Iz poročila Postaje milice za leto 1988
Tudi v lanskem letu so naši miličniki opravljali odgovorne dolžnosti svojega preventivnega in kurativnega dela na po-dročju varnosti ustavne ureditve, družbe-nega premoženja in predvsem varnosti ob-čanov.
Manj prekjnitev dela
Podobno kot leto poprej tudi lani niso obravnavali nobenega kaznivega dejanja s političnim obeležjem. Lanskega januarja je neznani storitev v gozdu Šije pod topo-lom poškodoval spominsko ploščo padlim partizanom Dolomitskega odreda, storilca tega dejanja niso uspeli odkriti. Zabeležen je bil en prekršek s političnim obeležjem, v porastu so bila pisanja različih gesel, ki pa so se nanašala predvsem na znano soje-nje četverici v Ljubljani. Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram je bilo lani zabe-leženih manj prekinitev dela - samo 3, leta 1987 pa 6. Dc prekinitve dela je prišlo v DO KIP TOZD SEM in Paloma Sladko-gorska TOZD Blagovni promet. Evidenti-rana sta bila tudi dva izsiljena sestanka - obakrat DO Tiskarna Ljubljana. Glavni vzroki teh prekinitev, ki so bile vse na območju delovnih organizacij, so bili nizki osebni dohodki.
Lani je bilo na območju občine storjenih 1481 kaznivih dejanj, kar pomeni 5 odstot-kov manj kot leta 1987. Uspešno je bilo raziskanih 878 obravnavanih kaznivh de-janj ali 53 odstotkov. Od skupnega števila kaznivih dejanj je bilo 346 storjenih zoper
družbeno in zasebno premoženje, materi-alno škodo, ki jo je povzročilo 1075 osum-ljencev pa je ocenjeno na milijardo 437 milijonov dinarjev.
Največ je bilo tatvin in sicer 666 odnos-no 18 odstotkov več kot lani. Velikih ta-tvin je bilo 473 ali 25 odstotkov manj, na kar je nedvomno vplivala revalorizacija vrednosti in je bilo več kaznivih dejanj v obravnavanih kot tatvina.
Še vedno veliko vlomov
Še vedno predstavljajo velik problem vlomi v razne objekte predvsem pa v stanovanja in stanovanjske hiše. Miličniki ugotavljajo, da ob-čani nezadosto samozaščitno ravnajo, saj doma hranijo velike vsote denarja, deviz in zlatnine, pri tem pa svojo lastnino slabo zavarujejo.
Izredno je naraslo število goljufij v povezavi s ponarejanjem listin, saj so lani obravnavali kar 81 primerov (leta 1987 - 15). Večina teh kazni-vih dejanj je odpadla na eno samo osumljenko — okrivljenko.
Lani so miličniki obravnavali 3 umore, 4 po-skuse umorov, kar je več kot predlani, pri čemer so med vzroki prednjačili družinski spori in spo-ri sicer, sredstvo storitve pa sta bila največkrat nož in pištola. Bistveno pa se lani ni spremenilo stanje pri raziskavi gospodarske kriminalitete, obravnavali so 39 primerov - leta 1987 pa 35.
Med storilci precej otrok
Zaradi suma storitve 104 kaznivih dejanj so viški miličniki lani obravnavali 140 mladoletni-kov, postopek pa so imeli tudi s 106 otroki (leta 1987 - 36), ki so storili 57 kaznivh dejanj. Gre
predvsem za tatvine, velike tativne, poškodova-nje tujih stvari, goljufije, odvzema motornih vozil in nasilniškega obnašanja. Najbolj pogosti predmeti, ki so jih imeli mladoletniki in otroci so denar, tehnični predmeti, deli osebnih avto-mobilov, kolesa, kolesa z motorji in oblačila. Tehnične predmete so prodajali neznanim ose-bam, predvsem pa na bolšjem trgu.
Požarov je bilo manj in sicer za 9. najpogo-stejši vzroki pa so napake v električni napeljavi, slabi dimniki, strele in nepazljivost ljudi.
Več prekrškov zoper red in mir
Glede vzdrževanja javnega reda in miru velja podčrtati aktivno preventivno delo miličnikov v varnostnih okoliših - še posebej tam, kjer je javni red in mir pogosteje kršen. Več sodelova-nja je bilo tako namenjeno z delavci gostinskih obratov (tudi zasebniki) z osebami v samskih domovih, v prostorih, kjer so bile javne priredi-tve in podobno. Uspešno pa je bilo tudi sodelo-vanje s Centrom za socialno delo. Lani je bilo tako obravnavanih 1417 prekrškov, kar pomeni porast za 19 odstotkov. Najbolj izstopanjo krši-tve v zasebnih prostorih, sledijo prekrški storje-ni na javnih krajih, dalje v vinjenem stanju je storilo prekrške 634 kršiteljev. Več poudarka so miličniki namenjali odkrivanju grekrškov s po-dročja prijavno-odjavne službe. Se vedno delav-ci Postaje milice ugotavljajo, da občani na ob-močju KS Rakova jelša in Zeleni log ne izvajajo dosledno svojih dolžnosti glede prijave odnosno odjave bivališča. Lani pa so evidentirali tudi več pritožb občanov, ki stanujejo v neposredni bliži-ni študenstkega naselja in so se pritoževali zoper hrup. 20 kršiteljev so miličniki kaznovali po Zakonu o ravnanju z odpadki. Lani je bilo več onesnažitev okolja predvsem na področju Rud-nika in sicer: onesnaženje Ljubljanice, oljni ma-
deži na travniku ob Jesihovem štradonu, izlitja krmilnega olja, ki je preko kanala pricurljal v Mali Galjevec, več odmetovanja odpadnega materiala ob Ižanski cesti... 15 predlogov pa so miličniki zapisali za uvedbo postopka pri sodni-ku za prekrške po Zakonu o orožju.
Zanimiv je tudi podatek, da so lani miličniki kar 39 krat iskali pogrešane osebe in sicer 32 krat v mestu in 7 krat izven mesta. Šlo je za 16 otrok in 10 ostarelih oseb.
Dolenjska, Kočevska in Ižanska cesta botrujejo nesrečam
Čeprav se je v primerjavi z letom 1987 pro-metna varnost nekoliko izboljšala (181 promet-nih nezgod manj, 13 smrtnih žrtev manj...), pa je stanje še vedno zaskrbljujoče. Lani je bilo skupaj 1320 prometnih nezgod, z 20 smrtnimi žrtvami, v 282 primerih je šlo za telesne poškod-be in v 1019 primerih za materialno škodo. Med vzroki prednjačijo neupoštevanje cestno pro-metnih predpisov, vsekakor pa na število nez-god vplivajo tudi slabe ceste. Posebej istopajo Dolenjska vpadnica, kočevska magistrala in Iž-anska cesta. Največ nezgod zabeležijo miličniki ob začetku turistične sezone, v septembru in oktobru, pri dnevih najbolj izstopa petek, naj-bolj kritičen čas pa je popoldanska konica od 13. do 15. ure. Že v tako slabi prometni varnosti pa zaskrbljuje podatek o nezgodah z udeleženci otrok in mladoletnikov. Lani je bilo 61 takšnih nesreč, 3 otroci so umrli, 69 pa je bilo hudo ali lahko ranjenih. Zaradi lažjih kršitev cestno-pro-metnih prekrškov so miličniki opozorili 2589 udeležencev v cestnem prometu. Tudi sicer so miličniki izvedli vrsto preventivnih ukrepov, so-delovali so v številnih akcijah s šolami in svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.