Kaj je novega? N.išira naročnikom! V novem lptu smo. Zato prosimo vsp dospdajne naročnikp, da porabijo položnice in nam takoj pošljpjo naročnino, da ne bo treba lista ustaviti. Kdox list še1 dobiva, naj napiše na položnico: Star naročnik. — Kdor pa lista zdaj ne dobiva, naj napiše: Noy naročnik. — Tistim, ki si list naročijo po dopisnici, pošljemo »Slovenskega Gospodarja« le dvakrat in priložimo prvi številki položnico. S to položnico naj nam blagovolijo poslati takoi naročnino, ker navadno traja 5— 6dni, predno pride položnica do nas. Dnhovniške vesti iz lavantinske škofijc. Pr^šTavIjeni so naslednji čč. gg. kaplank Anton Čirič iz Gornje Lendave kot provizor v Gornje Petrovce, Franc Urleb iz Novccerkve kot provizor na Crešnjice pri Vojniku, Anton TomažiS iz Pribove kot provizor v Žiče, Franc Glavnik iz Laporja kot kaplan v Novocerkev, Jožef Hanko iz Murske Sobote kot kaplan v Gornjo Lendavo, Jožpf Kavčič, ki je bil na začasnem bolezpnskem dopustu, je namcščen kot kaplan v Laporju. Za soprovizorja v župniji Sv. Miklavž na Polju je impnovan č. g. Miioš Turk. župnik na Bučah. Socijalni tefaj. Vspm udeležencem tečaja sporocamo, da se prično redna prpdavanja v petek, dnp 7. januarja, ob pol 8. uri zvečer na Koroški cpsti 1. — Odbor. Sprememba vozncga reda autobus-prometa na prop:a_( Maribor—Dravograd in Maribor—Cnije. Obstoječi vozjd red navpdenih prog sp sprempni in sicer: Proga Maribor — Dravograd: Ob delavnikih: odhod iz Dravograda ob 6.30 uri, prihod v Maribor ob 9.00 uri, odhod iar Maribora ob 15.30 uri, prihod v Dravograd ob 17.30 uri. V šobotah in dnevih pred prazniki: odhod iz Dravograda ob 6.30 uri, prihod v Maribor ob 9.00 uri, odhod iz Maribora ob 13.00 uri, prihod v Dravograd ob 15.30 uri, odhod iz Dravograda ob 16.00 uri, prihod v Maribor ob 18.30 uri. Ob nedeljah in praznikih: odhod iz Maribora ob 7.00 uri, priliod v Dravograd ob 9.30 uri, odhod iz Dravograda ob 16.00 uri, prihod v Maribor ob 18.30 uri, odhod iz Maribora ob 19.30 uri, prihod v Dravograd ob 22.03 uri. Proga Maribor —Celje: Ob delavnikih in praznikih: odbod iz Maribora ob 7.00 uri, prihod v Celje ob 9.30 uri, odhod iz Ce'ja ob 16.00 uri, prihod v Maribor ob 18.30 uri. Na vročem pepeiu umrl. Pepel iz parnih kotlov lokomotiv in železniške delavnice odlagajo v Mariboru na takozvanem železniškem trikotu med progo koroške in južne železnice. Ta pepel je vroč ter ohrani toploto več dni, ker leži na velikanskih kupih. Ker je na pepelu tudi v naj bujši zimi prav toplo, se liodijo tamkaj gret razni reveži brez strehe in tam prenočujejo. Iz vročega pepela pa uhajajo strupeni plini, ki so življenjsko nevarni. Žrtev teh plinov je lansko leto okrog Božiča ostal neki siromak, ki je na pepelu prenočeval. Letos za Božič se je na tem mestu sopot zadušil neki Ivan Marčič, ki je šel zvečer spat na pepel, zjutraj so ga pa delavci našli mrtvega. Strupeni plini 8O ga omamili in v spanju se je preselil na drugi svet. Smrt na vozu. Redek smrtni slučaj se je pripetil pretekli četrtek v Mariboru. Fijakerja, 791etnega Ivana Dietin gerja je zadela na vozu kap, ko je vozil 5ez most. DietinEer je dobil smrtni udarec že v zacetku mosta, toda konj je peljal mirno naprej, kočijaš pa je sedel na svojem sedeeu zvit v dve gubi. Ko je voz pripeljal na tlak ter pričel odskakovati, se je mrtvec zgrudil s sedeža ter obležal na tlaku. Naložili so ga na njegov voz in tovariš-izvošček ga je odpeljal na dom. Dva poskušena vloma y Mariboru. Zadnjo noč v starem letu so poskusili izrabiti vlomilci v svoje namene. Vlo mili so v prodajalno fotografa Meierja in sicer so dospeli skozi klet v prostor, kjer je majhna biagajna. Našli so pa le za 300 Din drobiža, katerega so odnesli. — V isti noči eo skušali najbrže isti vlomilci vlomiti v mlpkarno Bernhardt na Koroški cesti. Odtrgali so z dvoriščnih vrat kljufcavnico, toda iz neznanega vzroka so pobegnili, ne da bi napravili kaj škode. Po enem Ietu aretiran. Na prijavo zagrebške policije |e bil te dni v Mariboru aretiran Josip Strgar iz Krškega. Leta 1925 je poneveril lastniku mlekarne Simonu Matekociču v Zagrebu, pri katerem je bil v službi, 12.000 Din. Iz Zagreba je pobegnil v Maribor ter se skrival tu pod krivim imenom Zvonimir Weis. Na podlagi napačne delavske knjižice je dobil delo v neki tovarni na Teznu. Poiicija ga ^e odgnala v zapore okrožnega sodišča. Orgelski koncert dne 6. januarja v veliki kazinski dvo rani v Maribor« z začetkom ob štirih popoldnp ima sledeži vzpored: 1. A. Guilmant: Mpdidacija in mo!itpv. Orgle. Št. Premrl). 2. Corelli-Lponard: La folia. Variacije za violino in orgle. (F. Brandlova in Št. Premrl). 3. Canesdrari: Slavnostni Allegretto. Or^le (Št. Premrl). 4. Št. Premrl: a) Ave Maria. Sopran, violina in orgle. (M. Druzovičeva, F. Brandlova in Št. Premrl). b) Jezus je majhen. Sopran in orgli (M. Druzovičeva in Št. Premrl). 5. F. No\vowie.iski Božič v prastari Marijini cerkvi v Krakovu. (Št. Premrl). 6. a) R. Franz: Ubrijska mplodija za godalni kvartet in | orgle. (F. Brandlova, A. Šantlova, F. Sprajnik, dr. J. Dernovšek, H. Druzovič). b) F. G. Handel: Harfska arija. c) A. Coreli: Adagio in allpgro. Violina, celo, harfa in orgle. (F. Brand^ova, dr. J. Dernovšek, F. Lukež, H. Druzovič). 7. J. S. Nach: Tokata in fuga (doriska). Orgle. (Premrl). Opozorilo. Obveščcni stno z večih strani, da prodajata po mariborski oblasti dva agenta neke belgrajske Ivrdke različne Trednostne papirje na obroke. Ljudem pri tem izjavljata, da sla ¦poslana od našega zavoda. Jasno je, da hočeta izkoriščati ugled in dobro ime naše banke. Opozarjamo, da mi vršimo vse bančne posle izključno v naših pisarnah v Mariboru, Aleksandrova cesla it. 6 in da nismo nikogar pooblaslili, da se pri prodaji kakršnihkoli papirjev sklkuje na priporočilo od nas. Zadružna gospodarska banka d. d., Podružnica Maribor. Usodna avtomobilska nesrrča. V Dobu pri Domžalah na Kranjskem sc je na glavni cesti na Novega leta dan pripetila leika avtomobilska ncsrefa, kalere žrlev je bilo mlado življenje E4 lelnega Mihaela Erbežnika, sina konjača iz Krtine pri Domialah. V soboto je napravil nek ljubljanski trgovec z rodbino avtomobilski izlct proti Trojanam. V I.ukovici se je avto ustavil pred Novakovo gostilno, nato pa nadaljeval pot. Zunaj je ležala | gosta megla, pot je bila zmrznjena in polzka. Lastnik aytomobila je vozil radi tega silno previdno in je užgal ludi močan reflektor. Vozeč dalje proti Dobu, je na cesti nenadoma skočil pred avto neki mladenič, ki ga je očividno omamila močna luč. Videč nevarnost, je Sofer avlo takoj zavrl, vendar je bilo že prepozno. Voz je zapeljal naravnost v človeka na cesti in ga sunil z vso silo v stran ler ga treščil na Ua. Nesrečnež je oblcžal na tleh, ne da bi še dal kak glas od sebe. Na glavi je imel prebito lobanjo ter strlo nosno kost. Avlo sam je odskočil v stran in zadel v mejo, nakar se je zalelel v Lližnje drevo. Le sluOaju, da je vozil šofer počasi in zmerno, se je zahvalili, da se ni pripctila še večja nesreča in da so ostali vsi polniki v vozu nepoškodovani. O nesreči so ljudje lakoj zaznali ter obvestili orožnike, ki so v ubitcm moškem lakoj spoznali 24 lctnega M. Erbežnika. Truplo ponesrečenca so odpeljali kmalu nalu na njegov dom ter je položili na mrtvaški oder. Foškodovani avlo je lastnik oslavil v Viru pri Domžalah, nakar se je z rodbino odpt-ljal z vozom v Ljubljano. Roparslii napat! y sredini Bcogrnda. Za Zag»ebom so prišli na vrsio roparski napadi sredi mcsla ludi v Beogmdu. Na božični večer je posetila taka roparska lolpa malega predmeslnega trgovca Jovana Jočiča, ki ima svojo trgovino v Sarpluninski uliei. Možakar je snmec ter stnnuje v majhni sobici izza Irgovskega lokala. V tcm delii mesta slanujcjo vcčinoma delavc-i, ki gredo rano k počitku, da zamorejo zjutraj zgodaj na delo. Ob 8. zvečer vlada y vsem okraju že največja tišina. Jojič je okrog pol osme ure zaprl svojo Irpovino, uredil knjige in legel k počitku. Krog polnoči je zaslišal neko Irkanje na zadnjih vratih. Nalo je skočil s postelje, se za silo oblckel in prisluškoval. V tem pa s« vrata že zahrešrala pod silnim udarrem ter se udala. V sobo je vdrlo šest našemljenih razbojnikov. Obraze so jim zakrivale črne maske, z žepno eleklnfno sveliljko so mu posvetili v obraz, da so ga oslepili, na prsa so mu nastavili sarrmkrese. Kolovodja je osorno zahleval denar. Ko se je Jojič izgovarjal, da je siromak ii» da nima denarja pri sebi, so mu pretili, da ga ubijejo; in res sta pristopila dva ler mu položila zanjko okrog vralu. V smrlnem strahu jiin je izročil ves de-nar kar ga je imel, rrekaj nad 2000 Din. Razbojniki so nalo izropali še trgovino ler odnesli raznega blaga v yrednosti okrog 5000 Din. Pred odhodom so mt» še zabičali, da najmanj dve uri po njihovenr odhodu ne sme iz hiše. Nalo so vrata od zunaj zaklenili. Zjulraj, ko se je zdanilo, je Jojič pokliral sosede, da so mu odprli vrala. Policija, ki je bila o napadu obveščena; ni mogla odkrili nikakih sledov, ker je ponoči zelo snežilo in so vsi sledovi zabrisani. Prrbivalslvo v okolici je radi tega nečavenega napada zelo raztotirjeno ter zahteva pomnoženje straae, zlasti ponoči. Straliote snežnih yihar|ey y Lik!. Lika se imenuje skaTnat in le tuintam z ogromnimt gozdovi porasel prpdel jugO7apadnp Hrvatske proti Dalmaciii. Kraji ležijo- precej visoko nad morjem. pred južnimi, toplimi vetrovi jili brani gorovje Velebit, docim je spvema stran odprta. Zato divjajo tu zlasti po zimi stra?mi vihrji in snpg zapade vsako zimo več mptrov visoko. Vihar napravi snežne zam-ete, visokp kot kaki hribi in z njimi oMa cele vasi. tako da so Ijudje odrpzani relo zimo od ostalega svpta. Ljudsh^o se | na moono zimo dobro pripravi. Hiše so moene \n nizke, f grpje jih ogromno ognjišče, na katerem gori.;O' noe in dan: jplovi poipni. Hlevi za ovce, koze in male konje so> vkopani do po'ovice v zemljo. tako «a gTeda vpn samo streha.. Mraz ljudem ne more zato posebno do živega, preti jim pa.* druga nevarnost. V teh pustih kra.iiti se klati^o no. zimi ce^ la krdela volkov, kaL re prežene gtad iz gozdov v okolico. vasi. Neprestano so na preži, dia bi ndrli v kak avčji hlev, v katerem neu-jmiljeno pobijep vse, kar je živega. Garje posameznemu č!oveku, katerega zafotijO volkovi na prostem. Ne pomaga mu nobeno orožje, pred katerim Lačni volkovi ne poznajo strahu. — Lansko leto ?e bita skozi te kraje zgrajena že!ezniška proga, ki veže Dalmacijo a Zagrebom. Graditelji proge pa niso računali z lisko zimaj.Vihar je letos nan-ravil na -^rogi take zameta, da že več tfed*nov počiva vsak promet. Vee vlakov je ^odsutiih s snegom: in nekatere jŁ moralo odkopati vojaštvo, da solahkQ>na!Ja*ljevali pot. Potniki v zametenih viakih so prebili po-več dni v snegu, predno je prišla pomoč. Prinodnjo teto aameravajo progo obdati na nevaraejših, mesSsih z visokim zidom, ob katerem se bo sneg ustavil, fcako da bo-ie pe©ga tudi po zimi prosta. Kralj Aleksander b»ter 16. otroku. Pred nek»Jiko dnevi se je rodilo mesarju Dečmami v Celju 16. dete. Roditelji so prosili kralja Aleksandra, naj bo on^ botei" njihovemu otroku. kar je kra^j hidi obljubil. Zastopal ga bo pri krstu poseben za&topnik. To je mendia prvi slt-iaj, da je naš kralj za botra slovenskemu o-trokia. Nevarno stan;e rumunskega kralja. Službena j_»oroči'» iz Pumuni.;e prinašajo, da se nahaja kralj Ferdinand ^o zadnji operaciji že izvpn aevarnosti ter je pričak»vati, da bo v kratkem popolnoma okreval. Nasprotno pa žrdijo za- ' sebna poročila, ki so vsekakor verjetnejša, da je »tanje rumunskega kralja naravnost obupno. Baje bo v najugodnejšem slučaju ostal pri življenju še nekaj tednov. Zdravniki so poskusili že vse, da kralju še podaljšajo ždvljenje,. toda opustili so že vsako nado. Sedaj so vprašali vse naf slavnejše evropske zdravnike za nasvet, kako sredstvo ie naj poskusijo. Novi ogrski denar. Madžari so zavrgli staro avstrijsk«. krono ter so svojo dpnarno enoto krstili za »pengo«. Izdelani so že bankovci po 5, 10, 20, 50, 100 in 100 pengo. Nastop novega japonskega ccsarja. Za starim japonskim ceaarjem je žalovala cela država sedem dni. Vsi javni lokali so bili zaprti, vršila se ni nobena prireditev, po celi državi so se vršile javne molitve za rajnega cesarja. Novi mikado ali cesar Hirohito je že zasedel prestol Japonske. Prvi njegov odlok je bila splošna pomilostitev. 50.000 jetnikov je zadobilo prostost. j^avega cesarja hvalijo kot izi. redno miroljubnega in pametnega moža ter prorokujej* pod njegovo vlado- Japonski sTečno dobo.