investicija - da ali ne!? Pričetek gradnjo nove tovarne, ki bi se naj pričela konec Julija je ogrožena. Z Investiranjem smo se znaSll v obdobju novih, glede zagotovitve sredstev, ostrejših predpisov. Danke pregledujejo stanje Se začetih novih Investicij, na osnovi česar bo potrebno najprej odločiti o zagotovitvi sredstev za tisto, kar je že v teku. Vse predložene ln Se neodobrene Vloge za nove Investicije, kakor tudi tiste kjer so krediti in garancije Se odobrene, a 8e niso sklenjene pogodbe se vrnejo prosilcem do roka, ko bo znan bančni likvidni investicijski potencial. Investitorje pa naj bi tudi opozorili, da ponovno preverijo realnost predračunskih vrednosti investicij ter njihovega pokrivanja (sklepi Izvršilnega odbora LD z dne 27. junija). Nafia vloga na IzvrSilnem odboru Ljubljanske banke še ni bila obravnavana in nam jo vračajo. Kakšne so zdaj naše moZnostl Je v tem trenutku izredno težko predvideti. Razen tega, da bo Investicijski dinar v naslednjem obdobju zelo iskan, nas prizadevajo tudi omejitve pri uvozu opreme. Planirana uvozna oprema namreč predstavlja v celotni investiciji znaten del (250 milj. N din). Upoštevajoč nove predpisa, velike potrebe po sredstvih za investicije' v teku in splošne ugotovitve, da so investicije eden izmed pomembnih virov inflacije, je naša naloga, da še enkrat pregledamo načrte in se lotimo investiranja v obsegu, ki ga bomo v okviru komple- I tnega projekta zmogli s lastnimi sredstvi in morda s posojilom Izvajalca del. Na vaak način Je gospodarno, da razpoložljivi investicijski denar čimprej pravilno porabimo. Ne glede na vso resnost položaja in z razumevanjem za prebroditev nastale situacije v Investicijski politiki, Je za nas Izgradnja živijenskega pomena. Nastali položaj bo sicer izgradnjo časovno podaljšal, nikakor pa je ne bo ustavil. Računam, da vas bom lahko v naslednji številki Se lnforml- ,. ral o izhodu'iz nastale situacije. Milan Slamnik Zainteresirati ln vključiti v Inovacijsko delo člmvečje šte-vllo delavcev Iz neposredne proizvodnje ln režije. interni natečaj Razpis Internega natečaja za najbolj uapaSne raclonallzator-ske ln Inovacijske predloge v naši tovarni je naSel odmev tudi v nekaterih časopisih. Pri nas pa je prav tako precejSnje zanimanje, zato je prav, da tidi v našem glasilu v celoti objavimo Interni natečaj za nagraditev najbolj uspelih predlogov ln rešitev, ki ee nanašajo nai - zamenjavo uvoženega materiala z domačim, - aemonjavo materiala, dela, obliki ali konstrukcije, ki ob nespremenjenih lastnostih Izdelka pomeni pocenitev, - spremembe proizvodnega procesa tako, da bo ob manj porabljenih urah dosežen enak ali večji efekt, - predloge za uvedbo novega ali spremenjenega proizvoda, ki bo v kratkem ali daljšem času povečak (obseg) dohodek podjetja, vloženega materiala v baterijah (cink, elektrolitski mangan) ali ki bodo ob enakih lastnostih baterij zahtevalo cenejše materiale, - predlog programa za premostitev Izgub zaradi omejitev električne energije, - predlogi za boljšo Izrabo delovnega časa. Višina nagradi I. nagrada II. nagrada III. nagrada din 30.000,00 din 20.000,00 din 10.000,00 V primeru, da predlogi oz, rešitve ne bi bili primerni ln povsem v skladu z natečajem, se komisija lahko tudi odloči, da vseh nagrad ne razdeli, V tem primeru se neizkoriščeni del nagradnega sklada prenese na naslednje 12 mesečno obdobje. Temeljni cilji ln kriteriji Internega natečaja soi Kriteriji, ki Jih bo komisija enakovredno presojala boi - Izvirnost - vloženi trud, - težja prlstopnost avtorja do virov Informacij - hitra možnost aplikacije - višina prihranka - nepoklicno ukvarjanje avtorja s predloženo rešitvijo - pomembnost učinka za čim širši krog. Nagrada je enkratna ln se Izplača lz posebnega fonda za te namene, ki znaša 60.000,00 din. Nagrada po tem natečaju ee smatra kot odkupnina oz. odškodnina za Inovacijo. Nagrajeni predologl oz. rešitve ne Izključujejo v ničemer Istočasne, pretekle ali bodoče prejemke za tiste Inovacijske dosežke, ki se obravnavajo po Pravilniku o Izumih, tehničnih Izboljšavah ln koristnih tehničnih predlogih. Prednost Imajo tisti predlogi oz. rešitve, ki so v praksi čimbolj uporabljive. - mehanlslranje cll avtomati-zlranje ročnega dela na katerikoli operaciji, če bo doprinesel v daljšem obdobju boljši efekt, - predlogi, ki bodo v katerikoli pripravljalni službi (režija) racionalizirali delo-ta- PO SLEDOVIH » LUMINE« ko, da bo možno prihraniti oziroma zmanjšati urodela. V listu delovne organizacije 1975. godine o pokretanju - ukrepi, ki bodo zmanjšali lz- elektronske Industrije NOVINK poatupka redovne likvidacije met, El NIŠ od maja 1975 smo zašle- fabrlke "Lumlna". - predlogi za boljše vzdrževan- dili naslednji članek, ki ga Tak od ž o - Radnlčka skupštlna Je strojev (pocenitev Izdelave rezervnih delov, manjša v celoti objavljamoi El je dobila Izvještaj da su •vi radnloi "Lumlne" razpored- obraba delov, zmanjšanje ča- Tragom "Luralne" Jeni u druge OOUR, lzuzev ea popravil Itd.), - prihranki pri vseh vrstah I zvanlčno - likvidacija dva lnženjera od kojlh Je Jedan bivši direktor fabrlke energije (goriva za ogreva- Skupštlna opštlne Zemun na •Lumlna", ali ee 1 sa njih nje, električne energije), - tehnološke rešitve, ki bodo pripomogle k boljši Izrabi svlm vedIma, jednoglasno, donela Je odluku 13, maja traže odgovarajuda rešenja. , V ** k' M členi R 12 v medfazni zalogi pred montažo baterij 3R 12 Avtorstvo predloga oz. reSitve je zaščiteno v smislu zunanje in notranje zakonodaje o teh vprašanjih ne glede na izplačilo nagrade. Strokovno - samoupravno komisijo, ki 1)0 suvereno izbrala inovacijske predloge oz. rešitve za nagraditev in jih dala v upravno ldločanje o izplačilu nagrade delavskemu svetu, imenuje delavski svet. Komisijo z mandatom 12 mesecev sestavljajo: - predsednik komisije je predsednik delavskega sveta ali zbora delovne skupnosti, - 1 član izmed tehničnih strokovnjakov Zmaja, - 1 član izmed ekonomskih strokovnjakov Zmaja - 1 član iz zunanjih znanstveno -strokovnih institucij, - po 1 član iz neposredne proizvodnje Zmaja iz obrata Ljubljana in tz obrata Šentvid, - 1 član iz oddelka za industrijsko lastnino ZP ISKRA, Pravice in dolžnosti komisije: ~ v delu je popolnoma samostojna, - predloge oz. rešitve sprejema preko predsednika komisije, - glede strokovnega preverjanja se lahko poslužuje katerekoli strokovne službe ali strokovnjaka, - obdelavo prejetih prddlogov oz. rešitev mora komisija skrajno pospešiti takoj po sprejemu, izbiro pa opravi najkasneje do roka, da bo možno rezultate razglasiti na dan Zmaja - 8. marec 1976. - komisija smo in mora vse strokovne nejasnosti najprej razčistiti z avtorjem, - naloge poedlnlh članov komisije se razdelijo na sestanku ko predsednik seznani komisijo o prispelem predlogu oz. rešitvi, - komisija dela neodvisno od strokovne komisije, katera obravnava predloge po Pravilniku o Izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih tehničnih predlogih v tovarni Zmaj, - delo komisije je javno. Nagrade se morajo izplačati najkasneje v 2 mesecih po odločitvi o izbranem inovacijskem predlogu oz. rešitvi. V poštev pridejo vso vloge, ki bodo izročene komisiji do 15. februarja 1976. leta. ODMEVI Iz biltena ItJDOK z dne 23. junija 1975, ki ga Izdaja MK SZDL Ljubljana - informativno dokumentacijski center, povzemamo članek z naslovom: "ZMAJ" nagrajuje racionall-zatorje Zbor delovnih ljudi tovarne baterij Zmaj je razpisal interni natečaj za najbolj uspešne racionalizatorske in inovacijske predloge. Hkrati so ustanovili poseben nagradni fond za spodbujanje tovrstne dejavnosti zaposlenih. Za nagrajevanje najuspešnejših racionalizacij so namenili 60.000 dinarjev. Pri nagrajevanju bodo upoštevali predvsem tudi pred-v loge, ki bodo omogočili nadomestitev doslej uvoženih materialov z domačimi ter uporabo cenejših materialov, prlspevti ali k izboljšanju kakovosti proizvodov, pospešili avtomatizacijo delovnega procesa in boljšo organizacijo dela ter zmanjšali količino dopadkov In omogočili prihranek oziroma zmanjšano porabo energije l.t.d. (SE),. Na zaključku linije R 6 pa je skrbel predvsem z* glasbo ln ples. hej, haj brigade Med gozdom, pravzaprav bolj z grmovjem porasla strmine, le tu pa tam kažejo koSčke obdelane površine. Majhne obdelane njivice, ki no sl poiskale redke ravne ploskve dokazujejo, da tu Sivijo ljudje, ki sorazmerno dobro, plodno zemljo obdelujejo in za katere je poljedelstvo še vedno osnovni vir preživljanja. V Brkinih je te dni ponovno zaživelo. Razlega se pesem mladih, sliži se zven krampov in lopat, ljudje, tisti redki, predvsem starejši, ki so ostali v teh krajih, z začudenjem zrejo mlade brigadirje ln brigadirke, ki so prišli gradit cesto ln vodovod... V stari šoli, ob Se starejši cerkvici so si v zavetju stoletnih lip postavili svoja platnena domovanja, kajti v Soli ni bilo prostora za vse. Vhod v naselje je takšen, kot so bili bržkone vhodi pred leti, ko Je bilo mladinskih delovnih akcij več. ln električno napeljavo, zato, da bo njim in ostalim lepše ln udobnejše. Sonce se še ni dvignilo a po vasi že korakajo brigadirji na svoj običajni delovni dan. Ne menijo se za žulje ln izmučeno telo, kopljejo, vozijo... Osem ur dela na soncu, v lastnem znoju, nič jih ne moti, Izdatna malica ter pesem jim spet vlije pogum, tonalu se pokažejo prvi rezultati njihovega dela. Ob straneh ceste se pojavijo bankine, odtočni kanali itd. Veselijo se svojih delovnih uspehov. To se predvsem pokaže ob kulturnih prireditvah. Kvizi, recitali, predavanja ln jSportna srečanja, vse to poživi brigadirjevo popoldne. Navezujejo prijateljske stike in tako so že po nekaj dneh veliki prijatelji. Poseben pečat so dali taborni ognji. Domačini so pripovedovali dogodke iz MOD in svojega lastnega življenja. Studio Totre 21 Približno takšni so bili vsi dnevi v brigadi. Trije tedni so kar prehitro minili ln prišel je dan slovesa. Bilo je mnogo solza in dolgo smo se poslavljali, a svečano smo obljubili, da se bomo zopet vrnili ln s še večjo vnemo gradili našo domovino, kajti dokazati hočemo, da smo enakovredni našim očetom, ki so u borili za svobodo. Pokazala se je tudi velika mera samoupravne zavesti, saj so na brlgadnlh konferencah brigadirji sami reševali tekoče probleme in nadaljnji plan dela. Aktiv mladih komunistov je na svojih sestankih trezno ocenjeval nastale situacije. Več zavestnih brigadirjev so predlagali za vodniške značke ter pohvale komandanta akcije in brigade. Tleti najza-vednejši pa ao bili predlagani za sprejem v članstvo ZK. Is naše tovarne sta bila za mladinske delovne akcije prijavljena dva mladince, akcije pa se je žal udeležil samo eden. Zakaj tako skromen odziv, kaj res tako slabo poznamo mladinske delovne akcije? Je naš čut solidarnosti ret tako majhen? Petava Make Kopljejo, rijejo, a za njimi ostaja svetla sled - cesta. Prihajajo ln odhajajo s pesmijo na ustih, kakor partizani. Ne ustrašijo se nobenih preprek. Marljivo delajo ln gradijo Br-klncom boljšo prihodnost, Ob večerih pa se ob tabornem ognju razlega pesem ln vel ji prisluhnejo, celo Izmučena živina v redkih hlevih, To so brigadirji. Prišli so zato, da gradijo bratstvo, enotnost, tovarištvo in cesto. Iz napol podrte šole so zgradili lep brigadirski dom. Napeljali oo vodovod, popravili podove Slike ta glasila DOGOVORI Na desni je Neka Patava 4 naS glas iz aktiva mladih Nikakor pa »e na moremo uprl-jeznltl z mislijo, de je z delom ln dodatnim študijem svojo dolžnost do mladinske organizacije opravil. Ne moremo mirno gledati na to, da nekateri pasivno stojijo ob strani, namooto da bi aktivno pomagali oblikovati delo. Hlad človek mora biti oborožen ne samo z novimi delovnimi pač pa tudi moralnimi ln političnimi odlikami. Razumljivo je, da vedno le ne moreš priti na sestanek ali podobno. Da tl pa večkrat ne uspe priti ln da se niti ne bajajo novi mladi ljudja. Zato smo na seji predsedstva sklenili, da je vsak član osnovne organizacije dolžan da Iz svoje delovne sredine evidentira mlade za sprejem v osnovno organizacijo ZSMS, Seveda mora vsakemu mlademu pomagati spoznavati organizacijo. To naj se opravlja samoiniciativno ln neprekinjeno brez predhodnega drezanja predsednika ali sekretarja. Le tako bomo lahko številčne ln vsebinsko močna organizacija, s zdravim jedrom. T.F. Vključevanje novih mladih delavcev v OOZSMS-Zmaj. Ko smo decembra 1974 s posebno Izjavo (popisnim listom) vstopili v organizacijo ZSMS smo se zavedali, da s tem naše delo ni opravljeno, da naša osnovna organizacija ni številčno zaključena, pač pa moramo vedno in povsod stremeti za tem, da vključimo v svoje vrste nanovo došie delavce, ki eo se zaposlili v naši delovni organizaciji. Predhodno moramo vsekakor vsakega posameznika postopno seznanjati ln vključevati v delo. Nikakor ne sme biti sprejemanje v ZSMS masovno, šablonsko, če so to zgodi, potem nova organiziranost ni dosegla svojega namena. No smemo Izhajati lz ene v drugo skrajnost, da bi vse sprejemali oziroma nobenega. Prav teko moramo storiti vse in to predvsem s svojim delen v 00, da pritegnemo še vse tiste mlade, ki se decembra 1974 Ba niso vključili. Obenem pa ugotavljamo, da tl ki so se vključili v 00 $e decembra 1974, ne lzpolnju-. Jejo vsa h nalog, ki jih organizacija nalaga, če se samo ustavimo ob udeležbi na sestankih, ugotavljamo, da Je selo revna. Poudarjam, da se delo in aktivnost mladinca nikakor ne odraža samo s sedanjem na sestankih ln se tudi no konča na sestanku. Ena od glavnih nalog mladinca ln sploh vsakega zaposlenega v delovni organizaciji je, da vestno opravlja svoje delovne dolžnosti. Prav tako stremimo po čim boljši Izobrazbi mladega človeka. Veliko pomagamo vsakemu, ki se Izobražuje ob delu. iskr iad a V Novem mestu so v soboto 20, junija potekale Iskrine XI. športne Igre z že znanim Imenom Iskrlada, Zmajevcl se jih udeležujemo šele tretje leto. Kljub manjšim organizacijskim težavam smo letos sodelovali v naslednjih dleclpllnahi streljanje, kegljanje ln v šahu. V streljanju eo sodelovale tudi ženske. Rezultati ob zaključku redakcije še niso znani, zato boste kaj več lahko prebrali v naslednjem glasilu. TF čutiš dolžan opravičiti, to pa je že neodgovornost do organizacije. In ravno novi način organiziranja daje velik poudarek na odgovornost do Izvajanja nalog. Maj se povrnem k prejšnji temi - k sprejemanju novih členov v osnovno organizacijo. Vemo da se kader menja, odhajajo ln prl- Ob zaključka redakcije našega laolla smo že prejeli reeul-ate z lakrlede. Ekipa Zmaja je tekmovala v šahu, kegljanju in otreljanju. Zensko ekipo eo sestavljale Krisper Brigita, 11. eeeto od 51 tekmovalk. Tkalec Franika 15. me ato in Kosin Marija 19 meeto. Ostali rezultati« Kegljanje moški« 12 meeto od 19 ekip. Streljanje moški« 11 meeto od 19 ekip. Streljanje ženzke« 5. meeto od 9 ekip. Zah moški« 10. meeto od 16 ekip 0 rezultatih kegljanje berite na atreni 43 krediti so r ca z d e I j e n i "Organizacijo združenega del« ln drugi družbeni subjekti so dolžni skladno a načeli vzajemnosti ln solidarnosti skrbeti za reševanje stanovanjskih potreb ovojih delavcev. Vendar naj delovni ljudje a samoupravnimi sporazumi ln družbenimi dogovori zagotavljajo sredstva za stanovanjsko graditev" je dno Izmed Izhodišč sakona o programiranju ln finansiranju graditve stanovanj, V tovarni Zmaj je bil na podlagi samoupravnega sporazuma o e-notnlh kriterijih pri reševanja stanovanjake problematike ln na podlagi oklepa 40, soje sveta za medsebojna razmerja v združenem delu objavljen redni natečaj se dodelitev stanovanjakih posojil. Razpisana so bila sredstva v višini 1.450,000 din. Ha natečaju so lahko sodelovali vol delavci z nerešenim stanovanjskim vprašanjem, ki so zaposleni v tovarni Zmaj vsaj 2 leti. Udeležilo se ga je 28 delavcev. Od teh eden ni lzpo-Injoval pogojev, določenih s sporazumov. Ostalo je torej še 27 delavcev. Skupna zaprošena vsota je znašale 2,250,000 din, eden od delavcev pa ni navedel vnete. Če bi hoteli zadovoljiti potrebe vseh teh delavcev, bi morali imeti na razpolago Sa 800.000 din. Ker pa je bilo sredstev premalo, jo bilo seveda treba ugotoviti, če so vsi prAsllol upravičeni do stanovanjskega kredita. V ta namen je bila formirana 7 članska komisija ze oceno stanovanj, ki je ocenjevala stanovanjske razmere prosilcev po kriterijih določanih e samoupravnim sporazumom. Potem je komisija raz- vrstila prosilce glede na število točk n« ocenjevalnem listu na prioritetno listo. Pokazalo se je, da je realnost prioritetne listo včasih sporna, kajti nekateri delavci s slabimi stanovanjskimi pogoji so se uvrstili nekje pri dnu lestvice, ker pri dodatnih pogojih niso dobili točk. Menili smo, da ne bi bilo prav, če bi razdelili sredstva le med prosilce, ki so bili pri vrhu lestvice na prioritetni listi, zato smo predlagali naj vsak prosilec dobi polovico zaprošene vsote, le tistim, ki so e pogodbo vezani na rok plačila se odobri celotni znesek. Če bo od namenjenega zneska ostalo še kaj, pa naj se razdeli med prosilce na zgornji polovici prioritetne lestvico. Nekaj negodovanja je bilo tudi na račun prosilcev lz Šentvida, vendar smo ugotovili, da sred- stva namenjena za Šentvid ne presegajo 1/3 celotne vsote. Svet za medsebojna razmerja v združenem delu je na svoji seji obravnaval vsakega prosilca posebej, vsoto, ki jo je zaprosil ln predlagano vsoto. Izkazalo se je, da je med prosilci najmanj 10 takih, ki bodo z vsoto, ki jo bodo dobili dokončno rešili stanovanjski problem . Svet za medsebojna razmerja je sprejel sklep, da dobijo kredit vsi prosilci razen enega, aa katerega so se členi sveta strinjali a mnenjem komisije, da njegova potreba ni tako nujna in da la hko na natečaju ponovno sodeluje, ko bo ta spet razpisan. Prioritetni red prosilcev in vsote, ki so jih zaproaill ter višina odobrenega kredita Je razvidno Is tabela. 6 naš glas Skupinski posnetek udeležencev občnega zbora samopomoči v Zajčji dobravi S PROSLAVE NA KRKI Velika proslava na Krki na Dolenjskem v počastitev 30. obletnice zmage nad faSlzmom. Priimek Zaprofienl Odobreni In Ima_______znesek znesek Semiš Alekea 60.000 Petan Albina 100,000 50.000 Cerar Alojz 60.000 40.000 Mandelj Edvard 50.000 40.000 Noe Rajko 80.000 40.000 žagar Anton 100.000 60.000 Babič Frančiška 110.000 110.000 Rupar Tatjana 150.000 140.000 Škrabeo Olga 80.000 50.000 Jež Zdravko 90.000 90.000 Velikonje Božidar 40.000 40.000 Slamnik Milan 100.000 100.000 Gorišek Fani 70.000 30.000 Vardjan Mara 80.000 45.000 Sedej Zalka 140.000 70.000 Gorišek Frančiška 70.000 30.000 Krisper Brigita 50.000 30.000 Retar Ana 70.000 35.000 Miheva Marija 40.000 30.000 Jovanovič Božidar 60.000 30.000 Verbič Rozalij« 70.000 35.000 Turk Jožefa 120.000 60.000 Miklavec Stanka 80.000 40.000 Tkalec Frančiška 150.000 75.000 Pušelj Katarina 140.000 70.000 Oven Vida 100.000 50.000 GyerekLju- blea 50.000 1 .450.000 Bilo je 8. junija, ko smo se udeležili veličastne proslave na Krki ter obujali spomine na vojne dni. Na Krki, v tej lepi vasici na Dolenjskem se je zbralo nekaj tisoč udeležencev, zdaj že tradicionalnega pohoda na Krko. V povorki, ki se je vila lz smeri Zagradec - Krka, so bili udeleženi borci, ljudska milica, člani splošnega ljudskega odpora, gasilci, taborniki, dijaki vseh šol na tem področju ter športna društva, med katerimi je bila tudi strelska družina "Jože Kovačič" iz Šentvida pri Stični. Posebno mesto v tej povorki pa so Ime le tudi delovne organizacije. Zbralo se je izredno veliko 1ju dl s širšega območja Dolenjske na to kulturno ln politično manifestacijo. Že med prihodom povorke k glavni tribuni je bilo slišati recitacije in borbene pesmi, kar je še pose- bej stopnjevalo praznično ln svečano vzdušje. Zbrane udeležence ja pozdravil sekretar občinskega komiteja ZK občine Grosuplje Edo dale, nato pa je general major Pater Stante - Skala orisal zgodovino narodno osvobodilne vo.Jpka na tem področju. Zatem je Peter Stante odkril doprsni kip narodnega heroje Ženeta Kovačiča in ga izročil v varstvo Krajevni skupnosti "Krka". Ob tej priliki je bila formirana tudi četa tabornikov, ki Je prevzela Ime narodnega heroja Jožeta Kovačiča ter svečano prisegla, da bo dosledno sledila poti tega revolucionarja. Allbegovič Padli V soboto 14. junija 1975 je bil po nekaj letnem premoru občni zbor članov blagajne samopomoči Imenovane "čebelica". Organizator je Izbral lep senčnat prostor v Zajčji! dobra-vi na vrtu gostlBča v rekreacijskem centru pri Polju. V vročom zgodnjem sobotnem popoldnevu se nas je zbralo kar lepo Število članov. Predsednik je v nagovoru poudaril, da blagajna vzajemne pomoči obstoja v Zmaju Se 17 let. Ustanovljena je bila leta 1957 ne pobudo nekaterih članov kolektiva, med katerimi ata Se prisotna Lendero Franc ln Rudolf Franc ter Se nekateri. Blagajna samopomoči je bila ustanovljena v okrilju olndlkalne organizacije, njen začetni obstoj pa se je ukvar- L e a d o r a Preme predsednik odbore saaopomoCl predvsem Zaradi nerazumevanja nekaterih ter problema, kako za začetek dobiti obratni kapital. V tistem času je bila j tovarna Zmaj Se skromna, sa-1 stare la ln sindikalna podružnica ni bila deležna nikakršnih dotacij, je v uvodu poročila dejal Lendero Franc ter nadaljevali "Takrat je bil v blagajni sindikalne podruZnl-ce le ostanek od dohodka članarine, nekaj denarja pa se je nabralo od prodaje odpadnih surovin. Kljub vsemu je aspelo sindikatu posoditi 20.000 starih din za začetni kapital. Vpisnina za člana je takrat zna-Bala 50 din, stalna mesečna vloga pa je znaSala 200 dinarjev. V začetku nas je bilo 18 članov, kar Je selo malo od 600 zaposlenih delavcev. Pridobivanje novih Slanov ni bilo lahko, ker je vsakdo uvidel, da Se nekaj časa ne bo mogel dobiti posojila v Beljenem znesku zaradi dokaj elromaSne blagajne, Istočasno pa so bili ugodnejši pogoji za najemanje posojila pri Mestni hranilnici. Priznati p« je treba, da jo bil takrat žlvljenskl standard Se na nizki stopnji, blaga na trgu je bilo sorazmerno malo, nale potrebe pa tudi skrojene j Se na prlewr oprema stanovanja, radijski ln televizijski aparati, avto, da ne omenjamo gradnjo stanovanj. število članov blagajne samopomoči pa Je z leti postopoma neraBčalo. Zasluga za to pripada takratnim organizatorjem, ki so uspeli Siriti po- Prljetno razpoloženje udeležencev občnega zbora samopomoči men ln nujnost organizirane samopomoči. Ko se danes oziramo v. tista leta", je nadaljeval Lendero Frane,, "ugotavljamo, da smo nekaj let odobravali posojila zgolj s sredstvi, nabranimi z mesečnimi vlogami. Stremeli smo, da posojila dobijo najnujnejši prosilci pri čemer smo upoštevali poroke, smrt v družini, bolezen In slično. Bila je ne sploSno vzdušje zadovoljstva, med nami pa je S® dane a preče j| delavcev, ki so člani samopomoči le od vsega začetka. Do leta 1970 Je bilo povprečno 100 članov, kasneje pa a* je Število povečalo. Danes na# Je 151 članov, od tega 43 le obrate Šentvid. Kljub temu pa danes ne moremo biti zadovoljni, saj je od vseh zaposlenih le 41 odstotkov članov. Želimo, da bi bilo vsaj 50 odstotkov zaposlenih včlanjenih v samopomoč, ker bi bil takrat tudi večji kapital. " Ce nekoliko podrobneje razčlenimo delovanje dosedanjega odbora na osnovi poročila predsednika, lahko zaplSemo, da Je bilo doaedaj Informiranje o delovanju blagajne samopomoči pomanjkljivo. O tem tudi v našem glasilu 8e dolgo nismo Predsednik delovnegu predsedstva občnega zbore je bil Rudolf Premo Ol5|nix^i05 P® portal v prijetni senci rekreacijskega centra t Zajčji dobravi N a s a s Marica blagajničarka agitiranju ter obveščanju o poteku dela, skratka NAŠ GLAS kot interno glasilo naj bi bralce sproti seznanjal o vsem, kar bi odbor smatral za nujno za pridobivanje novih članov. V okviru letnega prikaza dela osnovne organizacije sindikata pa bi bilo prikazano tudi nekoliko obširneje poslovanje blagajne Samopomoči za minulo leto in ne samo na občnem zboru za minulo obdobje» poslani lan samopomoči ničesar zabeležili. Pomanjkljiva je bila tudi ustna ali pismena akcija za pridobivanje novih članov in vprašanje je, koliko novih delavcev je seznanjenih o tem delovanju. Vsekakor pa je zanimiv podatek da je danes stanje blagajne 13,087.700 din (seveda starih) v primerjavi z začetnim kapitalom 20.000 din v letu ustanovitve. Pri tem ja treba Se upoštevati, .da je precej sodelavcev oziroma članov odšlo iz podjetja, od odhodu pa so dvignili svoje vloge. Ob koncu poročila je predsednik Se omenil, da mora novi odbor intenzivneje spoštovati obstoječi pravilnik pri odobravanju kreditov ter se zahvalil za vestno delo blagajničarki Marici Nemec ter sodelavkam lz knjigovodstva. Po poročilu predsednika so prisotni člani diskutirali o sedanjem poslovanju. Pri tem sta se oblikovala tudi naslednja dva sklepa in sicer, da bi odbor tesneje sodeloval z uredništvom naSega glasila, v katerem hi imeli stalen prostor za objavo o delovanju samopomoči, o stalnem b@l|ši pogoji delo IZBOLJŠANI POGOJI DELA PRI IZDELAVI ČAŠ Večni problemi naših delavcev "v kleti" - ropot, smo končno uspeli rešiti do zadovoljive mere. Republiški zavod za varstvo pri delu je ugotovil, da je ropot s pomočjo zaščite, tj. pregradnih sten, na delovnih mestih odvzem čaš, saniran na dovoljeno stopnjo. Zaščita pred ropotom je eno najzahtevnejših področij varnostne tehnike ln temelji na dokaj ostrem normativu znanega jugoslovanskega pravilnika (prikazan v tabeli) ter na poznavanju fizikalnih značilnosti zvočnolzolacljakih oz.zvočno abeorbcljakih materialov, ki se v namene zaščite uporabljajo. Morda bo normativ, ki je prikazan, presenetil marsikaterega delavca, ki smatra, da je dovolj, če ropot ne presega 90 db, vendar zajema jugoslovanski pravilnik Se vrsto drugih normativov, kot je: dovoljen nivo ropota glede na možnost sporazumevanja z govorom (npr. pri 85 db je možen pogovor na oddaljenost 0,07 m Itd,), dovoljen nivo ropota glede na možnost sporazumevanja e komunikacijskimi sredstvi, (npr. pri 55 db je možnost sporazumevanja po telefonu le še komaj zadovoljiva Ipd), dovoljen čas Izpostavljenosti ropotu glede na njegov nivo '(npr. pri 92