primorske novice Koper, 1. aprita 1988 Skupnost obalnih občin — ODREDBA o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen Občina Hirska Bistrica — ODLOK o poob!asti!u za izdajo zdravstvenih spričeval za živali — ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah občine Ilirska Bistrica — ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Ilirska Bistrica za leto 1987 — ODREDBA o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preizkavah v letu 1988 — ODREDBA o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitame preglede živali in živin živalskega izvora ter pristojbin za izdajo dovoljenja za proizvodnjo mleka za javno potrošnjo Občina Koper — SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOLGOROČNEGA PLANA občine Koper za obdobje 1986—2000 — SKLEP o spremembah in dopolnitvah sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v Tovarni motornih vozi! Tomos - TOZD Orodjarna Koper — SKLEP o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Hidro Koper in DO Hidro, tozd Operativa Koper — SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1987 Občina !zo!a — ODLOK o proračunu občine Izola za leto 1988 Občina Piran — ODLOK o proračunu občine Piran za leto 1988 — ODLOK o povprečni gradbeni ceni stanovanjske površine, povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča, in vrednosti stavbnega zemljišča za območje občine Piran — SKLEP o imenovanju predsednika in namestnika predsednika občinske volilne komisije Občina Postojna — ODLOK o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda v občini Postojna — ODLOK o spremembah odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnih dejavnosti — ODLOK o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini Postojna — ODLOK o potrditvi zaključnega računa in rezervnega sklada občine Postojna za leto 1987 Občina Sežana — ODLOK o ugotovitvi usklajenosti prostorskih izvedbenih aktov in urbanističnih redov z družbenim planom občine Sežana za obdobje 1986-1990 — ODLOK o proračunu občine Sežana za leto 1988 — ODLOK o spremembi odloka o določitvi prispevne stopnje za Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v občini Sežana za leto 1988, ki jih plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnih sporazumov o temeljih planov — SKLEP o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Astra, Steklarna Hrpelje URADNE OBJAVE OBČtN tLtRSKA B!STR!CA, !ZOLA, KOPER, P!RAN, POSTOJNA !N SEŽANA št. 10 SKUPNOST OBALNtH OBČtN KOPER Na podlagi 5. člena Zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS št. 9/85) in 2. člena Odloka o organih za opravljanje družbene kontrole cen v Skupnosti občin Izola, Koper in Piran (Uradne objave št. 10/85), je Izvršni svet Skupščine Skupnosti obalnih občin na seji dne 23. 3. 1988 sprejel ODREDBO O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODREDBE O DOLOČITVI NAJVIŠJIH CEN 1. V odredbi o določitvi najvišjih cen (Uradne objave št. 42/87) se v 1. točki spremeni drugi odstavek tako, da se za besedami »cene storitev marin« doda »in luk«. 2. V točki 2 se v podtočki 3. gostinske storitve doda: - cene hrane za 15 % 3. Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah. Št.: 38-18/87 Koper, 23. marca PREDSEDNIK Leopold GORJUP, 1. r. OBČtNA !L!RSKA B!STR!CA Na podlagi 3. člena Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87), 24. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) in 193. člena Statuta občine Hirska Bistrica, je Skupščina občine Ilirska Bistrica na seji Družbenopolitičnega zbora dne 15. 3. 1988, Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 17. 3. 1988 sprejela ODLOK O POOBLASTILU ZA IZDAJO ZDRAVSTVENIH SPRIČEVAL ZA ŽIVALI 1. člen Skupščina občine Ilirska Bistrica daje s tem odlokom pooblastilo Hmezad-Kmetijski zadrugi Ilirska Bistrica, za izdajo zdravstvenih spričeval za živali iz 16. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ št. 43/76). V skladu z veljavno zakonodajo obračunava Hmezad-KZ Hirska Bistrica pristojbine za zdravstvena spričevala ter pristojbine za kritje stroškov delovanja veterinarsko higienske službe. Hmezad KZ Hirska Bistrica odvaja pristojbine za zdravstvena spričevala na žiro račun št. 52210-840-31871, Republiške pristojbine za zdravstveno varstvo živali ter pristojbine za kritje stroškov delovanja veterinarsko higienske službe na Žiro račun št. 52210-630-261028 - poseben račun za zdravstveno varstvo živali. 2. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Komite za družbene dejavnosti in občo upravo Občine Hirska Bistrica in Medobčinski inšpektorat Postojna. Pooblastilo velja do preklica. 74 URADNE OBJAVE 1. aprtia 1988 - St 10 3. č!en Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. §t. 322-4/88-8/1 Hirska Bistrica. 17. marca 1988 Predsednik ' ' M . JANEZ KIRN ! r. Na podtagi Zakona o komuna!nih taksah (Uradni hst SRS. št. 29/65, 7/70 in 7/72). družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse (Uradni hst SRS. št. 1/86) ter 194. Č!ena statuta Občine !!. Bistrica je Skupščina občine !!. Bistrica na svoji seji Zbora združenega de!a in zbora krajevnih skupnosti dne 17. maraca 1988 sprejeta ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH V OB ČINI 1L BISTRICA 1. č!en V tarifi Odtoka o komunatnih taksah v občini It. Bistrica (Uradne objave, št. 5/73, 7/74. 11/81, 8/82 . 9/85 . 34/86 in 10/87) se v prvem odstavku tarifne Števitke 1 znesek 200.-din nadomesti z zneskom 300 -din za tuje goste. 2. čten Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporabtja pa se od 1. januarja 1989. Št. 423-1/83-7/1 V Ihrski Bistrici. 17. marca 1988 Predsednik ______________ JANEZ KIRN t. r Na podtagi 35. etena zakona o financiranju sptošnih družbenih potreb v družbenopotitičnih skupnostih (Uradni tist SRS. št. 39/74) in t94. etena statuta občine Hirska Bistrica, je Skupščina občine Hirska Bistrica na seji Zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti dne 17. marca !988 sprejeta ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO t987 48/87) ter 221. čtena statuta občine Hirska Bistrica je IzvrŠnt svet Skupščine občine Hirska Bistrica na seji dne 18. marca 1988 sprejet ODREDBO O PREVENTIVNIH CEPLJENJIH IN DIAQ%)STIČNIH TER DRUGIH PREISKAVAH V LETU ARM 1. čten Za preprečevanje oziroma ugotavtjanje v tej odredbi navedenih živatskih kužnih boteznih, mora Veterinarski zavod Primorske Sežana, DE Veterinarska ambutanta Hirska Bistrica (v nadatjnjem beseditu: veterinarski zavod) in obratna ambutanta PK Pivka (v nadatjnjem beseditu: obratna veterinarska ambutanta v tetu 1988 opraviti ukrepe navedene v tej odredbi. Imetniki živati so dotžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. Čten Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambutanta sta dotžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe, obvestiti medobčinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo O opravtjenem detu mora poročati na predpisanih obrazcih. 3. čten Preventivna ceptjenja se morajo opraviti potrebno, da so živati statno zaščitene. lot* tohkokrat, kotikokrat je "9' - ! Veterinrski zavod in obratna veterinarska ambutanta. ki opravtja preventivna ceptjenja in diagnostične preiskave, mora voditi evidenco o datumu ceptjenja oziroma preiskavo, o imetniku in bivališču imetnika živati, o opisu živati, o proizvajatcu, serijski in kontrotni Števitki cepiva, ter rezuttatu ceptjenja in preiskave. Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambutanta iz prejšnjega odstavka, morata spremtjati zdravstveno stanje živati po uporabi biotoškega preparata in o tem obveščati upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. 5. čten Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno cepiti kopitarje, goveda in ovce v kraju Jetšane na območju občine Hirska Bistrica. Preventivno ceptjenje opravi do 30. 4. 1988 veterinarski zavod. !. čten Sprejme se zaktjučni račun proračuna občine Hirska Bistrica za teto 1987. ki združuje še rezervni sktad in posebne račune. 2. čten !. Zaktjučni račun proračuna izkazuje: — prihodke — odhodke presežek 2. Rezervni sktad izkazuje: — prihodke — odhodke — stanje sredstev 31. !2. !987 3. Posebni računi izkazujejo: — prihodke — odhodke — stanje sredstev 31. 12. !987 3. čten Presežki prihodkov nad odhodki iz 2. čtena tega odtoka, se prenesejo med prihodke teta !988. 4. čten Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 40Ó-2/87-8/8 g, Hirska Bistrica, 18. marca 1988 Mf; u i i Predsednik ^1 t tH JANEZKIRN.t r. Na podtagi 3. odstavka 40. čtena Zakona o zdravstvenem varstvu živati (Uradni tist SRS, št. 37/85) in Odredbe o preventivnih ceptjenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v tetu 1988 (Uradni tist SRS, št. 6. čten Sptošno preventivno ceptjenje proti stekhni mora biti opravtjeno do 1. maja 1988. Zaščitno ceptjenje mtadih psov proti stekhni se mora opraviti takoj, ko dopotnijo 4 mesece starosti. Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti stekhni tudi domače Živah, ki se pasejo brez nadzorstva. Ceptjenje dotočeno v tem čtenu opravi veterinarski zavod. V jeseni se opravi druga vakcinacija tovskih psov proti stekhni. 7. čten Opravi se obvezna dehetmentizacija psov. 8. čten Proti atipični kokošji kugi je treba preventivno cepiti kokoši, piščance, brojterje in purane: - v perutninskih obratih PK Pivka. - v nasetjih, kjer so perutninski obrati PK Pivka ah večje reje individuatnih proizvajatcev, - obratih individuatili proizvajatcev. kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost. Ceptjenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ati mrtvo vakcino po programu imnunoprofitakse (obvezno strokovno navodito RVU št. 322/A-026/82). Ceptjenje po tem čtenu opravi veterinarski zavod v nasetjih in pri ,, individuatili proizvajalcih, ter obratna veterinarska ambutanta v perutninskih obratih PK Pivka. Ceptjenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino dotoči proizvajate. 9. čten Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več ptemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev, ter v htevih, kjer živati dobivajo pomije iz menz in družbenih obratov. 1.282.697.829.— 1.251.231.593.— 31.466.236.— 22.347.449.— 22.347.449.— 114.731.300 — 62.020.874.— 52.710.426.— 1. aprila 1988 - RtqlO URADNE OBJAVE 75 Cepljenje iz prejšnjega odstavka opravi s sevom K-lapiniziranega virusa veterinarski zavod. 10. (len Tuberkulinizirafi treba 25% vseh goved na območju občine Ilirska Bistrica (Vili. splÓSMà toberkulinižacija). Tuberkulinizirati je treba tudi vse plemenske merjasce. Tuberkulinizacjjp op^vi veterinarski zavod. mili bo , , 11. člen Za brucelozo je treba preiskati enkrat letno: - krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preizkusom. V primeru sumljive ali pozitivne reakcije, je potrebno odvzeti živalim kri za pregled, - odstreljene poljske zajce (patoanatomsko). Vzorce mleka in krvi odvzame veterinarski zavod. Mlečno prstenasto preiskavo opravijo organizacije pooblaščene za diagnostične preiskave. Laboratorijske preiskave krvi goved, ovac in koz opravi VTOZD za veterinarstvo Ljubljana. \1' !( t 't U' IÌ čten Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba pregledati vse plemenske žrebce na območju občine Ilirska Bistrica. Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod. Serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipitinskim testom (Coggins test) opravi VTOZD za veterinarstvo Ljubljana. 13. čten Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnici pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od junija do 31. decembra 1988, .vzorci tržnih rib pa, ko to odredi občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko jnšpekcijo. Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvskih rib do 15. februarja 1988. ^ Vzorce rib za preiskavo po tem členu odvzame veterinarski zavod in jih dostavi VTOZD za veterinarstvo Ljubljana. 14. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 322-3/88-4/3 11. Bistrica, 18. marca 1988 Predsednik DUŠAN KERNEL, inž. 1. r. Na podlagi 29. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), 5. člena Navodila o plačevanju pristojbin za zdravstveno varstvo živali, o ravnanju s sredstvi na posebnih računih za zdravstveno varstvo živali (Uradni list SRS, št. 40/85) ter 194, člena statuta občine Ilirska Bistrica je Izvršni svet Skupščine občine Ilirska Bistrica na seji dne 18. marca 1988 sprejel naslednjo ODREDBO O PRISTOJBINAH ZA OBVEZNE VETERINARSKO SANITARNE PREGLEDE ŽIVALI IN ŽIVIL ŽIVALSKEGA IZVORA TER PRISTOJBIN ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA PROIZVODNJO MLEKA ZA JAVNO POTROŠNJO 1. člen Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali in živalskih proizvodov, živalskih surovin in odpadkov, pregled klavnih živali, živalskih surovin in proizvodov v proizvodnji in prometu, ter za dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, se na območju občine Ilirska Bistrica plačujejo naslednje pristojbine: I. Od vagonskih ali kamionskih pošiljk živali, živalskih proizvodov ter odpadkov in surovin razen piščancev 16.500 din - enodnevni piščanci (nakladanje-razkladanje) 16.500 din -brojlerji (nakladanje) 11.760 din - kosovne pošiljke živali 6.730 din Za kosovno pošiljko se smatra - govedo nad 10 mesecev starosti do 3 kom - teleta in drobnica do 5 kom - perutnina do 50 kom - polži, žabe do 50 kom - čebelji panji do 5 kom - divjačina visoka do 3 kom t .n'n \ *)!' ! - divjačina-nizka do 20 kom ^ II. Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede, ki se opravljajo pri nakladanju, razkladanju in prekladanju pošiljk živali, živalskih surovin in odpadkov prispelih iz uvoza ali namenjenih izvozu, se določijo pristojbine: — - od vagonskih ali kamionskih pošiljk 32.500 din - od kosovnih pošiljk ' 13.020 din III. Veterinarsko sanitarni pregledi klasnih živali pred zakolom in mesa po zakolu, se določijo naslednje pristojbine: - za govedo,konje ' 1' 1 n.) 3.930din 2.600 din 1.990 din i )t !1 - za teleta, prašiče - za druge male živali - za pregled prašičev in dijvadi a) v gostilnah in prometu b) za vsakega naslednjega - za preglede divjih prašičev s trihinoskopskim pregledom III. a) Pregled notranjih organov prašičev ob zakolu na domu za mehurjavost 11.300 din. IV. Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje dovoljenja se določi pristojbina 6.510 din. 7.860din 5.650din 11.300 din 2. člen Pristojbine zbere od proizvajalcev mleka organizator odkupa in jih odvede na žiro račun Veterinarskega zavoda Primorske Sežana, DE Veterinarska ambulanta 11. Bistrica do 1. 8. v tekočem letu. Lastniki molznic, ki ne oddajajo mleka v zbiralnico, ga pa sami oddajajo za javno potrošnjo, morajo poleg pristojbine plačati še enkratni pregled krav molznic na tuberkulozo, stroške odvzema krvi, ter preiskave vzorca za izključitev bolezni. 3. čten ' ' , ' Kadar doseže obračun pristojbin za kosovno pošiljko pri istem transportnem sredstvu višino pristojbine za kamion ali vagon, se obračuna pristojbina za vagonsko ali kamionsko pošiljko. 4. člen ; Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne zaklane živali V^ili, ki so bile pred tem pregledane pri pristojnem veterinarju, se pristojbina ne zaračuna. Za predpisane napotnice brez predhodnega pregleda se zaračuna 14.630 din. 5. člen Pregled je treba prijaviti najmanj 12 ur pred pričetkom pregleda pošiljke. V primeru da pošiljka ali predmet pregleda ni pripravljen ob napovedanem času, se razen pristojbine zaračuna za vsako začeto uro še 16.500 din. 6. člen Poleg pristojbin iz te odredbe se posebej plačujejo tudi stroški prevoza in vsi potrebni stroški v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku. Posebej se plačajo tudi stroški laboratorijskih analiz, ki so sestavni del veterinarsko sanitarnega pregleda. 7. člen Pristojbine navedene v 2. členu te odredbe in stroški, ki nastanejo s bakteriološkimi pregledi brisov in pregledi izdelkov in surovin, se določi pavšalna mesečna pristojbina, ki se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita OZD pri kateri se veterinarsko sanitarni pregledi opravljajo in Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Skupščine občine Ilirska Bistrica, na predlog veterinarske organizacije, ki te preglede opravlja. 8. člen Pristojbine se plačujejo pooblaščeni veterinarski organizaciji z gotovino ali drugimi sredstvi plačilnega prometa, takoj po opravljenem pregledu ali pa se obračunavajo mesečno po obračunu ali pogodbi. Sredstva pristojbin se zbirajo na Poseben račun za zdravstveno varstvo živali občihe H. Bistrica in se razen sredstev zbranih po 6. členu te odredbe koristijo: - 15% se odvede na žiro rpčun Občinske pristojbine za zdravstveno varstvo Živah. ................ . - 85% služi za pokritje stroškov, ki nastajajo z veterinarsko sanitarnimi pregledi. 76 URADNE OBJAVE 1. apri!a 1988 - št. 10 9. člen Višina pristojbin se med !etom usklajuje s spreminjanjem vrednosti režijske ure diplomiranega veterinarja. .1 f ' .) ^(/ ' J. j Hibi 10. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 322-5/88-4/5 Ilirska Bistrica. 18. marca 1988 ;ui(! Predsednik izvršnega sveta DUŠAN KERNEL, inž., l.r. „ 'UU OBČtNA !ZOLA Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74, 4/78 in 18/ 70) in 159. člena statuta občine Izola (Uradne objave, Št. 21/87) je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 24. marca 1988 z ločenim glasovnajem, sprejela ODLOK O PRORAČUNU OBČINE IZOLA ZA LETO 1988 8. člen Prihodki, ki jih na območju občine Izola s svojo dejavnostjo doseže Geodetska uprava Koper, se namensko odstopajo za razvoj in modernizacijo geodetske službe. Prihodki, ki jih dosežejo ostali medobčinski upravpi in pravosodni organi, so prih&Iki občinskih proračunov in če ni drugpče dogovotjeno, se razporedijo po občinah v istem razmetu, kot le-te prispevajo za financiranje ter organov. !.^3iq s : (E tnsiovOR 9. člen Kot sredstva za delo se občinskim in medobčinskim upravnim organom ter organizacijam in pravosodnim organom (v nadaljnjem besedilu: organi) skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organov zagotavljajo v letu 1988: - sredstva, ki jih delavci v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti, - sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni organ in njegovega namestnika, - srtedstva za materialne stroške, - sredstva za opremo - sredstva za posebne namene. 1. člen S proračunom občine Izola za leto 1988 (v nadaljnjem besedilu: proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Izola v letu 1988. 2. člen Proračunska poraba mora biti usklajena z rastjo dohodka in ostalimi oblikami porabe v občini, skladno z izvajanjem resoluicijskih prizadevanj o družbenoekonomskem razvoju občine v letu 1988 ter družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1988 3. člen Skupni prihodki proračuna znašajo in se razporedijo: 1.472.790.000-din - za potrebe v posebnem delu proračuna 1.429.061.346.-din - za odstopljene prihodke skladnom in skupnostim 29.000.000 -din - za sredstva proračunske rezerve 14.728.654 -din Pregled prihodkov proračuna in njihova razporeditev v letu 1988 sta zajeta v bilanci proračuna in posebnem delu proračuna. 4. člen V rezervni sklad proračuna se izloči 1% od vseh prihodkov, ki pripadajo proračunu občine Izola, razen od prenešenih sredstev iz preteklega leta. 5. člen Prihodki, ki se zberejo na zbirnem računu 840-3182 iz naslova vpračanih taks na promet parkljarjev in kopitarjev ter prihodki od veterinarsko higienskih storitev in se praznijo v proračun, se enkrat mesečno odvajajo na poseben račun sredstev za zatiranje živalskih kužnih bolezni 6. člen Prihodki iz naslova turističnih taks, ki se zbirajo na zbirnem računu skupine 842 ter se odvajajo na poseben račun pri Skladu za urejanje stavbnih zemljišč občine Izola, se v višini zbranih sredstev odstopajo za financiranje rednih in drugih potreb turističnega gospodarstva na podlagi programa, ki ga sprejme Izvršni svet Skupščine občine Izola. 7. člen Prihodki, ki jih pridobiva Uprava za družbene prihodke iz naslova odmerjanja in izterjave prispevkbv za samoupravne interesne skupnosti in druga združenja ter skupnosti se zbirajo na posebnem računu in se morajo namensko uporabiti za modernizacijo in učinkovitost uprave za družbene prihodke, skladno s posebnim programom, h kateremu poda mnenje Republiška uprava za družbene prihodke Prihodki, ki jih s svojo dejavnostjo pridobiva Zavod za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve se namensko odstopajo Zavodu za pokrivanje stroškov dejavnosti organa in njegove delovne skupnosti. . Prihodki, ki jih ostali upravni organi Skupščine občine Izola dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna, razen prihodkov od najemnin skupščinske dvorane, fotokopirnih in razmnoževalnih storitev ter od prodanih obrazcev in tiskovin, ki se odstopajo organom namensko za pokrivanje stroškov v zvezi z opravljanjem teh storitev. 10. člen Podlaga za pridobivanje sredstev za delo organa in s tem tudi dohodka delavcev delovnih skupnosti so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri izvrševanju programa. V programih dela morajo biti delovne naloge ustrezno izkazane in razvrščene v značilne skupine glede na naravo, vrsto in zahtevnost, stopnjo in vsebino odgovornosti ter pogojev dela. Podlaga za zagotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delavcev je število izvajalcev potrebnih za izvršitev programiranih del in nalog ter povprečni osebni dohodek glede na raven in gibanje osebnih dohodkov delavcev v združenem delu, ki opravljajo dela in naloge enake zahetvnosti, ob približno enakih delovnih pogojih in odgovornosti za opravljeno delo. Osnova za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za skupno porabo delavcev je višina sredstev skupne porabe po posameznih namenih na delavca, doseženega v preteklem letu v organizacijah združenega dela. 11. člen Sredstva za materialne stroške, opremo, amortizacijo in posebne namene se določijo v skladu z vrednostjo materialov in storitev ter se dodeljujejo organom na podlagi utemeljenih pismenih zahtevkov. 12. člen Sredstva za realizacijo programov dela se med letom dodeljujejo organom enakomerno kot mesečne akontacije. Ob periodičnih obračunih poročajo organi izvršnemu svetu o realizaciji programov dela najkasneje do 20. v mesecu za preteklo tromesečje. Poročila so osnova za določitev višine akontacije v naslednjem tromesečju. Organu, ki poročila o realizaciji programa dela ne predloži v roku iz prejšnjega odstavka, se akontacijo za naslednje tromesečje zniža za Če se med letom ustanovi nov občinski upravni organ ali nastane potreba po opravljanju novih del in nalog v obstoječem upravnem organu ali kateremkoli drugem organu, ki se financira iz proračuna, je treba obenem zagotoviti sredstva za delo takega organa, kakor tudi sredstva za opravljanje dodatnih del in nalog. 14. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena iz občinskega proračuna, je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba. 15. člen Nosilci sredstev občinskega proračuna so: 1 Izvršni svet skupščine občine Izola za sredstva določena v namenih 06d/ in 0). 2. Posamezni upravni, pravosodni, drugi organi in organizacije ter krajevne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije za sredstva določena v namenih 01. 02, 05b/ in c/, 06a/, b/. c/ in 08-1. 3. Komisija skupščine občine Izola za borce v VVI ter Sekretariat za občo upravo ra sredstva določena v namenu 05 a/. 1. apri!a 1988 - št. 10 URADNE OBJAVE 77 16. člen Za izvrševanje občinskega proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine Izola. Izvršni svet skrbi, da se med letom prihodki razporedijo v skladu z njihovim pritekanjem. Odredbodajalec proračuna je predsednik izvršnega sveta, podpredsednik ali član izvršnega sveta kot pooblaščena odredbodajalca. Poleg oseb iz prejšnjega odstavka je za zakonito uporabo sredstev proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva proračuna. 17. člen Izvršni svet skupščine občine Izola je pooblaščen: - za tekoče spremljanje in ukrepanje v primeru neusklajenega gibanja proračunske porabe, - za dovoljevanje izplačil iz obveznega rezervnega sklada, - za odločanje o kratkoročni zadolžitvi proračuna iz sredstev rezervnega sklada in drugih skladov ter osebnih računov. O tem mora naknadno poročati skupščini. Predsednik Izvršnega sveta je pooblaščen, da za manjše nepredvidene izdatke ali premalo predvidene izdatke poračuna odobri posamezna izplačila, vendar največ letno do 300.000 - dinatjev. O tem naknadno poroča izvršnemu svetu. 18. člen Izvršni svet skupščine občine Izola je pooblaščen, da lahko, če to narekujejo potrebe, spremeni namen in višino sredstev med posameznimi postavkami v okviru glavnega namena. O tem ukrepu mora izvršni svet obvestiti skupščino občine Izola in ji predlagati ustrezne spremembe proračuna. 19. člen Če zaostaja pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da verjetno ne bodo sodeieni v višini iz 3. člena tega odloka, lahko izvršni svet skupščine občine Izola, da bi ohranil proračunsko ravnovesje leta, začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene. Omejitev se ne more predpisati za obvezno vlaganje v rezervni sklad. 20. člen Občinski upravni organi in drugi organi ter porabniki sredstev občinskega proračuna morajo v letu 1988 organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah proračunskih in drugih prihodkov. Občinski upravni organi ter drugi organi in organizacije, ki se financirajo iz proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske določene za leto 1988 in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinski proračun za naslednje leto, če niso take obveznosti določene z aktom, ki ga je sprejela občinska skupščina ali izvršni svet. Obveznosti iz drugega odstavka tega člena je dovoljeno prevzemati oziroma ustvarjati le, če so v aktu, s katerim take obveznosti nastajajo, zagotovljeni tudi viri prihodkov v te namene. 21. člen Sredstva za financiranje služb in zavodov se odvajajo na račun pristojnih služb in zavodov v skladu s pogodbami oziroma dogovori, ki jih skupščina ali izvršni svet sklene s temi službami in zavodi. Upravni organ skupščine občine Izola, pristojen za finance, vrši proračunsko kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja občinskih upravnih organov in drugih organov, organizacij in zavodov, katerih sredstva se zagotavljajo iz občinskega proračuna. 22. člen Izvršni svet skupščine občine Izola je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada do višine 3.000.000.- din, v namene odločene s 1. in 2. točko 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74, 4/78 in 18/80). 23. člen Ta odlok začne valjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januatja 1988 dalje. Št.: 400-3/87 Izola, 24. marca 1988 Predsednik OSKAR JOGAN, 1. r. OBČ!NA KOPER Na podlagi 142. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) ter 237., 238. in 242. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora, skupno s skupščino samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti občine Koper dne 23. marca 1988 sprejela SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ' DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE KOPER ZA OBDOBJE 1986—2000 1),. I. V dolgoročnem planu občine Koper za obdobje 1986—2000 (Uradne objave 25/86) se v poglavju 4. *Usmeritve in strategija globalnega razvoja« v poglavju 4.1.1. ^Kmetijstvo« spremeni predzadnji odstavek tako. da se glasi: ^Urejanje kmetijskih zemljišč bo obsegalo 2076 ha agromelioracij. 660 ha komasacij, od skupno 3240 ha hidromelioracij pa odpade 1310 ha na osuševanje in 1930 ha na namakanje « II. V poglavju 4.1.2. ^Gozdarstvo« se za prvim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: ^Globalne usmeritve pri gospodarjenju z gozdovi na kraškem gozdno gospodarskem območju, katerega de! je tudi območje občine Koper, so predvsem naslednje: — zagotoviti trajnost donosov gozdov s tendenco večanja donosov, ki naj sloni na boljši izrabi zmogljivosti gozdnih rastišč, kjer so za to dani pogoji, — gospodarjenje z vsemi gozdovi tako, da se veča njihova okolje-tvorna funkcija, kar se nanaša zlasti na njihovo varovalno funkcijo, na oblikovanje gozda kot krajinskega elementa, kot objekta za oddih in rekreacijo in kot obrambnega elementa, — pogozdovanja na flišu bodo na obalnem območju usmerjena na varovanje ta! pred erozijo, saj se pri povečani gozdnatosti opaža umiritev hudourniških območij, — za napredek proizvodnosti gozdov je potrebno veliko več vlaganj, zlasti v sanacijo, melioracijo in gradnjo gozdnih cest in varstvo gozdov, — gospodarjenje z gozdovi bo prilagojeno stopnji varovanja zemljišč (zaščita vodnih virov).« III. V poglavju 4.1.8.2. aCestni promet« se v opredelitvi prednostne naloge pod zaporedno št. 1 črta zadnji odstavek vključno z alineami, ki se nanj navezujejo. Besedilo pod zaporednima številkama 2 in 3 se spremeni in se glasi: *2. obstoječo magistralno cesto M 10 bomo prioritetno usposobili za prevzem večjega prometa, zlasti tovornega, z dograditvijo pasu za počasna vozila. Na odseku te ceste od Dekanov do križišča Ankaran je v 2. etapi predvidena večja rekonstrukcija, ki obsega razrešitev obstoječe magistralne ceste na dve smerni vozišči s po dvema prometnima pasovoma. 3. Na obstoječi magistralni cesti M 2 mejni prehod Škofije—SR Hrvaška—Obalni cesti je predvidena večja rekonstrukcija, ki obsega razširitev obstoječe magistralne ceste na dve smerni vozišči s po dvema prometnima pasovoma. Prioritetno bo rekonstruiran odsek križišče Ankaran—priključek Semedela. V 2. etapi bo rekonstruiran odsek mejni prehod Škofije—križišče Ankaran ter odsek priključek Semedela—priključek Izola « Besedilo 4. točke se v celoti črta. Naslednja točka, ki bi v objavljenem besedilu morala biti 5., je pa zaradi napake pri tipkanju 4., ostane 4.; zaporedne številke preostalih točk se ustrezno spremenijo. , V 6. točki objavljenega besedila se peti stavek spremeni in se glasi: *Nove trase lokalnih cest so predvidene na odseku križišče Tomos—Prade mimo pokopališča, ki bo zgrajen v 1. etapi in na odseku Bertoki—križišče Ankaran, ki bo zgrajen v 2. etapi«. IV. Za poglavjem 4.1.8.3. se doda novo poglavje z naslednjim besedilom: URADNE OBJAVE *4.!.8.4i(!Pnstanišče t ,ti' 'Na območju historičnega mestnega jedra ob Ukmarjevem trgu je potniško pristanišče, katerega razvoj bo pri!agojen potrebam mesta in obalnega območja«. Oznaka naslednjega poglavja se ustrezno spremeni. V. V poglavju 4. L10.1. »Oskrba z električno energijo« se besedilo prve alinee drugega odstavka dopolni in se glasi: — izgrajen novi prenosni; daljnovod 2x110 kV RTP Divača—RTP Koper !«. Četrta alinea tega odstavka,se spremeni tako, da se glasi: — »za vključitev nove RTP y VN omrežje bo zgrajen tudi prenosni daljnovod llOkV.« ,,t V drugi alinei tretjega odstavka se besedilo spremeni in se glasi: — »izgradnja daljnovoda 2x llCkV RTP Divača—RTP Koper I (dvosistemski).« Četrta alinea tretjega odstavka se v celoti črta. V peti alinei četrtega odstavka se beseda »vgradnja« popravi v »izgradnja«. Kot novi četrti odstavek se v tem podpoglavju doda besedilo: »Ob izgradnji ! 10 kV razklopišča bodoče RTP Koper !! na Škofijah bodo zgrajene tudi ustrezne 110 kV povezave na takrat obstoječe daljnovode. tako da bo omenjeni daljnovod posta! funkcionalna povezava RTP Koper !!—RTP Koper !«. V!. V poglavju 4.1.12.1. »Oskrba z vodo« se doda kot novo 4. točko naslednje besedilo: »4. !z območja doline Dragonje bo speljan regionalni vodovod « Dosedanja 4. točka s tem postane 5. VIL V podpoglavju 4.3.2.2.2. »Območja za izkoriščanje rudnin« se besedilo spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Za pridobivanje kamnitih agregatov so s planom opredeljene obstoječe površine dveh kamnolomov na območju Črnega kala, kamnoloma Gtàza ter laporokopa Sermin in Gažon, za pridobivanje sivega kamna — peščenjaka — pa območje v KS Škofije, kar je opredeljeno na karti. Razširitev bo možna na podlagi dodatnih raziskav in potreb nosilcev planiranja.« ! VIII V podpoglavju 4.3.2.2.5. »Urejanje in varstvo okolja« se v petem odstavku za drugim stavkom doda nov stavek z naslednjo vsebino: »Za potrebe rednega nadzora kakovosti zraka bo na območju Slovenije vzpostavljen analitsko-nadzorni alarmni sistem (ANAS), v okviru katerega sta v občini Koper predvideni stalna in dopolnilna regionalna postaja.« ' !X. Na koncu tretjega odstavka poglavja 4.3.1.2. »Poselitev« se doda naslednji stavek: »Obstoječa stavbna zemljišča na območjih razpršene gradnje so grafično ponazorjena v merilu ! : 5000. Širitev teh zemljišč je predvidena le izjemoma, in sicer v skladu z zakonskimi določili « X V podpoglavju 4.3.2. !. !. »Omrežje naselij« se vstavi kot predzadnji — nov odstavek, ki se glasi: »Kot druga ureditvena območja so opredeljena območja v naseljih Rižana, Ankaran, Dekani in območje ob Šmarski cesti « XL V podpoglavju 4.3.2.2.4. »Območja varovanja naravne in kulturne dediščine ter preostalih vrednot okolja« se pod mednaslovom »Kulturna dediščina« spremeni dosedanji podnaslov »Naselbinska območja« v »Urbanistična (naselbinska) območja«. V tretjem in četrtem odstavku se beseda »naselbinska« nadomesti z besedo »urbanistična«. ' ' ^ ' Pod mednaslovom »NAVavna dediščina« se točka ! spremeni tako. da se glasi: , l - - »!. Regijski park — Krajinski park !. !. Krajinski park Kraški rob v sestavi regijskega kraškega parka « V točki 2.!. se beseda »Veliki« popravi ^ »Veli«. V točki 3.3. se čfta zadnji odstavek ' 1. aprila 1988-št. 10 XII. Na koncu podpoglavja 4.3.2.2.4. »Območja varovanja naravne in kulturne dediščine ter ostalih vrednot okolja« se doda naslednje besedilo: »Za naravno dediščino so opredeljeni naslednji varstveni režimi: !. Krajinski park Kraški rob v sestavi regijskega ^Kraškega krajinskega parka —IV. režimska stopnja varovanja, ki določa omejitev razvoja vseh tistih dejavnosti, ki negativno vplivajotnatekologijo krajine in njeno podobo. ^ !^o/l dit 2. Naravni spomeniki d^l diiU Varstveni režimi vključujejo prepovedi in omejitve, ki veljajo za geomorfološke. botanične in zoološke naravne spomenike. 3. Naravna dediščina 3.1. Kulturna krajina Za območja kulturne krajine Kraškega roba ustrezno veljajo omejitve in prepovedi, ki veljajo za območje krajinskega parka Kraški rob. Za območje kulturne krajine notranje Istre veljajo omejitve in prepovedi razvoja vseh tistih dejavnosti, ki negativno vplivajo na ekologijo krajine in njeno podobo. Območja in objekte s posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko, estetsko, ekološko vrednostjo — kulturni spomeniki in naravne znamenitosti, ki so sicer varovani zakonsko, bomo zavarovali in jim zagotovili obstoj z odgovarjajočo namembnostjo. Objektom in območjem naravne in kulturne dediščine bomo s primerno rabo in vključitvijo v zasnovo rabe prostora zagotovili ohranitev njihove identitete z vključevanjem v kulturno, turistično in rekreacijsko ponudbo. V okviru naravne dediščine bomo pri nadaljnjem širjenju urbanizacije in intenziviranju kmetijskih površin v največji možni meri ohranjali ali obnavljali v sorodnih oblikah vegetacijske, geomorfološke, vodne in druge naravne značilnosti. Najbolj kvalitetni de! naravne in kulturne dediščine bomo razglasili za kulturne spomenike oz. za naravne znamenitosti, za kar so pripravljene strokovne osnove. Ta območja so: A) Kulturna dediščina h, a) Urbanistična (naselbinska) območja: Abitanti Labor (mi kal Podpeč Črnotiče Pomjan Fijeroga Pregara Glem Socerb Gračišče Tinjan Hrastovlje Topolovec z zaselkom Žrnjovec Koper Trebeše Koštabona Trsek Krkavče Zabavlje Kubed b) Zgodovinska in memorialna območja: Gabrovica — Osp Hrpeljci. območje vasi z neposredno okolico c) Arheološka območja: Ankaran, zaliv Sv. Jerneja Bertoki, Sermin Boršt. Mačji hrib (gradišče) Glem, sv. Nazarij, Cimiter Socerb, Gradišče Osp, vas. Gradišče, Jama grad pri Ospu Osp, Zasedski potok Kastelec, Stajice Kastelec, Mozar ali Gradišče, Gradišče nad Črnim kalom Kastelec, Hrib Kastelec, Varda Črni kal. Strne Črni kal. Vas. Na Merišču. Križišče Črni kal, Jame Predloka, cerkev v Loki, cerkev Sv. Janeza Krstnika, grobišče, ru 1. aprila 1988 - št. 10 URADNE OBJAVE 79 ševine, srednjeveška kaste!a Loka. gradišče Mati božja Loka. gradišče Stena Bezovica. Murišče Praproče. Na Štifni Praproče. gradeče Marija Snežna Podpeč. Ločka jahia zahodno od vasi Podpeč, jame ibLatMci Hrastovlje. hrib. Kovk (gradišče) Hrastovlje. Hrib. Ključ (gradišče) Hrastovlje, hrib Vrh Hrstovlje, Jablance Do! pri Hrastovljah, cerkev Sv. Lovrenca Dekani, vasi. Grubelce Dekani, dekanski hrib ali Santin Dekani, gradišče nad vasjo Movraž, gradišče Veli Badin Gradišče, hrib Lačna, gradišče Sočerga, gradišče Gradec na Sočergo, Sv. Kvik Movraž, Žalostna grub!ja 'i Smokvica. Na Jamicah (gradišče) Kolomban. Sv. Kolomban Jelerji, gradišče sever—vzhodno Kolomban, gradišče Sv. Mihael Lopar L, cerkev Sv. Jerufa z okolico Marezige, cerkev Sv. Križa z okolico Babiči, cerkev Sv. Janeza in Paula z okolico Pridvor, Kortina Gračišče, Zabavska Varda Škocjan, hriba Sv. Tomaž ali Šantoma Tinjan, gradišče nad vasjo Šmarje, cerkev Sv. Marija Krkavče, gradišče Pomjan, arheološki rezervat Vanganel, Veliki in mali Centur Gradin, gradišče Malinska B) Naravna dediščina a) Regijski park — Krajinski park — krajinski park Kraški rob v sestavi regijskega b) Naravni spomeniki — Reka Dragonja s pritoki — Veli Badanj — Debeli rtič — klif z obalo«. ' (.(O i ;trt -j!-' = ; - \ f*i : ! m.ir *'! !! ) /f! tUbr -i'' M' Kraškega parka X!!I. Na koncu podpoglavja 4.3.2.6. ^Urbanistična zasnova mesta Koper« se za tabelo doda naslednji odstavek: *Na obravnavanem območju bo leta 2000 živelo 38.550 prebivalcev ali 70% vsega prebivalstva občine, na njem pa bo 21.800 delovnih mest« X!V. Na koncu podpoglavja 4.3.2.2.7. se vstavi novo poglavje 4.4., ki se glasi: "4.4. Družbeni sistem informiranja in javno obveščanje Celovit dolgoročni razvoj družbenega sistema informiranja bomo zasnovali na podlagi izsledkov raziskovalne naloge Informacijski sistem na Slovenski obali, ki jo bomo sproti dograjevali v smeri strokovnega poglabljanja ter ga razvijali na podlagi Samoupravnega sporazuma o skupnih nalogah pri sodelovanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih sistemov za podporo odločanju. Nadaljevali bomo s prizadevanji za ohranitev in izpopolnjevanje vsebine in kvalitete lokalnih in regijskih sredstev javnega obveščanja ter sredstev javnega obveščanja za potrebe italijanske narodnosti (Primorske novice. Radio in Televizija Koper-Capodistria, La Voce de! Popolo in drugo) ter skrbeli za njihovo tehnično posodabljanje ter usklajevanje s pridobitvami tehnološkega razvoja na tem področju « XV. Sedanja oznaka podpoglavja 4.3.2.2.8. ^Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita« se spremeni v poglavje *4.5.« z istim naslovom. XVI. v poglavju 5. *OBVEZNA, IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO SREDNJEROČNIH PLANSKIH*AKTOV« se v poglavju 5.1.: — v drugi alinei za besedo azajetih« doda *in nezajelih^H ! t- — črta tretja alinea (zasnova razmestitve večnamenskih zadrževalnikov in akumulacij) n- ! n*, — osma alinea spremeni in se glasi: * Varstvena območja pomembnejših kulturnih spomenikov: a) umetnostno-arhitekturni — Hrastovlje — tabor in cerkev — Koper — palače Almerigogha, Belgramoni-Tacco, De Belli. Brutti, Gtavisi-Barbabianca, Fontico (mestna kašča), Perkavčeva hiša. Loggia, Pretorska palača. Mestno obzidje z Mudinimi vrati, Dapontejev vodnjak, stolnica, stavbe Gramsci-jev trg4. in 5.. Kreljeva ul. 6., Ribiški trg 9., 10., 11. in 12., Sabinijeva 3, Obzidna 9., Zupančičeva 23. — Krkavče — župna cerkev sv. Mihaela in kamen s figuralno upodobitvijo — Podpeč — obrambni stolp * b) urbanistični — naselja — Črni kal ? - * * — Gračišče — Koper — Koštabona — Krkavče c) etnološki — Črni kal št. 42 — Dekani, h. št. 131 — Gračišče, h. št. 27 — Hrastovlje, h. št. 38 — Podpeč, h. št. 5. 6, 20. 30 — Rožar, h. št. ! d) tehnični — Osp — torklja e) arheološko območje — Jelarji« — v 12. alinei: ^Zasnova glavnih železniških prog« se doda pomišljaj in besedilo »I. in H. glavna proga«. — v 14. alinei: ^Zasnova prenosnega omrežja« se črta besedilo sin 400 kV«. lot iO XVII. Prvi odstavek podpoglavja 5.2. se spremeni tako, da se v celoti glasi: *5.2. Obvezna izhodišča, ki jih določamo s tem planom, so: — zasnova območij drugih varovalnih gozdov — zasnova območij gozdov s posebnim namenom — zasnova razmestitve drugih površinskih zbiralnikov vode — zasnova območij varstvenih pasov Rižane — območja varovanja naravne in kulturne dediščine, ki bodo razglašena za naravno znamenitost oz. kulturni spomenik — zasnova razmestitve čistilnih naprav za odpadne vode z zmogljivostjo pod 10.000 E (skupne in industrijske čistilne naprave) — povečanje zmogljivosti čistilne naprave na 200.000 E — zasnova razmestitve primarnih zbiralnikov za tranzit odpadnih voda — zasnova drugih odsekov vodotokov potrebnih prednostne sanacije (vodotoki III. kakovostnega razreda, regulacija, morje III. in IV. kakovostnega razreda) — zasnova omrežja središč ožjega regionalnega pomena — zasnova omrežja središč občinskega pomena — zasnova omrežja pomembnejših lokalnih središč — zasnova omrežja lokalnih središč — zasnova prometnega omrežja (regionalne ceste, lokalne ceste, marina, avtobusne postaje) — ureditveno območje mesta Koper — meja ureditvenega območja mesta Koper — Ureditvena območja drugih naselij — druga ureditvena območja — naselja z značilnimi turističnimi in zdraviliškimi funkcijami — krajinska zasnova območja Rižana. krajinska zasnova Kraški rob in krajinska zasnova doline Dragonje — pomembnejše PTT omrežje — površinski zbiralnik za oskrbo s pitno vodo — poplavna območja — območja sanacije odlagališč — zasnova območij drugih mineralnih surovin (raziskovalno območje, pridobitveno območje).« 80 URADNE OBJAVE 1. apri!a 1988 - št. 10 xvm. V podpoglavju 6.3. *Program dodatnih raziskav, analiz in študij* se dodajo na koncu štiri nove alinee. ki se glasijo: *— variantna opredelitev možnosti intenzivnega pridelovanja hrane in varovanja območja pred poplavami v porečju Dragonje — proučitev možnosti uporabe očiščene odpadne vode iz centralne čistilne naprave za tehnološke namene — izdelava strokovnih podlag za gozdnogospodarski načrt in za razglasitev varovalnih gozdov — raziskave za razširitev obstoječih površin za pridobivanje kamnitih agregatov*. XIX Celotno poglavje 7. se spremeni tako. da se glasi: *7. GRAFIČNE PRILOGE Sestavni de! tega dolgoročnega plana so grafične priloge — karte, ki obsegajo tematske karte odločitev v merilu 1:25.000, urbanistične in krajinske zasnove v merilu 1:5000 na osnovi temeljnega topografskega načrta (TTN) ter topografsko dokumentacijo v merilu 1:5000 na osnovi preglednega katastrskega načrta (PKN). Posamezni sklopi kart obravnavajo sledečo vsebino (numerična oznaka vsebine je tudi oznaka karte): 7.1. Tematske karte (1:25.000) 7.1.1. Zasnova funkcij naselij v omrežju naselij in zasnova gravitacijskih območij 7.1.2. Zasnova namenske rabe 7.1.3. Zasnova kmetijskih zemljišč 7.1.4. Zasnova gozdnih zemljišč 7.1.5. Zasnova vodnogospodarskih ureditev 7.1.6. Zasnova območij naravne dediščine 7.1.7. Zasnova območij kulturne dediščine 7.1.8. Zasnova prometne infrastrukture 7.1.9. Zasnova telefonskega omrežja 7.1.10. Zasnova energetskega omrežja 7.1.11. Zasnova vodovodnega omrežja 7.1.12. Zasnova kanalizacijskega omrežja 7.1.13. Zasnova sanacije naravnih virov 7.1.14. Usmeritve za urbanistično-krajinsko oblikovanje krajinsko ekoloških vrednot 7.1.15. Zasnova urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti 7.1.16. Ureditve prostora za obrambo in zaščito 7.2. Urbanistične in krajinske zasnove (TTN 1:5000) 7.2.1. Urbanistična zasnova mesta Koper 7.2. !.!. — Zasnova namenske rabe — Načini urejanja 7.2.1.2. — Zasnova prometne in komunalne infrastrukture 7.2.1.3. Zasnova vodnogospodarske ureditve 7.2.2. Krajinska zasnova krajinskega parka Kraški rob 7.2.2.1. — Zasnova namenske rabe — Usmeritve za krajinsko-urbanistično urejanje in varovanje krajinsko ekoloških vrednot — Načini urejanja 7.2.2.2. — Zasnova prometne in komunalne infrastrukture 7.2.3. Krajinska zasnova doline Rižane 7.2.3.1. — Zasnova namenske rabe — Usmeritve za krajinsko-urbanistično urejanje in varovanje krajinsko ekoloških vrednot * — Načini urejanja 7.2.3.2. — Zasnova prometne in komunalne infrastrukture 7.2.4. Krajinska zasnova doline Dragonje 7.2.4.1. — Zasnova namenske rabe — Usmeritve za krajinsko-urbanistično urejanje in varovanje krajinsko ekoloških vrednot — Načini urejanja 7.2.4.2. — Zasnova prometne in komunalne infrastrukture . 7.3. Kartografska dokumentacija (PKN 1:5000) — Zakonsko varovana območja 7.4. Izvirniki grafičnih prilog Grafične priloge tega dolgoročnega plana so izdelane v sedmih izvirnikih, ki so namenjeni oz. jih hranijo: — arhiv Skupščine občine Koper — Občinski komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in finance Koper — Občinski komite za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve Koper — Geodetska uprava Skupnosti obalnih občin Koper — Kmetijska zemljiška skupnost Koper — delovna organizacija Invest biro Koper — upravni organi Socialistične republike Slovenije * XX. Pomanjkljivosti oziroma nejasnosti tekstualnega dela Dolgoročnega plana se odpravijo z naslednjimi dodanimi besedili: a) V poglavju 4.1.8. »Promet in zveze* se drugi stavek tretjega odstavka spremeni in se glasi: »Ta povezanost bo rezultat modernizacije prometnih poti, prometnih sredstev ter prometne signalizacije, katere cilj je tudi povečanje varnosti prometa * b) Na koncu poglavja 4.1.8.5. »PTT promet« se doda naslednje besedilo: »Glavna centrala je v PTT centru v Kopru, ki bo do leta 2000 spremenjena v digitalno in je priključena na tranzitno centralo Ljubljana. V obdobju do leta 1990 bo nekdanja glavna centrala v mestnem jedru vozliŠčna, po letu 1990 pa rajonska — lokalna centrala PTT enote so v naseljih Ankaran, Koper, Semedela, Šmarje, Škofije, Dekani, Črni kal, Marezige, Gračišče. Predviden je multipleksor za telegrafski promet v PTT centru. V mestnem jedru je končna avtomatska telegrafska centrala, ki bo opuščena, njeno funkcijo bo prevzel multipleksor. V Kopru je koncentrator za prenos podatkov Yupak, ki bo do leta 2000 spremenjen v vozlišče * c) Za poglavjem 4.1.8.5 »PTTpromet* se doda novo poglavje, kise glasi: *4.1.8.6 RTV V historičnem mestnem jedru sta regionalni TV center in regionalni radijski center * d) V poglavju 4.1.10.1. »Oskrba z električno energijo* se na koncu zadnjega stavka doda naslednje besedilo: »(10, 20 in 35kV).* e) V poglavju 4.1.10.2. »Plinovodno omrežje in oskrba z naftnimi derivati* se v drugem stavku črtata besedi: »Primarno in sekundarno*. V tretjem odstavku se drugi stavek dopolni in se glasi: »Predvidena je njegova širitev s spremljajočimi objekti —pretakališče (polnilnica) na jugozahodni, zahodni in severozahodni strani Sermina pod pogojem, da predhodne raziskave ne bodo pokazale potrebe po trajni ohranitvi pričakovane arheološke dediščine * f) V poglavju 4.1.12.1. »Oskrba z vodo* se druga točka spremeni in se glasi: »2. Varovanje kvalitetne pitne vode in zaščita zajetega in nezaje-tega vodnega vira v dolini Rižane.* g) V podpoglavju 4.3.2.2.4. »Območja varovanja naravne in kulturne dediščine ter preostalih vrednot okolja* se kot zadnji stavek prvega odstavka doda naslednji stavek: »Posebno pozornost bomo posvetili sanaciji in revitalizaciji območij naravne in kulturne dediščine * h) V podpoglavju 4.3.2.2.5. »Urejanje in varstvo okolja* se na koncu prvega odstavka doda naslednji stavek: »Sanirali bomo sedanja žarišča onesnaževanja okolja, predvsem najbolj ogrožena območja, z razvojnimi odločitvami glede politike razmestitve in tehnologij pa bomo skrbeli, da ne bo ogrožena kakovost še nedegradiranih ali zmemo degradiranih območij * Za prvim stavkom petega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi: »Po sanaciji teh območij bo nadaljnja raba opredeljena v skladu z ustreznostjo prostora * i) V podpoglavju 4.3.2.6. »Urbanistična zasnova mesta Koper* se v drugi točki — »Namenska raba površin* tretji odstavek dopolni z naslednjim stavkom: »Predvidena je izgradnja 3.350 stanovanj, pretežno v blokovni gradnji, v Pradah in na Škofijah pa le individualna gradnja * V šestem odstavku se doda naslednje besedilo: »Predvidena je izgradnja VVO v Žustemi III, VVO z italijanskim jezikom v Kopru, I. faza VVO Škofije kot prednostne naloge in VVO v Žusterni III, Ankaranu, Bertokih in Pradah. Investicije v šolske objekte so predvidene kot dograditev in rekonstrukcija obstoječih objektov v Pradah, na Škofijah in v Kopru (italijanski jezik) ter kot sanacija šolskih objektov v Kopru in Semedeli. Novogradnji sta predvideni v Žusterni III in v Ankaranu. Na področju usmerjenega izobraževanja bosta imeli prednost izgradnja telovadnice za srednje šole v historičnem mestnem jedru in pridobitev prostorov za potrebe Srednje kovinarske in prometne šole * Osmi odstavek se spremeni in se v celoti glasi: »Razvoj proizvodnih dejavnosti vključuje urbanistična zasnova skladno s programi razvoja in potrebami nosilcev planiranja. Predvidena je širitev obstoječih površin na območjih Iplas — Lama, Tomos, URADNE OBJAVE 1. apri!a 1988 - št. 10 Cimos in na območju komunalne industrije med magistralno cesto in regulirano strugo Badaševice ter nova industrijska območja pod Ser-minom. Delovnih mest v proizvodnih dejavnostih bo predvidoma 11.000« Kot novi — enajsti odstavek se doda naslednje besedilo: *V planskem obdobju je na ureditvenem območju mesta Koper predvidena rekonstrukcija obalne ceste na odseku križišča Ankaran—priključek Semedela kot prioriteta, v drugi etapi pa rekonstrukcija odseka ^nejni prehod Škofije, križišče Ankaran ter odseka priključek Semedela—priključek Izola. Predvideni so še posegi na regionalnih in lokalnih cestah ter mestnih ulicah « j) V poglavju 4.3.2.6. ^Urbanistična zasnova mesta Koper« se doda novo — tretjo točko z naslednjo vsebino: *3. Urbanistično oblikovalske usmeritve Vsi posegi v naseljih se morajo prilagajati obstoječim prostorskim in oblikovnim značilnostim naselja oziroma območja v skladu s tukajšnjo tradicijo oblikovanja naselij in stavb ter ob upoštevanju tlorisne mreže naselij, višinskih in tlorisnih gabaritov ter silhuete naselij. Pri oblikovanju objektov se morajo upoštevati značilni elementi (tipološki in materialni) avtohtone arhitekture. Nova stanovanjska območja se morajo urejati v smislu sodobnega urbanističnega oblikovanja, z nizkimi vertikalnimi gabariti in oblikovanim zunanjim prostorom, vsebinsko naj predstavljajo kompaktno zaključeno celoto, ki izhaja iz reliefnih danosti območja. Gostota naj glede na tip zazidave in značilnosti terena omogoča humano organizacijo naselja. Pri oblikovanju industrijskih območij je potrebno izhajati iz zasnove industrijske soseske z odnosi med odprtim in pozidanim prostorom ter oblikovanjem kvalitetnega okolja znotraj con. V akvatoriju koprskega zaliva mora biti režim plovbe in sidranja v skladu z namensko rabo. Predvidena širitev luke mora v kontaktnem območju v največji možni meri ohranjati naravno obalno linijo kot pomembno krajinsko vrednost. Pri oblikovanju prostora komunikacij je potrebno posebno pozornost posvetiti funkciji, značaju in vlogi posamezne komunikacije. Sistem planiranih mestnih vpadnic se bo močno odrazil v prostoru in bo pomenil nov vsebinski element mesta, zato mora biti oblikovan in vsebinsko zasnovan skladno s funkcijo in rabo obravnavanega in kontaktnega območja (zelenje, peš poti, kolesarske steze). Pri površinskem pridobivanju rudnin je potrebna sprotna sanacija eksploatiranih površin in preprečevanje emisij z uporabo tehničnih rešitev in gostimi sestoji zelenja proti najbolj ranljivim kontaktnim območjem.« k) V podpoglavju 4.3.2.2.7. ^Krajinske zasnove« se v točki b) ^Krajinska zasnova Kraški rob« doda kot zadnji naslednji odstavek: ^Naselja bomo širili ob že obstoječih jedrih v skladnem prepletu z agrarnimi površinami, krajinskimi in ekološkimi pogoji in ob upoštevanju naravnih in kulturno-zgodovinskih vrednot prostora « Številka: 30-4/84 Predsednik Datum: 23. marec 1988 JANKO KOSMINA, 1. r. Na podlagi 602.9. točka, 603. in 615. člena zakona o združenem delu, (Uradni list SFRJ, št. 11/88 - prečiščeno besedilo) in 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 23. marca 1988 sprejela * SKLEP O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH SKLEPA O ZAČASNIH UKREPIH DRUŽBENEGA VARSTVA V TOVARNI MOTOR NIH VOZIL TOMOS - TOZD ORODJARNA KOPER 1. V tretjem odstavku 1. točke sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v Tovarni motornih vozil TOMOS - TOZD Orodjarna Koper (Uradne objave, št. 38/37) se za dosedanjo alineo doda nova druga alinea, ki se glasi: *- da TOZD Orodjarna posluje brez delavskega sveta, njegovih izvršilnih in drugih organov, organa samoupravne delavske kontrole ter da člani disciplinske komisije iz TOZD-a ne opravljajo zadev iz svojega delovnega področja « 2. V prvem odstavku 4. točke se pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo: 81 — - . i dxf'iboq V *ter do izvolitve novega delavskega sveta in njegovega konstituiranja tudi naloge delavskega sveta, njegovih izvršilnih in drugih organov, organa samoupravne delavske kontrole in naloge članov disciplinske komisije« R Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah. Obrazložitev: Skupščina občine Koper je na seji dne 23. marca 1988 obravnavala poročilo začasnega organa družbenega varstva v Tovarni motornih vozi! TOMOS - TOZD Orodjarna Koper. Pri tem je skupščina ugotovila, da so bili v zadnjem času v tej TOZD doseženi vidni uspehi pri izpolnjevanju planiranih nalog, da pa je samoupravljanje in delovanje družbenopolitičnih organizacij v TOZD u popolnoma zamrlo. Takšno stanje na področju samoupravljanja v TOZD je posledica uvedbe začasnega ukrepa družbenega varstva ter v zvezi s tem uresničitev napovedi članov samoupravnih organov TOZD, to je delavskega sveta njegovih izvršnih in drugih organov, samoupravne delavske kontrole, članov disciplinske komisije, predsednika in namestnika predsednika zbora delavcev, vodij samoupravnih delovnih skupin in njihovih namestnikov ter organov družbenopolitičnih organizacij, da se v primeru, če bo uveden ukrep družbenega varstva v TOZD odpovedujejo članstvu v teh organih za ves čas trajanja začasnega ukrepa To svojo odločitev so tudi potrdili z osebnimi pisnimi izjavami. Glede na to, da so člani teh organov svoje odločitve tudi dosledno držali, kljub številnim poskusom tako začasnega organa, kot vodstva in družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije, da bi aktivirali njihovo delovanje, se delavski svet ni več sestajal, enako tudi ne njegovi organi in organ samoupravne delavske kontrole. Člani disciplinske komisije iz TOZD Orodjarna v skupni disciplnski komisiji, ki je oblikovana na ravni delovne organizacije, pa se niso več udeleževali sej te komisije. S tem je prišlo v TOZD Orodjarna do hudih motenj v samoupravnih odnosih in glede na to, da v TOZD ni bilo več legitimnih organov je skupščina na podlagi drugega odstavka 10. člena zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela (Uradni list SRS, št. 23/77) s posebnim sklepom razpisala volitve v delavski svet te temeljne organizacije za 10. maj 1988. Istočasno je skupščina tudi odločila, da do izvolitve novega delavskega sveta in njegovega konstituiranja opravlja začasni organ naloge delavskega sveta ter njegovih izvršilnih in drugih organov, ter naloge organa samoupravne delavske kontrole in članov disciplinske komisije, do izvolitve novih članov tega organa in komisije. G!ede na navedeno je skupščina izoblikovala in sprejela odločitev, ki izhaja iz izreka tega sklepa neposredno na seji ob obravnavi poročila začasnega organa TOZD Orodjarna Koper. PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dopustno vložiti zahtevo za preizkus zakonitosti pri Sodišču združenega dela SR Slovenije v roku 15 dni od njegove uveljavitve. Št.: 023-47/87 Koper, 23. marca 1988 Predsednik JANKO KOSMINA, l.r. Na podlagi 616. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, §t. 11/88 — prečiščeno besedilo) in 238. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji dne 23. marca 1988 sprejela SKLEP O PRENEHANJU ZAČASNIH UKREPOV DRUŽBENEGA VARSTVA V DO HIDRO KOPER IN DO HIDRO —TOZD OPERATIVA KOPER 1. Skupščina občine Koper ugotavlja: — da 25. marca 1988 preteče s sklepom skupščine občine Koper o začasnih ukrepih družbenega varstva v DO Hidro Koper in DO Hidro __TOZD Operativa Koper (Uradne objave št. 9/87 in 34/87) določen rok trajanja začasnih ukrepov v teh organizacijah združenega dela; — da so naloge iz 4. točke navedenega sklepa občinske skupščine opravljene in s tem odpravljeni razlogi, ki so pogojevali uvedbo začasnih ukrepov družbenega i^arstva v teh organizacijah združenega dela. 82 URADNE OBJAVE 1. apri!a 1988 - št. 10 G!ede na to začasni ukrepi družbenega varstva v DO Hidro Koper in DO Hidro — tOŽb Operativa Koper prenehajo 25. marca 1988. O ! ' ' T 2, Začasni organ in njegova poob!asti!a se s 25. marcem !988 izbrišejo iz sodnega registra. 3. Ta sk!ep ve!ja takoj in se objavi v Uradnih objavah. Št.: 023-3/87 Koper, 23. marca !988 Predsednik JANKO KOSM!NA. !. r. Na podlagi 261. č!ena zakona o davkih občanov (Ur. !ist SRS št. 32/85) in 239. č!ena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega de!a dne 23. marca 1988 sprejeta naslednji SKLEP L Potrdi se zak!jučni račun davkov in prispevkov za !eto !987. H. Zak!jučni račun davkov in prispevkov za !eto !. Prenos saida iz preteklega !eta 2. Obremenitve davkov in prispevkov 3. Obresti in stroški prisi!ne izterjave 4. P!ači)a davkov in prispevkov z avansi 5. Saido neporavnanih davkov in prispevkov na dan 2!. !2. 1987 Zaključni račun davkov in prispevkov za leto 1987 vsebuje bilanco, bruto bilanco in pregled individualnih dolgov oziroma preplačil davkov in prispevkov občanov, ter pregled skupno doseženega prometa. IV. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 40(M/88 Koper, 23. marca 1988 Predsednik JANKO KOSMINA, 1. r. 1987 obsega: . 36.176.299 — 5.354.371.296.— 109.844.786.— 5.395.682.401.— 104.709.980 — OBČtNA PtRAN Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS št. 39/74) in 221. člena Statuta občine Piran (Uradne objave št. 12/78, 6/84 in 4/86) je Skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 29. marca 1988 sprejela ODLOK O PRORAČUNU OBČINE PIRAN ZA LETO 1988 1. člen S proračunom občine Piran za leto 1988 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Piran. 2. člen Skupni prihodki proračuna znašajo din 2.119.810.000 din Od tega: - preveč razporejeno za 1.1987 din 82.653.638 - za splošno porabo). 1988 din 2.037.156.362 uh !<* 3. člen Od tekočih izvirnih prihodkov občinskega proračuna se izloči 1 v sredstva rezerve občine Piran. MI % t , m'adb'.i 4. člen Sredstva za splošno porabo bodo med letom enakomerno razdeljena med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov. Če ni z zakonom ali s posebnim aktom skupščine ali izvršnega sveta oziroma s posebno pogodbo, drugače določeno m 5. člen 4 n 1 '8T' ;go!Kn si' .tnnaif t Prihodki, ki jih dosežejo upravni organi s svojo javnostjo, so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom oztroma s posebnim predpisom drugače določeno. Sredstva, ki jih s svojo dejavnostjo v letu 1988 doseže Geodetska uprava Koper, se v celoti odstopi tej upravi namensko za nabavo in modernizacijo opreme Prihodki, ki jih ustvarijo upravni organi od najemnih upravnih in poslovnih prostorov upravne zgradbe, so izjemoma prihodek posebnega računa občine Piran za vzdrževanje upravne stavbe. Prilivi prihodkov, ki jih uprava za družbene prihodke doseže z odmero in pobiranjem prispevkov za samoupravne interesne skupnosti, se uporabijo kot namenska sredstva za modernizacijo in izboljšanje materialnega položaja uprave in za dohodke delovne skupnosti. Ta sredstva se planirajo z letnim finančnim načrtom in se dokončno razporedijo z zaključnim računom upravnih organov. 6. člen Kot sredstva za delo se občinskim in medobčinskim upravnim organom ter organizacijam in pravosodnim organom (v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu s 104. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organov, zagotavlja v letu 1988: - sredstva, ki jih delavci v skladu z navedenim zakonom pridobijo kot dohodek delovne skupnosti - sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni organ in za njegovega namestnika - sredstva za opremo in amortizacijo - sredstva za posebne namene - sredstva za materialne stroške , 7. člen Podlaga za pridobivanje sredstev za delo organa in s tem tudi dohodka delavcev delovnih skupnosti so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri izvrševanju programa. Podlaga za zagotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delavcev je število izvajalcev, potrebnih za izvršitev programiranih de! in nalog po posameznih vrstah oziroma stopnjah zahtevnosti de! in nalog in povprečni osebni dohodek, glede na raven in gibanje osebnih dohodkov delavcev v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dela in naloge enake zahtevnosti, ob približno enakih delovnih pogojih in odgovornostih za opravljeno delo. Osnova za ugotavljanje potrebnega dela sredstev za skupno porabo delavcev je višina sredstev skupne porabe po posameznih namenih na delavca, doseženega v preteklem letu v organizacijah združenega dela. 8. člen Sredstva za realizacijo programov dela bodo med letom dodeljevana enakomerno kot mesečne akontacije. Organi poročajo izvršnemu svetu o realizaciji programov letno in sicer ob zaključku leta. 9. člen Prihodki, ki jih ustvarjajo upravni in pravosodni organi, ki delujejo na območju več občin na obali oziroma obalno-kraškem območju, so prihodek občinskih proračunov in če ni drugače dogovorjeno, se razporedijo po občinah v istem razmerju kot občine prispevajo za financiranje teh organov. 10. člen Izvršni svet Skupščine občine Piran (v nadaljnjem besedilu: Izvršni svet) lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene upravnih in pravosodnih organov, če bi se izkazalo, da so jim zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku, kot bi jim pripadala po sprejetih izhodiščih in veljavnih samoupravnih aktih. 11. člen Če se med letom ustanovi nov organ, se sredstva za njegovo delo zagotovi iz tekoče proračunske rezerve, na podlagi predlaganega programa dela. ki ga potrdi Izvršni svet. če se med letom ukine organ m t 1. aprila 1988 - št. 10 URADNE OBJAVE 83 a!i drug uporabnik sredstev občinskega proračuna, se neporabljena sredstva za njegovo dejavnost prenese v tekočo proračunsko rezervo. 12. člen Organi in drugi porabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom. Orfani in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale s proračunom zagotovljena sredstva. O 3$3i n 13. člen Sekretariat za občo upravo in proračun občine Piran pri opravljanju nadzorstva nad izvajanjem občinskega proračuna nadzoruje: - finančno materialno in računovodsko poslovanje občinskega proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe - porabo namenskih sredstev, za katera se sredstva delno ali v celoti zagotavlja iz občinskega proračuna. Če se pri opravljanju proračunskega nadzora pri organih, ki se jim sredstva zagotavlja iz občinskega proračuna ugotovi, da sredstva niso bila porabljena za tiste namene, za katere so bila dodeljena ali če finančno in materialno poslovanje v organu ni ustrezno urejeno, mora občinski sekretariat za občo upravo in proračun o tem obvestiti Izvršni svet in predlagati ustrezne ukrepe. 14. člen Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolini občinskemu sekretariatu za občo upravo in proračun predložiti predračune oziroma finančne načrte za leto 1987 ter zaključne račune za leto 1986. Neporabljena sredstva za posebne namene so dolžni organi vmiti občini in o uporabi teh sredstev odloča občinska skupščina ob sprejemanju zaključnega računa. 1$. člen sv Za izvrševanje občinskega proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Piran. Izvršni svet skrbi, da se med letom prihodke razporedi v skladu z njihovim dotokom. Odredbodajalec celotnega občinskega proračuna je predsednik Izvršnega sveta ali pooblaščeni odredbodajalec, ki ga s sklepom pooblasti predsednik Izvršnega sveta. Poleg osebe iz prejšnjega odstavka je za zakonito porabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva proračuna. 16. člen Iz razporejenih prihodkov za splošno porabo se nakazuje sredstva na ustrezne račune uporabnikov, razen sredstev za splošno komunalno rabo, sredstev za odplačilo kreditov družbenopolitične skupnosti in mrliško ogledno službo ter za potrebe socialnega varstva. 17. člen Nosilci razporejanja sredstev občinskega proračuna so: - za dejavnosti Skupščine, Izvršnega sveta, krajevnih skupnosti, negospodarskih investicij in intervencije v gospodarstvu: Izvršni svet - za odplačilo kreditov, socialno varstvo, za uveljavljanje temeljnih pravic borcev, amortizacijo in mrliško ogledno službo: Sekretariat za občo upravo in proračun - za sredstva splošne komunalne rabe: Izvršni svet - za sredstva, ki jih temeljni upravni organi občine in medobčinski upravni organ ter pravosodni organi pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti, sredstva za osebne dohodke in za druge potrebe upravnih organov, je nosilec sredstev vsak organ, ki so mu sredstva dodeljena - za sredstva družbenopolitičnih organizacij: Občinska konferenca SZDL Piran. 18. člen Za zakonito in smotrno porabo sredstev, ki so organom odobrena iz občinskega proračuna je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito porabo odgovoren tudi vodja računovodstva. 19. člen Če prihodki občinskega proračuna ne bodo pritekali tako, kot je predvideno v proračunu, lahko Izvršni svet, da bi ohranil proračunsko ravnotežje, začasno omeji porabo sredstev, ki so v proračunu zagotov- ljena za posamezne namene, vendar največ za 10% ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za splošno porabo 20. člen Nosilci v proračunu razporejenih sredstev in njihove pristojne službe morajo skrbeti, da bo financiranje proračunskih potreb v okviru odobrenih sredstev. 21. člen Izvršni svet skupščine občine Piran je pooblaščen: - da lahko, če to narekujejo potrebe, spremeni namen in višino sredstev med posameznimi postavkami v okviru namena; - da vrši poračunavanja, ki so potrebena zaradi sprememb v programih dela organov; - da med letom začasno usklajuje obseg splošne porabe na podlagi podatkov o rasti dohodka na ravni SR Slovenije; - dodeljuje organom sredstva za tekoče usklajevanje osebnih dohodkov in usklajevanje po posebnem programu delavcev, z osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu občine ter za dela in naloge, ki jih bodo začeli opravljati med letom. 22. člen Izvršni svet Skupščine občine Piran je pooblaščen, da po potrebi razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in dovoljuje izplačila za izredne nepredvidene izdatke v breme proračunske rezerve. Predsednik Izvršnega sveta je pooblaščen, da za manjše nepredvidene izdatke v proračunu, odobri posamezna izplačila, vendar največ skupno leto do 1.000.000 din. O tem naknadno poroča Izvršnemu svetu. O dokončni porabi sredstev tekoče proračunske rezerve za posamezne namene Izvršni svet poroča Skupščini občine Piran ob zaključnem računu. 23. člen Izvršni svet Skupščine občine Piran je pooblaščen, da odloča o porabi sredstev rezervnega sklada do višine 10.000.000 din, vendar samo za namene, določene v 1. in 3. točki 39. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS št. 39/74). Za proračun pristojni upravni organ je v skladu z 39. in 41. členom navedenega zakona pooblaščen, da začasno razpolaga s sredstvi rezervnega sklada, če je dotok proračunskih prihodkov neenakomeren. 24. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1988 dalje. Št.: 400-7/87-88 Piran, 29. marca 1988 Predsednica TATJANA KOSOVEL, 1. r. Na podlagi 2. odstavka 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. S/80), 7., ! 1. in 20. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Uradni list SRS, št. 8/87) in 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78,6/82,4/86 in 21/86) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. 3. 1988 soreiela ODLOK o POVPREČNI GRADBENI CENI STANOVANJSKE POVRŠINE POVPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA IN VREDOSTI STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE PIRAN L Hen Ta odlok določa, za območje občine Piran, povprečno gradbeno ceno mi stanovanjske površine, povprečne stroške komunalnega urejanja stavbnega zemljišča z napravami individualne in kolektivne rabe ter ceno stavbnega zemljišča. 2. člen Povprečna gradbena cena m^ stanovanjske površine III. stopnje URADNE OBJAVE 1. aprila 1988-št. 10 84 opremljenostiin&nalne obdelave se na dan 31. 12. 1987 do!oča v višini 507.720.r-" din. r/d t 3. člen V ceni iz 2. člena tega odtoka so upoštevani vsi deleži pripadajočih skupnih prostorov v objektu, r?zen zaklonišč. V primeru, da imajo stanovanjski objekti skupinsko zaklonišče, se gradbena cen? m^ koristne površine stanovanja zviša za 6.34 %. Pri individualni gradnji se zaklonišče vrednoti posebej po dejanskih stroških. '.'4. 3en !C Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča se za !!!. (srednjo) stopnjo opremljenosti in gostoto naseljenosti 100—200 preb./ha. določajo na dan 31. 12. 1987 za — individualne komunalne naprave 6.) % — kolektivne komunalne naprave 8.0! % od povprečne gradbene cene m^ stanovanjske površine določene v 2. členu tega odloka. 5. člen Cena stavbnega zemljišča se določi v — v centralnih predelih in območjih neposredno ob centrih Pirana, Portoroža in Lucije v višini 1.2 % — obrobnih predelih mest in naselij iz prve alinee in v naseljih Sečovlje. Dragonja. Strunjan v višini ! .0 % — v vaseh in naseljih Padna. Raven. Nova Vas v višini 0.8 % — v neurbaniziranih območjih 0.6 % od povprečne gradbene cene mi stanovanjske površine določene v 2. členu tega odloka .--ypi-.C - ' ; V 6. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanjske površinč, povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča in vrednosti stavbnega zemljišča na območju občine Piran (Uradne objave, št. 14/87). itn* f 7. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah. ' r - . - ! ; . Št.: 38-5/78-88 Piran, 29. marca 1988 Predsednica TATJANA KOSOVEL, 1. r. Na podlagi 220. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. ! 2/78,6/82,4/86.21/86) in 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine je Skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. marca 1988 sprejela naslednji SKLEP 168. člena Statuta občine Postojna (Ur. objave št. 24/80, 8/82, 22/83) je Skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 15. marca sprejela ODLOK O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA ' V OBČINI POSTOJNA L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen MM nq Eiom ' n*" A. Ta odlok določa splošne pogoje za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravam- z^ odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda iz naselij in posameznih objektov ter pravice in dolžnosti upravljal-cev in uporabnikov ter komunalnih storitev v občini Postojna. . Mff!/ y iii „ ^ * !" 2. člen Gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami obsega uporabo komunalnih objektov in naprav, njihovo vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo. o? 3. člen Upravljalec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda (v nadaljnjem besedilu: javna kanalizacija) je pooblaščena komunalna organizacija ali krajevna skupnost (v nadaljnjem besedilu: upravljalec kanalizacije). Za cestno kanalizacijo je odgovorna organizacija za vzdrževanje cest 4. člen Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična in pravna oseba, ki odvaja odpadne in padavinske vode v javno kanalizacijsko omrežje. 5. člen Javna kanalizacija se glede na vzdrževanje deli na omrežje in naprave upravljalca ter na omrežje in naprave uporabnika. Omrežje in naprave upravljalca so njegovo osnovno sredstvo. 6. člen Odvajanje odpadnih in padavinskih voda je izvedeno v mešanem sistemu. V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, podtalnice in vod odprtih vodotokov in meteornih vod, kjer jih je možno speljati v ponikalnice in vodotok. II OBJEKT IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCEV 7. člen Objekti in naprave uporabnika so: L Kanalizacijski priključek, ki poteka od uporabnikovega objekta do mesta priključitve na javno kanalizacijo. 2. Interna kanalizacija v objektu in izven njega. Objekte in naprave uporabnika vzdržuje le ta na svoje stroške. Skupščina občine Piran razreši Jerneja BIŠČKA dolžnosti opravljanja funkcije predsednika Občinske volilne komisije in Alojza BUTINARJA dolžnosti opravljanja funkcije namestnika predsednika Občinske volilne komisije. 2. Skupščina občine Piran imenuje za predsednika Občinske volilne komisije Alojza BUTINARJA, dipl. pravnika, sodnika Temeljnega sodišča v Kopru — Enota Piran in Ivana ZABUKOVCA, dipl. pravnika. vodja Temeljnega sodišča v Kopru — Enota v Piranu, za namestnika predsednika. 3. Ta sklep se objavi v Uradnih objavah. Št.: 013-1/88 Piran, 29. marca 1988 Predsednica TATJANA KOSOVEL, 1. r. OBČtNA POSTOJNA -n Na podlagi 41 člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS št. 8/82), 25. člena Zakona o prekrških (Ur. list SRS št. 25/83. 42/85) in 8. člen Objekti in naprave upravljalca so: 1. Primarni objekti in naprave - zbiralni vodi (kolektorji) za odvajanje odpadnih in padavinskih voda, - črpališča za prečrpavanje odpadnih voda - objekti in naprave za ločitev padavinskih in odpadnih voda (razbremenilnih) - čistilne naprave 2. Sekundarni objekti in naprave: - kanalski vodi mešanega sistema, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov. 9. člen Upravljalci komunalnih objektov in naprav (vodovod, elektro, PTT, ^ javna razsvetljava. .) morajo pri opravljanju de! na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana. Nihče ne sme prekiniti odvoda odpadne vode ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti. III PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO 10. č!en^*T=^ , , V Postojni in Pivki, kjer odtaja javna kanalizacija je obvezna 1. apri!a 1988-St. 10 URADNE OBJAVE 85 priključitev nanjo vseh objektov, ki imajo odpadne vode, če je ta tehnično izvedljiva. H. člen V naseljih, kjer je javna meteorna kanalizacija v upravljanju krajevne skupnosti, je prepovedano nanjo priključevati odvajanje odpadnih (fekalnih) voda. Ì2 člen Uporabnik mora pridobiti soglasje upravljalca za priključitev na javno kanalizacijo. Upravljalec je dolžan izdati soglasje za priključitev, če uporabnik ob vlogi predloži ustrezno dokumentacijo in če to dopušča višinska razlika, propustnost omrežja in drugi tehnični predpisi. 13. člen Uporabnik je dolžan ob priključitvi na javno kanalizacijo plačati upravljalcu prispevek za razširaajeno reprodukcijo v sorazmernem delu. Kdor se kasneje priključi na tako izgrajeno javno kanalizacijo, plača investitorju le te revalorizirani sorazmerni de! stroškov. 14. člen Vsaka novozgrajena javna kanalizacija ali njen de! mora biti predana upravljalcu v upravljanje v skladu z veljavnimi predpisi. - IV. MERITVE ODVODA PORABLJENE VODE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA 15. člen Odvedena odpadna voda se obračunava v kubičnih metrih. Uporabniki, ki uporabljajo vodo izjavnega vodovoda in so priključeni na javno kanalizacijo, plačujejo odvedeno vodo v enaki količini in v enakih razdobjih kot za porabljeno vodo. 16. člen Uporabniki javne kanalizacije plačujejo: 1. Kanalščino 2. Prispevek za čiščenje odpadnih voda na čistilni napravi. V KAZENSKE DOLOČBE 17. člen Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 din se kaznuje upravljalec javne kanalizacije: 1. Če dopusti odvajanje drenažnih vod, podtalnice, vode odprtega vodotoka ali meteorne vode v javno kanalizacijo, kjer jih je možno speljati v odprt vodotok ali ponikalnico (6. člen) 2. Če ne izda soglasja za priključitev na javno kanalizacijo ob izpolnjenih vseh pogojih iz 12. člena tega odloka 3. Če ne sprejme novozgrajeni de! javne kanalizacije v upravljanje ob izpolnjenih vseh pogojih iz 14. člena tega odloka Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 din kaznuje tudi odgovorna oseba upravljalca. 18. člen Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba 1. Če odvaja drenažno vodo, podtalnico, vodo odprtih vodotokov ali meteorne vode v javno kanalizacijo, kjer jih je možno speljati v odprt vodotok ali ponikovalnico (6. člen). 2. Če ne vzdržuje interne kanalizacije ali kanalizacijskega priključka 3. Če pri svojih delih poškoduje javno kanalizacijo, prekine odvod odpadnih voda ali ga z nestrokovnim delom onemogoči (9. člen) 4. Če se ne priključi na javno kanalizacijo tam, kjer ta obstaja (10. člen) 5. Če odvaja odpadne vode v javno kanalizacijo, kjer je ta v upravljanju krajevne skupnosti (11. člen) 6. Če se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca (12. člen) Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in posameznik. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 18. člen Upravljalec je dolžan v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka sprejeti pravilnik o pogojih in načinu odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju občine Postojna in ga predložiti v potrditev Samoupravni komunalni in cestni skupnosti občine Postojna. ' 19. člen Uporabniki, ki so priključeni na javno kanalizacijo in ne plačujejo odvoda odpadnih voda, se morajo prijaviti upravljalcu v roku 1 meseca od uveljavitve tega odloka. 20. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo komunalna, sanitarna in vodnogospodarska inšpekcija občine Postojna. ' -n*,' ; - . M . 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 352-1/87 Postojna 15. marca 1988 Predsednik TOMAŽ TUŠAR, 1. r. Na podlagi 1. in 4. Člena Zakona o komunalnih taksah (Ur. list SRS št. 29/65,7/70 in 7/72) in 168. člena Statuta občine Postojna (Ur. objave št. 14/80) je Skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 15. marca 1988 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI POSTOJNA 1. člen < V tarifi k Odloku o komunalnih taksah v občini Postojna (Ur. objave št. 27/70,5/72,7/76,8/80,11/81,7/83,8/84,6/85 in 9/86) se prvi odstavek tarifne številke 2 spremeni tako, da se na novo glasi: »Domači gostje plačujejo za začasno prebivanje v nočitvenih objektih v mestu Postojna turistično takso v znesku 500.-din, v vseh ostalih krajih občine Postojna pa turistično takso v znesku 300.-din. Tuji gostje plačujejo za začasno prebivanje v nočitvenih objektih v mestu Postojna turistično takso v znesku l.OOO.-din, v vseh ostalih krajih občine Postojna pa turistično takso v znesku 600.-din.* 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1989 dalje. Št. 38-4/87-3 Postojna, 15. marca 1988 Predsednik TOMAŽ TUŠAR 1. r. Na podlagi ! 18. člena Obrtnega zakona (Ur. list SRS št. 15/86) in 168. člena Statuta občine Postojna (Ur. objave št. 24/80) je Skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 15. marca 1988 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O UREDITVI NEKATERIH VPRAŠANJ S PODROČJA OBRTNE DEJAVNOSTI 1. člen V Odloku o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtne dejavnosti (Ur. objave št. 22/86) se 7. člen spremeni tako, da se na novo glasi: »Prodaja na drobno se lahko opravlja pod pogoji Obrtnega zakona in Zakona o blagovnem prometu na celotnem območju občine Postojna* 2. člen 38f! . .. V drugi alinei 1. odstavka 10. člena se drugi stavek črta. AHALTAT 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. št.: 313-4/87 Predsednik Postojna. .5. marca 1988 TOMAŽ T^št.r! 86 URADNE OBJAVE 1. aprila 1988 - št. 10 OBČ!NA SEŽANA Na podlagi 72. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list SRS Št. 24/ 83) in 168. člena Statuta občine Postojna (Ur. objave Št. 24/80) je Skupščina občine Postojna na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 13. marca 1988 sprejela O&LOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OKVIRNEM OBRATOVALNEM ČASU NA PODROČJU PROMETA BLAGA NA DROBNO. GOSTINSTVA. OBRTI IN DRUGIH STORITVENIH DEJAVNOST! V OBČIN! POSTOJNA 1. Člen V odloku o okvirnem obratovalnem času na področju prometa blaga na drobno, gostinstva, obrti in drugih storitvenih dejavnosti v občini Postojna (Ur. objave št. 20/82) se 1. odstavek 9. člena dopolni tako. da se glasi: "Prodajalne z živili morajo biti odprte ob sobotah najmanj do 13. ure. V Postojni pa morata biti dve prodajalni z živili odprti ob sobotah do 18. ure. v Pivki pa ena prodajalna z živili. Na ostalih živilskih trgovinah morajo biti vidna obvestila o tem. katere trgovine so odprte « 2. člen 10. člen se dopolni tako. da se mu doda nov četrti odstavek, ki se glasi: "Knjigarni in papirnici v Postojni in Pivki morata poslovati z neprekinjenim obratovalnim časom « 3 člen V 24. členu se drugi odstavek črta. 4. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št. 14-2/82 Predsednik Postojna. 15. marca 88 TOMAŽ TUŠAR 1. r. Na podlagi 44. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS. št. 18/84 in 37/85) in 182. člena statuta občine Sežana (Uradne objve. št. 25/83) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela. na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 16. marca 1988 sprejela ODLOK O UGOTOVITVI USKLAJENOSTI PROSTORSKIH IZVEDBE N1H AKTOV IN URBANISTIČNIH REDOV Z DRUŽBENIM PLANOM OBČINE SEŽANA ZA OBDOBJE 1986-1990 1. člen S tem odlokom Skupščina občine Sežana ugotavlja usklajenost prostorskih izvedbenih aktov s srednjeročnim družbenim planom občine Sežana za obdobje 1986-1990 in kateri deli le-teh se ne morejo izvajati zaradi neusklajenosti. 2. člen Planska celota PS: območje KS Divača. Za ureditveno območje Si 9 je z družbenim planom občine Sežana za obdobje 1986-1990 usklajen zazidalni načrt Si 9 Divača (Uradne objave, št. 12/84). 3. člen Planska celota P 10 območje KS Hrpelje Zazidalni načrt Hrpelje--Kozina (Uradne objave, št. 16/79) se zaradi neusklajenosti z družbenim planom občine Sežana za obdobje 1986-1990 razveljavi v celoti razen za območje individualne stanovanjske gradnje E 6. kjer gradnja že poteka. 4. člen Planska celota P12 območje KS Komen. Za ureditveno območje !ZK individualna zazidava Komen je z družbenim planom občine Sežana za obdobje 1986-1990 usklajen zazidalni načrt 1ZK-1 "Na Lužah« Komen (Uradne objave, št. 10/86). 5. člen Planska celota P 24 območje KS Senožeče Za ureditveno območje Si - 1 stanovanjska individualna gradnja Senožeče je z družbenim planom občine Sežana za obdobje 1986-1990 usklajen zazidalni načrt S! - 1 Se- nožeče (Uradne objave, št. 19/85) Ureditveno območje naselja Senožeče, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji (Uradne objave št. 19/85) je usklajeno z družbenim planom občine Sežana za obdobje 1986-1990. i