Barbara SEPEC MLAKAR Vloga zelenja v urejanju malih mest Mala mesta Tipološka čleiiiteu zelenih površij^ Zelene površine Zeleni sistem Zelene površiiie so v malih nvsstih večinoma "lasC mesta, s tempa so v lasti vseh prebivalcev, so torej uJavni in skupni rabi Ob rijih. se pojavljajo zelene površine, ki so v privatni lasti, vejidar imajo v teh mestili mocjoče ravno zaradi svoje 'niajhnosti" še toliko večjo vlogo. Zelerie površii\e v majhnih mestili moäio vplivajo na zaznavno podobo mesta iii zadovol-JiijeJo potrebe prebivalcev po zelenih površinah, v primerjavi z drugimi rabami v ntestu pa so enaJcovredria prostorska kalegoiija. ki zahteva avtonomen pristop. V prispeviai so izpostavljeni pristop k reševanju, vrednotenje in shema upravljalsko urejevalnega sistema. Barbara Šepec-Mlakar The role and management of greenery in small towns Green areas Green systen\ Small towns Typological structuring of green areas Greeìì areas of small towns are ojien the property of the comnuinily. meaning of its iiihabitanls and are therefore a public and common good. Besides Ihe public green areas, prì-vately owned green areas appear, which are uwre iinportant in sniall towns because of the size of the towns themselves. Green areas in small towns cfject the idei Uit y oj'ihe town and satisfy the needs oj'their inJiajjitants. In coniparison with other uses qj'land. they are adistinct and equal physical category which regimes an autononious approach. In the article appwach to solutions, evaluation aitd the adminsitrative-design system are pointed out. Zaradi manjšega ozemlja in dolgoletne poliüke policentričnega i-azvo-ja se v Sloveniji velika mesta niso razvila. Nastalo pa je veliko število manjših urbanih naselij, ki prav tako zalitevajo urejenost okolja. V želji, da bi grajeni strukturi v mestu ki'ajina oziroma zelene površine so-ustvaijale zgradbo, ne le v količinskem temveč tLidi v kakovostnem smislu, je nastala diplomska naloga Vloga zelenja v urejanju malih mest (mentor prof. dr. Ivan Maiaišič, njeni izsledki pa so podani v tem sestavku. Pojem malega mesta, niti v literaturi niti v praksi, ni docela jasno opredeljen, v različnih državah pa ga različno i-azlagajo. Kljub temu laliko v teh različnih razlagah najdemo določene skupne točke v naslednjih ugotovitvah: Malo mesto je manjše, vendar nomialno i"azvito naselje, Id zajema praviloma vse poglavitne mestotvome dejavnosti. Glede na takšen značaj zagotavlja lastnemu in okoliškemu prebivalstvu storitve in ima določeno središčno vlogo v naselbinskem onn-ežju. Od večjega mesta se razlilctije predvsem po manjšem številu prebivalstva in slabši razvitosti mestnih funkcij, za katere zaradi manjšega števila prebivalstva ni vedno usti-eznih možnosti. Nekatera ud^anizirana naselja. tako mešana kot tudi prehodna, so pogosto glede na število pre!?ival-cev enako velika ali celo večja od malih mest, vendai" jih mednje ne štejemo, ker nimajo omenjenega kompletnega spektra urbanih dejavnosti ali pa imajo enostansko razvite funkcije. Opredelitev problema Zelene ix)vršine so v malih mestih večinoma "last" mesta, s tem pa so v lasti vseh prebivalcev, so torej v javni in skupni rabi. Ob njih se pojavljajo zelene povi-šine, Id so v privatni lasti, venclai- imajo v teh mestih mogoče ravno zaradi svoje "majhnosti" še toliko večjo vlogo. Zelene površine v majhnih mestih močno vplivajo na zaznavno podobo mesta in zadovoljujejo potrebe prebivalcev po zelenih povi'šinah. Zelene povi'šine nosijo pomembno členitveno in mestotvomo funkcijo. Zagotavljajo Liresničevanje različnih poti-elD prebivalcev, tako z vidika sprostitve in igre kot tudi v pogledu zmanjševanja motenj, ki nastajajo zaradi onesnaževanja okolja. Tretja, prav tako pomembna, vloga zelenih površin pa je v njihovem vzpostavljanju ali \^drèevanju stabilnega meshiega ekosistema. Zelene povi-šine so v priineijavi z drugimi rabamivmestu enakowed-na prostorska kategorija, zato zalitevajo avtonomen pristop. Priprava širšili zasnov, doslednih programov in vrednostnih meril za urejanje zelenih površin, ki bi bila nepogrešljiv del planskega procesa, bi omogočila, da zelene površine ne bi nepremišljeno žitvovali proclomejšim programom. Na splošno velja, da imajo mala mesta dovolj prostih povi'šin, tako v samem jedru kot tudi v bližnji okolici. Vendar so te večinoma neenakomerno razporejene, marsikje neurejene in neizkoriščene, tudi zato, ker njihova namembnost ni jasno določena. Potrebe po njili se pojavljajo, vendai'je interes za kompleksnejšo raziskavo manjši, ker: - ni strokovnih služb, ali pa so zaradi koncentriranosti v večjih mestih od tega problema preveč oddaljene; - IjLidje imajo večinoma svoje lastne - zasebne zelene površine, zato imajo manjše poti-ebe po javnih zelenih površinah; - manjše število ljudi pomeni tudi manjše število pobudnikov za akcijo ali za njeno odobritev; - probleme rešujejo vsak zase; športnild ski-bijo le zase, prav št. 26, 27/1994 tako turistični delavci, kmetijci, šolniki in stanovalci, še najbliže celostnemu razmišljanju so turistični delavci, ki se zavzemajo za urejeno podobo mesta in celostno ponudbo storitev, dejavnosti, možnosti za počitek in reki-eacijo. Če primerjamo velika in mala mesta, vidimo, da so v velikih mestih večinoma najugodnejše priložnosti že zamujene, priprava prostorskih načrtov pa je ]Dovezana z ve-lildmi prostoi-skimi stiskami in naj-večlo^at le poskus sanacije sedanjih razmer. V malih mestili pa je ravno nasprotno, trenutno je še dovolj prostih površin, ki bi jih lahko vldjučili v nadaljnji razvoj mesta, četudi zaenkrat poti-el:>e po njih niso tako izrazite. Če predpostavljamo, da se bodo skladno s fizično rastjo mesta povečale tudi poti'ebe pojavnih zelenili povi-šinah, je to tudi edini način, da bi javnim zelenim povi'šinam zagotovili usti-ezen položaj v razvojnem načrtu mesta. Funkcije zelenih površin v maliti mestih Funkcija večkrat nm-ekuje prostorsko zgradbo in opremljenost, včasih pa določa funkcijo prostorska zgradba, lastnost krajinskega ali grajenega elementa. Funkcije so delno odvisne od rab v okolici. Tako lahko namembnost neke zelene površine določa sosednji grajeni objekt, ki zaradi javnega značaja objekta zaliteva reprezentančnost in simbolnost. Zelene povi-šine v malih mestih imajo več funkcij: 1. gospodai"sko funkcijo (gozdne in kmetijske povi-šine), 2. mestnočlenitveno funkcijo, 3. graditeljsko-obllkovalsko funkcijo (prikiivanje, podpiranje in nadgrajevanje grajene strnkture, ohranjanje in poLidarjanje identili-kacijskih delov), 4. estetsko funkcijo in reprezentančno funkcijo, 5. družbeno funkcijo (spodbujanje dmžbenih stikov), 6. relo-eacijsko funkcijo (kolektivno ali individualno preživljanje prostega časa), 7. zelenje kot pivina ti-adicije. 8. ekološko funkcijo (vpliv na klimo, onesnaženost zraka, vode, tal, sjjoznavanje narave in njenih procesov, stabilnost mestnega ekosistema zmanjšuje stroške vzdi-ževanja). Tipološka členitev zelenih površin v malih mestih Tipološloa členitev zelenih površin, ki je poti-ebna za opredelitev kategorij inventarizacije, izhaja iz številnih tovi3tnih členitev. Iz njih so izbrane tiste kategorije. Iti so se pojavile pri pregledu aeroposnetkov (v mei-ilih 1:10000 in 1:5000) večih malih mest. Ciklično aerosnemanje je 1. 1990 opravil Geodetsld zavod Republike Slovenije. Tako členitev resnično izhaja iz dejanskih i-azmer, ni pa rečeno, da se v katerem dm-gem mestu ne pojavlja še kalcšna dodatna kategorija, Id v nalogi ni zajeta oziroma opredeljena. 1. ZELENE IN PROSTC POVRŠINE OB OIBJEICHH JAVNEGA ZNAČAJA - trg z zelenjem - ob javnih ustanovali 2. REIIREACIJSKO ZELENJE - športno igrišče - oti-oško igrišče - mestni park - odprto kopališče - sprehajalna pot, sprehajališče - vi'tički 3. STANOVANJSKO ZELENJE - zelenje ob enodružinski gradnji - zelenje ob blokovni gradnji 4. INDUSTRIJSKO ZELENJE - zelenje za členitev 5. NARAVNEJŠE OBLIICE ZELENIH f'OVRŠIN - zelenje ob vodotokih - gozd ali večja skupina dreves 6. PRVINE GOSPODARSI05 RABE - njiva - travnik ~ sadovnjak/vinograd 7. DRUGE OBLII^E ZELENIH PRVIN - pokopiilišče - roniai'ska pot - drevored - ozelenjene paj'kime površine Št. 26, 27/1994 ^ika 1: Inventarizacija raòe tal (dejavnost, prometna nveža, zelene, vodne površme) M 1: 2000 (izsek iz karte) Slika 2: Analiza grajene slnikliire (kompaktna mestna, er-iodnižin-ska, blokovna, industrijska gradnja) M 1:20000 (izsek iz karte) SlUca 3: Analiza zeleiiOi površiii s socialnega vidilca (prostepovršine ob obJektUi v 1. ii\ 2. coni oddaljenosti) M 1: 20000 (izsek iz karte) Pristop k reševanju Mala mesta pri nas so zelo i'azlična po svoji zgradbi, vpetosti v prostor, funkciji, videzu in problemih, ki s povezani s prostimi površinami. Pri vsaki ureditvi sistema zelenih po-vi^šin izhajamo iz konl^retnega problema, pristop k reševanju pa je odvisen od zastavljenih ciljev in možnosti za njihovo reševanje. Lahko oblikujemo postaviti enotni model raziskave problema, ne pa tudi enotnega modela ureditvenega načiin. Taje prilagojen naravi prostora in dejanskim okoliščinam, poleg tega pa precej odvisen tudi od časa, v katerem je nastal oziroma ga izvajamo, in tudi od gospodarske in sociable i-azvitosti mesta. F1'i načrtovanju sistema zelenih povi-šin v malih mestili bi morali upoštevati obmestno, lx)lj naravno ki-ajino. ki kljub širjenju pozidave še vedno prevladuje in močno vpliva na zaznavno podoloo mesta. Večplastnost pomena zelenih po-vi-šin ugotovimo s pregledom njihove vloge z različnih vidikov -struktLUTiega, socialnega in ekološkega, ki glede na cilje naloge utemeljujejo njihov obstoj in način povezovanja v sistemu zelenih površin. Upoštevati je ti'eba ugotovitve o dostopnosti, vidnili in funkcionabiih povezavah, usmerjenosti prostora in tokov gibanja v njem. Inventarizacija Osnova za postavitev novih sistemov zelenih površin so sedanje zelene povi'šine ter dejanske in željene povezave med njimi. Inventailzacija zelenih pivin in vodnih pivin zajame njihove posebnosti, bogastvo, pes-Ij-ost, kar je seveda materialna osnova za vzpostavitev sistema zelenih površin po opravljenih še drugih raziskavah (slika 1). Analiza zelenih površin s strukturnega vidika IVIesto obravnavam z analizo strukture grajenih in zelenili povi-šin, v kateri imajo zelene povi-šine pomembno členitveno, organizacij-skoureditveno in mestotvomo funk- cijo. Zelene povi"šine se lahko kot ploskovne ali prostorske prvine v okviru urejenega zelenega sistema izrazijo kot zelo prepoznaven vzorec, zato imajo pomembno vlogo pri soustvarjanju razumljive mestne zgradbe in identitete mesta. Členitev z zelenjem naj bi predvideli tam, kjer to zaključeni mestni organizmi firnkcionalno zahtevajo, členitev pa temelji na topografskih razmerah (smta2). Zelenje lahko izboljša strukturo mestnega tlciva na: ~ strukturno neurejenih območjih, konfliktnih območjili različnih struktur in globalnih funkcij mesta. - strTiktumo nepovezanih in praznih območjih. V tem smislu lahko govorimo o mesto tvornem zelenju, ki lahko funkcionira kot: - element stntktume itrejenosti, - povezava, usmeritev, - ločitev na konfliktnih območjih. Analiza zelenih površin s socialnega vidika S tega vidika opredeljujemo in analiziramo potrebe prebivalcev po zelenih povi-šinah, tako zaradi poti-eb po igri in sprostitvi kot tudi zaradi motenj, ki nastajajo zaradi onesnaževanja okolja s hrupom, emisijami in neželjenimi vidnimi stiki. Potrebe prebivalcev v malih mestih se od potreb v večjih mestili prav^prav ne razlikujejo. Razlike so le v številu ljudi, ki lahko osnovne potrebe po zelenih površinah zadovoljujejo na domačem vrtu, ali imajo v bližini parcelo z vrtičkom, travnikom ali gozdom. Na poti'ebe pr^ebivalcev delno vplivajo tudi razlike v samem načinu življenja - v malih mestih je več možnosti za vsakdanji stik z naravo, ker so razdalje manjše, pro-por-cialno pa pripade na prebivalca tudi več zelenih površin, še posebej, če upoštevamo bližnjo okolico, kjer so prebivalci lastniki posestev -travnikov, njiv. gozdov (slika 3). Razlike v poti-ebah se kažejo tudi glede na način bivanja. Prebivalci v stanovanjih z lastnimi vrtovi laliko v svoji najbližji okolici zadovoljijo št. 26,27/1994 potrebe kot so: igranje, predvsem manjši otroci, branje, posedanje, sončenje, prirejanje piknikov, gojenje sadja in zelenjave ipd. Prebivalci stanovanj brez vrtov pa za vse te aktivnosti potrebujejo manjše zelene kotičke v bližini njihovili stanovanj. Nekateri večstanovanjski objekti imajo v svoji okolici primemo ozelenjene in opremljene poljavne površine, a marsikje je ta prostor spremenjen v prazne travne ali asfaltne površine, največkrat zasedene z avtomobili. DRige potrebe: sprehodi, kolesarjenje, spoznavanje nai-ave, igranje šolskih otrok, stanovalci obeh skupin zadovoljujejo na 5 - 10 minut oddaljenih zelenih povi-šinah. Za altUvnosU, Id že same po sebi zahtevajo več časa: relu'eac^ija, prirejanje piknikov, izleti, gojenje sadja in zelenjave, obislü pokopališč, daljši sprehodi, se ljudje odpravijo tudi do bolj oddaljenih zelenih povi'šin (1500 m). Toliko raje, če pot do njih poteka po zelenem koridorju, in je ne presekajo večje prometnice, železnica ali industrijsko območje. Posebej pa laliko govorimo o časovno omejenih potrebah prebivalcev po zelenih površinah. Id so povezane z delovnim mestom oziroma na z mestom kjer se izobražujejo ali imajo v varstvu otroke. Ob vrtcih in šolah večinoma zelene povi'šine obstajajo. gre pa seveda za vprašanje urejenosti, primernosti in varnosti. Za sprostitev in oddih zaposlenih v industi'iji, in tudi v drugih dejavno-stili, pa večinoma ni poski'bljeno. Predvsem v industrijskili conah je precej prostih povi'šin - nekalcšnih ostankov, ki bi se jih dalo urediti v manjše parke. Z njimi bi rešili tLidi druge zahteve, ki se pojavljajo sočasno: omilitev vidnega in neposrednega stika inclusü'ijske cone z ostalimi rabami prostora, protihrupna in protiemisijska zaščita, členitev ogromnih in za naravne procese zaprtih prostorov in urejanje Li. točk ali koridorjev postanka za vzpostavljanje ekoloških povezav in pretokov. Kljub manj izraženim potrebam prebivalcev po zelenih povi^šinah v malih mestih laliko trdimo, da te potrebe obstajajo, zaradi nadaljnjega razvoja mesta, tako v fizičnem kot tudi v socialnem smislu pa bodo kvečjemu večje. Če bomo te potrebe začeli reševati šele v prihodnosti, se laliko zgodi, da ne bomo imeli toliko prostoi-skih možnosti, kotjih imamo danes. Mala mesta danes ponujajo dovolj prostorskih možnosti za ureditev vsebinsko in količinsko bogatih zelenili sistemov. Vsekakor je treba te površine iz utemeljenih razlogov zavarovati pred pozidavo ali drugo spremembo namembnosti. Analiza zelenih površin z ekološkega vidika Tretja naloga pri vzpostavitvi novega zelenega sistema pa Je upoštevanje pomembne vloge zelenih povi'šin, še posebej naravnejših in ekološko pestrejših območij ter ekološko pomembnih pretokov in povezav, pri vzdrževanju ali vzpostavljanju stabilnega mestnega ekosistema. Ker so te povi'šine, in povezave med njimi, hlci'ati tudi najlDolj občutljive za spremembe namembnosti, jihje treba Jasno opredeliti. Jim določiti vi'ed-nost v zavesti ljudi, jim pripisati takšne funkcije, ki ne bodo ogrožale njihovega obstoja, predvsem pa jih je ü'eba zavarovati pred spremembami njihove namembnosti. Osnova za mestni ekosistem so obsežnejša nabavna območja na obrobju mesta. Iz njih rastlinske in živalske vi-ste prehajajo v kultivirano mestno okolje. Zagotoviti Je treba dovolj bolj ali manj naravnih po-vi-šin, ki nudijo živalskim in rastlinskim vrstam vodo, hrano, zaščito in i^ogoje za razmnoževanje. V malih mestih prehajanje rastlinskih in živalskih vi"st večinoma, poteka neovirano, ker so razdalje manjše, in tudi v samih jedrih Je dovolj prostih povi-šin, ki lahko služijo kot "točke počitliii" ali kot "končne točke" prehajanja. Toda večje prometnice, železniške proge, za določene rastlinske in živalske vrste večji vodotoki, pa tudi ograjena območja in prevelika homogena območja brez zaklonov ali možnosti postanka, (npr. strnjena mestna zidava, industrijska cona) pa kljub temu pomenijo določene ovire. Zato je treba tu urediti vsaj manjše zelene povi'šine, ki bi vzpostavile ali olci-epile povescave z najbližjimi naravnimi območji (si. 4). Slika 4: Analiza strukture zelenih površin (območje, koridor, rob, zi\an\ei-\je) M1:20000 (izsek iz karte) Slika 5: Predlog iireditue sistema ze-lenih površin (ob objektih javnega značaja, rekreacijsko, stanovanjsko, industrijsko zeleiye, prvine gospodarske rabe, naraimejše oblike zelenih poLTŠin, drevored, pokopališče) M 1 -.20000 (izsek iz karte) št. 26,27/1994 Vrednotenje Planski postopek nadaljujemo z vrednotenjem pilmemosti in po-ti'ebnosti prostili površin, kijih želimo vključiti v sistem zelenih po-vi"šin. Trojni pristop k analizi prostora vldjuč uje obe temeljni izhodišči vi'ednotenja okolja, ki se pojavljata v krajinskem načrtovanju: - vi'ednotenje 'la. potrebe razvoja je zajeto s socialnega in stmkUir-nega vidika v analizi prostora, - vi'ednotenje za poti'ebe vai"stva je zajeto z ekološkega vidika v analizi prostora. Varovanje v zvezi z vaj-stvoni In ohranjanjem zelenih povi^in zagotavlja razvoj živih blllj in njihovega bivalnega okolja zato bi laliko tudi ta vidik uvrstili v iBzvojno kategorijo, gledano s stališča narave in njenih zakonitosti. Ne glede na poimenovanje je v tej nalogi pomembno, da analizne ugotovitve z vseh ti-eh vidikov medsebojno primerjamo, kajti le tako bi lahko morebitne konflikte rešili z vidika izboljšanja oblike, ro '(0 >o <0 c n ni d1 0) c c >m > o q. 0) c 0) cd n 0) 'c d) q n o c 3 3 ji: li: Q o "d o > 0 01 "c 0) 0) n 0 x] ra (t cč -o o q. t/l o d) c o. c tj s 03 15 w c in 3 ■d o c 0) o 0) 'c" 0) 0) n 'c ■d 2 cn 'c g ji o Si o o 'c* 0) a> n 03 c >« > o d. 0) c •c o o. •w 03 > O c s in 3 x: 'c > •i x} o v c > o a. (D c d) cd n x: ^ 0) iD" o x> c xj o 0) c 'M > O q. 0) c 05 0} N cc 'e* (d 0) n i 0 01 >« 0) c i co c zelene površine javnega značaja 2 2 3 2 3 3 2 2 3 kulturno zelenje 2 2 1 1 2 2 2 zelenje ob vodotokih 3 . 2 3, 3 2 3 3 3 pn/ine gospodarske rabe 2 2 2 1 2 3 2 zelenje ob enodružinski gradnji 3 3 2 3 2 3 zelenje ob blokovni gradnji 3 2 2 2 3 športne površine 1 2 2 2 zelene površine ob javnih ustanovah 1 2 2 zelene površine ob ind. objektih 2 2 naravnejše oblike zelenja 3 Slika 6: Matrika povezav z ekološkega vidika (3 = zelo pon-ieniÌDua povezava. 2 = pomenihna povezava. 1 = manj pomembna povezava. O = zaželjeita ločitev) uporabnosti, strukturne urejenosti, mesto tvom os ti, vpetosti v prostor in medsebojne povezanosti mestnega odprtega pi'ostora. Združevanje kail z viisanimi potrebnimi površinami je osnova novega sistema zelenih površin. V nalogi je opredeljena tudi pomembnost povezav med zelenimi povi"šinami. Medsebojno povezovanje zelenih površin je odvisno od njihovih funkcij, pa tudi od temeljnih načel za načrtovanje, s katerimi želimo zagotoviti usklajeno mestno podobo, ohraniti identiteto mesta in ustvariti prijetno bivalno okolje za človeka in tudi za živalske in rastlinske vi'ste. Pomembnost povezav med posameznimi kategorijami zelenih povi*šin lahko delno prikažejo matrike povezav, ki določajo, katere zelene povi-šine naj bi se zaradi svoje funkcije povezovale, za katere je povezava manj pomembna, in za katere je 2aželjena ločitev. Ocenjevanje je vedno subjektivno, zato so ocene odvisne od specifičnosti primera oziroma od ocenje-valčevega odnosa do zelenih povi^šin in njegovega poznavanja problema. Mati-ike lahko v nadaljnji pripravi ureditvenih in oblikovalslcih smernic služijo kot pripomoček, ne pa tLidi kot obvezno merilo, to je namreč odvisno od možnosti v prostoru. Predlog nove ureditve s predlogom nove ureditve zelenih površin v sklopu zelenega sistema skušamo izpolniti njegove osnovne funkcije: - zadovoljitev poti'eb po izboljšanju mestne strukture z zelenjem, - zadovoljitev potreb prebivalcev po zelenih površinah, - zadovoljitev potreb zelenih površin In živih bitij, ki tu živijo, da bi delovale kot stabilni ekosistem. Iz predhodnih analiz prostora oblikujemo idejno rešitev, pri kateri iz dejanskih razmer razberemo določene zakonitosti, jih nadgradimo in dof)olnimo glede na ugotovljene j>o-trebe. Prej nakazani vzorec postane bolj jasen ter čiUjiv v prostom in v zavesti ljudi. št. 26,27/1994 Predlagani zeleni sistem sestavljajo zelene pKJvršine, ki jih pridobimo: - z ohranitvijo listih zelenih površin, kjer je njihova ohranitev smiselna. - z dopolnitvijo sedanjih 2:elenih površin, kjer je to zaradi dejanskih potreb nujno in možno, - z ohranitvijo nepozidanih površin na mestnem obrobju, ki jim opredelimo njihovo namembnost glede na položaj, oddaljenost, ohranjenost Ogrodje zasnove oblikujejo naravna območja, nanj se hierarhično navezujejo po velikosti in vsebini bolj ali manj pomembne, zelene površine. ki se med seboj povezujejo v kompleksno grajeni sistem. Širša shema upravljalsko urejevalnega sistema Pri pregledu malili mest se je po-kazai splošen problem zelenih površin. ki se ne kaže toliko v njihovem obstoju in njihovi i"azporeditvi, temveč Ix)lj v njihovi notranji stnik-turii'anosti, oblikovni in komunalni urejenosti ter medsebojni povezanosti. V malih mestih bi morali o sistemu zelenih površin razmišljati kot o šii"ši shemi upravljalsko urejevalnega sistema. Mestne oblasti naj bi imele še naprej precejšen nadzor predvsem na območjih, ki so v širšem družbenem in mestnem interesu. Sredstva naj bi zagotavljali z mestnim proračunom. V skladu z idejo o celostni predstavitvi Slovenije in njenega podeželja bi del sredstev laliko zagotovila tudi država, predvsem iz sredstev namenjenih za turistično predstavitev. Pomagali bi laliko ti.idi sti'okovnjaki, ki bi izdelali načrte, in opodjetja, ki bi prispevala saditveni material. Na poljavnih po-vršinali pa bi pri oblikovanju zelenih povi^šin morali omogočili več samostojnosti tamkajšnjim prebivalcem ali prisluhniti pobudam raznih organizacij. seveda v skladu z jasno opredeljenimi smernicami. Tćtko bi okiepili identifikacijsko povezavo prebivalcev mesta z določenim prostorom in mestom v celoti. Ponovno ovrednotene javne zelene površine pa bi pomagale dvigniti kakovost ureditve in urejanja teh površin. Končno pa bi to pripomoglo tudi k dvigu zavesti in morale tistih, ki zanje ski'bijo, kot tudi tistih, ki Jih uporabljajo. Barbara Šepec Mlakar, dipl. inž. kraj. arh. Viri in literatura Doležal, M.: Pregled zelenih površin in možnost njiliove povezave v sistem na ožjem območju mesta LJubljane - diplomska naloga (mentor prof. D. Ogrin), Bioteliniška fakulteta. Katedra za krajinsko arhitekturo, Ljubljana 1991.For-man, R., Godron. M.: 1-andscapeEcology. Jolin Wiley & Sons, New York 1986. Gilbert, O . L.: Tlie Ecology of Urban Habitats, Chapman arid Ilall, London 1991. Hough. M.: City Form and Natural Process, Croom Helm, London & Sidney 1984. Koželj, J.: O morfološkem in tipološkem pristopu k urbanističneinu načrtovanju - sinopsis predavanj. Ljubljana 1989. Laurie. I. C.: Nature In Cities, 1979. Lyncli, K.: Slika jednog grada. Građevinska Icnjiga, Beograd 1974. Marušič, J. : Načrtovalska analiza in vrednotenje krajine - skripta, Biotehniš- ka fakluteta. Katedra za krajinsko ar-liitekturo. Ljubljana 1987. Ogrin, D.: Vrednotenje odprtega prostora in možnost razvoja. Sinteza 58/60, LJubljana 1982. Simoneti, M.: Urejanje mestnega prostora: javne zelene površine, LUZ, Ljub-Ijiina 1992. Sitte, C.: Umetničko oblikovanje gradova. Gradevin.ska knjiga, Beograd 1967. Stadtbild und Stadtlandscliaft, Planung Kempten, Allgau 1977. Tibbalds, F.: Making People Friendly Towns, Longman Group. UK 1992. Vrišer, 1.: Mala mesta v SRS. Inštitut za geografijo. Univerza v Ljubljani, Ljubljana 1969. Zeleni sistem Ljubljane, Bioteliniška Fa-kxiReta, Katedra za krajinsko arliitek-turo, Ljubljana 1993. Zelenje v virbanem okolju, zbornik. Biotehniška faki.ilteta, Inštitut za vrtnarstvo in oblikovanje krajine, Ljubljana 1970.