Državni zbor. V 67. seji je predlagal dr. Foregger, zastopnik mest in trgov na slov. Štajerskem, t. j. zastopnik liberalnih nemakutarjev, ki so ^a volili, da se naj društvena postava frajma.Trer.ieTr za ljubo tako spremeni, da se bodo ti rovarji smch tudi v Avstriji o 5 i t n o (na tihem so že itak) uslanovljati. — Ker je dunajska dež. vlada že 4krat enako prošnjo fiajmavrerjev odbila, meri Foreggerjev predlog očitno na to, da ministra Streraayra v zadrego spravi. Predlog se je v 70. seji sprej e 1 in odboru v pretres izročil. Ministri so seveda nasproti' glaeovali, ker je to — v katoliški državi sitna reč; pa njih stranka (levo središče) jih je pri tem na cedilu pustila ter glasovala za predlog (tudi naš štajerski dež. predsednik, žl. Ktlbeck), bolj boječi so jo pa iz zbornice med glasovanjem pobrisali. Ista -napredna" Foreggerjeva stranka je v naslednji 68. seji vprašanje do vlade stavila, kar zopet na min. Štremayra meri, zakaj da še niso in kedaj bodo izdane zvrsilne postave, da se ,,verske" postave od 7. maja 1874 brž in bolj krepko zvršujejo; zakaj da še ni v letošnjem drž. proračunu znesek, ki ga bodo v smislu omenjenih postav posamesne fare in kloštri plačevali v- cerkveni zaklad, in boče li vlada skrbeti, da piedloži v tej stvari dodatek k letošnjemu drž. pioračunu ? r V zalogi še imajo ,,naprednjaci" tirjatve, da se oo. Jezuiti odpravijo in civilni zakon vpelje. — Iz vsega je ocitno, da hočejo ti zastopniki ljudstva svojo nezmožnost, denarne in davkarske zadeve urediti, pokriti in olepšati s. svitom brezverstva, in tako — puhlim glavam in labko- živcem se prikupiti! Ljudstva čakajo in čakajo, da se jim silna bremena zlajšajo, obrtnija in trgovina vzdihuje pod hudimi nasledki denaruega poloma, liberalstvo jim pa ponuja — Bismarkovib krutih naredeb zoper cerkev in nedolžne redovnike! Namesto kruha — kamen! Dr. Kronawetter je vtrjeval svoj predlog, da se društvena postava predela tako, da ne bodo ve. mogle pol. gosposke samovoljno motiti in prepovedovati društev; predlog se z veliko večino in navdušeno sprejme. Baion Dipauli s Tirolskega se je poslanstvu odpovedal, brez dvoma zato, ker vidi, da ta drž. zbor ne bode državi mirft po pravični spravi z deželami in narodi pvipravil. Sostavila se je v smislu §. 7. postave za vravnanje zemlj. davka od 24. maja 1869 contralna koniisija na Dunaju iz zastopnikov vseh v drž. zboru zttstopanib dežel. Komisija šteje 18 udov in isto toliko namestnikov, ki so bili, kjerkoli mogoče, izvoljeni izmed ustavakov. Za Štajersko je voljen žl. Kellersperg, za namestnika Walterskircben; za Kranjsko žl. Apfaltrevn, za namestnika žl. Langer. V 69. seji razvijal je Fux svoj predlog, da bi se v delegacije za naprej ne volilo več po deželab, ampak pomešano iz vse zbornice. Namen tej prenaredbi je, kakar je odkritosrčno Fux sam  rekel, dase samostalnost dežel ttidi v tej  stvari prekriža/ kakor se je po direktnib volitvah  v drž. zbor prekrižala. K sveči je pa predlog pri jLdasovanju s 153 glasovi pvoti 57 bil zavržen. V tej seji se je začela splošna debata o d e 1 u i š k i p o s t a v i. Po tej postavi ne daje več vlada dovoljenja akcijskim društvom, kakor jib tudi več ne nadzoruje, atnpak opravlja to poseben nadgleden svet in društva na akcije se napravljajo svobodno po trgovinski postavi. — Pri tej priliki je gornje-avstrijski paslanec, dekan Pfltlgel, precej občutljivo zasegal vlado in posebno ministra provosodja, da se je tako malo gledalo ua sleparije pri bankab, ki so toliko denarja ljudem iz žepa pograble, češ, saj iraa vlada nadzorstvo, in vlada vendar ne more goljufij trpeti. Minister je sicer oraenjenega poslanca in konservativno stranko sploh obiral; spodbil pa ni, kar je dekan PflUgel vladi očital. — Med poslanci je mnogo opravilnih svetovalcev in ti v zvezi z vladno stranko odbili so pii specielni debati nektere prav koristne preniembe, ki so jih posamesni poslanci nasvetovali. V 71. seji je predložil ruinister pravosodja nenadoma načrt nove kazenske postave in jo brž ustmeno priporo.il. Mnogo poslancev je na odpustu, tudi grof Hohenwart.