušnje izbirajo druge poti idr.
Že sama napoved stavke zmanjša število potnikov, saj se ti poskušajo izogniti težavam in potujejo z alternativnih letališč ali pot odložijo. Pri vsem tem pa nihče ne more izračunati koliko težav, stroškov, jeze, skrbi so pri tem utrpeli naši potniki in naše operativno osebje. Odločili so se, da bodo skušali nastalo škodo od države izterjati.
Š.Ž.
GP JESENICE d.d.
Cesta Franceta Prešerna 5, 4270 Jesenice
Zaradi povečanja obsega del vabimo k sodelovanju nove sodelavce
ZA DELO V OPERATIVI univerzitetnega diplomiranega inženirja gradbeništva
inženirja gradbeništva gradbenega tehnika
ZA DELO V KOMERCIALI - KALKULACIJE inženirja gradbeništva gradbenega tehnika ekonomskega tehnika
z znanjem računalništva
Kandidati morajo poleg ustrezne izobrazbe imeti delovne izkušnje na enakih ali podobnih delovnih mestih ter organizacijske sposobnosti. Prednost za zaposlitev v operativi bodo imeli kandidati z opravljenim strokovnim izpitom.
Nudimo delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom, samostojno in dinamično delo, stimulativno plačilo ter možnosti dodatnega izobraževanja.
Uspelo nfirn bo.
Vabimo vas, da pošljete svojo prijavo na naš naslov do 16. avgusta 2002. Svoji prijavi priložite dokumente o izpolnjevanju pogojev in žMjenjepis. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 04 586 38 30.
Letna inflacija višja za 7,2-odstotka
Po podatkih Statističnega urada republike Slovenije (Surs) se je inflacija na letni ravni povečala za 7,2 odstotka. Dosežena stopnja inflacije je letos prvič po letu 1999 nižja od osmih odstotkov.
Ljubljana - V Statističnem uradu RS so povedali, da se cene končno le umirjajo in daje stopnja inflacije na letni ravni prvič po letu 1999 nižja od osmih odstotkov. Julija je bila inflacija v Sloveniji 0,5-odstotna, v letošnjih prvih sedmih mesecih pa so se cene povečale za 5,2 odstotka.
Minuli mesec je zaznamovala predvsem rast cen storitev, ki so bile višje za 1,4 odstotka, blago pa seje podražilo za 0,2 odstotka. Najbolj, kar za 4,9 odstotka so se podražili tobak in alkoholne pijače, kar naj bi bilo po oceni Sursa posledica višjih trošarin. Podražili so se tudi sveže meso (za 3,1 odstotka), ribe (za 0,7 odstotka) in olje (za 2,4 odstotka). Kljub julijskim razprodajam so v omenjenem uradu zabeležili le 0,6-odstotno znižanje cen oblačil in obutve, cene na drobno pa so bile julija za 0,5-odstotka višje od junijskih. Povprečna letna inflacija v prvem polletju letos je v primerjavi z enakim obdobjem lani znašala 7,8 odstotka. Za kruh in izdelke iz žit je značilna enakomerna rast cen, cene stacionarne telefonije so se februarja v povprečju
povečale za 9,8 odstotka, polletna rast cen goriv pa je bila nad povprečjem skupnega indeksa.
Julija so se za 0,4 odstotka znižale cene hrane in brezalkoholnih pijač, cene sveže zelenjave, ki padajo že od letošnjega februarja, so bile nižje za 16 odstotkov, sadje je bilo cenejše za 1,7 odstotka, mleko in mlečni izdelki pa za 0,7 odstotka. Povprečna mesečna bruto plača je bila maja 231.072 tolarjev, kar je odstotek več kot aprila. Plače so se povečale v sektorju kmetijskih dejavnosti (za 3,6 odstotka), v sektorju nekmetijskih dejavnosti (za 1,9 odstotka) in v sektorju storitvenih dejavnosti (za 0,4 odstotka). Najvišja majska povprečna bruto plača je bila izplačana v Ljubljani in sicer 320.377 tolarjev, najnižja pa v občini Majšperk, 129.829 tolarjev.
Majske bruto pokojnine so v primerjavi z aprilom nominalno ostale nespremenjene, realno pa so se zmanjšale za 0,3 odstotka.
Slovenska podjetja so junija letos izdelala za 1,9 odstotka manj proizvodov kot v enakem obdobju lani, v primerjavi z majem pa se je obseg proizvodnje zmanjšal za 3,8 odstotka. Kljub temu je povprečni obseg proizvodnje v prvi polovici leta presegel povprečje v enakem obdobju lani, in sicer za 2,1 odstotka. Obseg junijske proizvodnje seje v primerjavi z majsko v predelovalnih dejavnostih
znižal za 5,1 odstotka. Junijska proizvodnja je bila v primerjavi z lanskim junijem manjša za 4 odstotke, proizvodnjo v letošnjih prvih šestih mesecih pa je zaznamovala 1-odstotna rast. Junija letos se je na letni ravni po dejavnostih najbolj (za 25,1 odstotka) povečal obseg proizvodnje v oskrbi z elektriko, plinom in vodo, najbolj (za 4 odstotke) pa se je zmanjšala proizvodnja v predelovalni dejavnosti. Junija se je število zaposlenih v industrijskih dejavnostih v primerjavi z majem zmanjšalo za 0,4 odstotka.    Renata Škrjanc
Interbrevv pripravljen na dogovor
Ljubljana - V pivovarski zgodbi povezani s prevzemom ljubljanske Pivovarne Union je čedalje bolj jasno, da se iz nje ne namerava umakniti nihče od potencialnih kupcev. V Pivovarni Laško so to dali vedeti že ob njihovi ponudbi odkupne cene za posamezno delnico, po Unionovi skupščini pa so na posebni novinarski konferenci to povedali tudi predstavniki belgijskega Interbrevva. Slednji se iz Pivovarne Union nikakor ne nameravajo umakniti, po zadnjih podatkih pa naj bi Interbrevv pripravljal dogovor, ki bi ustrezal obema stranema in k pogovoru povabil predstavnike Pivovarne Laško, ki pa pred skupnim srečanjem pričakujejo pisno ponudbo oziroma predlog. Kljub pripravljenosti Interbrevva, da se o nakupu Uniona dogovorijo tudi z Laškim, pa v Pivovarni Laško nc vidijo prave možnosti, da bi prevzem lahko opravili v korist in zadovoljstvo Laškega in Interbrevva. Za prevzem Pivovarne Union bi Laško moralo kupiti tudi delež belgijskega Interbrevva, ki zaenkrat o prodaji še ni govoril, kajti to bi pomenilo njegov umik iz Uniona. V ta namen je Pivovarna Laška že najela poroštvo pri Novi Ljubljanski banki (NLB), saj bi za Interbrevvov delež potrebovala kar 22 milijard tolarjev. Prihodnji petek bo skupščina Pivovarne Laško, na kateri naj bi delničarji odločali tudi o možnosti dokapitalizacije in povečanju osnovnega kapitala vsaj za polovico. R. Š.
Višje cene poštnih storitev
Ljubljana - Novi Zakon o poštnih storitvah je začel veljati konec maja, Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije pa je minuli četrtek Pošti Slovenije izdala prvo odločbo, s katero je odobrila povišanje cen petim storitvam v notranjem poštnem prometu, predlog za višje cene ostalih šestnajstih storitev pa je zavrnila.
Pošta Slovenije je omenjeno Agencijo sredi junija zaprosila za soglasje k predlogu povišanja cen poštnih storitev: pisem, dopisnic in paketov v domačem in mednarodnem prometu, pri tem pa je upoštevala tudi predlog vlade iz leta 1999, s katerim je vlada potrdila načrt razvoja Pošte Slovenije do leta 2003 in postopno uravnoteženje cen po ekonomskih načelih. Pošta Slovenije s trenutno ceno nekaterih storitev v notranjem prometu (standardizirano pismo in dopisnice ter nestandardizirano pismo do 20 gramov ter od 20 do 100 gramov ) ne pokriva več niti lastnih stroškov, ki so pri nestandardiziranem pismu do 20 gramov višji za 63 odstotkov, pri pismu od 20 do 100 gramov pa kar za 80 odstotkov.
Po odločitvi Agencije naj bi zvišanje cen potekalo v dveh korakih in sicer 1. septembra letos ter 1. januarja prihodnje leto, potrjene cene pa morajo veljati do 1. maja leta 2003. Od 1. septembra letos bosta standardizirano pismo in dopisnica stala 34 tolarjev (sedaj 30 tolarjev), po podražitvi v začetku prihodnjega leta pa 38 tolarjev, nestandardizirano pismo do 20 gramov in dopisnica se bosta z 31 tolarjev podražila na 39 tolarjev, za nestandardizirano pismo od 20 do 100 gramov, ki sedaj stane 56 tolarjev, bo po septembrski podražitvi treba odšteti 66 tolarjev. Agencija pa ni dala soglasja k predlaganemu 27-odstotnemu povišanju cen nestandardiziranih pisem v notranjem prometu s težo nad 100 gramov in navadnih paketov, kajti ceneje Pošta Slovenije povišala že pred sprejetjem novega zakona in sicer za 15 odstotkov novembra lani in za 20 odstotkov februarja letos. Poleg tega Agencija tudi ni dala soglasja za 10-odstotno povišanje cen storitev v mednarodnem prometu, saj naj bi po njenem mnenju sedanje tržne cene pokrivale lastne stroške.     R. Š.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
POMOŽNI DELAVEC
ČISTILKA PROSTOROV; d. č. 12 mes.; UR/TEDEN: 20; do 13.08.02; ŠTULAR ZDENKA S.P., VELESOVO 56A, CERKLJE NA GORENJSKEM
MIZAR
MIZAR; ned. č.; 1 I. del. izk.; B kat; do 08.08.02; FIBRA D.O.O., PUŠTAL 106, ŠKOFJA LOKA
MIZAR; ned. č.; 12 mes. del. izk.; slov. j. -gov. in pis.; B kat.; do 09.08.02; DILCA D.O.O., SMLEDNIŠKA 128, KRANJ
OBLIKOVALEC KOVIN
MONTER PREOBLIKOVALEC;
d. č. 3 mes.; do 06.08.02; LTH, D.D., KIDRIČEVA CESTA 66, ŠKOFJA LOKA
VARILEC
VARILEC; d. č. 12 mes.; do 06.08.02; SAD IKOVIĆ ADMIR S.P., TITOVA CESTA 45, JESENICE
TISKAR ZA TISK Z IZBOKLINE
DELO NA DVOBARVNEM HEI-DELBERG B-2 STROJU; ned. č.; 5 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; ostala znanja: Natančnost; Bkat.; do 17.08.02; ADOZTISK, PŠEVSKA CESTA 999, KRANJ
SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKAR - FASADER, POMOŽNI SLIKOPLESKAR; d. č. 3 mes.; 3 I. del. izk.; do 10.08.02;   FERLAN TOMAŽ
5. P,SLIKOPLESKAR, OB JEZU
6, GORENJA VAS
FRIZER
FRIZER; d. č. 3 mes.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov.; do 09.08.02; TROBIČ BERNARDICA-FRIZERSTVO NADA, SAVSKA CESTA 5, JESENICE
ZIDAR
ZIDAR; d. č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; do 06.08.02; CESTNO PODJETJE D.D., JEZERSKA CESTA 20, KRANJ
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
PRIPRAVNIK; d. č. 6 mes.; 6 mes. del. izk.; do 06.08.02; CESTNO PODJETJE D.D., JEZERSKA CESTA 20, KRANJ; št. del. mest: 2
PEČAR
POLAGALEC KERAMIKE; ned. č.; 2 I. del. izk.; slov.j. - gov.; do 21.08.02; SAZA D.O.O., ŽUPANČIČEVA ULICA 39, KRANJ
POLAGALEC PODOV IN TLAKOV
POLAGALEC PODOV; ned. č.; 12 mes. del. izk.; Bkat.; do 09.08.02; DILCA D.O.O., SMLEDNIŠKA 128, KRANJ
PRODAJALEC TEKSTILNIH-USNJENIH ARTIKLOV
PRODAJALKA KONFEKCIJE IN TEKSTILA; d. č. 12 mes.; do 06.08.02; ST0RŽIČ D.0.0., P0UCA 8, NAKLO
KUHAR
KUHAR-PICOPEK; ned. č.; 6 mes. del. izk.; do 09.08.02; SA-VANT D.O.O., PŠEVSKA CESTA 11 C, KRANJ
PRIPRAVA JEDI; ned. č.; 2 I. del. izk.; do 16.08.02; POUAN-ŠEK TOMAŽ S.P.,GOSTILNA, POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO 27, POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO
KUHAR; d. č. 3 mes.; B kat. ; do 31.08.02; STARMAN G& T D.O.O., STARA LOKA 22, ŠKOFJA LOKA
KUHAR; d. č. 6 mes.; do 04.09.02; ERZAR MATJAŽ S.P., STARA CESTA 25, KRANJ
NATAKAR
NATAKARICA V BARU; d. č. 6 mes.; do 08.08.02; TRAM PUŽ RENATA S. P., RAZGLEDNA POT 23, JESENICE
NATAKAR; d. č. 6 mes.; do 09.08.'02; ERZAR MATJAŽ S.P., STARA CESTA 25, KRANJ
STROJNI TEHNIK
VOZNIK SKLADIŠČNIK; ned. č.; 3 I. del. izk.; slov.j. - gov. in pis.; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil -osnovno; B kat.; do 09.08.02; ABENA TRADE D.O.O., VIRMAŠE 139, ŠKOFJA LOKA
GRADBENI TEHNIK
REFERENT V KOMERCIALI; ned. č.; Samsko stanovanje; do 16.08.02; GRADIŠ GP JESENICE D.D., PREŠERNOVA 5, JESENICE; št. del. mest: 2
delna objava
Druga penzija veča število zavarovanj
Ljubljana - Pokojninska družba Druga penzija je bila ustanovljena pred dvema letoma, ustanovilo pa jo je 11 pravnih in 43 fizičnih oseb. Konec leta 2000 so vplačali tudi osnovni kapital v višini 517 milijonov tolarjev. V začetku letošnjega junija je bila prva redna skupščina Druge penzije, na kateri so delničarji obravnavali poslovanje družbe v minulem letu ter poslovni načrt za prihodnjih pet let.
Skupščina delničarjev je upravi in nadzornemu svetu podelila razrešnico ter imenovala redno upravo in nadzorni svet za naslednja štiri leta. V pokojninski družbi Druga penzija pravijo, da poslovna politika družbe temelji na razpršenem lastništvu (vsi delničarji imajo manjšinske deleže) ter na varni in donosni naložbeni politiki. Lani je uprava z naložbami ustvarila nekaj več kot 13-odstotni nominalni donos, ki ga je v celoti pripisala na osebne varčevalne račune zavarovancev. V devetih mesecih poslovanja je družba pridobila 13.500 zavarovancev, številka naj bi se do konca leta povečala na 15.000 zavarovancev. Pri kolektivnem zavarovanju pa v družbi računajo na sklenitev pogodb z 20.000 do 25.000 zavarovanci. Druga penzija poslovno sodeluje s Poštno banko Slovenije in sicer na področju plačilnega prometa in na depozitnem področju, saj del sredstev v obliki depozitov nalaga pri omenjeni banki, ki je tudi ena izmed delničarjev Druge penzije, pokojninske družbe.
R. Š.
KOLIKO JE VREDEN TOLAR			- 6. 8. 2002	
	nakupni/prodajni		nakupni/prodajni	nakupni/prodajni
MENJALNICA	1 CHF		1 USD	1 EUR
HRANILNICA LON, d.d. Kranj	155,00	156,00	230,00 232,00	227,40 228,00
HIDA - tržnica Ljubljana	155,90	156,30	232,00 232,50	227,55 227,80
ILIRIKA Jesenice	155,50	156,70	231,50 232,90	227,40 228,00_
ILIRIKA Kranj	155,50	156,70	231,50 232,90	227,40 228,00^
INVEST Škofja Loka	156,00	156,90	231,00 233,00	227,00 227,90
KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka	155,46	157,32	231,17 233,94	226,64 227,87_
KOVAČ (na Radovljiški tržnici)	155,70	156,90	231,70 233,30	227,20 228,00
ŠUM Kranj			236 26 00	
VOLKSBANK-LJUD. BANKA <u..Kranj	155,49	157,30	231,22 233,65	226,68 227,99
PBS D.D. (na vseh poštah)	155,48	156,89	231,21 233,53	226,67 228,00
TALON Škofja Loka	155,50	156,50	231,00 232,90	227,20 227,95
VVILFAN Jesenice supermarket Union			586 26 06	
VVILFAN Kranj			236 02 60	
VVILFAN RadOVljiCa, Grajski dvor		530 40 40 (8.h - 13.h, 13.45h		-18h)
VVILFAN Tržič			596 38 16	
povprečni tečaj	155,55	156,75	231,23 233,06	227,11 227,95
Uspešno poslovanje Kopitarne Sevnica
Kranj - V podjetju Kopitarna Sevnica so zadovoljni s poslovanjem v letošnjem prvem polletju, saj so v tem obdobju ustvarili za 2,8 odstotka več prihodkov prodaje, kot v enakem obdobju lani. To jim je uspelo ob siceršnjem manjšem povpraševanju, predvsem nemških kupcev. Na zadnji skupščini so delničarji omenjene družbe potrdili bilančni dobiček 41 milijonov tolarjev, od tega so 14,5 milijona tolarjev namenili izplačilu dividend, kar je 50 tolarjev bruto za delnico, ostali dobiček pa so prenesli v naslednje obdobje. Letos načrtujejo enako prodajo kot lani. Kopitarna Sevnica kar 60 odstotkov izdelkov izvozi, od tega največ v Nemčijo, Avstrijo, Francijo, Anglijo in na Madžarsko, manjši del izdelkov pa tudi v sosedno Hrvaško. Zaradi recesije je bila prodaja na trge zahodne Evrope manjša in so jo morali nadomestiti z večjo prodajo na ostalih trgih. R. Š-
Države evroobmočja imajo zunanjetrgovinski presežek
Ljubljana - Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat so imele države evroobmočja maja zunanjetrgovinski presežek, ki je znašal 8,3 milijarde evrov, kar je za 6,3 milijarde več od lanskega. V prvih petih mesecih letos je tako imenovano evroobmočje imelo 33 milijard evrov zunanjetrgovinskega presežka, v enakem obdobju lani pa je imelo primanjkljaj. Gibanje trgovinskih tokov je bilo zelo različno; uvoz z Japonske seje zmanjšal za 19 odstotkov, iz Rusije za 10 odstotkov in iz ZDA za 12 odstotkov. Na Japonsko se je za 11 odstotkov zmanjšal tudi izvoz, v Švico pa za 8 odstotkov. Najbolj, kar za 23 odstotkov, se je izvoz povečal v Rusijo in na Kitajsko (za 11 odstotkov), več pa je petnajsterica držav evroobmočja uvažala iz Turčije in s Češke. Trgovino z ZDA je zaznamovalo povišanje trgovinskega presežka Evropske unije in sicer za 17,8 milijarde evrov v obdobju od januarja do aprila letos, v enakem obdobju lani se je ta povišal za 10 milijard evrov. Med članicami Evropske unije je imela maja najvišji zunanjetrgovinski presežek Nemčija (41,2 milijarde evrov), največ/' primanjkljaj pa je imela Velika Britanija in sicer 21,8 milijarde evrov.
R. Š-
Pregled dogodkov na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev
Vzdušje na slovenskem kapitalskem trgu se je ponovno obrnilo v pozitivno smer in pri tečajih večine delnic v zadnjih dneh smo ponovno beležili rast. Letošnje poletje je nasploh precej prepredeno z vidnejšimi gospodarskimi dogodki. Tako je v minulem tednu dobila novo vodstvo druga največja slovenska banka Nova kreditna banka Maribor, kjer bo mesto predsednika uprave, bo po novem zasedal Črtomir Mesaric. Njegovo delo bo vse prej kot enostavno, saj je banka še vedno v državni lasti, za sabo pa že ima en neuspel poskus lastninjenja. Prvi cilj je tako olastnini-ti banko, hkrati pa oblikovati močni bančni steber, katerega nosilka bo NKBM. To vsekakor ne bo lahka naloga, saj v zadnjem času največja slovenska banka Nova Ljubljanska banka igra na slovenskem trgu precej aktivnejšo vlogo, predvsem na področju povezovanja z drugimi bankami in tako utrjuje svojo prevladujočo vlogo v bančnem sektorju. Novi predsednik uprave je že napovedal ambiciozne načrte za prihodnost, in sicer da bo NKBM takoj začela z aktivnostmi povezovanja z dvema večjima slovenskima bankama, Celjsko banko in Poštno banko Slovenije.
Država pa je še vedno precej okorna v zvezi s Telekomom, katerega lastninjenja še vedno ni začela, z njegovimi delnicami pa še vedno ni mogoče trgovati na borzi. Potem ko je uprava v prvih mesecih tega leta že začela s postopki za uvrstitev delnic Telekoma na ljubljansko borzo vrednostnih papirjev je bilo dvignjenega veliko prahu, po ukazu večinskega lastnika (države) pa je bilo vse skupaj ustavljeno in prestavljeno na "primernejši čas ". V tem času so se začela pojavljati različna ugiba-
nja, ali bo država najprej odpro-dala najbolj dobičkonosni hčerinski družbi v okviru Telekomove skupine, Mobitel in Siol. Na skupščini delničarjev je uprava tovrstna namigovanja prepričljivo zanikala in ponovno obljubila skorajšnjo privatizacijo. Pod vprašajem ostaja, v kolikšni meri in kolikšnem času se bodo napovedi dejansko uresničile, saj še vedno ni natančno izdelanega modela, po katerem bo lastninjenje sploh izpe' Ijano. To pa samo po sebi nakazi*' je na možnost, da se bo ta dogodek še precej časa izmikal v prihodnost.
Za razliko od neokretnosti države pa v zadnjih dneh razveseljujejo podatki o polletnem poslovanju nekaterih slovenskih gospodarskih družb. V največjem slovenskem farmacevtskem podjetju Krki so napovedali, da bodo do konca leta prodali za 81,4 milijarde tolarjev izdelkov, kar je za 9 mrd več kot lani. Drugi uspešni farmacevt Lek svojih rezultatov še ni objavil, vendar mu je po neuradnih podatkih^ tem letu prodaja uspevala še bolje kot Krki. V primerjavi s prodajo v prvem polletju lanskega leta Je Krka povečala prodajo za dobrih 11 odstotkov, Lek pa po neuradnih virih kar 24 odstotkov. Omenjena podatka dobita še vidnejšo težo, & ju primerjamo s primerljivimi konkurenčnimi podjetji. Madžarski proizvajalec generičnih zdrava Gedeon Richter je beležil v p1"1' merljivem obdobju le 8% rast< Egis pa 10% iz česar lahko zaključimo, da sta slovenska farmacevta poslovala bolje kot konkurenta podjetja v regiji.
Nina PuM Ilirika borzno posrednic hiša, d.d.,
Ljubljana
Jorek, 6. avgusta 2002
PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si
gorenjski glas «15. stran
Prihodnost je v povezovanju
in dobrih projektih
Združenje za podjetništvo Naklo organizira sejemske predstavitve svojih članov, nedavno so izdali tudi katalog podjetništva.
Zamisel o poslovnem centru ostaja neuresničena.
Naklo - Združenje podjetnikov Naklo je bilo ustanovljeno pred istimi leti z namenom, da bi v nakelski občini spodbudilo podjetniki razvoj. V združenju so načrtovali tudi gradnjo poslovnega centra, s katerim bi odpravili prostorsko stisko obrtnikov in podjetnikov ter hrupne dejavnosti iz naselja preselili v poslovno cono. ^druženju projekta ni uspelo uresničiti.
Predsednik Združenja za podjetništvo Naklo Janez Pivk pravi, da celoten projekt ovira sosed zemljišča, na katerem so nameravali graditi ponovni center. Zanj je bilo predvideno zemljišče na Pivki, kjer je sedaj dializni center, to območje Pa je tudi sicer namenjeno poslovni dejavnosti (poslovne stavbe in skladišča Merkurja in Živil). "Sosed se je pritožil na naš Projekt, saj naj bi poslovni center nJegovemu kmetijskemu zemljiš-
ču jemal sonce in nasprotovanje teče že šesto leto. Poleg tega si želi prisvojiti še del zemljišča, približno en hektar, ki so ga štirje podjetniki že kupili za gradnjo posiovno-proizvodnih prostorov. Po vseh teh letih prerekanj, smo se gradnji centra odpovedali. Za gradnjo poslovne cone smo zbrali 26 ponudb podjetnikov, kar bi zadoščalo za začetek gradnje in uresničitev našega projekta. Razumljivo je, da so se naveličali čakati in so denar, predviden za gradnjo, preusmerili drugam. Skoda, da je zaradi nerazumevanja posameznika, onemogočen podjetniški razvoj v občini, ki bi
Naslovi, ki pridejo vedno prav
Združenje podjetnikov Naklo je izdalo drugi katalog podjetništva, ki predstavlja tudi društva in turistične zanimivosti.
Naklo - V občini Naklo imajo Preko dvesto podjetij, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi. Večina prebivalcev niti ne ve, Ph se obrniti, ko potrebujejo 'eS& ali onega obrtnika. Da bi
'te njihove usluge čimbolj dosegljive, se je Združenje podjetnikov Naklo odločilo za izdajo Kataloga podjetništva občine Naklo. To je že druga tovrstna brošura, v kateri je na 71 straneh branih okrog 180 naslovov iz registra gospodarskih družb pri ^krožnem sodišču v Kranju in registra Davčne uprave Kranj.
Razvrščeni so po abecednem redu, po dejavnostih in po krajih, tako da je iskanje želenega podjetja lažje. Kot je povedal predsednik Janez Pivk, v katalogu predstavljajo tudi Združenje podjetnikov Naklo in BSC Poslovno podporni center Kranj. Drugi del kataloga dopolnjujejo predstavitve društev in turistično zgodovinski opis občine Naklo. Katalog je izšel v 3000 izvodih, ki so na razpolago na sedežu združenja ob ponedeljkih med 10. in 12. uro ter ob sredah med 15. in 17. uro. Stojan Saje
Simobilova večmedijska sporočila
Ljubljana - Simobil, drugi največji slovenski mobilni operater, je P°skrbel za novost, ki bo obogatila sedanja MMS sporočila. Uvaja ^mreč novo storitev - večmedijska sporočila MMS, ki omogočajo Pošiljanje sestavljenih sporočil, zvokov (tudi glasbe), barvnih slik (fo-°grafij in risb) ter spremnega besedila. Simobil je prvi v Sloveniji **MS poleg naročnikov, ponudil tudi predplačnikom. Večmedijska sPoročila zahtevajo tudi ustrezne mobilne aparate in v Simobilu načr-f^jejo, da naj bi bilo na slovenskem trgu prihodnje leto dovolj aparatov,
ki
Ustrezajo novosti večmedijskih sporočil, kajti s tem je povezana tudi
ga podjetniška cona zagotovo spodbudila. Zdaj se vsak znajde po svoje, nekateri so prostor za delavnico poiskali v drugem kraju, kar je slabo tudi za občino, saj tako iz nje odteka ne le znanje, ampak tudi kapital," je dejal Pivk. Druge lokacije v kraju še niso določili, kajti v teh letih je splahnelo precej volje za sodelovanje pri projektu in za njegovo uresničitev.
britev tovrstne storitve. Pošiljanje MMS bo do konca oktobra brezplačno, potem pa naj bi MMS sporočilo stalo okrog 150 tolarjev. 'renutno večmedijskemu MMS-u ustrezata Simobilova aparata Nokia '650 z vgrajeno kamero in SonnvEricson T68i. R. Š.
zgledno izobraževanje podjetnikov
Kranj - Znanje in ustrezna izobrazba sta v sedanjem poslovnem sve-nujna in poslovna naravnanost podjetij zahteva čedalje bolj izo-j|ražene delavce. Slednje se odraža tudi na zavodih za zaposlovanje,
jer je med brezposelnimi veliko oseb z nižjo izobrazbo, največje ^Vpraševanje pa je po strokovno usposobljenih in izobraženih osebah. ^°bro izobraženi delavci naj bi bili največji kapital podjetij in tudi njihova prednost pred konkurenco. Slovenci, kljub temu da se je izo-
razbena struktura v zadnjih letih izboljšala, še vedno zaostajamo za ^Vitimi evropskimi državami, kjer v nekaterih gospodarskih panogah
elavci letno izobraževanju namenijo od 100 do 150 ur, pri nas komaj ,retJino tega. Slovenijo je leta 1990 zajel val privatizacije in ustanavlja zasebnih podjetij, ki se je po letu 1997 umiril, pri samostojnih Podjetnikih je zaposlenih okoli 60.000 delavcev, z njim pa seje razši-["° in okrepilo tudi delovanje skladov za izobraževanje delavcev pri
an»ostojnih podjetnikih, ki delujejo že skoraj tri desetletja.
^ njihovo pomočjo so številni samostojni podjetniki dobili možnost
a Prekvalifikacije in dodatno izobraževanje, kije za uspešno vodenje P°djetja, njegovo konkurenčnost in obstoj na trgu nujno, prek skladov j9 izobraževanje pa svoje znanje bogatijo tudi zaposleni v obrti in pod-J toištvu. Lani naj bi se v Sloveniji s pomočjo skladov izobraževalo
ee kot 24.000 delavcev, pri spodbujanju podjetnikov in njihovih za-j^slenih k izobraževanju pa imajo pomembno vlogo tudi območne £.rtne zbornice in krovna organizacija Obrtna zbornica Slovenije.
'ntlikat obrtnih delavcev Slovenije vsako leto pripravi tudi srečanje in pSvet skladov za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih,
,ar,sko je bilo v Portorožu, na posvetu pa so govorili predvsem o
°Polnilnem izobraževanju delavcev v delovnem procesu in o .^nienu, ki ga imata znanje in nenehno usposabljanje na razvoj obrti
n Podjetništva. ' R. Š.
Podjetniki nakelske občine svoje dejavnosti predstavljajo na enotnih oglasnih tablah.
Nakelsko združenje podjetnikov, ki ima 30 članov, samostojnih podjetnikov je v tej občini 180, skrbi tudi za udeležbo svojih članov na sejmih, vendar je po Pivkovem mnenju zanimanje podjetnikov in obrtnikov premajhno in se po njegovih besedah ne zavedajo pomena sejemske predstavitve doma in v tujini, prispeva tudi k predstavitvi občine. Sodelovanje na sejmih prek združenja sofinancira tudi občina; posamezni podjetnik plača 30.000 tolarjev, ostalo prispeva občina. Slednja je letos podjetništvu namenila 3 milijone tolarjev. Združenje je poskrbelo tudi za enotne oglasne table obrtnikov in podjetnikov. Doslej so jih postavili 20 in sicer v Podbrezjah, Strahinju, Dupljah in v Naklem. Oglasna tabla stane od 300.000 do 500.000, odvisno od velikosti, polovico denarja prispeva občina. V združenju so šestdesetim podjetnikom, obrtnikom in njihovim zaposlenim pripravili oceno delovnih mest za minulo, združenje pa je postalo tudi član gorenjskega garancijskega sklada. "Dogovarjamo se s škofjeloškim zdravstvenim domom, saj nameravajo našim članom omogočiti redne
Združenje podjetnikov skrbi tudi za sejemske predstavitve svojih članov.
zdravniške preglede po nižjih cenah. Če bo vse po sreči, naj bi jim to ugodnost ponudili že jeseni. Dobro sodelujemo tudi z Območno obrtno zbornico Kranj, zdru-
Media Ari
ženje pa je tudi član Združenja podjetnikov Slovenije. Naši podjetniki se še premalo zavedajo, da bo združevanje v prihodnje vse bolj pomembno, kajti evropski denar bodo dobili le tisti, ki bodo imeli dober program in bodo dobro organizirani. Mali podjetniki bodo težko konkurirali tujim ponudbam in konkurenci," je pojasnil Pivk.
Renata Škrjanc
Trgovine ostajajo ob nedeljah odprte
Minuli teden so predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov dosegli kompromis o obratovalnem času, do uvedbe novega pravilnika bodo prodajalne odprte po sedanjem obratovalnem času.
Ljubljana - Pogajanja, ki so trajala več kot leto dni so pred dnevi vendarle prinesla kompromisno rešitev in skupni jezik pogajalcev. Obratovalni čas trgovin in z njim povezani predlogi tako delodajalcev kot tudi sindikata so ves čas pogajanj razburjali tudi zaposlene v trgovski dejavnosti in razdelili javnost na tiste, ki menijo, da bi morale biti trgovine ob nedeljah zaprte in na druge, ki se ne želijo odpovedati nedeljskim nakupom.
Po novem amandmaju lahko trgovec določi tedenski obratovalni čas prodajalne za delovne dni od ponedeljka do sobote, ob nedeljah, praznikih in ponoči pa lahko trgovec določi obratovanje le v dogovoru z zaposlenimi. Z omenjeno spremembo se je strinjal tudi Sindikat delavcev trgovine Slovenije ter od delodajalcev zahteval tudi
takojšnja pogajanja o spremembi tarifnega in normativnega dela kolektivne pogodbe za trgovsko dejavnost, ki zajema tudi dodatke za nedeljsko, praznično in nočno delo. Sprejeti kompromisni amandma k 17. členu predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trgovini je nekoliko umiril tudi morebitno zmedo in
Novosti Zakona o delovnih razmerjih
Ljubljana - Konec letošnjega aprila je državni zbor sprejel novi Zakon o delovnih razmerjih, ki je tako za delavce kot tudi za delodajalce prinesel spremembe na področju delovnih razmerij. Novi zakon bo začel veljati 1. januarja prihodnje leto.
nered na področju obratovalnega časa prodajaln, ki bi ga utegnilo povzročiti obdobje brc/ pravilnika, ki se je začelo 28. julija. Tega dne je namreč prenehal veljati 17. člen Zakona o trgovini oziroma pravilnik o obratovalnem času trgovin, do sprejetja novega pa je bil vprašljiv tudi njegov nadzor.
Na 'pravno praznino' je opozoril tudi Sindikat delavcev trgovine Slovenije, saj bi jo po njegovem mnenju lahko na škodo zaposlenih poskušale zlorabiti velike trgovske družbe in sindikat se tudi ni strinjal, da bi trgovci lahko sedmi dan (odprtje prodajaln ob nedeljah) pridobili /. dodatnim zaposlovanjem. Po mnenju omenjenega sindikata je 'pravna praznina' primer nepravne države, ki jo bo najbolj
občutilo 100.000 delavcev zaposlenih v trgovini. Če gre verjeti napovedim delodajalcev, je bil strah pred samovoljnim spreminjanjem in podaljševanjem obratovalnega časa prodajaln nekoliko pretiran, kajti večina trgovcev namerava v obdobju do sprejetja novega pravilnika obdržati sedanji obratovalni čas, velike trgovske družbe možnost spremembe dopuščajo le v primeru, če bi to narekovala konkurenca. Zato je odveč tudi strah kupcev, da bi bile prodajalne v času pravne praznine ob nedeljah zaprte. Za ureditev obratovalnega časa pa bo treba počakati na konec parlamentarnih počitnic, ko bodo poslanci odločali o spremembah zakona 0 trgovini. Renata Škrjanc
Do takrat delovna razmerja urejata dosedanji Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. Novi zakon ureja vsebino pogodbe o zaposlitvi; po novem delavcu nc bo treba skleniti nove delovne pogodbe za isto delovno mesto, če bi delodajalec z novo pogodbo delavcu želel znižati njegove pravice. Zakon na novo ureja delovno razmerje za nedoločen čas in odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delovno razmerje za nedoločen čas lahko traja toliko časa, dokler je delo in z njim povezan obstoj delovnega mesta. Če dela in z njim delovnega mesta ni več, delavcu preneha delovno razmerje. Če pride do ukinitve delovnega mesta, delodajalec delavcu lahko odpove pogodbo o zaposlitvi in mu ponudi novo pogodbo za novo delovno mesto. Če delavec tega ne sprejme, mu preneha delovno razmerje.
Ugodnosti novi zakon prinaša malim delodajalcem, ki lažje in pogosteje spreminjajo svojo dejavnost, zato bodo lahko po novem tudi delovno razmerje urejali hitreje. Status malega delodajalca ima po novem zakonu vsak, ki zaposluje deset ali manj delavcev, ugodnejši pogoji se v njihovem primeru urejajo s kolektivno pogodbo dejavnosti, mali delodajalci pa nimajo akta določanja pogojev za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu. Tudi samostojnim podjetnikom takega akta ni treba imeti in po novem zakonu naj bi to veljalo tudi za družbe. Zakon malemu delodajalcu omogoča, da z vsemi zaposlenimi sklene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Delavec ima v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravico do odpovednega roka, njegova dolžina pa je odvisna od trajanja zaposlitve in od vrste odpovedi.     R. Š.
1* I^KO
HOTEL RIBNO, d.d., Bled razpisuje delovno mesto
1. NATAKARJA
(vodenje izmene v strežbi) Pogoji:
- višja strokovna šola ali V. stopnja strokovne izobrazbe,
- znanje dveh tujih jezikov,
- znanja in sposobnosti vodenja in organizacije dela v strežbi,
- delovne izkušnje v stroki (zahtevnejša dela).
2. NATAKARJA
(lahko tudi pripravnik) Pogoji:
- IV. stopnja strokovne izobrazbe,
- znanje dveh tujih jezikov.
Kandidate bomo zaposlili za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas po preteku 1 leta.
Prošnje sprejemamo do 20. 8. 2002.
HOTEL RIBNO d.d., Izletniška 44, 4260 Bled
R8
GORENJSKI GLAS «16. STRAN
KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si
Torek, 6. avgusta 2O0j
Učitelj (še) boljši od učencev
Na letošnjem tekmovanju gorenjskih oračev so sodelovali le štirje tekmovalci, pa še ti prihajajo iz Srednje biotehniške šole Kranj. V "obračunu" učitelja in učencev so preva-
gale izkušnje; zmagal je učitelj, sicer že štirikratni zmagovalec regijskega tekmovanja, Aleš Petrič iz Cerkelj.
Kranj - Letošnje tekmovanje gorenjskih oračev v organizaciji Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske, Srednje biotehniške šole Kranj (SBŠ Kranj) in Kmetijsko-gozdarskega zavoda Kranj (KGZ) je komajda zaslužilo tak naziv. Minulo soboto so se namreč na posestvu M-KZK na Zlatem polju v Kranju pojavili le štirje tekmovalci in še ti so prišli iz iste ustanove - biotehniške šole. Vseeno pa je imelo tekmovanje svoj draž, saj so se med seboj pomerili učitelj in njegovi učenci. Izteklo se je po pričakovanjih -z zmago učitelja, ki mu učenci pač (trenutno) še niso dorasli. A če je njegovo poučevanje uspešno, ga bodo tudi njegovi varovanci slej ko prej prerasli.
Zmaga 29-letnega Aleša Petri-ča iz Cerkelj, učitelja praktičnega pouka na šolskem posestvu v Strahinju, sicer ni bilo nobeno presenečenje, saj je do letos že štirikrat zmagal na regijskem tekmovanju in si "prioral" štiri nastope na državnem prvenstvu. Petemu nastopu na državnem tekmovanju - letos bo v Radencih v okviru 40. kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni - pa se bo moral zaradi dopusta žal odpovedati, tako da se bodo na državno tekmovanje podali ostali trije udeleženci gorenjskega tekmovanja. To so dijaki SBŠ Kranj; šestnajstletna Janez Konc iz Letenc (bil je drugi) in Jože Jenko iz Virmaš (tretji) ter njuna rezerva 17-letni Tine Hafner iz Žabnice (četrti).
Na državnem nivoju sicer tekmujeta le po dva predstavnika regije, ker pa bosta Hafner in Konc nastopila tudi na tekmovanju srednjih šol in se lahko zgodi, da se kdo od njiju še od tam prebije na državno tekmovanje, je potreben še rezervni orač, da bi vskočil namesto njega.
"Vsi štirje tekmovalci so prikazali solidno oranje, vidi se, da so
Na letošnjem tekmovanju oračev so nastopili (z leve): Aleš Petrič, Tine Hafner, Jože Jenko in Janez Konc.
naučeni pravilnega oranja. To se opazi že pri pravilnem odpiranju prve brazde, medtem ko večina kmetov na to ni posebej pozorna. Še največ pomanjkljivosti so tako
dijaki kot njihov učitelj pokazali pri zaključku. Zmagovalec Aleš Petrič je izkušen orač, ki je pri komisiji pustil najboljši vtis zaradi dobrega nadaljevanja oranja in
Žetev uspela, vasovanje pač ne
Minuli konec tedna je na Javorču v Žirovskem vrhu potekala dvodnevna etnološka prireditev
Praznik žetve.
v soboto Večer podoknic in v nedeljo že znani
Žirovski vrh - Neugodni vremenski napovedi in istočasni etnološki prireditvi na Starem vrhu (Dan ogiarjev) navkljub je letošnji 5, Praznik žetve na Javorču v Žirovskem vrhu uspel kot morda še nikoli doslej. Na po novem dvodnevno prireditev na Javorču (sobota in nedelja) seje zgrnilo toliko obiskovalcev, da je organizator, Turistično društvo Žirovski vrh, lahko bil zadovoljen. Predvsem zato, ker je zadnji dve prireditvi pokvarilo slabo vreme, vremenska napoved pa prirediteljem tudi letos ni bila povšeči. "Smo pa zato zadnje dni veliko klečali, molili in za maše dajali, da bi se nas vreme usmililo," je minulo
Vaške plevice so si imele dan po vasovanju veliko za povedati.
nedeljo številnim obiskovalcem hudomušno povedal predsednik TD Žirovski vrh Marko Oblak.
Prvi dan, v soboto zvečur, jc na Javorču potekal Večer podoknic
oziroma Vasovanje fantov iz vasi, ko so na izviren in humorcn način prikazali, kako so v časih naših starih staršev fantje vasovali pri dekletih. Tokratno prislanjanje le-
stve k oknu zale Nežke, prepevanje in vriskanje pa vasovalcem ni obrodilo sadu, saj si je punca že izbrala svojega fanta in se ga tudi drži. za povrh pa jih jc njena mama "osvežila" z vedrom vode. Ob takem rezultatu vasovanja so nekdaj vedeli, kaj sledi - maščevanje gospodarju. Tudi tokrat ni bilo prav nič drugače in vasovanje seje končalo tako, da so fantje na vrh strehe bližnjega kozolca zvlekli voz.
Tudi v nedeljo popoldne, ko že tradicionalno prikažejo žetev s srpi in nadaljnja opravila z žitom (mlačev, retanje...), se niso mogli izogniti vasovanju. Tokrat so bili na vrsti odmevi na dogajanje v prejšnji noči, in sicer v skeču "Naše plevice", ki ga je sestavila še vedno iskriva domačinka Cilka Štucin. Vaške ženske so med dni-narskim delom - plele so korenje - dodobra premlele sinočnje dogodke in še kakšno aktualnejšo
reč. Obiskovalci so se letos zares nasmejali do solz. Nedeljsko popoldne so tudi že po tradiciji popestrili ljudski.godci iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev, med inštrumenti pa je seveda kraljevala harmonika. Nastopila je tudi mlada folklorna skupina Zala pod vodstvom Lucije Oblak. Pestro popoldne seje kasneje prevesilo v vesel večer, za kar so poskrbeli Vasovalci, medtem ko so večer prej za vesele takte poskrbeli Mladi Dolenci.
Dvodnevno prireditev je povezoval znan radijski glas - Saša Pivk - Avsec, ki je obiskovalce spretno vodila skozi program. Ta se bo naslednje leto še dodatno popestril, saj obljubljajo, da bodo prikazali pokrivanje strehe s škopami. Če bo vreme hotelo biti kislo, bodo menda s slamo pokrili kar cel Ja-vorški grič. Bomo videli!
Simon Šubic
splošnega vtisa, medtem ko je "odprl" in zaključil na nivoju dij^" kov," je pojasnil odločitev tričlanske tekmovalne komisije nje" predsednik Janez Bergan' Končni rezultat ocene komisije f bil sestavljen iz ocene odpiranj2 brazd, ocene krone, splošneg3 oranja in splošnega izgleda - torej pripravljenosti zemlje na setev tef zaključka oranja. Možnih je bil° 260 točk, letošnji zmagovalec pa je zbral 186,5 točk.
"Zanimanje gorenjskih kmetov za sodelovanje na tekmovanj11 oračev zadnja leta močno upad3-Pravega razloga sicer ne poznani; domnevam pa, da svoje naredi tudi dejstvo, da za tekmovanj3 uporabljamo tekmovalne dvo; brazdne pluge krajnike, kijih kmetje skorajda ne uporabljajo./" so vendarle navajeni obraČaJF' kov. Prav zato smo letos uv$ tudi tekmovanje z obračalniki..a tudi to kmete ni pritegnilo. Up31"1' da bo že naslednje leto bolje, ^ bo državno tekmovanje v naši hjj' zini - v Lahovčah," je Bergant od' govoril na vprašanje, zakaj tak0 skromna udeležba na regijske^ tekmovanju oračev, ko pa je le^ nazaj sodelovalo tudi po tridese tekmovalcev. Mogoče pa se b° število tekmovalcev znova pove' čalo leta 2009, ko bo Slovenij3 gostitelj svetovnega prvenstvi oračev. Potekalo bo bodisi v Pfe' kmurju bodisi v Jablah pri Trzinu'
Simon Šub»c
Izjava za javnost
Nezadovoljni rejci govedi
Nedeljsko popoldne so popestrili tudi ljudski godci.
V soboto kmečka tržnica
Žiri - Razvojna agencija Sora in Društvo za razvoj podeželja Resje vas vabita na tradicionalno prireditev Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov, na kateri se vam bodo predstavile kmetije z območja škofjeloške regije. Ponudile vam bodo izdelke blagovnih znamk Dedek Jaka in Babica Jer-ca - naravni izdelki iz škofejloških hribov v okviru katerih lahko najdete izvrstne pekovske izdelke, se pravi kruh iz krušne peči, potice, piškote, mlečne izdelke, izdelke iz sadja, alkoholne pijače ter novo ponudbo izdelkov domače obrti in medu. Prireditev bo v soboto, 11. avgusta, od 8. - 12. ure pred Zadružnim domom.
Člani rejskih organizacij podpiramo prizadevanja za korenito izboljšanje položaja rejcev govedi v Republiki Sloveniji. Zavedamo se problematike, ki jo prinašata uvedba evropske zakonodaje in uvedba proizvodnih kvot za mleko ter pravic do premij.
Rejci govedi ugotavljamo, da veterinarski predpisi niso usklajeni z evropsko zakonodajo. Od ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gospoda Francija Buta 'zahtevamo:
- zdravniška spričevala za promet in druga začasne premike živali v notranjem prometu (paša, razstave, sejmi...) je potrebno takoj ukiniti. Zdravniška spričevala dejansko ne zagotavljajo večje varnosti potrošnikom, ampak služijo zgolj pobiranju taks in s tem dodatno finančno obremenjujejo rejce govedi in kmetijski proračun. Živali so s strani veterinarske inšpekcije pregledane na klavni liniji - obenem pa so vse živali označene in registrirane pri Službi za identifikacijo in registracijo (SIR), ki deluje v okviru Ministrstva za kmetijstvo. Večina zdrav-
niških spričeval je napisanih na Veterinarskih postajah, kar pomeni, da veterinar pred premikom oz. odhodom iz črede živali fizično niti ne vidi in zato ne more oceniti splošnega stanja in počutja živali. Zdravniška spričevala so potrebna le za živali, ki gredo v izvoz oz. živali, ki so uvožene. Priloga k zdravniškemu spričevalu pa mora biti laboratorijski izvid krvi oz. mleka.
- Testiranje goveda na SE naj se izvaja le pri živalih, starejših od 30 mesecev, tako kot je to ustaljena praksa v drugih evropskih državah. Testiranje goveda na BSE pri 24 mesecih je nesmiselno, saj sta bili v Sloveniji odkriti le dve dvomljivo pozitivni živali.
- Veterinarski inšpektorji lahko izdajo odločbo o prepovedi oddaje mleka, le če trimesečno geometrijsko povprečje preseže 400.000 celic/ml mleka, nikakor pa ni možno izdati prepovedi o oddaji mleka na osnovi le ene meritve. Surovo kravje mleko se lahko uporabi za proizvodnjo pitnega mleka in mlečnih izdelkov, če geometrijsko povprečje števila so-
matskih cejic na ml surovega mleka v obdobju treh mesecev z vsaj enim vzorcem mesečno ne preseže 400.000 celic (glej 150. člen Pravilnika o veterinarsko-sani-tamem nadzoru živilskih obratov - UL št. 100/1999).
- Potrebno je poenotiti delovanje veterinarskih inšpekcijskih služb na področju Republike Slovenije. Zakonske in podzakonske akte si veterinarski inšpektorji razlagajo "po svoje" in jih temu primerno tudi po "svoje" izvajajo.
Veterinarski inšpektorji so dolžni v primeru povzročitve gospodarske škode na kmetijskem obratu, to škodo povrniti, če se ugotovi, da je bila škoda povzročena zaradi napačnih odločitev inšpektorjev.
Predstavniki rejskih organizacij smo kritični tudi na delo pogajalske skupine s strani Ministrstva za evropske zadeve. Menimo, da je nujno treba vključiti v to pogajalsko skupino predstavnike rejskih organizacij, ki se bodo skupaj z vladno pogajalsko skupino pogajali za nacionalno kvoto odkupljenega in proizvedenega mleka ter
za število pravic do premij za krave dojilje in bike.
Od Ministrstva za evropske zadeve, pogajalske skupine in od ministra gospoda dr. Janeza Potočnika zahtevamo:
- da se bazna površina kmetijskih zemljišč iz dosedanjih 524 tisoč ha popravi na dejansko stanje, ki trenutno znaša 785 tisoč ha kmetijskih zemljišč. Zaradi napake v metodologiji statističnega popisa v preteklih letih je ta manjša za 261 tisoč ha kmetijskih površin.
V Sloveniji kmetje po podatkih MKGP obdelujemo več kot 785 tisoč ha kmetijskih zemljišč (Vir: Slovensko kmetijstvo, gozdarstvo in živilstvo v številkah, MKGP, 1999).
- Od Ministra za evropske zadeve dr. Janeza Potočnika in od celotne pogajalske skupine pričakujemo, da bodo na račun popravljene dejanske površine kmetijskih zemljišč (785 tisoč ha) dosegli bistveno višjo kvoto za odkupljeno in proizvedeno mleko (Zahteva rejcev govedi: nacionalna kvota za odkupljeno mleko = 650 mili-
jonov kg mleka, za direkti^ prodano mleko na kmetiji = *J milijonov kg mleka - skup"^ nacionalna kvota za mleko " 850 milijonov kg mleka).
Na račun povečanja kmetijs^ površin se mora ustrezno tem povečati tudi število premij i krave dojilje iz današnjih 48.0^ premij na 140.000 pravic do pre' mij za krave dojilje.
Predstavniki rejcev govedi p11 čakujemo, da bo država v preboj nem obdobju 12 let namesto tfr cev plačevala kazni za prekorat^ no nacionalno kvoto za mleko da bo zagotovila dodatna sredst za večje število premij za kr3 dojilje, kot sijih bo izpogajala-Minister mag. Franci But zag
tavlja, da se država v Bruslju » uspešno pogaja za boljšo prif10^ nost slovenskih govedoreje • zato ne bo smel biti noben P' blem zagotavljanja proračuns* sredstev za plačevanje kazni z3 di prekoračitve nacionalnih k in za večje število premij.
vkil'
Upravni odbori rejs^j organizacij g°v
Igrek, 6. avgusta 2002
REPORTAŽA / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 17. STRAN
Kranjska noč. Ha, bilo je "noro in nepozabno".
Obiskovalcev skoraj za en Kranj
V petih dneh, pravzaprav pa "kranjskih nočeh" se je na ulicah in trgih starega dela mesta Kranja zvrstilo več kot 50.000 obiskovalcev. Na koncu vsi zadovoljni.
Kranj - Pravzaprav si zasluge za lepo vreme, ki je po nekoliko •nokri sredi sledilo tja do nedelje lastim tudi spodaj podpisani, °Čitno so tudi oni zgoraj v petkovem Gorenjskem glasu že v naslovu članka o Kranjski noči brali, da nočemo dežja. In ga ni bilo. So pa zato prišli prav vsi. Iz Kranja, Škofje Loke, Tržiča, gornjega konca Gorenjske, pa tudi iz Ljubljane.
"Vsak dan smo že popoldan za-Peli Glej zvezdice božje v želji, da bi jih ponoči na nebu tudi zares videli. In smo jih," se k zaslugam za lepo vreme pridružuje prvi med enakimi v vrstah organizatorja ŠO FOV Kranj, Beno Feko-nja, ki je v nadaljevanju povedal, da je s potekom letošnje petdnevne prireditve izredno zadovoljen.
no. "Organi pregona" niso imeli težjega dela, preživeli so brez večjih pretresov, zanimivo pa je, da letos tudi prekomerno opitih skorajda ni bilo. Ne vem ali ni več pravih pivcev ali pa ljudem ne paše več toliko kot včasih, mogoče je bil pa program prireditev tako dober, da ga ni bilo pametno zamuditi... No, falanga nastopajo-
či predsedniškemu kandidatu dr. Levu Kreftu je tovrstno oživljanje starih mestnih jeder zelo všeč. (Foto: G.Š.)
Ognjemet je bil za mnoge najlepši del Kranjske noči.
Kranjskim pihalnim orkestrom... na kantavtorskem odru pa so svoje nesporne kvalitete dokazovali Andrej Šifrer, Tomaž Domicelj in Adi Smolar... Kot smo neuradno izvedeli, so vsi tisti, ki si pri vseh teh imenih še vedno niso našli svojega odra, najprej šli dva kroga z vrtiljakom in še enega s tako imenovano balerino, si zbistrili svoj glasbeni okus in vsi odri so bili v nadaljevanju njihovi.
Sobotni vrhunec je bil žc po tradiciji ognjemet. Z vrha Globusa, da ga boljše vidimo. Po d Veh minutah raketiranja, ki je bilo nekaj v stilu novoletnega pokanja z balkonov, je množica na Slovenskem trgu že najavljala, ha, ha, ha... Potem pa se je začela prava kanonada in veličasten ognjemet. Pripisati velja, da je bilo na vsakem koraku moč videti, da si take "Kranjske noči" poleg obiskoval-
fakole so si razdelili Kranj (torto): Marija Volčjak, direktorica Gorenjskega glasa, župan Mohor Bogataj, član uprave Mercator Gorenjska ^iro Podrekar in prvi organizator Beno Fekonja. (Foto: G.Š.)
'h, kako ne bi bil, od srede do ne- -
^elje so se v Kranj zgrinjale mno-žice ljudi iz Kranja in cele Go-renjske, i/. Škofje Loke je bila v s°boto prava kolona avtomobilov, Primerljiva s tisto, ki jo včasih be-'ežimo iz smeri Bleda... Petek in s°hota, ta dva dni je organizator ternpiral tudi večje glasbene koncerte in višek spremljevalnih prireditev, sta bila že po tradiciji naj-
°li obiskana dneva Kranjske noči.
Po ulicah se jc trlo ljudi, gostin-Cl so se opazno muzali, saj lačnih [n Žejnih ni manjkalo. Pa vendarle, za varnostnike in policiste so
kranjske noči" minile dokaj mir-
Sebastjan je definitivno očaral svoje občinstvo.
Ker smo po vseh nočeh in feštah kranjci bili v nedeljo bolj slabi za kakšen tek, smo bolj slabo lovili Dušana Mravljeta. Kljub temu se je v humanitarne namene, za Varstveno-delovni center Kranj, nabralo 27.000 tolarjev, k temu pa je Društvo ljubiteljev Laškega piva dodalo še 50.000 tolarjev.
čih glasbenikov in skupin je bila precej pestra in zanimiva. Mogoče sem edino s te strani slišal kakšno pripombo, češ ta in ta sku-
pina pa ni za kranjsko noč, slovenskih bendov matijka, in podobno... Sto ljudi, sto značajev, težko je vedno zadovoljiti vse. Če so organizatorji s Hrvaške pripeljali Dalmatinsko klapo Bonaco, Da-vorja Radolfija & Ritmo Loco in Jasmina Stavrosa, so jugoslovansko čast več kot zgledno reševali Trubači Božidarja Nikoliča. Ti so bili sploh zvezde letošnje Kranjske noči, saj so vseh pet dni "pokali" po Kranju gor in dol. Povsod jih je bilo dosti, na ulici, pred "ka-fanami" in v njih in tisti, ki ste metali denar v klobuk, že veste, da so bila to nepozabna doživetja.
Mladinci in mladinke so uživali predvsem na petkovem Slovenskem trgu, ko so zažigali Tabu in
Tinkara Kovač, nekoliko mlajše so na odru Radia Kranj na Glavnem trgu k dviganju rok pripravili Sebastjan, Vili Resnik, še mlajše pa Romana Krajnčan. Na svoj račun je predvsem na vrtu Gradu Khiselstein prihajala tudi "resna" publika skupaj z Greentovvn Jazz Bandom, New Swing Quartetom,
		
':'       a -:         ■ 1 jI           ...      8» JM**F.	t     i 1	
Tudi Gorenjski glas med velikimi - z dalmatinsko klapo Bonaca.
cev in lokalne skupnosti, želijo tudi gospodarstveniki, saj so številne firme s svojimi pokroviteljstvi to noč nad nočmi na različne načine izkoristili tudi za svojo promocijo. In ko so organizatorji in pristojne službe v nedeljo zvečer pospravile še zadnje "ostanke" Kranjske noči, se je ulilo, ter očistilo ulice in ozračje ter jih vrnilo v prvotno stanje. Sicer pa, mar ni najlepše zapisati konec dober, vse dobro ter začeti / odštevanjem do naslednje Kranjske noči. Še 364 dni...
HALO ■ HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
v Kranju oz. po pošti - do
IOZMAN BUS tozman Janez, s.p. el: 04/53-15-249, Jenčur: 251-18-87
Trst 4.9.; Madžarske toplice od 7.9. do 13.9. in od 14.9. do17.9.2002; Lenti 31.8.; Peljašac - morje od 23.9. do 30.9; nočni Gardaland - Aqaland 26.8.; Medžugorje od 6.9. do 8.9.; Prevoz: možnost plačila na čeke.
AVTOBUSNI PREVOZI UVIBROŽIČ, s.p.
Letovanje v Španiji od 19.9. do 27.9 tel.: 572-54-27, 031/723-823
AVTO ŠOLA
A, B, C, E, H
NOVO!        NOVO! NOVO!
Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501.
KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
PLAVALNI KLUB RADOVLJICA Kopališka 9 4240 Radovljica
Kopališče Radovljica je odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 19. ure. Od ponedeljka do petka je od 21. do 22. ure večerno rekreacijsko plavanje. Plavalni klub Radovljica med poletnimi počitnicami v dopoldanskem in popoldanskem času organizira začetne in nadaljevalne plavalne tečaje za otroke od 4. leta starosti dalje.
Informacije in prijave na blagajni kopališča po tel. 04/53 15 770.
ara
»lovenija
1ACIONALNO ZDRUŽENJE •A KAKOVOST ŽIVLJENJA
Potrebujete pomoč in podporo izven psihiatrične bolnišnice? Si želite spremstvo in druženje, pa ne veste, kje bi to dobili? Želite spoznati druge svoice. ki imajo družinske člane s težavami z duševnim zdravjem?
Bi svoj prosti čas želeli deliti z nami kot prostovoljec?
Oglasite se na društvu OZARA, v Kranju na Kidričevi 6,
tel.:04/23-62-610 ali na Jesenicah na Tavčarjevi 3b, tel.: 04/583-
62-00
JORZA ZNANJA
"ivolska 30 - 1000 Ljubljana el/faks: (01)42 66 197
V počitniškem času nekaj počitniških učnih ponudb iz ljubljanske Borze znanja.
Na voljo so vam:
* stiki'z zbiralci znamk,
* informacije o staro-nordijski zgodovini in mitologiji,
* znanje ruskega, češkega ali angleškega jezika,
* popotniški nasveti za potep po Argentini,
* ali pogovori o hipnozi in sugestiji. Iščemo znanje romunskega jezika.
Če je kaj od navedenega spodbudilo vaš interes, nas pokličite ali obiščite in povezali vas bomo s ponudniki teh ter seveda še mnogih drugih zanimivih znanj in informacij.
Ljubljanska Borza znanja se nahaja v prostorih Delavske knjižnice na Tivolski c. 30. Naša telefonska številka je (01) 42 66 197, na voljo pa smo vam vsak delavnik med 9. in 15. uro, ob sredah pa do 17h.
GLASOV KAŽIPOT
4
Prireditve ^
Dan s kulturno popestritvijo
Kranj - V soboto, 10. avgusta, bo na Glavnem trgu, pri vodnjaku, od 8. do 13. ure potekal dan s kulturno popestritvijo. V okviru sobotnih semnjev je ta le eden izmed mnogih. Tu bo videti veliko izdelkov domače in umetne obrti ter podeželskih pridelkov ter kulturna popestritev. Če ste ljubitelj razstavljanja ter druženja ste na semenj vljudno vabljeni.
Prireditve na Bledu .
Bled - Danes, v torek, 6. avgusta, bo na blejskem gradu srednjeveški lokostrelski turnir, z začetkom ob 16. uri. V četrtek, 8. avgusta, ob 19. uri bo v hotelu Astoria večer pod košnjami ob spremljavi dua D&D. Veselo po domače z ansamblom Gregorji bo v Trgovskem centru Bled ob 20.30 uri. V primeru slabega vremena bo prireditev v restavraciji Panorama.
•
100 let hotela Razor
Kranjska Gora - Do petka, 9. avgusta, se bo na vrtu pod najstarejšimi kostanji restavracije Papa Joe Razor dogajalo marsikaj zanimivega, zato ne smete manjkati. Danes, 6. avgusta, vas bo zabaval duo Bajlamos; jutri, v sredo, 7. avgusta, bodo nastopili čarodej, žongler in animator Toni s klovnom, folklorna skupina Julijana in narod-nozabavni trio Papa Joe; v četrtek, 8. avgusta, Zahod band in mešani pevski zbor Kranjska Gora KUD Alojz Plantau in v petek, 9. avgusta, ansamel Vita. Vse prireditve se bodo začele ob 18. uri, vsak dan pa se poleg pestrega glasbenega dogajanja za staro in mlado, obetajo lepe nagrade s strani slavljenca. Pojdite v Kranjsko Goro in praznujte 100-letnico hotela Razor tudi vi. V primeru slabega vremena bo nekaj prireditev prestavljenih na termin od 12. do 14. avgusta.
Prireditve v Bohinju
Bohinj - Jutri, v sredo, 7. avgusta, si lahko v izvedbi Gledališča Bo-
hinjska Bistrica ogledate gledališko predstavo Orkester, ki jo bodo uprizorili ob 21. uri na poletnem vrtu za hotelom Jezero. V četrtek, 8. avgusta, ob 20.30 uri bo v hotelu Zlatorog nastop folklorne skupine. Prav tako ob 20.30 uri bo v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi, v okviru Glasbenega poletja, koncert Primoža Novšaka - violina in Vlaste Doležal Rus - klavir. V petek, 9., in soboto, 10. avgusta, bo v parku ob hotelu Jezero sejem domače in umetnostne obrti.
V petek, 9. avgusta, ob 21.30 uri bo v Srednji vasi v Bohinju zabavni večer Pod vaško lipo. Na prireditvenem prostoru Danica pa bo 21.30 uri nastop folklorne skupine. Koncert skupine Blue Grass bo v soboto, 10. avgusta, ob 20. uri v parku ob hotelu Jezero. Na prireditvenem prostoru Pod Skal-co pa bo potekala prireditev Kresna noč.
Zasip praznuje
Bled - Zasip - Občina Bled in Krajevna skupnost Zasip vas vabita na kulturno športne prireditve ob krajevnem prazniku - 5. avgustu.
V petek, 9. avgusta, bo ob 20.30 uri pri Sv. Katarini na Homu koncert okteta Lip Bled in kvarteta Polži iz Bohinja. V soboto, 10. avgusta, bo ob 10. uri začetek turnirja v balinanju za memorial Antona Burje pri Gostilni Kurej. Turnir je za ženske in moške ekipe. V nedeljo, 11. avgusta, bo ob 14. uri pohod krajanov skozi sotesko Vintgar, ob 16. uri pa bo velika veselica na Homu z ansamblom Gamsi - vabi PGD Zasip.
Prireditve v Kranjski Gori
Kranjska Gora - Od 9. avgusta med 9. in 13. uro ter 14. in 18. uro potekajo ustvarjalne delavnice. Prijave in informacije v trgovini Prezlc, tel.: 041/843-214. Danes, v torek, 6. avgusta, bo na trgu pred cerkvijo v Kranjski Gori, ob 20.30 uri nastop godbe na pihala in slavnostni nagovor župana ob občinskem prazniku. Do 9. avgusta potekajo številne prireditve ob 100-letnici hotela Razor, med 18. in 24. uro. 7., 10. in 11. avgu-
sta se lahko zavrtite ob zvokih žive glasbe v Gostilni Cvitar, ob 18. uri. Kino pod zvezdami bo pred agencijo Julijana, in sicer 7., 9. in 10. avgusta, vse dni ob 21. uri. Jutri, v sredo, 7. avgusta, z začetkom ob 9. uri bo v Mojstrani kegljanje z nihajno kroglo v počastitev občinskega praznika. V četrtek, 8. avgusta, ob 20.30 uri bo na trgu pred cerkvijo v Kranjski Gori nastop folklorne skupine. Na brezplačni planinski pohod se lahko odpravite v petek, 9. avgusta. Zbor pohodnikov bo ob 8.30 uri pred Turističnim društvom Kranjska Gora. Ob 20.30 uri pa bo na trgu pred cerkvijo v Kranjski Gori nastop pevskega zbora. Na terasi hotela Prisank boste lahko uživali ob živi glasbi, in sicer 9. in 10. avgusta ob 17. uri.
Kreativne delavnice
Žirovnica - Gornjesavski muzej Jesenice, Občina Žirovnica in Škrat Škrlat vabijo vse počitnikar-je in njihove starše, da se udeležijo kreativnih delavnic v Čopovi spominski hiši v Žirovnici. Ob pomoči izkušene mentorice Ksenije Šest boste izdelovali oblazinjene slike, se preizkusili v slikanju na steklo in izdelovanju nakita, svojo domišljijo pa boste lahko sprostili tudi pri izdelovanju mozaika. Delavnice bodo potekale vsak dan do 8. avgusta, med 9. in 13. uro. Ker je število omejeno na največ 15 udeležencev, prosijo da se predhodno prijavite pri Kseniji (od 9. do 12. in od 15. do 19. ure) po tel.: 586-20-68 ali pri Neji v Čopovi hiši (od 8. do 16. ure) po tel.: 580-15-03 ali 031/865-823. Cena delavnice je 1000 sit/osebo na dan. Za material in malico je poskrbljeno, s seboj prinesite le domišljijo, dobro voljo in vrečko za izdelke.
Indijanski tabor v Suši
Suša nad Hotavljami - Zavod Harmonija tudi letos prireja tradicionalni indijanski tabor Pr' Gwo-lešnk v Suši, kjer bodo udeleženci v sedmih intenzivnih dneh v času od 12. do 18. avgusta ob vodstvu indijanca Richarda Man-sona iz Navaho plemena iz Arizone uživali v indijanskih igrah, se seznanjali z obredi podeljevanja
indijanskih imen, zdravilnimi obredi, izdelovali pipe miru, slikali, poslikali telesa, šli na izlet presenečenje... Program je primeren tudi za družine z otroki. Dodatne informacije in prijave z vplačilom sprejemata do zasedbe mest Irena, 031/876-958 in Mojmir, 041/566-633.
Prireditve v Tržiču
Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja vas med 10. in 12. uro vabijo na Poletne počitniške delavnice. V tem tednu pod naslovom "Vaze, šatulje, naprstne lutke" z mentorico Ano Tomazin. Informacijska pisarna Tržič pa vse bralce opozarja tudi na akcijo Naj noga Slovenije!. V jubilejnem letu Šuš-tarske nedelje iščejo največjo žensko (večjo od 42) in največjo moško nogo (večjo od 47). Prijave sprejema TD Tržič do 15. avgusta. Akcija se bo zaključila z meritvijo nog na Šuštarski nedelji.
Na VVatzmann
Žirovnica - Planinsko društvo Žirovnica vabi na planinski izlet na VVatzmann, ki bo v soboto, 17., in nedeljo, 18. avgusta. Prijave in ostale informacije do vključno nedelje 11. avgusta po tel.: 040/241-737 in 041/916-728.
Na Grossvenediger
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi na planinski izlet na Grossvenediger v Avstriji. Izlet bo 17. in 18. avgusta. Prijave z vplačili: v sredo, 7. avgusta, in četrtek, 8. avgusta, med 18. in 19.30 uro v pisarni društva. Informacije po tel.: 041/540-042.
Srečanje upokojencev Gorenjske
Komenda - Tudi letos Društvo upokojencev Kranj organizira prevoz na tradicionalno 12. srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo 5. septembra v Komendi na hipodromu. Posebni avtobus bo odpeljal ob 8.30 uri izpred hotela Creina v Kranju, v četrtek, 5. septembra. Uradni del srečanja se prične ob 10.30 uri. Nadaljevalo pa se bo s kulturnim programom in zabavnim delom, ko vas bosta zabavala ansambel Nagelj in ansambel DU Komenda. Prijave z vplačilom sprejemajo v društveni pisarni.
Srečanje upokojencev v Pliberku
Pliberk - Društvo upokojencev Kranj organizira udeležbo na srečanju upokojencev v Pliberku, ki bo v soboto, 31. avgusta, na prostoru sejma v šotoru Slovenskega prosvetnega društva Edinost Pliberk, z začetkom ob 10. uri. Preostanek dneva boste lahko izkoristili za ogled sejma, ki bo brezplačen. Odhod avtobusa bo ob 8. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni v Kranju, Tomšičeva 4.
Kopanje v Šmarjeških toplicah
Škofja Loka - DU Škofja Loka vas vabi na kopalni izlet v Šmarješke toplice (v zunanjem bazenu). Izlet bo v sredo, 21. avgusta, odhod iz avtobusne postaje pa ob 7. uri. Vpisovanje je od 9. avgusta dalje v društveni pisarni do zasedbe avtobusa.
Haloški zakladi
Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na izlet po območju Haloških zakladov. Odhod bo v torek, 20. avgusta, ob 6. uri izpred Globusa. Potepali se boste med Haloškimi goricami in prisluhnili znamenitostim teh krajev. Dodatne informacije ter prijave z vplačili v društveni pisarni.
V Maribor in okolico
Kranj - DU Kranj vas vabi na enodnevni izlet v Maribor in okolico, ki bo v torek, 13. avgusta. Z izrednim avtobusom se boste odpeljali ob 7.30 uri izpred hotela Creina
do železniške postaje v Ljubljani, od koder boste ob 8.45 uri z najmodernejšim vlakom odbrzeli proti Mariboru. Povzpeli se boste tudi na vrh Pohorja. Dodatne informacije in prijave v pisarni društva.
Soteskanje po Ribnici
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja v četrtek, 15. avgusta, kanjoning po strugi Ribnice. Dan prej, 14. avgusta pa bo za udeležence organizirano usposabljanje na plezišču v Belci nad Preddvorom. V sredo, 14. avgusta, bo odhod ob 16.30 uri izpred Iskrine srednje šole na Zlatem polju z osebnimi vozili. V četrtek, 15. avgusta, pa bo odhod pravta-ko z osebnimi vozili ob 6. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave z vplačili: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 2076-703, Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Rok za prijave je do vključno ponedeljka, 12. avgusta, oz. do popolnitve skupine (12. udeležencev).
Izlet na Petzeck
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja v soboto, 17. avgusta, enodnevni izlet na Patzeck (Avstrija). Odhod s posebnim mi-nibusom bo ob 3.30 uri izpred hotela Creina v Kranju. Dodatne informacije ter prijave z vplačili: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 207-67-03, Niko Ugrica, tel: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Rok za prijave je sreda, 14. avgusta, oziroma do zasedbne mest v avtobusu.
Kopalni izlet na Debeli Rtič
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vas vabi, da se udeležite njihovega tretjega kopalnega izleta na Debeli Rtič, ki bo v sredo, 14. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škof ji Loki. Prijave zbirajo v društvu do zasedenosti mest v avtobusu. Za kopalni izlet lahko prijavite tudi vaše družinske člane.
Na Lobnico in slap Šumik
Žabnica - Bitnje - Sekcija za po-hodništvo pri DU Žabnica - Bitnje organizira in vodi v sredo, 14. avgusta, izlet na Pohorje, z odhodom posebnega avtobusa ob 6. uri od Sv. Duha do Kranja. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo po tel..: 231-22-88 do zasedbe mest v avtobusu.
Letovanje na Lošinju
Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na 10-dnevno letovanje na Malem Lošinju od 29. avgusta do 8. septembra. Dodatne informacije ter prijave z vplačilom v društveni pisarni do zasedbe mest.
Krvodajalska akcija
Kranj - Čeprav je čas poletnih dopustov, organizirajo v Območnem združenju Rdečega križa Kranj krvodajalsko akcijo, ki bo potekala 6. in 8. avgusta. Krvodajalce bodo odpeljali na odvzem v Ljubljano s posebnimi avtobusi, katerih odhodi so: danes, v torek, 6. avgusta: ob 7. uri - KO RK Kokrica - avtobusna postaja Kokrica in ob 8. uri - KO RK Bitnje - vse avto-
busne postaje v Bitnjah. V četrtek, 8. avgusta: ob 7. uri - KO RK Vodovodni stolp - avtobusna postaja Vodovodni stolp na Oldham-ski cesti; ob 8. uri - KO RK Prim-skovo - pred Domom krajanov Primskovo; ob 8.15 uri - KO RK Center in ostali - avtobusna postaja pred hotelom Creina in ob 9. uri - KO RK Čirče - avtobusna postaja Čirče.
Prešernova rojstna hiša zaprta
Vrba - Gornjesavski muzej Jesenice obvešča, da je Prešernova rojstna hiša zaradi obnovitvenih del zaprta do predvidoma 15. septembra. Finžgarjeva in Čopova rojstna hiša sta odprti po urniku. Informacije po tel.: 583-35-00 -uprava ali 580-15-03 - Čopova rojstna hiša.
Triglavski narodni park obvešča
Bled - Triglavski narodni park obvešča, da je Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni odprta ob petkih, sobotah in nedeljeh od 10. do 17 ure. Ogledate si lahko muzejsko urejeno stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje ene najstarejših domačij v parku, kjer je tudi informacijska točka Triglavskega narodnega parka.
Osrednja knjižnica Kranj obvešča
Kranj - Osrednja knjižnica Kranj obvešča vse svoje člane in uporabnike, da so do 31. avgusta P| onirski, Splošni in Študijski oddelek odprti po poletnem urniku, in sicer: ponedeljek, sreda, četrtek in petek od 9. do 15. ure, torek od 11. do 19. ure, ob sobotah pa so zaprti. Izposojevališča so odprta po običajnem urniku, zaradi letnega dopusta pa je zaprto v naslednjih dneh izposojevališča Naklo do 16. avgusta.
Šola hujšanja
in zdrave prehrane
Kranj - Vsak ponedeljek, ob 1^ uri je v Domu krajanov Primsko^0 šola hujšanja in zdrave prehrane^
RAZSTAVE
Spomini s festivalov 1997-2001
Radovljica - Festival Radovljici ob XX. Festivalu Radovljica 2002 v sodelovanju z Društvom ljubiteljev stare glasbe Radovljica vabi v prostore Gorenjske banke, P0' slovna enota Radovljica, Kranjska c. 16 na razstavo barvnih fotogn3' fij Spomini s festivalov 1997 * 2001. Avtor fotografije je Matej Rupel. Razstava je na ogled do 31. avgusta, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure.
Čudovite energije bivanja Kranjska Gora - Občina Kranjska Gora in Gornjesavski muzej Jese' niče - enota Kranjska Gora vabit3 danes, v torek, 6. avgusta, k° bodo ob 17. uri v galerijskih pros' torih Liznjekove domačije na Bo* rovški cesti 63 v Kranjski Gori od' prti razstavo slik diplomirane si1' karke Mojce Vilar - Čudovite ener' gije bivanja. Odprtje bo spremti3 spontano improvizirani kultur^ program. Razstava bo na og'eđ do 15. septembra.
Nadaljevanje na 21. strBfl'
Torek, 6. avgusta 2002
AVTOMOBILIZEM, M OTOCI KLIZE M, NAVTIKA / matjaz.gregoric@g-glas.si
GORENJSKI GLAS » 19. STRAN
Test: Opel Corsa 1.7 DTI Comfort
Majhni si želijo postati odrasli
Množica z majhnimi avtomobili je tako polna, da poka po šivih in vsak novi prišlek se mora izjemno truditi za naklonjenost kupcev tega sicer priljubljenega razreda. To vedo tudi pri nemškem Oplu, kjer se tudi z novo generacijo modela corsa borijo za razredni vrh. Biti v vrhu so se namreč navadili že s prejšnjim modelom,
ki je na trgu vztrajal kar sedem let.
Za ta zahtevni avtomobilski razred je to kar dolga doba in prejšnja corsa je bila med številnimi mlajšimi tekmeci videti že krepko utrujena. Ob tem, da ima nova corsa povsem novo zunanjost, ki z nekaterimi potezami še spominja na predhodnico, je pomembna predvsem rast v vse smeri, ki seveda obeta tudi prostornejšo in udobnejšo potniško kabino in nenazadnje tudi bolj uglajeno obnašanje na cesti. Oblikovalci so pod vodstvom Japonca Hidea Kodame, ki je bil že "oblikovni oče" prejšnje corse, znanim potezam dodali še nekaj novih začimb, zato je nova corsa videti vsekakor dovolj sveže in mladostno, čeprav ni na njej nič zelo revolucionarnega.
Najbolj se s svojo predhodnico spogleduje sprednji del z žarometi t gladkim steklom, široko črno
masko hladilnika, malce napihnjenim motornim pokrovom in s široko režo v spodnjem delu odbi-
jača. Zelo značilna je tudi plastična obroba nad zadnjima blatnikoma, popolnoma na novo pa je
Pred voznikovimi očmi je pregledna armaturna plošča, ki je vdelana v nekoliko preveč ceneno plastiko.
TEHNIČNI PODATKI
Vozilo: ...................kombilimuzina, 5 vrata, 5 sedežev
mere: ......................d. 3,817, š. 1,646 v., 1,440 m
medosna razdalja:.............................2,491 m
prostornina prtljažnika: ........................260/1060 I
motor: ........................štirivaljni, turbodizelski, 16V
gibna prostornina: ............................1686 ccm
moč: .......................55 kW/75 KM pri 4400 v/min
navor: ...........................165 N m pri 1800 v/min
najvišja hitrost: ...............................170 km/h
Pospešek od 0 do 100 km/h: ......................13,5 s
Poraba EO norm.: ...................5,8/4,1/4,7 1/100 km
maloprodajna cena: .......................2.343.553 SIT
zastopnik: ........................Opel Southeast Europe
Hl prijetna oblika, prostornost spredaj, zanesljivo podvozje, udobno
U vzmetenje, velik prtljažnik
£ plastika armaturne plošče, povprečna oprema, visok prtljažni rob,
I motorni hrup in tresljaji
ukrojen zadek, kjer so oblikovalci lučem določili mesto v strešnih stebričkih. Zaradi takšne zasnove so prtljažna vrata lahko širša, pod njimi pa je skrit za ta razred kar velik prtljažni prostor, ki ima samo to pomanjkljivost, da natovarjanje nekoliko ovira visok rob. Med tri- in pctvratno karoserijsko različico tokrat ni oblikovnih razlik, seveda pa je pctvratna različica pripravnejša, kadar je corsa družinski avtomobil.
Notranjost je dovolj dobro odmerjena tudi za višjerasle potnike, vzdolžni pomik voznikovega sedeža je zadosten, preglednost armaturne plošče je zelo dobra in pravzaprav je med minuse mogoče vpisati samo nekoliko preveč ceneno plastiko. Voznikovo delovno mesto z logično raz-
Mercedes-Benz uvaja novo tehnologijo pri žarometih
Žarometi, ki znajo tudi zavijati
Stuttgartski Mercedes Benz bo prihodnje leto v nekatere svoje modele začel vgrajevati inovativne žaromete, pri katerih se smer osvetlitve cestišča samodejno prilagaja položaju avtomobila, oziroma sledi ukazom z volanskim obročem.
Sistem so razvili skupaj z zna-nim proizvajalcem avtomobilskih Svetil Hella, trenutno je na zadkih praktičnih preizkusih, v bolje °Premljenih mercedesih pa se bo P°javil že spomladi prihodnje leto. Aktivni žarometi delujejo lako, da njihov svetlobni snop sle-premikanju volanskega obroča ln se s tem osvetli tudi tisti del £vinkastega cestišča, ki ga voznikovo oko najbolje potrebuje. Tako ^'di osvetljen ovinek že v trenutku, ko avtomobil začne zavijati, to Pa seveda bistveno pripomore k varnejši vožnji. Osvetlitev vozne-
ga pasu naj bi bila kar za 90 odstotkov boljša kot pri običajnih žarometih, saj novi žarometi podaljšujejo osvetljeno dolžino kar za 25 odstotkov. Pri razvoju nove tehnologije so se pri Mercedes-Benzu raje odločili za aktivni sistem kot za statično svetlobo, ki bi jo bilo mogoče nastavljati pri vstopu v ovinek.
Sistem aktivnih žarometov s pomočjo tipal spremlja hitrost vozila in temu primerno prilagaja hitrost premikanja, ki ga za vsak žaromet opravlja po en električni motor. Žarometi imajo bi-ksenon-
sko tehnologijo, delovanje celotnega sistema pa nad/.orjue mikro računalnik, kije sicer del avtomo-bilove elektronike. Sistem je povezan tudi s samodejno elektroniko, ki nastavlja višino snopa /arome, tako da ne bi prišlo do motenja voznikov, ki pripeljejo z nasprotne smeri.
Pri Mercedes-Benzu so prepričani, da nova tehnologija odpira novo poglavje v tehnologiji avtomobilskih žarometov, hkrati pa jo bodo v prihodnjih letih vpeljali tudi v svoje podukcijske standarde. M.G., foto: DaimlerChrvsler
Corsa je vsestransko odrasla, poleg nove zunanjosti so največja pridobitev povečane mere v vseh smereh.
Turbodizelski štirivaljnik razvije solidne zmogljivosti, je varčen z gorivom in dokaj glasno oznanja svoje delo.
porejenimi stikali in z ločenim zaslonom za radio, termometer in digitalno uro, je razpoznavno oplovsko. Paket opreme z oznako comfort pomeni nadgradnjo os-
NA KRATKO
novne različice, vendar se ne more pohvaliti s kakšnimi posebnimi dodatki. Brez doplačil na primer ponuja daljinsko upravlji-vo osrednjo ključavnico, pomik stekel v sprednjih vratih in radijski sprejemnik, med varnostno opremo pa obe čelni varnostni vreči.
Ker še tudi pri majhnih avtomobilih vse bolj uveljavljajo dizelski motorji, tudi pri Oplu ne spijo. 1,7-litrski turbodizel se zdi za ta avtomobil primeren sopotnik, ki vozniku nudi dovolj odločna pospeševanja in povsem zadostno končno hitrost. Vozniki, ki pričakujejo športno iskrivost, bodo najbrž razočarani, vendar od motorja, ki razvije 75 konjskih moči in mu pri tem ne pomaga najsodobnejša vbrizgovalna tehnika, ne gre pričakovati kaj drugega. Motorju sicer ne manjka prožnosti v nižjih vrtljajih in rad se zavrti tudi višje, vendar njegovo delo spremlja tudi preveč slišen hrup in nekoliko preveč občutni tresljaji. Temu se skuša odkupiti s skromnostjo pri porabi
goriva, ki se tudi pri pretiravanju ne povzpne bistveno preko 7 litrov plinskega olja na 100 kilometrov.
Pri podvozju se pozna, da je bil od stare proti novi corsi storjen dolg korak, saj je tokrat vse skupaj precej bolje uglašeno. Zaradi podaljšane medosne razdalje in večjih sicer dokaj čvrsto vzmetenje lepše "pobira" cestne grbine, hkrati pa si voznik lahko privošči tudi hitreje vožene ovinke, ne, da hi s tem tvegal pretirano opletanje zadnjega dela avtomobila.
Corsa s turbodizlom v nosu je torej soliden in zanesljiv avtomobil, ki pa ima v svoji velikostni kategoriji veliko nevarnih tekmecev. Zato je jasno, da je torej spet v boju za najboljša razredna mesta, da so se tudi pri Oplu morali spustiti na realna tla in si začeti reševati kožo s cenovnim prilagajanjem. Tako za ta avtomobil velja dokaj ugodno razmerje med ceno in vrednostjo, vsaj do takrat, ko si kupec zaželi nekaj več dodatne opreme.
Matjaž Gregorič
* Renault je kljub manj ugodnim razmeram kot lani, v letošnji prvi polovici za 1,3 odstotka povečal prodajo avtomobilov v svetu. V zahodni Evropi je bila prodaja večja za 0,6 odstotka, na preostalih trgih pa za 4,1 odstotka. V večini držav seje povečal tudi Renaultov tržni delež. Nadaljnja krepitev prodaje je predvidena v jeseni, ko se bo začela prodaja megana II in espaeea IV.
* Nissanova tovarna v britanskem Sunderlandu je bila že šesto leto zapored postavljena na prvo mesto po produktivnosti med vsemi evropskimi avtomobilskimi tovarnami. Lani so izdelali 96 vozil na zaposlenega, v drugo- in tretje uvrščenih tovarnah Forda v nemškem Saarlouisu in Tbvote v britanskem Burnastoneu pa so sledili s 87. Letos naj bi i/ Sun-derlanda pripeljalo 330 tisoč vozil.
* Pri Mazdi si zadovoljno manejo roke zaradi uspešnega začetka prodaje mazdeb. Naročila, med ka-
terimi jih je 30.000 iz evropskih držav (pretežno Nemčije in Velike Britanije), so tovarno v japonskem Hofuju prisilila v povečanje mesečne proizvodnje Z 10.000 na 14.500 enot. Mazda Aus-tria, h kateri organizacijsko sodi tudi slovenski zastopnik MMS, je z naročili že presegla letno načrtovano količino.
* General Motors je sporočil, da se bo aktivno vključil v japonski projekt razvoja pogona na gorivne celice in infrastrukturme potrebne za delovanje hibridnih vozil. Za demonstracijske vožnje in izobraževanje bodo uporabljali vozilo hydrogen3, ki je izdelano na osnovi Oplovega kompaktnega eno-prostorca zatira.
* Južnokorejska Kia je sporočila, da je njihov veliki enoprostorski avtomobil carnival II v juniju po prodajnih številkah prvič prehitel manjši in bolj "ljudski" model Rio. Junija so izdelali carnivalov in 4.061 rivo. Gre za proizvodnjo, ki je namenjena izvozu. V tovarni pričakujejo, da bo carnival 11 do konca leta postal najuspešnejši izvozni model. M.G
Rabljena vozila
Na našom pokritem centru na l.aborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot 80 vozil).
Znamka in tip	Letni k-barva	Cena v SIT
Fiat Croma 2.0 avtomatic	1990 modra	140.000,00
Volvo 340 Diesel	1988 modra	240.000,00
Lada Niva 1.6	1995 modra	460.000,00
Volvo 850 T5 R, vsa oprema	1996 črna	2.290.000,00
Fiat Brava 1,4 sx	1996 m.modra	1.070.000,00
Fiat Ducato 2.5 DS kombi	1994 bela	690.000,00
Volvo C70 T5R, vsa oprema	1998 zlata	4.390.000,00
KiaSephia 1,5 Is, CZ	1998 rdeča	1.170.000,00
VW Passat 1,8 T K, SV, CZ, Es, ABS	2000 met.zelena	3.290.000,00
Daevvoo Matiz 1.0, CZ, ES, K, SV	1998 zelena	1.050.000,00
Honda Civic 1,6 sv, cz ,es	1996 rdeča	1.380.000,00
Citroen Xara Coupe 1.6 SV, CZ, ABS, ES	1998 bela	1.490.000,00
RENAULT
www.alpetour-remont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO
IJiGENUA:
■ (i VOZILO Z 0ARANCB0
■ K M.IMA
S\ SKRVO VOLAN OZ (INIKAIM! ZAKLUPANIK K KADIO -KS Kl.KKTR Mili S! I KIL AIK: AlKHAti
Vse za vaS avto na enem mestu:
D.D. KRANJ
SliRVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/20 15 240
♦ Prodaja vozil Ronault
♦ Vzdrževanje vozil
♦ Najem vozil
♦ Vleka vozil
♦ Zavarovanje in registracija vozil
♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil
♦ Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil
GORENJSKI GLAS • 20. STRAN
§0§9fvv
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NA VTIKA / matjaz gregoric@g-glas si
Torek, 6. avgusta 2002
Kia je za kompaktni enoprostorec Carens pripravila temeljito obnovo
Zahajanje v zelje evropskim tekmecem
Najstarejši južnokorejski avtomobilski proizvajalec v zadnjem času s skoraj presenetljivo hitrostjo obnavlja svojo modelno paleto. Konec letošnjega poletja bo tako na cestah tudi temeljito osveženi kompaktni enoprostorec carens, ki so mu tako temeljito spremenili podobo, da je od predhodnega modela ostalo skoraj samo ime.
Volksvvagen bo v Hannovru zagotovil 1500 novih delovnih mest
Microbus v serijsko proizvodnjo
Upravni odbor Volkswagna je pred kratkim sprejel odločitev o serijski proizvodnji vozila microbus, ki so ga v konceptni obliki predstavili na lanskem avtomobilskem salonu v Detroitu. Odzivi javnosti so bili zelo pozitivni, zato je bila odločitev lažja, na osnovi novinca pa bo nastal tudi bodoči Volksvvagnov dostavnik.
Carens je bil sicer že prvotno zamišljen kot tipičen predstavnik kompaktnih enoprostorskih avtomobilov, vendar njegova oblikovna in tehnična zasnova predvsem evropskemu okusu ni preveč odgovarjala, zato je temeljita kozmetična in tehnična prenova logična posledica želja tovarne, da bi se bolj vidno umestila v ta avtomobilski razred. Oblikovalci so se tokrat odločili za manj zadržano in bolj mladostno zunanjost, saj je prvotni carens preveč spominjal na povišane kombije. Med
opaznimi spremembami na sprednjem delu so posebej izstopajoči novi žarometi prekriti z gladkim steklom, med njimi pa je tudi nova maska hladilnika, ki ima po zgledu večjega Kiinega enopro-storca carnivala II vodoravne reže.
Tudi notranjost novega carensa je preurejena, saj bosta po novem na voljo izvedbi s petimi ali šestimi sedeži. Pri osnovni bo v drugi vrsti zložljiva klop, pri šestsedež-ni pa bodo potniki razporejeni v tri vrste. Sedeži v zadnjih dveh
Vozila na zalogi!
BERLINGO Furgon 1,4 1.850.000 SIT (z D D V)
LEASING - poslovni najem
LE ŠE V AVGUSTU!
Posebna ugodnost ob nakupu avtomobila.
XSARA EXCLUSIVE 110 KM z vso dodatno opremo že za 2.929.000 SIT
BERLINGO SUN s klimo - 2.990.000 SIT + 300 I goriva
C5 Hdi-4.524.000 SIT
Avto hiša Kranj
Pot za Krajem 38, 4000,
Kranj - Labore, tel.: 04/201 59 50
Al, d.d., Vodovodna 93, Ljubljana, p e. Kranj
Tudi za c vas imamo - '<m rešit
1. IZREŽITE.
2. OBIŠČITE KONKURENCO.
3. PRIMERJAJTE CENO.
4. ZAPRITE USTA. 9
bodo širši in posamično odstran-ljivi iz vozila, razporeditvi pa se prilagaja tudi prostornina prtljažnika.
Pogled pod motorni pokrov razkriva kar precej novosti, glavna je 2-litrski turbodizelski štirivaljnik z neposrednim visokotlačnim vbrizgom po skupnem vodu, ki razvije 82 kW/112 KM. V bencinskem delu motorne palete sta 1,8-litrski motor s povišano zmogljivostjo na 92 kW/126 KM in 1,6-litrski s 77 kVV/105 KM: poleg ročnega petstopenjskega menjalnika, bo na voljo tudi štiristopenj-ski samodejni z elektronsko nadziranim prilagajanjem načinu vožnje.
Med tehničnimi novostmi, ki služijo varnosti, bo imel novi carens elektroniko proti zdrsavanju gnanih koles, prilagodljivo napih-
*NllHN|..U!.H..I..IIIfc.
	Mazda 323F €vi$ion	(primerljivi model)
Osnovna cena	2.829.000 SIT	
Dodatna oprema	doplačilo v SIT	doplačilo v SIT
8^5 vrat	gratis	
Sf* klimatska naprava	gratis	
Wf ABS + EBD ,	gratis	
sprednji varnostni blazini	gratis	
& stranski varnostni blazini	gratis	
& električni pomik stekel	gratis	
\St* daljinsko centralno zaklepanje	gratis	
[^električni pomik zunanjih ogledal	gratis	
O/MES in 3 leta garancije/100.000 km	gratis	
Osnovna cena z dodatno opremo	= 2.829.000 SIT	SIT
Kranj: AVTO MOČNIK, 04/204 16 96; Radovljica: AVTO MOČNIK, 04/531 01 13
£3>
ljivi čelni in dodatni stranski varnostni vreči. Pri opremi za udobje bosta na izbiro ročno ali samodejno nastavljiva klimatska naprava, med doplačilnimi dodatki pa bo tudi parkirni asistenčni opozoril-nik.
Novega carensa, ki naj cenovno ne bi bistveno odstopal od prejšnjega, bo zastopniško podjetje KMAG iz Ljubljane začelo prodajati v septembru.
Matjaž Gregorič, foto: Kia Motors
Volksvvagen bo v ta namen obsežno preuredil tovarno v Hannovru, v proizvodnji novih vozil pa bo dobilo delo dodatnih 1.500 novih delavcev. Proizvodnja naj bi se začela prihodnje leto, najprej pa naj bi zadovoljili apetite kupcev na ameriški strani Atlatnika, kjer se še spominjajo prvega mic-robusa izpred pol stoletja, ki ni bil samo transportno sredstvo, ampak tudi kultni objekt.
Tudi novi microbus je že v konceptni obliki nakazal, da se duhovno navezuje na svojega legendarnega predhodnika, seveda pa ima modernim časom primerno
tehniko. Kakšen bo izbor motorjev sicer še ni znano, vendar naj bi vozilo premoglo tudi nekaj prestiža. Notranjost bo zasnovana tako kot pri enoprostorskih avtomobilih, kar pomeni, da bo sedežno razporeditev mogoče prilagajati različnemu številu potnikov in količini prtljage.
Volksvvagen od novega micro-busa, s katerim odpira novo tržno nišo, pričakuje primeren uspeh, sicer pa bo na enaki osnovi nastal tudi naslednik sedanjega transporterja T4, ki ga bodo prav tako izdelovali v tovarni v Hannovru. M.G., foto: Volksvvagen
Moto test: Tomos Revival
Operacija v zrelih letih
Po dolgih desetletjih so v Tomosu končno poslali na trg nov izdelek, ki je tehnično sicer precej podoben ostarelemu automaticu, a vseeno zbuja pozornost.
Na prvi pogled revival deluje kot pomanjšan čoper z visokim, odprtim krmilom, kolesi z nape-rami, obiljem kroma oziroma plastike z videzom kroma in zajetnim sedežem. Moped je prijeten, nostalgičen in na cesti zelo opazen. Podobnost z automati-com dobro skriva, čeprav je v drobovju precej podoben legendarnemu mopedu s katerim je prve kilometre nabiralo več generacij. Pogonski agregat je že desetletja
znani, a nekoliko osveženi eno-valjni 49-kubični dvotaktni motor, ki pa so ga opremili z električnim zaganjalnikom. Ta hipoma vžge, če ste prej odprli pipico za dotok goriva v uplinjač in prižgali zasenčeno luč. Pospešuje nežno, se pri tem nekoliko stresa in še vedno obotavljajoče in počasi prestavlja v drugo prestavo samodejnega menjalnika. Revival dosega največjo hitrost 45 km/h, toda tudi tej se boste po kilometru ali dveh radi odpovedali. Tresljaji na ročicah in stopalkah so tako močni, da se v rokah in nogah hitro naselijo mravljinci. Recept je na pol privita ročica plina in hitrost okoli 40 km/h. Revival jasno ni dolgoprogaš, dobro se počuti predvsem v mestu in na stranskih poteh, kjer zaradi večjih 16-palčnih koles pokaže prednosti
servis avtogiini
DanlelB Klemene, s.p.
Ivana Hribarja 7, CERKLJE Tel.: 04/25 21 512, fax: 04/252 79 70
• optična nastavitev
• vulkanizerstvo
• centriranje
• popravilo in prodaja vseh avtogum
pred skuterji. Precej boljše kot včasih so zavore, saj je na prednjem kolesu sedaj celo kolutna zavora, ki lahki telešček zelo dobro ustavlja. Boljše je vzmetenje, k' prenese tudi večje obremenitve, boljša so stikala na krmilu, grajam pa merilnik hitrosti, ki je sicer lepo pregleden a zopet postreže s tresočim kazalcem. V primerjavi s skuterji revival ne ponuja prtljažnega prostora pod sedežem, ta je namreč zelo skop. Nekaj malega pa je prostora tudi v navidezni pO' sodi za gorivo, ki se odpira s stikalom pod sedežem. Prednost pa Je zelo zmerna poraba goriva, ki je l 2,3 litra mešanice pol manjša kot pri skuterjih. Da, mešanice ni p0' trebno pripravljati. Le olje nalijete v ločeno posodico.
In komu je revival namenjen-• Najbolj verjetno kar generacijam* ki so se že včasih navduševale nad automaticom. Sedaj pa so Že v srednjih ali zrelih letih.
Oblika
je prava, mera nostalgije tudi, pre' prostost uporabe prav tako. L-e cena se z 290 tisočaki zdi visoka-kar preblizu skuterjem. Današnjim najstnikom pa revival ne b° kaj dosti všeč, saj so preveč ' za' kurjeni" s skuterji. ^
Jorek, 6. avgusta 2002
KAŽIPOT, MALI OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN
GLASOV KAŽIPOT
Sekira v medu Polhov Gradec - Kot vsako leto, so se tudi letos odločili, da v Polhovem Gradcu pripravijo tradicionalne Dneve medu, ki so letos že osemnajsti. Osrednja tema letošnje razstave je Sekira v medu. Dnevi medu bodo v Polhograjski graščini od 8. do 11. avgusta. Odprtje razstave bo v Polhograjski graščini jutri, v sredo, 7. avgusta, ob 19. uri.
Slikarska razstava Leje Jazbec
Tržič - V gostišču Smuk Retnje so odprli zanimivo slikarsko razstavo mlade, tržiške umetnice Leje Jazbec. To je njena druga samostojna razstava, ki ima naslov Zodiak skozi akt. Leja je slikarski samouk. Razstava bo na ogled v avgustu.
Razstava članov LANAF
Bled - Foto klub Triglavski narodni park in hotel Astoria Bled vabita na razstavo fotografij članov združenja LANAF iz Italije. Razstava bo na ogled v hotelu Astoria do 28. avgusta.
Narava
Ljubljana - V Foto Tivoli - prodajalna Atrij, Slovenska cesta 58 je na ogled razstava barvnih fotografij z naslovom Narava avtorja Mirka Bijukiča, člana Foto kluba Nova Gorica. Razstavo si lahko ogledate do 22. avgusta.
6. kolonija Iveta Šubica
Škofja Loka - V galeriji Loškega muzeja je do 25. avgusta na ogled likovna razstava v okviru 6. kolonije Iveta Šubica. Galerija je odprta vse dni, razen ponedeljka, med 9. in 18. uro.
Izseljenec
Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Celovška c. 23 v Ljubljani, vas vabijo, da si Ogledate občasno razstavo Izseljenec - Življenjske zgodbe Slovencev po svetu. Razstava bo zaradi velikega zanimanja odprta do 15. septembra. Hkrati vas vabijo na ogled stalne razstave Slovenci v XX. stoletju.
hodnjih srečanj bo v prostorih Gasilske zveze Škofja Loka. Tema srečanja: Oče in dojen otrok. Vabljene bodoče, doječe in druge matere ter očetje, dobrodošli tudi dojenčki in malčki. Informacije - tel.: 510-8001, Irena.
Tehnika Transcendentalne meditacije
Kranj - Vas zanima, kako lahko preprosta metoda globoke sprostitve, poznana kot tehnika Transcendentalne meditacije, vnese radost uspeha v vsakdanje življenje? Pridite na uvodno predavanje, ki jih Društvo za TM prireja vsak četrtek ob 19.30 uri v svojih prostorih na Maistrovem trgu 11 v Kranju. Učitelj tehnike TM, Rajko Jerama, vam bo razjasnil to in še marsikatero drugo vprašanje.
The Continentals v Kranju Kranj - Evangeličanski center Kranj vabi na koncert Gospel glasbe, ki ga izvaja mednarodna skupina The Continentals iz Rotterda-ma. Koncert bo v nedeljo, 11. avgusta, ob 20. uri na dvorišču gradu Khislstein. Vstop je prost.
KPZ Osti jarej
Kranj - KPZ Osti jarej iz Kranja vabi k sodelovanju nove pevke in pevce. Če bi radi (in lepo) pojete in bi se nam želeli pridružiti, pokličete po tel.: 041 /946-886 - Katja ali 041 /647-426 - Aleš, kjer boste dobili več informacij o delovanju zbora in razporedu avdicij za nove pevce.
Kiselfest 2002
Kranj - V gradu Khislstein bo v četrtek, 8. avgusta, ob 18. uri Lutkovno gledališče Koruzno zrno uprizorilo lutkovno predstavo Jabolčni kralj.
ZE RAZMIŠLJATE
P HLADNEJŠIH
U DNEVIH?
V prodajalni Gorenjskih oblačil v Kranju smo pripravili
UGODNO PONUDBO
JESENSKOZIMSKIH MODELOV
iz preteklih sezon, ki bo potekala 1. do 31. avgusta.
Prodajalna Blelweisovl c. 30 v Kranju bo v tem času odprta pet.: 8.-12. ure, 16. -19. ure obota: 8.-12. ure
Dojenje
škofja Loka - Mednarodna zveza za dojenje LLL vabi na srečanje danes, v torek, 6. avgusta, ob 16.30 uri. Tokratno in nekaj pri-
GOREN.ISK A
Akcija NEXT EXIT - Na lepše
Slovenska turistična organizacija (STO) začela med tujimi turisti meriti učinke in prepoznavnost akcije "NEXT EXIT- Na lepše".
Ljubljana - Od sredine junija Slovenska turistična organizacija med tuje prehodne potnike, tuje in domače stalne goste in le domače goste, ki iščejo ideje za °dkrivanje Slovenije in preživljanje krajših počitnic v Slovenija že razdelila 750 tisoč tiskanih vodnikov " Na lepše - Stranske poti so zapeljivejše od glavnih", ta konec tedna pa so med tujimi prehodnimi gosti začeli meriti učinkovitost in prepoznavnost akcije.
Ker je vsebina akcije namenjena različnim ciljnim javnostim, bo slovenska turistična organizacija merjenje prepoznavnosti akcije izvajala v treh sklopih. V petek in soboto je osem anketar-Jev - na štirih mejnih prehodih ob •zhodu iz Slovenije na Hrvaško (Bregana, Jelšane, Dragonja in Gruškovje) predvsem tujim turistom zastavilo nekaj vprašanj. Zanimalo jih jeali so ob vstopu v Slovenijo prejeli imenovano z'oženko, ali so vodnik po strankin poteh že uspeli pregledati, se Jmi informacije zdijo uporabne, je tovrsten način odkrivanja slovenske ponudbe zanimiv in ne-nazadnje ali so se zaradi informa-ClJ na zloženki že ustavili, na kateri izmed poti oziroma pri Ponudnikih. Ce to šc niso storili, Potem organizacijo zanima, če
imajo namen to narediti v prihodnje. Tovrstno anketiranje se bo izvedlo tudi ta konec tedna na dveh mejnih prehodih ob izhodu iz Slovenije v Italijo in dveh iz Slovenije na Hrvaško.
O tem, kako tuji in domači stalni gostje, le dnevni gostje poznajo vsebino akcije, bodo anketarji odkrivali v štirih turističnih krajih in centrih 14., 15. in 16. avgusta, zanimalo pa jih bo prav tako, koliko so informacije na zloženkah pripomogle k temu, da so se odpravili na stranske poti in koristili predstavljeno ponudbo.
Poleg tega bo med domačimi turisti v zadnjih dneh avgusta potekala telefonska anketa. Zloženka se lahko dobi pri tristo sodelujočih ponudnikih, na šestdeset Petrolovih bencinskih servisih in dvanajstih Petrolovih gostinskih obratih Na jasi, v vseh TIC-ih po Sloveniji do konca avgusta in na spletnih straneh www.slovenia-tourism.si celo do konca leta.
Tako bo STO zbrala okoli tisoč anket, vsakodnevni direktni odziv pa dobiva tudi s pomočjo katalogov preko interneta in še posebej s potrjenimi odgovornimi karticami, ki jih koristniki ponudbe pošiljajo od slovenskih ponudnikov. Poleg tega bo ena izmed izredno pomembnih povratnih
MALI OGLASI
g 201-42-47 g 201-42-48 v 201-42-49
APARTMA -PRIKOLICE
ODDAM APARTMA OD 13.8. naprej Umag Kanegra. tt 531-80-68 10419
Nudim APARTMA za letni dopust na otoku Pagu Novalja od 24.8. dalje, 2-8 oseb, zelo ugodno. tt 041/223-789 10437
APARATI STROJI
Prodam 15 let staro, ohranjeno, malo rabljeno zamrzovalno SKRINJO (20.000). tt 232-51-21 10384
Prodam rabljen PRALNI STROJ Gorenje, cena 20.000 SIT. tt 2522-010 10395
PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam, tt 041/878-494 10409
Prodam stroj za rahljanje žime - volne in strojćek za preoblačenje gumbov. tt 531-8068 10414
Ugodno prodam novo ROTACIJSKO KOSILNICO 165 CM in 16 col z gumami za prikolico 4,5 T. tt 01 /8323-600 10421
informacij celovita anketa, ki jo
bo STO pri vseh sodelujočih ponudnikih, pa tudi drugih javnostih, opravila v dveh valih (v začetku avgusta in ob koncu poletne akcije, v začetku septembra). Njihovi odgovori bodo pripomogli h konkretnejšemu merjenju učinkov, hkrati pa bodo predstavljali pomembno povratno informacijo za nadgradnjo akcije v naslednjem letu.
Na Slovenski turistični organizaciji poudarjajo, da ne gre za enkratno akcijo pospeševanja prodaje, saj se prepoznavnost in učinki uvajanja novega produkta, ker stranske poti zagotovo so, pokažejo šele na daljši čas, čeprav so direktni odzivi turistov zelo pozitivni. Akcijo so tako zastavili dolgoročno, saj želijo med tujimi turisti, ki trenutno gledajo na Slovenijo zgolj kot na tranzitno, prehodno državo, širiti zavest, da Slovenija ponuja privlačne in raznolike možnosti za preživljanje počitnic. Hkrati gre tudi za aktivno komuniciranje z domačimi javnostmi, predstavitev Slovenije na nov način in opozarjanje na tiste manj poznane, a turistično izredno zanimive kraje, s čimer želijo ohraniti delež domačega povpraševanja iz preteklega leta.
A.B.
Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš, različne velikosti in cenovnega razreda. Za vse informacije smo vam na voljo na tel: 04/23 66 670, 04/ 23 81 120 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
NAKLO - nedokončana stan.hiša vel. 12 x 15 m, parcela 1 646 m2, cena = 58,8 mio SIT, možen nakup tudi manjše parcele 1.500 m2 s hišo, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53,202 25 66_
CERKLJE, okolica - 3 leta stara stan. hiša 12,4 x 9,5 m2, 3 etaže, velika pokrita terasa, lep razgled, cena ■ 46,8 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Stražišče - stanovanje v 1. nadstropju hiše cca 80 m2, CK v hiši, parcela 1/2 od 480 m2, UGODNO prodamo, K3 KERN doc, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
PRIDELKI
GARAŽE
Prodam GARAŽO v garažni hiši v Bistrici pri Tržiču. Cena 1,3 mio SIT. tt 041/845-792
GLASBILA
ndom plan družba za inženiring, ! nepremičnine, urbanizem l^^m in energetiko, d.d.
kranj,bleiweisova 14
tel.h.C.:04/2048-700, fax: 04/2048-701 GSM: 041/647-433
Prodam dobro ohranjen PIANINO cca 150.000 SIT ali po dogovoru, tt 041/795-245 10404
GR. MATERIAL
Ugodno prodam smrekove PLOHE-borovčeve, primerne za gradbeništvo, tt 041/74-56-57,533-10-83 losee
MARMORNE ELEKTRIČNE RADIATORJE ugodno prodamo in montiramo. EL-TERM, Sarajevska ul. 5/a, Maribor, 02/480-11-17, 041/639-146 10419
HIŠE KUPIMO
HIŠE KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo manjšo hišo z vrtom ali sadovnjakom, lahko starejšo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10124
Kupim starejšo HIŠO na Gorenjskem. Možna menjava za dva stanovanja, tt 040/831-251 10364
HIŠE PRODAMO
HIŠE PRODAMO: KRANJ Mlaka samosto-jno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, 63 mio SIT, SEBENJE manjšo, samostojno hišo na parceli 495 m2, 6,5x7,4 m, K+P+M, 32 mio SIT, RADOVLJICA atrijsko hišo v mirnem okolju na parceli 520 m2, 325 m2 uporabne površine, lahko dvostanovanjska, 53 mio SIT, vredno ogleda, ŠKOFJA LOKA okolica (1 km) na robu naselja, v idiličnem okolju ob robu gozda novejšo, poslovno stan. hišo na parceli 2150 m2, uporabne površine 390 m2, 130 m2 v etaži x 3, cena 66 mio SIT oz. dogovor, vredno ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222,2369-333 10122
HIŠE PRODAMO: TRŽIČ okolica pod Do-brčo starejšo, delno obnovljeno, enonad-stropno hišo, cca 11x6 v etaži, neizdelana mansarda, parcela 1500 m2, cena 17 mio SIT, vseljiva takoj, TRŽIČ prodamo obnovljeno mansardo hiše, 68 m2 uporabne površine, 465 m2 vrta, lasten vhod, 15,5 mio SIT, PODUUBEU zgornjo etažo hiše in neizdelano mansardo, cca 130 m2+mansar-da, 2 garaži, vrt 506 m2, CK olje, cena 15,8 mio SIT oz. dogovor. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10123
Pri Drulovki prodam STAREJŠO HIŠO za nadomestno gradnjo, tt 041 /647-257
BLED - stanovanjska hiša, v celoti adaptirana, 120 m2 stan. površine, parcela 511 m2, prijetna lokacija, klas. ogrevanje, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
CERKLJE - stanovanjska hiša, pomožno dvostanovanjska, cca 220 m2, parcela 654 m2, novogradnja, lepa lokacija ob robu gozda, vredna ogleda, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21
PREDDVOR - okolica, stanovanjska hiša, pomožno dvostanovanjska, mirno okolje, cca 160m2, parcela 1328 m2, prodamo, Mike &Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21
ZALOG PRI LJUBLJANI - vrstna hiša, enodružinska, cca 65m2, parcela 129m2, vzdrževana, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21
KRANJ - 1/2 stanovanjske hiše z lastnim vhodom, visoko pritličje, st. p. cca 80 m2, adaptirano, pare. 155 m2, uporaba garaže in večjega vrta, lepa lokacija, prodamo, Mike &Co. d.O.o., 20-26-172, 236-49-21
Kranj: prodamo kvalitetno dvodružinsko hišo, mirno okolje, 68 mio FRAST- nepremičnine 041/ 626 581 04/ 234 40 80
CERKLJE: prodamo novo hišo 12x 9m, urejena okolica, 42 mio FRAST-nepremič-nine 04/234 40 80, 041/ 734 198
Kranj-smer Preddvor: prodamo hišo v 3.grad, fazi, parcela 500 m2, cena 23 mio FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 626 581
RADOVLJICA - poslovno-stanovanjsko hišo ob glavni cesti, klet, pritličje in mansarda, parcela 650 m2, primerno za neživilsko dejavnost, cena - 33,4 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
V bližini BREZU: nova hiša vel. 10x11 m, klet, pritličje in mansarda, parcela 500 m2, prodamo K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TRŽIČ: kmečka hiša z gospodarskim poslopjem prodamo za 22,4 mio SIT, poleg tega še 4 ha travnikov in njiv in 18 ha gozda, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Pri DUPLJAH - v bližini obnovljeno hišo, delno podkleteno, pritličje in mansarda, parcela 1.200 m2, že bila gostinska dejavnost, cena ■ 43,0 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, Visoko - starejša hiša na parceli 594 m2 in nezazidano stavbno zemljišče 1729 m2, prodaja v enem kosu, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
IZOBRAŽEVANJE
NEMŠČINA: učinkovito individualno učenje, priprave na izpite, maturo, tečaji; prevajanje. Mirjana Trbič, s.p., Žanova ul.34, Kranj, tt 2323-981 10253
KUPIM
Prodam rdeče in belo VINO. tt 05/3666-075,041/518-171 i040s
Prodam DOMAČE OČIŠČENE PIŠČANCE z dostavo na dom tt 041 /515-867 10436
PODARIM
PODARIM mladičke mašančke, stare osem tednov, dobrim ljudem, tt 041/743-
028 10235
Podarim lepo pisanega MUCKA. Dostava na dom. tt 5333-121 10258
Podarimo mlade MUCKE in mlade KUŽKE mešančke. tt 2325-790, 040/262-486
Podarimo tri LJUBKE MUCKE, stare 2 meseca, tt 2332-007 10315
POSESTI
Odkupujem HLODOVINO smreke, jelke, lubadarice, plačilo takoj, tt 041/584-233
9090
ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. BRAZDA,d.o.o., Poljšica pri Podnartu 6, tt 530-65-55, 041/680-925
102S4
ODKUPUJEMO HLODOVINO in CELULOZNI LES SMREKE IN JELKE. KGZ.z.o.o Fužinska ul. 1, Šk. LOka, tt 51-60-341, dopoldan 10340
Kupim KNJIGO - Zgodovina mesta Kranja prof.Žontarja, približno iz 1.1930. tt 01/5191-658_10389
JELŠO suho 1 m3 kupim, tt 041/608-656 Borut 10398
LOKAL ODDAM
Objekt za skladiščenje ali mirno obrt damo v najem, tt 2527-310 10408
Kranj-Čirče SKLADIŠČE 90 m2. ODDAM, tt 031/387-397 10418
ODDAMO PUB Gold Fisch /Zlata riba>- Sejmišče kranj. Cenjene ponudbe na MAK, Škofjeloška 20, Kranj i0426
ODDAMO LOKAL v centru Kranja 50 m2 na Tavčarjevi 25 Kranj. Cenjene ponudbe MAK, Škofjeloška 20, Kranj 10427
Primskovo - oddamo 2 urejeni pisarni, primerno za oglaševalsko dejavnost FRAST, d.0.0. 04/25 15 490 041/ 734 198
KRANJ - pisarne 1.000 m2 v 1. nadstropju objekta, dostop z avto, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - poslovni prostor 300 m2 v objektu poleg glavni cesti s parkirnimi prostori, za različne dejavnosti, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
LOKAL PRODAMO
KRANJ - trgovski lokal v sklopu večih trgovin na frekventni lokaciji, 36 m2 in 10 m2 uporabnega zun. prostora, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21
KRANJ- prodamo gostinski lokal, 78 m2. FRAST, d.O.o., 04/ 234 40 80 041/ 626 581
PREDDVOR - poslovni prostor-pritličje 150 m2 (trgovina, gostinska dejavnost), cena -13,6 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53,202 25 66
KRANJ - 330 m2 v novem objektu v industrijski coni za trgovske namene, parking zagotovljen, oddamo ali prodamo. K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
OSTALO
TAPISERIJE različnih oblik, velikosti, motivike, prodam. Cena od 18.000,00 SIT dalje, tt 23-12-599 10194
OPREMO frizerskega salona - 3 delovna mesta in dvojni UMIVALNIK, prodam, tt 20-
22-210 10387
PARCELE PRODAMO KRANJ Drulovka: lepo, ravno, zaz. parcelo na robu naselja, cca 1200 m2, Breg ob Savi ravno, sončno, zaz.parcelo ob cesti, primerno tudi za poslovno dejavnost, cca 2000 ali manj, BREZJE lepo, zaz. parcelo z lepim razgledom ob zelenem pasu, cca 600 m2, voda na parceli, elektrika zravne, BREZJE pri Tržiču lepo, zaz.parcelo, 562 m2, voda na parceli, elektrika v bližini, ŠENTURŠKA GORA zaz.parcelo z lepim razgledom, 383 m2, 9500 SIT/m2, asfalt, voda, elektrika do parcele. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222,2369-333 10118
PARCELE PRODAMO: RETNJE pri Tržiču zaz.parcelo, delno v hribu, dostop urejen, el in voda zraven, 769 m2, BRITOF Voge zaz.parcelo na robu naselja, 486 m2, 10 mio SIT, POD DOBRČO zaz.parcelo z lepim razgledom, 500 m2 ali več, 6300 SIT/m2, CERKLJE okolica manjšo, zaz. parcelo ob cesti, 477 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10117
Prodam BRUNARICO, 5 x 4 m, cena 1 mio. 041/ 626 581.
SMLEDNIK - okolica, lepa, ravna, sončna parcela, končna, 1305 m2, zazidalni načrt, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21
MAVČIČE - okolica, ravna parcela, 1200 m2, stroška spremembe namembnosti ni, lok. dov. v postopku, ugodno prodamo, Mike &Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21
Lahovče- prodamo zazidljivo parcelo, 900 m2, ugodno. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 626 581
CERKLJE - prodamo zazidljivo parcelo 1300 m2. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 626 581
Kranj - zazidljiva parcela 5.000 m2 za poslovno dejavnost, komunalno opremljena, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 ^5 66__
Tupaliče: zazidljivo parcelo 2.000 m2 ©b glavni cesti, UGODNO PRODAMO, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
NEPREMIČNINE -
CIJCT REAL ESTATE Miti    PnotflKrani N:
,i¥¥,¥,1iii Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, ~ 4000 Kranj,
tel.: 04/2811 • 000,, fax.: 04/2026 ■ 459 Internet: HTTP://www.svet-fe.si Email: info@svet-re.si
DVOSOBNA STANOVANJA
KRANJ - Planina; 57 m2, dvosobno, 2. nadstropje, odlična lokacija, balkon, nizek blok. Cena: 13,9 mio SIT (61.000 EUR). PS00786JN-KR
KRANJ - Planina; 55 m2, 2,5-sobno, dobra prostorska razporeditev, 9. nadstropie, sončna stran. Cena: 13,4 mio SIT (59.000 EUR). PS0O834JN-KR
KRANJ - Vodovodni stolp; 55 m2, dvosobno, 4. nadstropje, dobra lokacija, CK, takoj vaeljtvo. Cena: 13,4 mio SIT (59.000 EUR). PS00839JN-KR
KRANJ - Vodovodni stolp; 55 m2, dvosobno, 4 nadstropje, dobra lokacija, CK, takoi vseljivo. Cena: 12.5 mio   SIT   (55.000   EUR). PS00839JN-KR
TRI IN VEC SOBNA STANOVANJA
KRANJ - Vodovodni stolp. 74 m2, trisobno, 3. nadstropje, v celoti adaptirano, dobra lokacija, CK-plin. Cena; 18,6 mio SIT (82.000 EUR). PS00782JN-KR
DRULOVKA; 84 m2, tnsobno, adaptirano, v dveh etažah, CK, balkon. Cena; 18,6 mio SIT (82.000 EUR).PS00826JN-KR
LJUBNO; 130 m2, starejša, delno adaptirana, enodružinska, na parceli 540 m2, nova streha in CK, sončna lega, lep razgled. Cena: 15,9 mio SIT (70.000 EUR). PH00859JN-KR
ŠKOFJA LOKA - okolica; 170 m2, enodružinska, primerna za 4-člansko družino, parcela 522 m2, lepa, mirna lega. Cena: 37,6 mio SIT (165.000 EUR). PH00746JN-KR
PREDDVOR - Zg. Bela; 160 m2, enodružinska, stara 25 let, na parceli 800 m2, ob zelenem pasu, mirna lokacija, takoj vseljiva. Cena: 42,2 mio SIT (185.000 EUR). PH00857JN-KR
CERKUE; 170 m2, dvodružinska, potrebna adaptacije, parcela 480 m2, mirna lokacija. Cena: 30,3 mio SIT     (133.000     EUR). PH00794JN-KR
POČITNIŠKI OBJEKTI
CERKUE NA GOR. - Stiska vas; 100 m2, tloris 5,5 x 6.5 m, bivalni vikend - brunarica, zidana garaža, terasa, sončna parcela 711 m2, asfalt do hiše PV00761MA-KR
ZAZIDLJIVE PARCELE
UUBN0 - Praproše; 2984 m2, stavbno zemljišče, mirna lokacija v vasi. Cena: 11 mio SIT (48.500 EUR). PZ00674JN-KR
POSLOVNI PROSTORI
KRANJ - center; 332 m2, prodamo opremljene poslovne prostore v popolnoma obnovljeni stavbi, 2. nadstropje, odlična lokacija, bližina občine, lahko v dveh delih. PP00854TJ-KR
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
•••••••
ZANIMIVOSTI, MALI OGLASI / andrej.zalar@g-glas.si
Torek, 6. avgusta 2002
Obljuba dela dolg
Nova Oselica - Ob trideseti prireditvi koscev in grabljic prejšnjo nedeljo v Novi Oselici, smo obljubili, da bomo skupinski posnetek županov, podžupanov in obeh soprog, ki sta bili namesto naklanskega in šenčurskega župana na košnji, objavili tudi v Gorenjskem glasu. Danes poravnavamo dolg z objavo slike, na kateri so od leve proti desni: Anton Oblak (podžupan občine Žiri), Franc Fajfar (občina Žirovnica - za napako v reportaži s prireditve se opravičujemo), Anica Kern (žena župana občine Šenčur), Edo Podobnik (predsednik TD Sovodenj), Slavka Štular (žena župana občine Naklo), Franjo Modrijan (podžupan občine Borovnica), Jože Bogataj (občina Gorenja vas -Poljane), Jurij Kavčič (občina Cerkno). Andrej Žalar
Konec tedna Marija Snežna
Velika planina - Konec tega tedna bodo na Veliki planini prireditve ob prazniku Marije Snežne. V soboto, 10. avgusta, se bo popoldne ob 14. uri začela veselica pod pastirskim stanom, v nedeljo, 11. avgusta, ob 11. uri pa bo maša pri cerkvici Marije Snežne. Po maši bodo zabavne prireditve z različnimi pastirskimi običaji. 15. avgusta bo na Veliki planini kravji semenj s prodajno razstavo plemenske živine. A.Ž.
NAGRADNA IGRA	
y^w*X   Založba Dallas Records mCm   DALLAS MUSIC SHOP Nagradno vprašanje: Naštejte vsaj eno pesem iz albuma na sliki Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Dallas records") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj (do 15. 8. 2002).	W
Podelili bomo 2 CD-ja Založbe Dallas Records. Nagrajenki Iz prejšnje nagradne igre:
Majda Kumljanc, Velesovska 22A, 4208 Šenčur Mateja Zverižen, Srednja vas 158, 4208 Šenčur
Ze 31. so kuhali oglje
Na Grebljici pod Starim vrhom je Turistično društvo na tradicionalni prireditvi Od drevja v gozdu do kovača
predstavilo oglarjenje pred več kot sedemdesetimi leti.
Stari vrh - Letošnjo 31. prireditev Dan oglarjev na Grebljici pod Starim vrhom so člani Turističnega društva Stari vrh v primerjavi s prireditvami v zadnjih letih lepo popestrili. Tokrat so pod naslovom Od drevja v gozdu do kovača pokazali, kako so pod Starim vrhom pred sedemdesetimi in več leti sekali drevje v gozdu, pripravljali drva, postavljali oglarske koče, zlagali kope, kuhali oglje, trgali kope in prikazali nazadnje porabo oglja pri kovaču in pekaču.
Čeprav so za prikaz zanimivega etnografskega dogodka načrtovali dva dneva, je bila sobota bolj priprava na nedeljsko prireditev. Pa je še zjutraj v nedeljo bolj slabo kazalo, saj je pravo neurje povzročilo prirediteljem kar precej skrbi. Matej Demšar pa je bil s člani in predsednikom TD Janezom Kr-žišnikom trdno odločen, da prireditev bo. "Ne morem verjeti, da je lahko padlo toliko dežja in veter nam je zjutraj skoraj streho šotora odnesel. No, pa se je zdaj
Številni so prvič videli, kako se sestavi kopa.
zbralo prav neverjetno veliko obiskovalcev in vse smo lepo predstavili."
Ja, res. Prireditelji se niso dali in obiskovalci so imeli v nedeljo popoldne kaj videti. Zanimivo žaganje, sekanje in lupljenje drevja, po-
stavljanje koče in kope, pripravo malice pa tudi petje in igranje na harmoniko in bas je popestrilo kuhanje oglja in trganje kope, pa delo pri kovaču. Seveda tudi malica ni manjkala. Zanjo je poskrbela Krevlucova Ančka, za vodo pa pastirček. Kako so včasih oglje pripravljali in kako so z njim služili, sta obiskovalcem predstavila Žgaj-nar in Tavčar. Zaplesali so še člani folklorne skupine Javorje, ki jo
vodi Katarina Peternel iz Javorij, ki je včasih tudi sama plesala v njej. Zapel pa je oktet Zadružniki, od nedelje naprej pod vodstvom Brigite Potočnik iz Bukovice.
Po tridesetih bolj ali manj ustaljenih prireditvah oglarjev je bila letošnja 31. zares zanimiva in ne le zaradi jutranjega naliva obetavna osvežitev prizadevnih turističnih delavcev za naprej.
Andrej Žalar
RADIO OGNJIŠČE
ODDAJAJ RIJATELJI
P. ADIA
GNJISCE
REZERVACIJE VSTOPNIC
pon - pet: 7.00 -14.00 na tel.: 01/512-11-26
Zanimiva opravila oglarjev so si v nedeljo na Grebljici ogledali številni obiskovalci.
VAŠA PESEM: PREDLOG TEGA TEDNA Popevke:
1. Ne pozabi me - Rok Kosmač 2 Tisoč-JadrankaJuras
3. Povej mi - Domen Kumer NZ-viže:
1 Dekletove sanje - ans. Kompromis
2. Maček v žaklju - Kvintet Dori
3. Pesme Sloveniji - ans. Atomček
Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: Radio Ognjišče, štula 23,
1. Andraž Hribar - Kadar si tu p.p. 4863,1210 Ljubljana Šentvid
2. Fantje z vasi - Petelinčke bom vprašal Glasujete lahko tudi na internet naslovu
http:/radio.ognjisce.si
Ime in priimek..............'..................................
Naslov
Medno: zazidljiva parcela 878 m2 z lokacijsko dokumentacijo za poslovni objekt (kafić, mesarija itd), na odlični lokaciji, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Gozd Martuljek - parcelo 2000 m2 ob glavni cesti prodamo po ugodni ceni, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
PARCELE KUPIMO: KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, CERKLJE - kupimo zazidljive parcele za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 ione
POJANSKA DOLINA prodam sončno, zazidljivo PARCELO 1000 m2. tt 031 /789-294 10397
Prodam zazidljivo in delno nezazidljivo PARCELO - Tupaliče pri Preddvoru. tt 041/772-006 10428
V okolici Šmar.toplic prodamo 1500 m2 veliko GRADBENO PARCELO za vikenc z dokumentacijo. Do parcele je asfalt vode-elektrika. tt 031/308-540 10431
POSLOVNI STIKI
Posojilnica GORFIN d.0.0., Radovljica, Kranjska c. 4 - HITRA POSOJILA do 150.000 SIT. IT 040633-903, 04/531-56-64 int. 284. 9907
-PARAPSIHOLOG-EZOTERIK z opisno regresijo odkrije vaša prejšnja življanja, karmo, opravi prekognicijo. BREZPLAČNI individu-lani tečji spoznavanja črne in bele magije. BREZPLAČNI nasveti glede posla, ljubezni, usmeritve vžMjenju. tt 580-10-81 10342
POZNANSTVA
Sem moški srednjih let in bi rad spoznal žensko od 50-60 iz Kranja ali Jesenic. Šifra: VEUKI ŠMAREN 10413
RAZNO PRODAM
DRVA meterska ali razžagana tudi brezova, možnost dostave, prodam. tt 041/718;019
Prodam SUHA BUKOVA DRVA, RAZŽAGANA Z DOSTAVO. TT 041 /625-874
10200
Prodam BUKOVA DRVA, lahko razžagam in dostavim. TT 041/509-877_10411
Prodam suha BUKOVA DRVA. tt 2503-712 10430
ftatflo
Kram    00.3 MM*
Glasbene želje: 04 231 80 00 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 072
Radio Bata. d o o, Šmarna 6. 4000 Ki anj
STANOVANJA ODDAMO
STANOVANJA ODDAMO: KRANJ Vodovodni stolp 3 ss, 74 m2/lll., delno opremljeno, klasično ogrevanje, 58000 SIT/mes, 3 mes.predplačilo, varščina, KRANJ Planina II, lepo 2 ss, 68 m2/ll, opremljeno, 68000 SIT/mes, 4 mes. predplačilo, 2 mes. varščina, HRANJ Huje meščansko 4 ss, 120 m2/l., etažna C K olje, 700 m2 vrta, 135.000 SIT/mes oz dogovor, KRANJ Planina I garsonjera 27 m2/V, opremljena (ni pralnega stroja), 46500 SIT/mes, 2 mes. varščina, KRANJ Planinal, 4 ss, neopremljeno, 68000 SIT/mes, 3 mes. predpl, varščina, MILJE nova garsonjera v hiši, cca 30 m2/PR, CK, lasten vhod, nova oprema, souporaba vrta, 45000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222,2369-333 10125
V Kranju ODDAM SOBO s souporabo kopalnice in kuhinje - samski osebi. Mesečno predplačilo, tt 041/247-862, 040/858-080
KRANJ - razkošno 3 sobno stan. v meščanski vili blizu centra mesta, 150m2, nadstan-dardno opremljeno, I.nad., vrt z vrtno uto, parkirišče, ugodno oddamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21
KRANJ - 2 sobno stan. v vis. pritličju stanov, hiše v bližini centra mesta, cca 80 m2, vzdrževano, delno opremljeno, oddamo, Mike & Co. d.O.o., 20-26-172, 236-49-21
ODDAMO: Planina - GARSONJERO, ENOIN-POLSOBNO in ŠTIRISOBNO STANOVANJE; Kokrica-DVOSOBNO, Begunje- ENOSOBNO, Kranj- 1/2 meščanske vile. FRAST-d.o.o. 04/234 40 80, 041/ 734 198
Kranj, Planina -1 SS 40 m2, 1 SS 45 m2, 2 SS + K 80 m2 brez opreme, 4 SS 87 m2 z delno opremo, Stražišče - mansardno stanovanje z vso opremo, ločen vhod; smer Preddvor - hišo v dveh etažah izven Kranja s parcelo 2.000 m2, Golnik - 3 SS v hiši, v 1. nad., z opremo, Ljubljana - sobo za študentko s souporabo kuhinje, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
STANOVANJA KUPIMO
STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo več manjših stanovanj za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10121
VODOVODNI STOLP- kupimo DVOSOBNO STANOVANJE do 3nad. FRAST-nepremič-nine 04/234 40 80, 041/ 734 198
STANOVANJA NAJAMEMO
Nujno iščem v najem 1 sobno STANOVANJE v pritličju ali I. nadstropju v Kranju ali okolici, tt 255-15-51 10391
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter,s.p.,Senično 7, Križe, IT 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KO-MARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KAR-NISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času. 5% popust! 4228
MONTAŽA POHIŠTVA IN OBLOG. tt 25-31-673, 040/645-855, Planinšek s.p., Hotemaže 21, Preddvor gise
ŠKORC vodovodne instalacije in ogrevanje - izdelava in montaža vodovodnih in centralnih instalalacij, adaptiranje kopalnic, vključno s keramiko. Zajamčena kvaliteta in ugodna cena. tt 041/941-067, 595-83-60, Aleš Škerjanc.s.p., Žiganja vas 70, Križe
10027
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč. Polaganje robnikov in pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarpt, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, tt 041/680-751, 01/839-46-14, Adrovič&Comp.,d.n.o., Jelovška 10, Kamnik
10254
STANOVANJA PRODAMO
Prodam 2 ss s kabinetom v Bistrici pri Tržiču, 64m2, cena 12,5 mio SIT. Samo resni tt 041/845-792 8988
Prodam manjše STANOVANJE v starejši hiši v centru Tržiča, cca 22 m2. tt 031/782-386 9990
BISTRICA PRI TRŽIČU prodam lepo 1 sobno STANOVANJE s kabinetom, cca 40 m2, cena 9,5 mio SIT. tt 040/831-251 9991
STANOVANJA PRODAMO: Tržič Bistrica 1 ss, 48 m2/l., klasično ogrevanje, 8 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 1 ss, 41,67 m2/IV, vsi priključki, 9 mio SIT, KRANJ predmestje 1 ss, 37,42 m2/pr, vsi priklj. obnovljeno, 7 mio SIT, KRANJ Zlato polje 1 ss+k, 41,40 m2/lll, delno obnovljeno, plin do vrat, 11,1 mio SIT, KRANJ Center 2 ss, 55m2/PR, vsi priklj., ni balkona, 12,4 mio SIT, KRANJ Sor-lijevo nas, 2 ss, 54,13 m2/IV, vsi priklj., 15 mio SIT, KRANJ Planina II 2 ss, 68,30 m2, vsi priklj. nizek blok, 16,7 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10119
PLANINA I - gars., 27,40 m2, l.nad., zast. balkon, prazna, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21
TRŽIČ - gars., 20,48 m2, VIII. nad, prazna, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21
LESCE-gars., 28,42 m2, IV. nad., opremljena, balkon, pokrit parkirni prostor, prodamo, Mike &Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21 N
ŠKOFJA LOKA-Trata, 1 sobno, 45,30 m2, pritličje, funkcionalno, prodamo, Mike & Co. d.O.o., 20-26-172, 236-49-21
KRANJ - center, meščansko 1 sobno stan., 48,20 m2, II.nad., prenovljeno, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21
PLANINA III -1 sobno, 46,80 m2, VIII.nad., prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21
ŠKOFJA LOKA - 1 sobno, 37,50 m2, pritličje, delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21
PLANINA I - 2 sobno, 56,80m2, II. nad., nizek blok, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21
VODOVODNI STOLP - 2,5 sobno, 63,50 m2, IV.nad., potrebno adaptacije, ugodno prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21
PLANINA I - 2 sobno, atrijsko, 58,90 m2, pritličje, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21
KRANJ - okolica, 3 sobno v večstanovanjs-ki hiši z upravnikom, mansardno, 65,35 m2,
II. nad., delno obnovljeno, vrt, ugodno prodamo, Mike &Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21
ZLATO POLJE ZG. - 3 sobno, 61,85 m2,
III. nad., vzdrževano, brez CK, prodamo, Mike &Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21
BLED - Alpski bloki, 3 sobno, 73,44 m2, l.nad., velik balkon, obnovljeno v celoti, prodamo, Mike &Co. d.0.0., 20-26-172, 236-49-21
PLANINA 2: prodamo 1ss, 49,5 m2, atrij, cena 11,9 mio FRAST nepremičninska hiša 04/234 40 80 041/734 198
ŠKOFJA LOKA - prodamo 2ss, 62 m2, balkon. FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041/734 198
PLANINA 3- prodamo mansardno lepo trisobnostanovanje, cena 18,5 mio FRAST-nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041 / 626 581
Lesce: Prodamo lepo garsonjero 21 m2,II.nad,balkon, vsi priključki, takoj vseljiva ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Tržič: Nova garsonjera 31 m2, I.nad,nova oprema.vsi priključki, takoj vseljiva ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Šk. Loka-Podlubnik: 2SS,63m2, IX. nad, vsi priključki, takoj vseljivo, Podlubnik: 2SS, 62m2, VIII.nad, vsi priključki, ugodna cena. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661_
Poljane nad Šk. Loko: V več stanovanjski hiši pritlična etaža prodamo 3SS+garaža, 135m2, vrt cca 100m2 in v l.nad 4SS+ neizdelana mansarda. Takoj vseljivo, mirna sončna lokacija, bližina šole, vrtca, ugodni plačilni pogoji. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
RADOVLJICA-Žagarjeva: 3SS,63m2, II.nad, nizek blok, takoj vseljivo, vsi priključki, GRADNIKOVA: 3SS, II.nad, 74m2, obnovljeno, zelo lepo,vsi priključki ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 031/669-272
KRANJ-mestno jedro: 3SS, 135m2, P, popolnoma obnovljeno, balkon, vsi priključki, primerno tudi za mirno poslovno dejavnost, vredno ogleda, cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Kranj-Planina I: 2SS+2kabineta, IV.nad, 89m2, renovirana kopalnica in WC, vsi priključki, zelo lepa lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Kranj-Planina II: Prodamo zelo lepo 2SS, 68m2, II.nad, vsi priključki, urejen nizek blok, ugodni plačilni pogoji. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS + K 63 m2 v 4.nad., CK ni, cena - 13,2 mio SIT, 2 SS 54,6 m2 v4.nad., vsi priključki, cena = 12,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, center - 94 m2 + terasa 40 m2 v
1. nad., obnovljeni prostori, primerno za stanovanje ali poslovne prostore, cena = 18,0 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
KRANJ, Planina II - 1 G 30 m2 v pritličju, cena - 9,0 mio SIT, 1 G 29,8 m2 v 5.nad., cena - 9,7 mio SIT, 2 SS 68 m2 v
2. nad./3.nad., plačilo po obrokih, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7. nad., cena - 14,9 mio SIT, 2 SS 62,5 m2 v 6.nad., takoj vseljivo, cena ■ 14,9 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina 1-1 G 29,6 m2 v 3na<i, takoj vseljivo, cena = 9,2 mio SIT, 2 SS + K 69,5 m2 v 5.nad., cena - 14,8 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TRŽIČ: 1 SS 33 m2 v 1. nad., prazno, cena - 8,6 mio SIT, 1 SS 36 m2 v l.nad., cena = 6,7 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 6_
STANOVANJA PRODAMO: KRANJ Planina I 2 ss+k, 54,80 m27IX, vsi priklj., 12,88 mio SIT, KRANJ Vodovodni stolp 3 ss, 90 m2/l, etažna CK olje, obnovljeno, 15,6 mio SI, KRANJ Vodovodni stolp, lepo, obnovljeno 3 ss, 73,80 m2/lll, vsi priklj., 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222,2369-333 10120
VOZILA DELI
Prodam zadnji ODBIJAČ za Golfa IV. tt 041 /55-66-37_ioo6j_
Prodam NOVO VLEČNO KLJUKO snemlji-vo za Opel Kadett Astra karavan, tt 041/294-388 10382
VOZILO KUPIM
KARAMBOLI RANO VOZILO ODKUPIM. Plačam takoj. Uredim prepis in odvoz, tt 031/770-833 10434
VOZILA
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO.d.0.0., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), tt 5134-148, 041/632-577_9006_
Prodam TVVINGO, nov. tt 518-60-67
10351
Prodam OPEL ASTRA 1.6 GT, I. 93, reg. celo leto, cena po dogovoru, tt 040/381-
892 10385
MICRA 1.0 16 V, I. 97, 5 v, metalik, odlično ohranjen, tt 041/831-086_10396
Prodam R TVVINGO, I. 2000, 25000 km. tt 041/418-828 10406
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL N
d.0.0.
PE Zg. Bitnje 32, TEL: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
]orek, 6. avgusta 2002 _MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si_GORENJSKI GLAS • 23. STRAN
GANTAR
Bratov Praprotnil« 10, NAKLO Te! /fax: 0/1/25 76052
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH
SISTEMOV TER ^VV
AVTOMOBILSKIH
BLAŽILCEV¥MQNRQE?
Prodam SUZUKI SVVIFT 1.3 GX, I. 96. tt
^34-20_10423
PEUGEOT 306 XR, I. 96, prev. 37200 km, Prvi lastnik, servis.knjiga. TT 041/50-60-43
10429
/IAT BRAVO 1,2, LETNIK 1999, SREBRNE BARVE, SERVO VOLAN, CZ, ES, 2X AIR BAG.44.000KM. LEPO OHRANJEN. pENA 1.580.000,00 SIT UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODGORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ TEL.:04/20 19 308
FIAT UNO 1.0 IE, LETNIK 1994, MODRE BARVE, 5 VRAT 143.000 KM CENA 295.000,00 SIT. AVTO MLAKAR POD-BORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL 04-20 19 308
ALFA ROMEO 147 2.0TS, LETNIK 2001, 2.000KM, METALIK ZELENE BARVE, VSA OPREMA + USNJE. CENA: 3.990.000,00 KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ TEL.:04/20 19 308
RENAULT MEGANE 1,9 DTI KARAVAN, LETNIK 2000, 60.000KM, METALIK GRAFITNA BARVA, KLIMA, SERVO VOLAN, ES, DCZ, CENA: 2.450.000,00 SIT UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ TEL.:04/20 19 308
GOLF III CLD 1.9, I. 96, 3 v, lepo ohranjen, nikoli karamboliran, prodam. tt 041/730-990 10432
ZAPOSLIM
OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB
akris, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107
komunala kranj - de Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel.: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561, fax: 28-11-392
NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve
tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940
jeko - in, Pogrebna služba
Blejska Dobrava
URADNE URE: od 7. do 15. ure
od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222
Dežurna služba popoldan do 20. ure
tel.: 5874-222 ali neprekinjeno 24 ur.
pogrebnik Dvorje
tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685
pogrebne storitve novak
Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041 /655-987 031 /203-737
Loška komunala, d.d., škofja loka
Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka
°<J ponedeljka do petka od 7. do 14. ure,
tel.-: 50-23-500, 041/648-963
Dežurna služba od
14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne
041/648-963
041/357-976
pogrebne storitve hipnos d.o.o.
Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699
ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH.
Redno zaposlimo DELAVCA za delo v skladišču z železnino pri Medvodah. Zaželen izpit za viličarja. Inf. na tt 01/361-76-46 G. OGRINC d.o.o., Sp. Senica 18, Medvode
Honorarno delo dobi KUHARICA, lahko upokojenka ali KUHAR, tt 041/335-979 Gostilna Logar, Hotemaže 3a, Preddvor
Gradbeni delavec dobi delo takoj. Taber d.o.o., Britof 152. Tel.: 030/633-702
KOSEU DUPUE.d.o.o., Zg. Duplje 91 zaposli: PREOBLIKOVALCA KOVIN -ključavničarja z možnostjo priučitve za področje dela, izdelava in montaža ventilacijskih naprav in drugih kovinskih izdelkov. Poseben pogoj starost do 30 let. Ponudba Koselj Duplje d.o.o. od 7.-17. ure, tt 041/619-282 ali pisna prijava 10402
Gostišče pri Zalogarju, Dolenja vas 1/a, honorarno zaposli ČISTILKO 4 x tedensko, tt 500-5000 10403
Zaposlimo VOZNIKA KAMIONA v mednarodni špediciji. Pogoj opravljen vozniški izpit C in E kategorije, šolska izobrazba IV. stopnje, dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu blaga. Prošnjo z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov KOLI ŠPED d.o.o. Mednarodna špedicija, Savska c. 22; Kranj
STRUGARJA za delo na stružnih avtomatih iz okolice Kranja, zaposlim. Brenkuš Matjaž,s.p., Zasavska 31 b, Kranj, 041/719-097 io4io
FRIZERKA dobi delo, 3 leta del. izkušenj. Gordan Kržan s.p., Podnart 42 b, tt 040/651-605_10416
Pridnemu in simpatičnemu dekletu nudimo delo v strežbi, tt 041/622-526, Jur.d.o.o., Dacarjeva ul. 12, Lesce t04V
Za strežbo v piceriji zaposlimo dekle ali fanta, tt 236-13-02, Pizzerija Gorenc, Koroška c. 59, Kranj 10420
Zaposlimo ELEKTROINSTALATERJA in ELEKTROTEHNIKA, lahko tudi študent, tt 040/35-99-55 od 20.-21. ure, EL-TRONIC, Mošnje 8/a, Radovljica 10435
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem delo - Duo harmonikaš+kitarist, igranje na ohcetih, obletnicah, spremljava porok. P 533-10-15_io383
Iščem delo - likam za vas! tt 031 /880-136
OSMRTNICA
ŽIVALI
Prodam KOKOŠI NESNICE za zakol ali nadaljno rejo. Zadraga 18, Duplje, 595-84-
05 10300
Prodam KRAVO simentalko 8 mesecev, drugič brejo, tt 2042-719_10388
Prodam KRAVO s teletom, tt 031/710-
970 10392
Prodam TELIČKO Rh, težko 100 kg in šro-tar. tt 031/547-948 10399
Prodam ODOJKE za nadaljno rejo, težke od 25-30 kg. Jovanovič, Škofjeloška 92, Kranj 10412
Prodam BIKCA star en teden, tt 031/850-370_io422_
Ugodno prodam 2 OVCI ter JAGNJE. tt 031/207-984_10425
PRAŠIČE od 25-150 kg prodam in pripeljem na dom. tt 041 / 730-990 10433
ŽIVALI KUPIM
Odkupujem mlado pitano GOVEDO, krave, ovce, jagneta. tt 041/650-975 9390
BIKCE simentalce, stare do 14 dni, kupim, tt 01/8343-506 10401
Kupim BIKCA simentalca, 200 kg težkega, tt 031/571-522   . 10424
ZAHVALA
V 23. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, brat, vnuk, fant
MARKO BARLE
iz Nakla
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi sodelavcem, pevcem Bratov Zupan, gospodu novomašniku Matjažu za lepo opravljen obred, pevcem in pogrebni službi Navček.
Vsem imenovanim in neimenovanim, še enkrat, iskrena hvala.
VSI NJEGOVI Naklo, julu 2002
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica in tašča
IVANA RANT
Sitarjeva mama s Stirpnika
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Bizjakovi in strežnemu osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Jesenice in g. župniku iz Bukovščice za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči vsi njeni Stirpnik, Selca, 25. julija 2002
Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša dolgoletna sodelavka v pokoju
FRANČIŠKA ROBLEK
Kolektiv Zdravstvenega doma Kranj
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi mož in oče
CIRIL HUDOVERNIK
iz Kranja, Cankarjeva ulica 22
Od njega se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu danes, torek, 6. avgusta 2002, na kranjskem pokopališču. Cvetje in sveče hvaležno odklanjamo v korist Doma starejših
občanov Preddvor.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 31. julija 2002
V SPOMIN
"Nate naj mislim, večni Bog, nate, ki si skrivnosti skrivnost; odkod si ti in kdo si ti, ti si širjava, ti si globokost?" (Povej, razodeni - R II "Soneti")
Danes, 6. avgusta 2002, mineva prvo leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi
prof. dr. FRANCE ROZMAN
Vsem, ki obiskujete njegov zadnji dom v Dupljah, prižigate sveče, se ga spominjate v molitvah in ga ohranjate v lepem spominu, se lepo zahvaljujemo.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 87 letu nas je zapustil naš dragi mož, brat in stric
ANTON ROZMAN
iz Luž
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju za dolgoletno zdravljenje m nego. Iskrena hvala g. župniku Cirilu Isteniču za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in pogrebni službi Navček.
Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala in lepa hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Iščem te v travah, iščem te v morju, najdem te v zvezdah, ki sijejo name.
(M. Kačič)
Prerano je ugasnilo plemenito in ustvarjalno življenje našega najdražjega
DRAGA BEZLAJA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pisno in ustno izrazili sožalje in ga tako številni pospremili na njegovi zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo za podarjeno cvetje, sveče, moralno in materialno podporo. Za reševalno akcijo se zahvaljujemo Kapetaniji Šilo in drugim uradnim ter medicinskim osebam na Krku ter Reki, posebej g. Turčiču. Za požrtvovalno pomoč in tolažbo iskrena hvala sorodnikom iz Ljubljane, Mengša, Žalca, Kočne, Šentjurja, Rake, Novega mesta, Podkorena, Kamnika, še posebej družinam Šom, Rožič, Lavtižar, domačinom Drpič-Marohnič, Kraljic na Krku, Gornikovima, družinam Tusch, Avvgustin, Popolari iz Avstrije in drugim prijateljem, posebej iz Vel. Žabelj, Pečin. Iskrena hvala PGD Blejska Dobrava za častno stražo in poslovilni govor, pevcem Zupan za pesmi, PD Javornik - Kor. Bela, PJD Lesce Bled, podjetjem TBJ Jesenice, Perftech Bled. Zahvaljujemo se tudi JEKO-IN pogrebni službi. Zahvaljujemo se za lepe poslovilne besede, posebej Jožici Peric, Silvu Kokalju. Hvala za pomoč vsem vaščanom Kočne - posebej družinam Bulovec, Škrjanc, Jezeršek, Polak, Baloh - Črv, Bogataj, Quick in krajanom Blejske Dobrave - posebej družinam Pekolj, Sever, Begeš, posebej Luku Černetu za lepo zaigrano Tišino.
Naj bo v srcih z nami.
Žena Dragica, sinova Marko, Boris, mama Marija, brat Matjaž, sestra Majda z družinama ter sorodstvo Kočna, Ljubljana, Mengeš, julij 2002
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
S€ J€ Jih
G<*€f>6 NA &TeVlCO 60ST0I/ fn Tc/01
Q3t
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
TOREK
od 14 °C do 20 °C
SREDA
od 13 °C do 23 °C
ČETRTEK
od 13 °C do 21 °C
Danes, v torek, bo pretežno oblačno s padavinami, deloma nevihtami. Jutri, v sredo, bo zmerno do pretežno oblačno, vendar povečini suho. V četrtek pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami.
Pungrat že drugič naj planina
Gorenjski glas je letos že drugič izbiral najbolj priljubljeno planino s planšarijo. Odziv naročnikov in bralcev Gorenjskega glasa je bil izreden: prejeli smo kar 4114 kuponov.
Pungrat - Zaključna prireditev je hila v soboto na Pungratu v prelepem, sončnem vremenu. Čeprav smo zaradi slabe nedeljske vremenske napovedi zadnji hip prestavili prireditev /. nedelje na soboto, je vesela družba napolnila prostor pred planšarijo. Razen Gorenjskega glasa so bili organi-
zatorji prireditve Agrarna skupnost Brezje, tovarna Planika iz Kranja in Občina Tržič. Za prešerno razpoloženje so poskrbeli mladi Tržiški trio, Duo Škaf iz Poljanske doline in pevski zbor Maj iz Kranja, oskrbnika planine Matjaž in Mateja Kleindienst iz Naklega s pomočniki pa sta po-
Matjaž Drol (desno) prejema v Gorenjskega glasa.
imenu agrarne skupnosti priznanje
Rezultati zaključnega žrebanja vseh prejetih kuponov:
Bon za nakup pohodne obutve PLANIKA v vrednosti 20.000 SIT - Milena Hostnik, Podvasca 11, Tržič; malica z okrepčilom na zmagovalni planini Pungrat v vrednosti 8.000 SIT - Danilo Zupan, Jelendol 9; malica na drugouvrščeni planini Kofce v vrednosti 5.000 SIT-Tončka Pogačar, Krnica 27, Zgornje Gorje; malica na tretjeuvrščeni planini Korošica v vrednosti 3.000 SIT - Vlasta Meglic, Dolina 17, Tržič. Izžrebali smo tudi 20 tolažilnih nagrad Gorenjskega glasa: gostinske storitve v hotelu Bellevvue na Šmarjetni gori v vrednosti 3.000 SIT. Prejmejo jih: Tončka Kociper, Šiška 5, Preddvor, Miha Hvasti, Drulovka 46, Ana Eržen, Sovodenj 1, Dušan Strelec, Milje 26, Milica Šmid, Zminec 48, Nada Gros, Gorenjskega odreda 14, Kranj, Matevž Jen-kole, Koroška 55, Tržič, Matjaž Valjavec, Dolina 17, Sonja Ovnik, Stružnikova 8, Šenčur, Matjaž Likar, Ul. 28. maja 51, Ljubljana, Marjan Majes, Kropa 104, Aleš Papler, Leše 35, Marjan Trampuš, Tem-niška 26, Naklo, Milena Vovk, Smokuč 48, Vinko Rudolf, Podlaniš-če 10a, Cerkno, Vlasta Meglic, Dolina 17, Anton Albinini, Gorica 17a, Radovljica, Darja Govekar, Podljubelj 262 in Iva Brodarič, Škri-Ije 1, Gradac. Čestitamo!
velikega zanimanja za našo akcijo bomo z njo nadaljevali tudi prihodnje leto, verjetno znova v sodelovanju z Občino Tržič, na katere območju je kar nekaj čudovitih planin. Tržiško občino je na Pungratu "zastopal" Lado Sreč-nik.
Direktorica Gorenjskega glasa Marija Volčjak je trem najbolje uvrščenim planinam podelila priznanja. V imenu Pungrata jo je prejel tajnik Agrarne skupnosti Brezje Matjaž Drol, v imenu Kofc pa Tončka Ahačič. Predstavnika planine Korošica ni bilo
na prireditvi. Zaključna prireditev ni minila brez Planike iz Kranja, ki je pred planšarijo pripravila razstavo pohodniške obutve. Karmen Zupan, projektni vodja v Planiki, in komercialist Sašo Ma-karov sta prvo nagrado, bon za 20.000 tolarjev, z žrebom namenila Mileni Hostnik iz Podvasce pri Tržiču. Srečo sta delila tudi z boni za 1000 tolarjev, ki jih je od včeraj naprej že mogoče vnovčiti pri nakupu trekking obutve z 20-odstotnim popustom v prodajalnah Planike. Jože Košnjek, foto: Gorazd Kavčič
Planika, ki je nagradila izžrebane glasovalce je na planini predstavila svojo pohodniško obutev.
Parcela je del stečaja
skrbela, da udeleženci niso bili žejni in jim ni krulilo po želodcih.
Letos je naše povabilo k zbiranju najbolj priljubljene gorenjske planine s planšarijo naletelo na izjemen odziv. Andrej Mali z oglasnega trženja je tudi letos odlično izpeljal igro do konca in naštel rekordnih 4114 glasovalnih kuponov. Čeprav smo v uredništvu želeli bolj izenačeno tekmo,
je planina Pungrat znova premočno zmagala s 1598 glasovi. Na naslednja mesta so se uvrstile planine s planšarijami Kofce 720, Korošica 446, Prevala 277, Lipnjška planina 262, Ribenska planina 209, Lešanska planina 134, Ble-goš 131, V Lazu 120 in Uskovnica 89. Te planine so se med 31 predlaganimi planinami uvrstile v julijsko finalno glasovanje. Zaradi
opozorilo' Wr
TO ZihUlŠCf ji: b€L STEČAJNA MA.se
Matjaž in Mateja Kleindinst skrbita na planini Pungart za 133 govedi. Znana sta kot dobra gostitelja in skrbnika živali. Na 154 hektarov veliki planini sta že tretjo sezono.
Smlednik - Konec minulega tedna se je v Smledniku okrog poldne' va na zemljišču ob treh novih stanovanjskih objektih pojavilo opozorilo morebitnim kupcem parcele, da gre za zemljišče, ki je del stečajne mase Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj. Pod opozorilo so se podpisali Varčevalci SHP.
Neuradno smo izvedeli, daje Viktor Brezar na tej parceli pred meseci načrtoval gradnjo stanovanjskega dvojčka. Po usklajevanju načrtov oziroma projekta je nazadnje bilo potrebno urediti le še nekaj malenkosti glede višine objekta, vendar so se priprave potem nenadoma končale. Zdaj je ta parcela naprodaj, vendar med interesenti jI hkrati poznavalci dogajanj (Brezar in soustanoviteljstvo SHP Kranj)n> "prave volje" za nakup. Zdaj pa so v petek nedvoumno opozorili na pravi interes oškodovani varčevalci SHP Kranj, ki so na parcel0 postavili opozorilno razlago vsem mimoidočim na ogled. A.Ž.
Krvodajalska akcija
Območno združenje Rdečega križa Kranj organizira v torek, 6., in četrtek, 8. avgusta, krvodajalsko akc ijo za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani Krvodajalce bodo peljali na odvzem v Ljubljano s posebnimi avtobusi, ki bodo imeli naslednji razpored odhodov. V torek, 6.
avgusta, bo odhod avtobusa ob 7.00 - za KO RK Kokrica - na avtobusni postaji Kokrica in ob 8.00 - za KO RK Bitnje - z vseh avtobusnih postaj v Bitnjah. V četrtek, 8. avgusta, pa bo odhod avtobusov ob 7.00 - za KO RK Vodovodni stolp - na avtobusni postaji Vodovodni stolp na Old-hamski cesti, ob 8.00 - za KO RK Primskovo - pred Domom krajanov Primskovo, ob 8.15 - za KO RK Center in ostali - z avtobusne postaje pred hotelom Creina in ob 9.00 - za KO RK Čirče - na avtobusni postaji Čirče. Katja Dolenc
Andrej Štremfelj zaključil svoj projekt
Gorenjski glas je Štremfljevo plezalno pot spremljal od samega začetka in bil prisoten tudi v Lepeni.
Lepena, Trenta - Si.mobil je pretekli četrtek na novinarski konferenci v Trenti, ob zaključku projekta Andreja Štremflja "Prečenje slovenskih Alp v navezi s Si.mobilom", predstavil še delovanje multimedijskih sporočil (MMS).
Sporočila se lahko pošiljajo na drug telefon ali na naslov elektronske pošte. Do konca oktobra bo uporaba MMS na voljo brezplačno. Trenutno pa pri Si.mobilu ponujajo dva aparata, ki podpirata MMS: Nokio 7650 in SonyEricc-
Novorojenčki
V preteklih sedmih dneh se je v obeh gorenjskih porodnišnicah rodilo 42 otrok, in sicer v Kranju 33 in na Jesenicah 9.
V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 33 novorojenčkov, od tega 19 deklic in 14 dečkov. Na prvem tehtanju je bil tokrat najtežji deček, ki je tehtal 4.050 gramov, najlažji pa je bil prav tako deček s 2.540 grami.
V jeseniški porodnišnici je prvič na ves glas zajokalo 9 otročičkov, od tega 2 deklici in 7 dečkov. Kazalec na tehtnici je na prvem tehtanju pokazal 3.650 gramov najtežjemu dečku, najlažjemu dečku pa 2.480 gramov.
SOD 68i. Si.mobil so tudi prvi v Sloveniji in med prvimi v svetu, ki ponujajo MMS tudi za pred-plačnike.
Poleg predstavljene Nokie, načina sprejemanja in pošiljanja MMS, je Andrej Šremfey na novinarski konferenci obnovil svoje prečenje, se zahvalil sponzorjem ter predvsem svoji družini, ki mu ob vseh njegovih podvigih vedno stoji ob strani.
Andrej pravi, daje bila na začetku le ideja, ki je počasi rasla, se dokončno oblikovala v prečenje slovenskih Alp od Logarske doline do Trente: "Preplezati simboličnih trideset različnih smeri se mi je zdel primeren izziv za delovno počastitev svojega jubileja.
Bojan Dremelj, predsednik uprave (desni) in VVolfgang Krebs (le^1 član uprave za trg, Si.mobil d.d., sta z navdušenjem pozdravila Andrf jev (na sredini) projekt in ob enem izkoristila priliko za najavo nove W ne storitve.
Da bi prečenje še bolj neposredno povezovalo preteklost s sedanjostjo, sem kot soplezalce na prečenje
povabil ljudi, ki so tako ali drug vplivali na mojo alpinistično pot\ Alenka Brun, foto: Tina D°K
LOTO
IZŽREBANE ŠTEVILKE 31. KROGA, / dno 4.8. 2002 02. 03, 04, Ob, O/. 11, 18 in dodatna 20
Izžrebana LOTKO stovilka: 665584
V 32. krogu LOTA je za SEDMICO prodvidoni sklad 42 milijonov SIT
za dobitok LOTKO pa 50 milijonov SIT