Povsod se mrzlično pripravljajo na novo turistično sezono, ki že trka na vrata. Tako je tudi na Šobcu. Turistično društvo Lesce ureja in obnavlja že obstoječe objekte, gradi pa tudi nekaj novih. Tu bo novi pokriti prostor za prodajo sladoleda, jedi na žaru in drugo. Pridobili bodo tudi prostor za nove tople tuše in povečali recepcijo, (-h) — Foto: F. Perdan Leto XXXI. Številka 31 L*Uaovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka « Trti* - Izdaja ĆP Glas Kranj. Glavni "Tednik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar 6 L A Kranj, petek, 21. 4. 1978 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarje 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Posvet o skupni porabi Interesne skupnosti ne segajo preširoko Ker skupna poraba v Sloveniji narašča hitreje kot je predvideno z republiško resolucijo o družbenem planu za letos in s tem hitreje kot raste družbeni proizvod, je republiška konferenca SZDL v teh dneh pripravila po vsej republiki regionalne posvete o uresničevanju dogovorov na tem področju. V Kranju je bilo posvetovanje v sredo dopoldne in so se ga udeležili predstavniki vseh občinskih skupščin in izvršnih svetov, predstavnika republiške konference SZDL Majda Poljanšek in Jože Zakonjšek, posvet pa je vodil predsednik MS SZDL za Gorenjsko Janez Vari. Ugotovili so, da na Gorenjskem skupna poraba ne narašča hitreje kot je planirano in v vseh občinah tudi počasneje od družbenega proizvoda. Zato ni bojazni, da bi prevelika skupna poraba ogrožala akutnulativnost gospodarstva. Tudi samoupravno sporazumevanje je potekalo v skladu z dogovori, saj so v vseh občinah, razen v škofjeloški, dali anekse k samoupravnim sporazumom v javno razpravo in v Potrditev združenemu delu že v začetku marca in konec marca z razpravo zaključili. V škofjeloški občini pa razprava še traja in računajo, da bo končana do konca tega meseca. Kljub temu pa ne bodo kasnili, saj je z zakonom obdobje začasnega financiranja samoupravnih interesnih skupnosti podaljšano do polletja. Na posvetu so opozorili, da se v zadnjem času pojavlja ločeno obravnavanje skupne porabe na občinski in republiški ravni in zahtevali, da se poenoti, ker se poraba lahko obravnava le skupno. Bolje naj bi bili tudi seznanjeni, kako je s presežki, ki se ustvarjajo pri sredstvih, ki se zbirajo iz sredstev solidarnosti pri republiških interesnih skupnostih oziroma s tem, kako so ta skupna sredstva porabljena. Sklep posveta pa je bil, da je Gorenjska usklajeno in pravočasno začela z dogovarjanjem o skupni porabi in tudi ne prekoračuje dogovorjenih okvirjev in, če bi vsa Slovenija ravnala tako, ne bi bilo treba sprejemati zakona o začasnem financiranju, niti ne bi bilo bojazni, da se bo preveč denarja prelilo za interesne skupnosti. L. Bogataj Sistem dopolnjene participacije dogovorjen čeprav so verjetno uporabniki zdravstvenega varstva, to je mi seznanjeni kar dobro z ^Polnjeno obliko doplačevanja zdravstvenim uslugam, ki kopijo v veljavo 1. maja, morda 01 odveč ponovno opozoriti na to- Javna razprava koncem lan-'fcega leta ob sprejemanju samo-"Pravnega sporazuma o pravi-Mh in obveznostih iz izdravstve-varstva je dovolj široko ufcla uporabnike, tako da jih je k *alo, ki ne bi vedeli, da je ^lej naprej participacija tudi M nekatere nove zdravstvene j*°ritve, ki poprej niso bile na "■ti participacije (prvi obisk v **bulanti itd). Te dni tudi inštruktorji pojas-"/ttjejo zdravstvenim delavcem n*tetn osebnih prispevkov upornikov. Obveljalo je načelo, da * participacija plačuje z goto-"flo, izjemoma na primer obisk zdravnika na domu, zobno prote-Mna dela, prevoz z rešilnim •vtomobilom, ortopedske pripomočke in tudi prispevek k nemedicinskemu delu oskrbe v bolnišnici — pa tudi s položnico. Torej nobenih znamkic, o čemer j« bilo nekaj časa veliko govora. Kot je znano, so nekatere »kupine uporabnikov v celoti, to «t e s a. i Težave Mladega rodu 5FBCEPiZ33 p^j so otroci, predšolski in šolski, študentje, uživalci stalnih denarnih pomoči, začasno nezaposleni itd. v celoti oproščeni participacije, drugi pa deloma kot na primer nosečnice in žene po porodu. Izračunali so, da je 8 temi oprostitvami oproščeno plačevanja participacije v Sloveniji kar 40 odstotkov uporabnikov zdravstvenega varstva. Čeprav je sprva kazalo, da bo nekaj problemov v določanju, kako označiti oproščene participacije, je zdaj določeno prehodno obdobje od 1. maja do 1. septembra, ko naj bi si uporabniki oskrbeli ustrezna potrdila, da ne plačajo participacije: otroci, kot vemo, ne potrebujejo ničesar, saj imajo rojstni datum v zdravstveni knjižici, borci NOB imajo že karton itd. Od 1. maja dalje zdravstveni delavci ne bodo dosledno zahtevali omenjenih dokazov, da uporabnik ne plača participacije, dovolj bo tudi ustna izjava, po 1. septembru, pa naj bi takšna dokazila uporabniki, ki po samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih ne plačajo participacije, le imeli v zdravstvenih knjižicah potreben žig ali drugo označbo. L. M. Komite in konferenca pred novimi nalogami Kranj — Komite občinske konference ZKS Kranj je na svoji zadnji seji razen o lanskoletnem gospodarjenju razpravljal tudi o programu dela občinske konference ZKS Kranj. Na prihodnji seji konference, v torek, 25. aprila, naj bi bil ta program tudi sprejet. Predlog programa je bil izdelan na osnovi izhodišč programske usmeritve organizacije ZKS v občini ter na osnovi sklepov in stališč H. kongresa ZKS. Akcijski program za naslednjih devet mesecev ima naloge deljene na tri področja: uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in družbenoekonomski razvoj občine, drugo je področje družbenih dejavnosti, tretje področje nalog pa je utrjevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja in vloge ZK. Konferenci bo komite poročal tudi o izpolnjenem programu v letošnjih prvih treh mesecih, sledila pa bo razprava o lanskem poslovanju gospodarstva v kranjski občini. L. M. Kranj — Na prvi seji novega izvršnega sveta kranjske občinske skupščine je bil deležen temeljite razprave položaj Konfekcije Mladi rod iz Kranja, v kateri je zaposlenih 160 delavcev. Osnova za razpravo so bile ugotovitve skupnosti za zaposlovanje, javnega pravobranilca samoupravljanja, vodstev družbenopolitičnih organizacij, družbenega knjigovodstva, zveznega tekstilnega centra in Ljubljanske banke. Delovna organizacija v sedanjem obsegu, s tako kadrovsko zasedbo in tehnologijo nima možnosti razvoja. Samoupravni akti so nepopolni, sredstev primanjkuje, razen tega pa so očitni neurejeni notranji odnosi. Kvalifikacijska sestava zaposlenih v Mladem rodu ni bistveno drugačna od poprečja tekstilne industrije Slovenije. Vendar imajo v tej delovni organizaciji več kot 24 odstotkov zaposlenih v režiji (slovensko poprečje se giblje med osmimi in osemnajstimi odstotki), produktivnost dela je za okrog 40 odstotkov nižja kot v drugih konfekcijskih delovnih kolektivih, lanski poprečni mesečni dohodek pa je dosegel le .'J4()4 dinarjev. Mladi rod ima 7 trgovskih potnikov, od katerih je vsak ustvaril le 2,5 milijona dinarjev prihodka. To niso vzpodbudni pokazatelji. Že primerjava s konfekcijo Triglav iz Kranja, kjer je zaposlenih 241 delavcev, marsikaj pove. V Mladem rodu je med zaposlenimi 14,5 odstotka ka-kategoriziranih invalidov, 22,6 odstotka dela manj zmožnih, :i,2 odstotka s skrajšanim delovnim časom in 9,4 odstotka delavcev, ki so na usposabljanju. V Triglavu pa je kar .'J2.5 odstotka invalidov, a je bil lanski poprečni mesečni osebni dohodek 3960 dinarjev, vsak od petih trgovskih zastopnikov pa je ustvaril 9,4 milijona dinarjev prihodka. Na seji izvršnega sveta so menili, da bi lahko postal Mladi rod temeljna organizacija načrtovanega centra za usposabljanje invalidov Gorenjske, ne pa sam prerastel v center. Zakon o združenem delu ponuja še druge oblike povezovanja. Prav tako imajo v Mladem rodu pomanjkljiv pravilnik o knjigovodstvu in financiranju, visok odstotek neproizvodnih delavcev, neopisana delovna mesta, pomanjkljiv letni načrt in premalo trajnih in obratnih sredstev. Škriplje tudi v vodstvu in pri medsebojnih odnosih. Izvršni svet je imenoval posebno delovno skupino, ki bo analizirala položit) in predlagala možne rešitve. -jk Nevarnost še ni mimo Podvin — Zadnjega nepričakovanega poslabšanja vremena s snegom in ohladitvijo slovenski sadjarji niso bili preveč veseli. S Štajerske poročajo, da je nenadna vremenska sprememba povzročila največ škode na že brstečih hruškah in na nekaterih zgodnejših in občutljivejših sortah jabolk. Tudi drevje je marsikje klonilo pod težo mokrega snega. Valentin Benedičič, sadjarski strokovnjak Kmetijskoživilskega kombinata iz Kranja in nasada Resje pri Podvinu ugotavlja, da na Gorenjskem o večji škodi na sadnem drevju za zdaj ni mogoče govoriti. Sneg je lomil drevje in veje le tam, kjer krošnje še niso bile obrezane in razredčene. To pa se je večinoma dogajalo v nekaterih kmečkih sadovnjakih. ■p Tudi o pozebi ni mogoče govoriti, saj se do torka zvečer temperatura še ni spustila pod kritičnih sedem stoj; j pod ničlo, ko se je za brsteče sadi' e treba bati. Vendar nevarnost š.- ni mimo. V gorah je veliko snega utegne pogosteje povzročati 1 noči in jutra ter slano. To je tako-imenovana »radiacijska slana«. V mrzlih nočeh se težji hladni zrak z gora spusti v kotanje in povzroča slano. Nasad Resje je sicer na vzdignjenem zemljišču, vendar kljub temu ne kaže biti brez skrbi. Podvin-ski sadjarji so za to uredili posebne čistine in prehode med sadnim drevjem, kjer naj bi se ustalile plasti hladnega zraka, povzročitelja »radiacijske slane«. Jk Naslednja številka Glasa bo izšla v sredo, 26. aprila f \gVj)ScDOM,78 Bled SJB^* lil Predstavniki AMZJ v Savi - Včeraj so obiskali kranjsko Savo predstavniki jugoslovanske in republiških zvez avto-moto društev. Ogledali so si proizvodnjo, nato pa so se seznanili s prednostmi savskih avtoplaščev, ki jih bodo odslej lahko natančneje posredovali kupcem oziroma uporabnikom teh izdelkov po vsej Jugoslaviji. — Foto: F. Perdan Naročnik: 2. stran — Glas Zasnova novega RIS Mandatar za sestavo novega izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dr. A nton Vratuša je predsedstvo republiške konference SZDL seznanil s temeljnimi zasnovami za organizacijo in delo izvršnega sveta, kakor tudi z rešitvami, ki jih je uspel do sedaj uskladiti. Novi izvršni svet bo skupščina SR Slovenije izvolila na svoji prvi seji, ki bo 9. maja. V novi sestavi bo izvršni svet skupščine SRS imel štiri komisije kot temeljne delovne skupine in vsak od štirih podpredsednikov bo vodil eno od teh skupin. Republiških sekretarjev bo devet in vsak bo imel posebno zadolžitev. Med 25 člani novega izvršnega sveta bo tudi enajst predsednikov republiških komitejev. Priznanja OF Predsedstvo republiške konference SZDL je potrdilo predlog za podelitev letošnjih priznanj osvobodilne fronte. To visoko priznanje, ki ga bodo slovesno izročili 26. aprila na seji republiške konference, bo letos prejelo 19 posameznikov in Primorski dnevnik iz Trsta Izhodišča dokumentov Čimprej je treba opraviti novo organizacijo sindikc tov, da bi se lahko posvetili drugim bolj pomembnim na logam, so menili na torkovi seji predsedstva republiške ga sveta ZSS. Sprejeli so izhodišča za pripravo statuta ZSJ oziroma ZSS. Dokument, ki ga je sprejelo predsedstvo jugoslovanskih sindikatov o politično-organizacijskih osnovah graditve zveze sindikatov Jugoslavije, je kompromis med različnimi pogledi na vlogo in orga-zacijo sindikatov, ki so se oblikovali v različnih jugoslovanskih republikah in predstavlja osnovo za statuta republiških in jugoslovanskih sindikatov. Brez zdravstvene službe za nujno pomoč Na seji zveznega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo, so povedali, da je zdravstvena služba v naši državi še marsikje neustrezno organizirana. To so potrdili s podatkom, da 40 občin v Jugoslaviji sploh nima zdravstvene službe za nujno pomoč. Le manjšepozebe Zadnji mraz in sneg sicer kmetijstvu nista napravila večje škode, kljub temu pa iz posameznih krajev poročajo o zmrzali. Najhuje je bilo v Slovenskih goricah in Halozah ter v okolici Ptuja. Delno so pozeble češnje, marelice, višnje, breskve in zgodnje hruške, ki so bile že v polnem cvetju. Za vinograde še ni podatkov. Opomin 30 TOZD Beograjski družbeni pravobranilec samoupravljanja je naslovil na 30 delovnih organizacij opomine zaradi previsokih osebnih dohod kov. Med temi organizacijami so tudi takšne, ki so poslovno leto končale z izgubo, vendar so kljub temu močno dvignile osebne dohodke. Na opozorilo pravobranilca so v nekaterih OZD že sklenili, da bodo vrnili preveč izpla čane dohodke. Bled — V ponedeljek popoldne je bilo v osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja gorenjsko tekmovanje učencev v znanju T it o-revolucij a-mir, ki je bilo letos že drugo po vrsti in je imelo naslov Deset kongresov partije. Tekmovalce, bilo jih je stopet-najst, prišli pa so z vseh osnovnih šol na Gorenjskem, so pozdravili Alojz Malovrh, predstojnik Zavoda SRS za šolstvo — organizacijske enote Kranj, Leopold Pernuš, predsednik skupščine občine Radovljica, ki je bila pokroviteljica tekmovanja, in V lasta Vidic, sekretarka komiteja občinske konference ZK Radovljica. Srečanje borcev 5. prekomorske brigade V Vinici ob Kolpi, rojstnem kraju Otona Župančiča, se je v nedeljo. 16. aprila zbralo okoli 1500 preživelih borcev, njihovih svojcev in domačinov na proslavi obletnice prihoda 5. prekomorske brigade na slovenska tla. Iz gorenjskih občin se je tega srečanja udeležilo 90 nekdanjih borcev in njihovih svojcev. Ob prihodu v Vinico — bilo je to 17. aprila 1945 — je imela brigada 2400 izurjenih in dobro oboroženih borcev. Brigada je bila ustanovljena decembra 1944 v Splitu in poimenovana po narodnem heroju Ivanu Turšiču-Iztoku. Imela je .1200 borcev in je bila tako najštevilnejša partizanska enota NOV Slovenije. Pretežno so jo sestavljali štajerski, koroški in gorenjski fantje, ki so se kot pribežniki v Angliji priključili narodnoosvobodilnemu boju. Slabo vreme ni oviralo veselega razpoloženja ob srečanju nekdanjih borcev in domačinov. Po otvoritvi je spregovoril nekdanji komandant brigade Stane Mahne. Še enkrat se je zahvalil Itelokranjcem za topel sprejem — tako sedaj kot pred 33 leti. Takrat so mlade fante, ki so se po daljši odsotnosti in potepanju po tujih deželah ter akcijah v Dalmaciji in bojih v Liki vračali na domača tla, sprejeli s prvim pomladanskim cvetjem in nepopisnim veseljem. Dr. Rado Bordon. nekdanji vodja brigadnega agit propa. je nato spregovoril o nastanku in bojih brigade. Obudil je spomin na dan, ko so brigade prestopile Kolpo in vkorakale v Črnomelj, kjer jih je sprejela množica Belokranjcev in komandam štaba Slovenije Dušan Kveder. S srečanja so poslali tudi brzojavno pismo predsedniku Titu. Orisali so pomen tekmovanja, vlogo partije in Tita v revoluciji in nadaljnjem razvoju naše samoupravne socialistične revolucije ter v svetu kot pobudnika miru in enakopravnosti med narodi in državami. V izbranem kulturnem sporedu, ki je bil pred tekmovanjem, so nastopili mladi plesalci slovenskih domačih plesov iz Preddvora, pevska zbora iz jeseniške šole Prež i hov V orane in iz Radovljice, orkester glasbene šole v Radovljici in recitatorji, uvodne zvoke v tekmovanje pa so zaigrali trobentači glasbene šole iz Kranja. Nato je sledil najpomembnejši del prireditve, tekmovanje. V ekipi iz vsake šole je sodelovalo po pet učencev, ki so pismeno odgovarjali na vprašanja o desetih partijskih kongresih. Komisija je naslednji dan vse odgovore pregledala in jih ocenila. Na republiško tekmovanje bo odšlo pet učencev, ki so zbrali največ točk. Ti so: Karmen Bernik in Anica Klanca r z osnovne šole Koroška Bela, Mirjam Kotnik iz Žirovnice, Gorazd Rakovec iz šole Franceta Prešerna v Kranju, peta pa je spet učenka s Koroške Bele Maja Vav-potič-. Zaželimo jim veliko uspehov na republiškem in morda še zveznem preskusu znanja. Osem najboljših ekip šol pa bo odšlo na nagradni izlet po poteh Avnoja. Največ znanja so pokazali učenci naslednjih osnovnih šol: Koroška Bela, Bled, Žirovnica. Gorje, France Prešeren Kranj, Preddvor, sedmo in osmo mesto pa si delijo učenci osnovne šole Josipa Broza-Tita iz Predoselj in Toneta Ćufarja z Jesenic. V tekmovanje se je letos uspešno vključila tudi posebna osnovna šola z Jesenic. H. Jelovčan Razstava tehnične literature Radovljica — Komite občinske konference ZKS Radovljica in pododbor akcije Komunista Družba in knjiga ter Knjižica Antona Tomaža Linharta Radovljica sta v soboto, 15. aprila, v dvorani Delavske univerze odprla razstavo slovenske tehnične literature. Ta razstava se smiselno povezuje s prejšnjo razstavo na temo Človek, znanje, produktivnost in prikazuje dela slovenskih strokovnjakov z različnih področij znanosti in tehnike. Razstava bo odprta od 15. do 22. aprila vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. D. S JESENICE Pred dnevi so se na programski in volilni konferenci zbrali člani koordinacijskega sveta ZSMS Železarne. Pregledali so delo in izvrševanje nalog v preteklih dveh letih, spregovorili so o aktualnih vprašanjih, izvolili novo vodstvo in sprejeli akcijski program. V njem so poudarili predvsem uresničevanje zakona o združenem delu, pravilno kadrovanje mladih, pospeševanje inovatorske dejavnosti in uveljavljanje koncepta ljudske obrambe in družbene samozaščite. Na seji so najboljšim mladim družbenopolitičnim delavcem podelili priznanja. J. Tekmovanje gorenjskih učencev v znanju Tito-revolucija-mir je bih) letos v osnovni šoli na Bledu — Foto: H. J. 115 učencev v znanju Tito -revolucija - mir lani predsedstva občinske konference ZSMS so na zadnji seji razpravljali o majskem pohodu jeseniške mladine na Pristavo, o pripravah na novo programsko obdobje ter o poteku evidentiranja za nova vodstva 00 ZSMS ter za organe OK ZSMS in RK ZSMS. Ugotovili so, da rezultati evidentiranja niso najbolj spodbudni predvsem v srednjih šolah in krajevnih skupnostih. Dogovorili so se, da bodo začeli z odločnejšo akcijo, predvsem bodo skušali evidentirati več srednješolske mladine. Na seji so poleg tega imenovali delovni skupini za izdelavo poročila za preteklo mandatno obdobje in za pripravo novega programa dela. J. R RADOVLJICA V torek, 25. aprila, bo redna seja občinske konference SZDL Radovljica, na kateri bodo obravnavali pripombe krajevnih skupnosti na temeljnih kandidacijskih konferencah, aktivnost občinske konference SZDL Radovljica v letu 1978, realizacijo finančnega načrta občinske konference SZDL Radovljica v letu 1977 in finančni načrt za leto 1978, razpravljali o podelitvi občinskih priznanj 0F za leto 1978, o kadrovskih vprašanjih in o nekaterih vprašanjih delegatov. D. S. Žirija za podelitev priznanj OF občine Radovljica se je odločila, da bodo občinsko priznanje 0F za letos podelili 21 kandidatom iz različnih krajevnih skupnosti. Občinska priznanja bodo podelili na osrednji občinski proslavi ob obletnici ustanovitve 0F, ki bo v sredo, 26. aprila, ob 19.30 v avli osnovne šole Frana Šaleškega Finžgarja v Lescah. D. S. KOVINOTEHNA Q TEHNOMERCATOR Komisija za delovna razmerja TOZD Tehnične trgovine CELJh objavlja naslednja dela in opravila: prodajalca II v prodajalni Železnina na Jesenicah Pogoji: končana policna šola za prodajalce teh. stoke in 1 leto delovnih izkušenj Kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, naj pismene vloge oddajo v prodajalni Železnina ali v kadrovsko službo Kovinotehna — Tehnomercator Celje v 15 dneh po objavi. SKOFJA LOKA V ponedeljek, 24. aprila, bo 4. seja občinske kandidacijske konference in sicer ob 16. uri v avli osnovne šole v Podlubniku. Na seji bodo obravnavali predloge za vodilne funkcije v občini: za predsednika občinske skupščine, predsednika izvršnega sveta in predsednika zbora krajevnih skupnosti. Podal: bodo tudi informacijo o predlogu možnih kandidatov za člane izvršnega sveta občinske skupščine. L. B. TRŽIČ Jutri, 22. aprila, bo redna letna skupščina krajevne organizacije 7 združenj borcev NOV Križe, ki združuje aktiviste in borce iz Križev Seh^** Seničnega in Pristave. Letna skupščina se bo pričela ob 18. uri v osnovn^""' Kokrškega odreda v Križah, katere učenci pripravljajo tudi krajši kul * program. Na konferenci bodo razpravljali o preteklem delu k organizacije Zveze borcev in sprejeli delovni program za prihodnje. rajevne -jk V Begunjah očiščevalna akcija neuporabnih kosov Begunje — Predstavniki družbenopolitičnih organizacij, društev in sveta krajevne skupnosti Begunje so se dogovorili za skupno očiščevalno akcijo, v kateri bo mogoče odstraniti in se znebiti tudi vseh večjih Kranjski borci v Rivoli To nedeljo, 2.1. aprila, odpotuje v pobrateno mesto Rivoli 4-članska delegacija ZB NOV Kranj, ki jo vodi Jože Marjek-Joco, predsednik občinskega odbora ZB NOV Kranj in nosilec partizanske spomenice 1941. Naša delegacija se bo udeležila praznovanja osvoboditve izpod fašizma, ki ga v Rivoliju praznujejo 25. aprila. V ponedeljek bo na komemoraciji pri kostnici padlih partizanov v Rivoliju naša delegacija položila venec, popoldne pa bo ponesla venec tudi k centralnemu spomeniku 2000 padlih iz štirih dolin, na Col le del Lys v provinci Torino. Udeležila se bo tudi otvoritve razstave dokumentov organizacije odpora, ki jo bodo v Rivoliju ta dan svečano odprli v počastitev njihovega praznika. V torek so povabljeni na slavnostno sejo občinskega odbora Rivolija z vsemi demokratičnimi organizacijami. Sledila bo vseljud-ska manifestacija. V sredo pa bodo potekali razgovori o dejavnosti obeh partizanskih organizacij. D. D. Tržič ani k zamejskim Slovencem Tržič - Jutri, 22* aprila, ob desetih dopoldne odhajajo Tržičani na obisk k zamejskim Slovencem v občino Repentabor pri Trstu. Trži-ško skupino bodo vodili predsednik izvršnega odbora občinske kulturne skupnosti Miro Vrhovnik, predsednik občinske konference SZDL Marjan Jaklič, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Janez Ivnik in predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Jože Zupančič, v njej pa IkkIo recitatorji in citraši skupine Pobratenje, komorni zbor tovarne Peko, kvintet Bratje Zupan, Tržiški instrumentalni kvintet in člani filmskega kluba Tomo Križ-nar. Pobudnika za obisk Repen ta -bora sta bila kulturna skupina Pobratenje in občinski svet zveze sindikatov. Tržičani bodo že popoldne začeli svoj program in ga nadaljevali zvečer. V nedeljo pa se bodo pogovarjali o sodelovanju s predstavniki občine in položili venec k spomeniku žrtvam fašizma. -jk pohištva tehnike in druge navlake. Za bele od U vni-vasi ganje so že določena posebna r prav tako pa tudi dnevi odvoza cija bo potekala pod geslom- o^V^ mo naš dom in okolje. Na X*1,51,1 bodo odpadke odvažali v t 25. aprila, zbirno mesto pa je T^*1^* tov gepelj. Isti dan bo očis*«^11,**" akcija tudi v Zadnji vasi (2iv mesto pred hišo Marija Bohu Srednji vasi (zbirno mestonc*' % Renkom in Trlejem), v Slatni no mesto ob stari Kunčičevi h &k v Begunjah, kjer bosta zbirni na trati ob cesti za vasjo in na s nem igrišču za kioskom. V 26. aprila, pa bodo odpadke ?h;». r Poljčah (odlagališče na dv0 kmetijske šole), v Zgoši tz^X mesto prostor v Zamarjem klan 1° v Zapužah (prostor pri ključa" carski delavnici) in v Dvorski (prostor ob cesti za Puscom) Begunjska krajevna skuPnost bo tako lepša pnčakala krajevni nra nik, ki ga praznuje 4. maja. Smeti bodo odvažali samo od treh Dopoldne dalje! Seminar za sindikalne delavce Jesenice — Občinski svet zveze sindikatov na Jesenicah bo v soboto. 22. aprila, pripravil v hotelu Špik v Gozd Martuljku seminar za vsv predsednike osnovnih organizacij sindikata, predsednike sindikalnih konferenc osnovnih organizacij sindikata ter člane predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Jesenice. Na seminarju bodo obravnavali gradivo za skupščino občinskega sveta zveze sindikatov Jesenice in t kongres ZSS ter naloge sindikata i nadaljnjem uresničevanju zakona ■ združenem delu. D. S Izmenjava izkušenj Danes dopoldne ob 9. uri se bo \ hotelu Jelovica na Bledu začel dvodnevni seminar za delegate repub liškega odbora ZZS lesne in gozdarske industrije Slovenije. To bo eden prvih seminarjev, na katerih bodo sindikalni delavci predstavljali delegatom svoje najboljše samouprav ljalske rešitve s področja delovnih razmerij, dohodkovnih odnosov, meril za osebne dohodke, izkušnje \ zvezi s samoupravnimi sporazumi o združevanju dela in sredstev, dohod kovnem povezovanju med gozdar stvom in industrijo ter druge u-kušnje v zvezi z uresničevanjem zakona o združenem delu. L.B. Stano\--\jsko vprašanje je še vedno eno najbolj perečih pri urejanju standarda delavcev. Zato smo pred nekaj leti sprejeli več ukrepov za pospešitev gradnje in v kranjski Pismo Universala Delavci trgovskega podjetja na veliko in malo »UNIVERSAL« Jesenice se čutimo prizadeti in užaljeni zaradi prispevka tov Sedejeve v rubriki v premislek »Dohodek kot privatna lastnina« (Glas št. 28, 11. 4. 1978). Mnenja ano namreč, da je bila javnost o dogodkih pri odločanju o delitvi dohodka na zboru delavcev Universala ter stališčih sprejetih na samoupravnih organih in DPO že izčrpno seznanjena na osnovi autentičnih podatkov. Prispevek tov. Sedejeve sprejemamo kot natolcevanje, njene prognoze pa kot škodljive naporom, ki jih tudi v letu 1978 vsi delavci Universala vlagamo v nadaljno rast podjetja, graditev boljših samoupravnih odnosov in naše družbe kot celote. Obveščamo vas, da smo zaradi takšne predstavitve našega podjetja v 28. številki vašega glasila sprejeli odločitev, da od-povemo naročen prispevek za 1. majsko št. Glasa. Z vsem spoštovanjem delavci Universala. BRALCEM IN UNIVERSALU: V Članku Dohodek kot privatna last med drugim pišem, da so v NEKI delovni organizaciji delili petnajsto »plačo« in se obnašali tako, kot bi bili privatni lastniki produkcijskih sredstev. Obsojam pojav NEKE organizacije zato, ker se mi zdi premisleka vreden problem in ne organizacija, ki si že nekako prizadeva, da se spravi normalne samoupravne tire. Po objavi se prostovoljno jav 'ja jeseniški Universal (glej pi smo!), ki se vidi v članku kot \ ogledalu in se spozna za NEKO organizacijo. Zaradi mene, če že P° vsej sili hočete biti, pa bodite! Universal odpoveduje prvomajsko čestitko. Ne smemo je natisniti, ne bodo je plačali, kajti oni vam preko Glasa že ne bodo čestitali! Ne bomo zahlipali, veseli smo, saj ste črno na belem dokazali položaj sredstev javnega obveščanja: če ne boste lepo o las pisali, vam tudi čestitke ne bomo dali! Vaša stvar, če po vsej sili hočete biti NEKA organizacije in popolnoma vaša stvar, če °b delavskem prazniku nočete čestitati. Bi nam, prosim, sporočili, kdaj in kako so bili o tem vašem pismu oznanjeni vsi delavci Universala in kdaj so tako enoglasno sklenili, da za delavski praznik Glasovim bralcem ne bodo čestitali? Ce občini so zabeležili vrsto uspehov, saj so vsako leto zgradili več kot 3(X) stanovanj, letos pa jih bodo več kot 400. Gradnja stanovanj je usklajena s srednjeročnim planom razvoja občine, ki predvideva, da bo do leta 1980 odpravljen stanovanjski primanjkljaj. Ker pa na potrebe po stanovanjih vpliva veliko dejavnikov, predvsem pa rast zaposlovanja novih delavcev, se sedaj v tretjem letu izpolnjevanja srednjeročnega plana postavlja vprašanje, če bo do leta 1980 res stanovanjsko vprašanje »črtano z dnevnega reda«. Kot smo že rekli, v Kranju zgradijo na leto okoli 400 stanovanj ali 11 na 1000 prebivalcev, kar je dvakrat toliko kot je jugoslovansko poprečje. Takšno število stanovanj pa »pokrije« potrebe delavcev, ki se vsako leto na novo zaposlijo iz kranjskega območja. Pokrije naravni priliv, ki znaša okoli dober odstotek zaposlenih ali nekaj več kot 400 novih delavcev na leto. Vendar pa je znano, da delovne organizacije zaposlujejo veliko več, celo več kot je zapisano v resoluciji. Ce pogledamo nazaj, lahko ugotovimo, da so v kranjski občini vsako leto zaposlili okoli 15(K) delavcev. Večja rast zaposlenosti je bila pogo- jena predvsem z odpiranjem novih tovarn, ki so iskale delavce predvsem zunaj svojega območja. Nekoliko je zavrlo želje po nadaljnji širitvi proizvodnje z več delavci sprejetje samoupravnega sporazuma o zagotavljanju minimalnih standardov za življenjske in delovne pogoje delavcev, ki pogojuje novo zaposlovanje z nakupom oziroma urejenostjo stanovanj. Vendar je v investicijskih načrtih še vedno opaziti velike potrebe po novih delavcih. Kot so povedali na ponedeljkovi tiskovni konferenci pri samoupravni stanovanjski skupnosti v Kranju, ki zaključuje petletno obdobje delovanja, bodo do leta 1983 zgradili od 15(K) do 1600 družbenih stanovanj. To pomeni, da se bo število stanovanj na 1 (HM) prebivalcev nekoliko znižalo in bo znašalo približno 9 stanovanj. Plan gradnje je narejen na podlagi plana potreb v delovnih organizacijah in že vključuje plan zmanjševanja rasti zaposlenosti. Prav od večjih vlaganj v intenzivnejšo proizvodnjo, ki bi zaposlovala manj živega dela oziroma od zmanjšane stopnje zaposlovanja, je zato odvisno, če bo res lahko odpravljen primanjkljaj stanovanj v kranjski občini. L. Bogataj Leto dni kluba samoupravljavcev namreč niso bili obveščeni in niso zna zgoditi, da se l><>- nasled sklepali, se ste spet lahko zrcalili v njem članku na temo: manipuli ranje z delovnimi ljudmi. Darinka Sede j J Jesenice — Jeseniški klub samo upravljavcev deluje že leto dni in v tem času se je izkazal za enega najbolj uspešnih klubov pri nas. Klub samoupravljavcev na Jesenicah je v minulem obdobju organiziral več zelo uspešnih izobraževalnih oblik in sodeloval pri obravnavi najbolj pomembnih družbenih in samoupravnih vprašanj. Tudi letos bodo člani kluba nadaljevali in izpopolnjevali že zasnovan sistem družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja samoupravljavcev za njihovo učinkovito delovanje. V prvem polletju letošnjega leta bodo nadaljevali z izobraževanjem delegatov in delegacij, mladih samoupavljavcev, članov izvršilnih organov, delavskih svetov organizacij združenega dela, članov svetov krajevnih skupnosti in drugih samoupravljavcev. Pri tem bodo uporabljali različne oblike družbenopolitičnega izobraževanja: tako šolo za mlade samoupravijavce, seminarje, posvetovanja, razgovore in tudi individualni študij na osnovi izdelanih programov in literature. Razen samoupravnega izobraževanja bodo pripravili še razgovore za okroglo mizo na teme: občan v krajevni skupnosti, povezovanje organizacij združenega dela s krajevnimi skupnostmi, razvijanje menjave dela družbenih dejavnosti, samoupravni položaj delavca v dislociranih enotah in drugo. Razmišljajo pa tudi že o sklicevanju debatnih razprav na določeni pojavni problem ali vprašanje. D. S. Delo je steklo Radovljica — V petek, 14. aprila, je bila v Radovljici programsko-vo-lilna konferenca osnovne organizacije ZSMS. Izvolili so novo predsedstvo, predsednica je Marjeta Popo-vič, in delegata v Center za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS. Na konferenco, kjer je bilo podano tudi poročilo o dosedanjem delu, so povabili predstavnike družbenopolitičnih organizacij in društev. Jošt Rolc je poudaril pomembnost povezovanja med osnovno organizacijo in SZDL ter drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, Andrej Golč-man pa je prikazal osnovne naloge mladine v naši socialistični družbi, še posebej pa je označil lik mladega komunista v osnovni organizaciji. Mladi so izvolili tudi predsednike komisij za kulturo, informiranje, za idejnopolitično delo, šport in za splošni ljudski odpor ter jih zadolžili, da s pomočjo ankete, ki so jo izvedli, zberejo člane komisij in izdelajo programe dela. A. K. Mladi so za solarne Tudi letos kot že nekai Ipt nnvai *^ Tudi letos kot že nekaj let nazaj se mladi, ki zaključujejo osnovnošolsko obveznost, odločajo večinoma za šolanje še naprej na štiriletnih šolah, medtem ko je učencev v gospodarstvu vse manj. Letos na primer se od 2300 učencev na Gorenjskem, ki zapuščajo šolske klopi osnovnih šol, odloča za dve in triletne šole le dobrih 35 odstotkov ali 852 učencev. Številka bo sicer verjetno nekaj višja, saj štiriletne šole S Organiziranost v skladu z zakonom o združenem delu Ta mesec bodo v osnovnih in občinskih organizacijah sindikata stekle razprave o novi organiziranosti sindikata — Nova organiziranost v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu O zasnovi politično-organizacijske gradnje zveze sindikatov že nekaj časa razpravljajo v zveznih in republiških organih sindikata. Na zadnjih posvetih so poudarili, da sodi reorganizacija sindikatov in še posebej utrjevanje vloge osnovnih organizacij v samoupravnem življenju in njihova organiziranost navzgor med temeljna vprašanja organiziranja delovnih ljudi. Torišče dela v sindikatih morajo postati osnovne organizacije, ker bo lahko le na ta način v delo sindikatov zajeti čimširši krog članstva. Ne sme pa biti zanemarjena tudi vloga občinskih organizacij in repub- ------kj bofJ() ne sme pa uui taiicinaijuKi mv.. • ---«->—-------.....~-r>--------j - ližkih organov ZS. Občinski sveti ZS morajo postati organi, imeli vpliv tako v osnovnih organizacijah, v republiki kot zvezi. Na posvetih je bilo dosti govora posvečenega tudi strokovnim imeli vpliv tako v osnovnih organi Na pOSVetih je bilo dosti govi/ia pmva enega i.uui guvnvfiuu sindikatom in organiziranosti sindikatov v delovni organizaciji. Sindikati naj bi se v prihodnje organizirali po reprodukcijskih celotah, kar naj bi omogočilo uveljavitev načel, ki veljajo za družbeno delo, medsebojno odvisnost in soodgovornost pri oblikovanju sklepov. To je še tembolj pomembno, ker so bili sindikati do sedaj organizirani po panogah. Taksna organiziranost je še ostanek starega razmišljanja o vlogi sindikata in njegove vloge v »boju za plače«. O zasnovi politično-organizacijske gradnje sindikatov bo v kratkem stekla javna razprava v osnovnih organizacijah sindikata in v občinskih svetih. Na podlagi tega dokumenta pri RS ZSS že pripravljajo gradivo o organiziranosti sindikatov v SR Sloveniji, o kateri bo tekla razprava na 9. kongresu ZSS. Tudi to gradivo bo dano v javo razpravo. L. Bogataj ne bodo mogle sprejeti vseh 62 odstotkov učencev, ki so se pri predvpi-su tako odločili, vendar pa je razkorak med namerami in pa potrebami gospodarstva po učencih v gospodarstvu še vedno zelo velik. Delovne organizacije pa tudi zasebniki so namreč letos prijavili službi skupnosti za zaposlovanje 1478 prostih učnih mest, kar pomeni, da bi potrebovali kar dobro polovico zaključujoče generacije osnovnošolcev. Samo kranjske delovne organizacije so razpisale kar tretjino vseh prostih učnih mest na Gorenjskem. Vendar pa je za vseh 550 prostih učnih mest le 290 kandidatov. Številka sicer verjetno ne bo ostala tako nizka, saj bo marsikateri moral spremeniti svoje poklicne namere, ko bodo srednje šole opravile selekcijo kandidatov, vendar pa bo tako kot doslej verjetno treba po učence v gospodarstvu v druge regije in tudi republike. Nadvse zaželeno pa bi bilo, da bi delovne organizacije, ko že razpisujejo tako veliko število mest za učence v gospodarstvu, mislile tudi na dekleta. Le-ta sicer izbirajo bolj štiriletne šole po osemletki, vendar pa bi imele kaj malo možnosti, če bi se odločale za to, kar je v delovnih organizacijah in pri zasebnikih na voljo prostih učnih mest. Ce spet vzamemo za primer kranjska učna mesta, jih je od 550 le 93 namenjeno dekletom. Skoraj da dekletom po osemletki ne preostaja drugega kot študij na srednjih šolah, poklicnih mest je zanje premalo. Čeprav bi lahko rekli, da je učnih mest na izbiro, bo po drugi strani kar precej mest verjetno ostalo nezasedenih, drugje spet za eno učno mesto kandidira več učencev. Gospodarstvo ponuja največ učnih mest za poklice kot so ključavničar, strojni mehanik, strugar, rezkalec, orodjar, tesar, steklorezač, industrijski čevljar, gumar, prodajalec, kuhar, natakar: mladi pa so za te poklice manj navdušeni in izbirajo bolj poklice kot je avtomehanik, prodajalec, elektromehanik, šivilja, administrator in podobno. L. M. Vezenine Bled, n. sol. o. TOZD Pozamenterija Bled Razpisna komisija pri delavskem svetu TOZD Pozamenterija Bled razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa vodje TOZD Pozamenterija Bled Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: a) da ima visoko izobrazbo in 2 leti uspešnih delovnih izkušenj, b) da ima višjo izobrazbo in 4 leta uspešnih delovnih izkušenj, — da najmanj pasivno obvlada nemški jezik, — da ima ustrezne moralnopolitične kvalitete, ki se izražajo v ustreznem odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov v razvitem čutu odgovornosti do dela in delovnih ljudi in v osebni poštenosti. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratek življenjepis naj kandidati pošljejo na razpisno komisijo Vezenine Bled, TOZD Pozamenterija Bled, Bled, Kajuhova 1. Rok za prijavo je 15 dni od objave oglasa. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni do 20. maja 1978. Vezenine Bled, n. sol. o. TOZD Konfekcija Bled Razpisna komisija pri delavskem svetu TOZD Konfekcija Bled razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa vodje TOZD Konfekcija Bled Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: a) da ima višjo izobrazbo in 2 leti uspešnih delovnih izkušenj, b) da ima srednjo izobrazbo in 4 leta uspešnih delovnih izkušenj, — da najmanj pasivno obvlada nemški jezik, — da ima ustrezne moralnopolitične kvalitete, ki se izražajo v ustreznem odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov, v razvitem čutu odgovornosti do dela in delovnih ljudi in v osebni poštenosti. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratek življenjepis naj kandidati pošljejo na razpisno komisijo Vezenine Bled, TOZD Konfekcija Bled, Bled, Kajuhova 1. Rok za prijavo je 15 dni od objave oglasa. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni do 20. maja 1978. Vezenine Bled, n. sol. o. TOZD Čipke Vintgar Razpisna komisija pri delavskem svetu TOZD Čipke Vintgar razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa vodje TOZD čipke Vintgar Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: a) da ima višjo izobrazbo in 2 leti uspešnih delovnih izkušenj, b) da ima srednjo izobrazbo in 4 leta uspešnih delovnih izkušenj, — da najmanj pasivno obvlada nemški jezik, — da ima ustrezne moralnopolitične kvalitete, ki se izražajo v ustreznem odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov, v razvitem čutu odgovornosti do dela in delovnih ljudi in v osebni poštenosti. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratek življenjepis naj kandidati pošljejo na razpisno komisijo Vezenine Bled, TOZD Čipke Vintgar, 64247 Zg. Gorje. Rok za prijavo je 15 dni od objave oglasa. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni do 20. maja 1978. OZD Kovinska delavnica Bled S p.o. Bled, Seliška c. objavlja naslednje proste delovne naloge: 1 SPLOŠNA IN STAVBNA KLJUČAVNIČARSKA DELA 5 delovnih mest 2. STAVBNO KLEPARSKA DELA -2 delovni mesti Poleg splošnih pogojev se za sprejem zahteva še: pod 1.: poklicna šola ustrezne smeri, obvladanje elektro varilskih del na konstrukcijah pod 2.: poklicna šola ustrezne smeri, ali priučen delavec v stroki z daljšo prakso v kleparskih delih na stavbah. Objava velja do zasedbe delovnih mest. Za objavljene naloge velja trimesečno poskusno delo. se prijavijo interesenti za izučitev naslednji- 1. 4 UČENCE ZA SPLOŠNA IN STAVBNO KLJUČAVNIČARSKA DELA 2. 2 UČENCA ZA STAVBNO KLEPARSKA DELA Pogoji za 1. in 2. - dokončana osemletka. Ponudbe sprejema splošna služba Kovinske delavnice Bled, Seliška c. Obenem poklicev: vabimo, da Modernizacija živilskih trgovin v kranjski občini Trgovina sili v dohodkovne odnose KRANJ — Kljub pičli akumulaciji v živilski trgovini bodo Živila iz Kranja letos dogradila skladišče v Naklem in trgovino na Zlatem polju, modernizirala kranjsko mestno kavarno in slaščičarno, odkupila potrošniški center na Planini in uredila trgovino na Beli — Na Kokrici prihodnje leto, zahteve po modernejših lokalih pa prih« jajo tudi izNaklega in Stražišča Gradbišče nove trgovine na Zlatem polju. - Foto: F. Perdan Pri ocenjevanju družbenoekonomskega položaja in poslovnih rezultatov vse trgovine ne gre metati v en koš. Tipična živilska trgovina se Delavski svet DO Slikopleskarstvo Škofja Loka objavlja licitacijo za prodajo kombi ZASTAVA 430 K v voznem stanju. Izklicna cena je 6500 din, davek plača kupec. Licitacija bo 26. aprila 1978 ob 8. uri na upravi DO Slikopleskarstvo Škofja Loka, Jegorovo predmestje 6. otepa z drugačnimi in težjimi problemi kot na primer veletrgovina in trgovina z drugimi blagi. To ugotovitev potrjujejo tudi pri kranjskih Živilih, ki jim je naložena odgovornost in skrb za dobro in popolno oskrbo prebivalcev kranjske občine. V občini, kakršna je kranjska, mora biti trgovina te vrste izredno razvejana, saj so prodajalne v obrobnih in oddaljenejših krajih, kot na primer Kokra. Tenetiše itd., prav tako pomembne kot prodajalne in potrošniški centri v mestu in večjih krajevnih skupnostih. Čeprav je kraj manjši, založenost in kvaliteta prodaje ne smeta biti manjša. Živilska trgovina opozarja na nizko akumulativnost. Cene za osnovne življenjske potrebščine so določene, prav tako pa je »zabetonirana« tudi marža, ki ne pokrije Stroškov prodaje. Pri mleku znaša marža :") odstotkov prodajne cene, kar pa ni dovoli niti za kritje osebnih dohodkov prodajnega osebja. Plače vzamejo f>,5 odstotka bruto dohodka, kar pomeni, da je marža že Pogovor o zastoju v stanovanjski gradnji Po željah, namesto v skladu s potrebami Čeprav smo pred nekaj leti sprejeli vrsto ukrepov za hitrejšo gradnjo stanovanj in zastavili dokaj optimističen srednje ročn i plan. po vsej Jugoslaviji in tako tudi na Gorenjskem opažamo, da je prvotni zagon začel plahneti. Povsod je bilo zgrajenih nekaj manj stanovanj, kot je bilo planirano. V škofjeloški občini pa je celo ostala precej velika vsota denarja namenjenega za gradnjo oziroma nakup stanovanj. In to kljub temu, da je prosilcev za stanovanja dovolj in da št- nit" ne kaže, da bi lahko v kratkem odpravili stanovanjski primanjkljaj. Kje so vzroki? Veliko jih je in nekaj je najbrž povsod skupnih in eden glavnih je prav gotovo na pačno planiranje. »Vse delovne organizacije na območju občine dvakrat letno anketiramo, da bi zvedeli, kakšna stanovanja potrebujejo oziroma jih želijo kupiti,« je povedal oziroma odgovoril na vprašanje o planiranju v stanovanjski gradnji in vzrokih za zaostajanje direktor I.okainvo sta inž. Jože Hauptrnan. »Vendar pa vedno znova ugotavljamo, da pravzaprav planirajo po željah in po trenutnih denarnih zmožnostih, manj pa po dejanskih potrebah. Ko so stanovanja gotova, pa se izkaže, da smo gradili stanova-nja, ki jih ne potrebujemo. Za acijo naj povem, da ima-i irenutno v Škofji Loki 29 ro< anih dvosobnih stano-ij, ki bodo v kratkem vselji-čeprav smo gradili prav ti -Va bivališča kot so jih panirali v delovnih organizacijah. Po drugi strani \ a nam zelo manjka manjših enosobnih stanovanj in garsonjer, predvsem za mlade družine, ki pričakujejo stanovanja iz s' lada za družbeno pomoč v stanovanjski gradnji.« »Kako iz te zagate'.'<• »Za mlade družine bomo \ Krankovetn naselju na Trati zgradili l'.W stanovanj in tako upamo, da bomo zadostili potrebam. Bodo pa ta stanovanja nekoliko dražja, kajti drobitev na manjši' stanovanjske enote podraži gradnjo.<- »Zaradi zastoja v lanskem letu kasni gradnja tudi po srednjeroč-nem planu Kako boste nadoknadili?« »V Škofji Loki smo že začeli graditi dve osemnadstropni stolpnici v naselju Podlubnik, ki bosta vseljivi drugo leto. Podobni stavbi bomo začeli graditi tudi v Železnikih na Kresu. V tem kraju so velike potrebe po stanovanjih, vendar so delovne organizacije zelo slabi kupci stanovanj. Preveč silijo delavce v etažno lastništvo, ti pa se branijo previsokih bremen za svoje ne preveč visoke dohodke. Odlašanje že kasni gradnjo, vendar upamo, da bomo prek stanovanjske skupnosti našli pravo rešitev. Predvidena je tudi gradnja 75 stanovanj v 2 blokih v Zi-reh. Vse je že pripravljeno in do konca meseca bodo delovne organizacije podpisale pogodbe o odkupu stanovanj. Če bo šlo naprej brez zastojev in pričakujemo, da bo, bomo letos in prihodnje leto lahko nadoknadili zamujeno. Seveda, če se ne bodo /.manjšale potrebe.« »K je so še vzroki za počasnejšo gradnjo?« »V preteklosti jo bil vzrok \ ne razrešeni urbanist ičn i dokumentaciji in tudi ustreznih projektov za Žili in Železnike ni bilo. Sedaj je to urejeno Neurejena pa ostaja zemljiška politika Naši- pod jetje je pooblaščeno za pridobivanje zemljišč in prav nič ni ločno z zakonom določenega pri obračunavanju odškodnine. Ker se ponavadi začno pogajanja, se zavleče postopek odkupa in že kasnimo , L Bogata i samo za osebne dohodke poldrugi odstotek »prekratka«. Tu tičijo vzroki za negodovanje ob sorazmerno nizkih osebnih prejemkih v trgovini zaposlenih delavcev. Boljše •e sicer pri blagu, kjer ne velja druž-■na kontrola cen (pijače, kondi-sko blago), vendar se tudi tu že ivljajo enaki problemi, .ranjska Živila zagovarjajo do-Jkovno povezovanje s proizvajalki pa se ne sme razraščati v *anje profita. Dohodkovno po-jzovanje mora pokriti vsaj stroške Sedaj pa Živila ustvarjajo tretjino prometa z artikli (mleko, meso, olje. kruh, sladkor itd.), kjer stroški prodaje niso pokriti. V živilski trgovini mora prodajalec več prodati kot drugje, zato kvaliteta postrežbe kdaj zašepa in se pozornost do kupca zmanjša. Kljub temu zastavlja Živila obetaven plan izgradnje trgovske mreže v kranjski občini. Se posebno letos je program novogradenj in modernizacij trgovin »napet«. Vendar so ga Živila odločena uresničiti. Ker imajo precejšnjo vrednost osnovnih sredstev in ustvarjajo zavidljivo amortizacijo, bodo ta sredstva uporabili za soudeležbo pri bančnih posojilih in za odplačevanje anuitet. Seveda pa se pri tem zavedajo, da pa bodo zaradi tega odplačevanja posojil iz leta v leto večje breme. Živila bodo letos dogradila skladišča v Naklem. Poslopje bo v kratkem pod streho, v njem pa bo prostor za embalažo in vzdrževanje avtomobilov. Predračunska vrednost objekta presega 80<> starih milijonov dinarjev. Drugo gradbišče je zraslo na Zlatem polju. Živila grade novo samopostrežno trgovino, V katero bo vključena tudi sedanja. Prodajni prostor bo nov. stara trgovina pa bo preurejena v skladišče. Gradbena dela financira Domplan. Živila pa bodo preskrbela opremo. Brez dvoma bo to pomembna pridobitev za Zlato polje. Vrata bo kmalu »odprla« tudi nova mestna kavarna. Kranj bo ponovno dobil prijeten in nekdaj izredno priljubljen lokal. Prav tako se odločajo Živila za nakup potrošniškega centra v novem naselju na Planini, ki se mu bosta kmalu pridružili še kavarna in slaščičarna. Živilom pomagajo pri urejevanju lokalov na Planini bančna posojila Letos bo vse pripravljeno za gradnjo potrošniškega centra na Kokrici. katerega gradnja je načrtovana za leto 197H, trgovina na Beli pa bo let os že nared. S tem program širitve m moder mzacije trgovske mreže v kranjski občini še ni zaključen. Iz. dneva v dan Večje potrebe silijo nadaljevanje gradnje skladišč" v Naklem, hladilnic, trgovin v Naklem, v Stražišču, na Planini m po še drugih krajih kranjske občine. Kadi bi zadovoljili vsem. vendar le želja brez. rešenega financiranja ne zadostuje. •J. K ošnjek Tudi letos večji izvoz Tržič — Zunanjetrgovinska menjava je že zaradi predelovalnega značaja izrednega pomena za tržiško gospodarstvo. Tržiško združeno delo mora pospešiti izvoz, čeprav vedno le-ta ne prinaša primernega dohod ka, vendar je pogoj za uvoz. surovin in drugega reprodukcijskega materiala, ki ga doma ni ali pa je slabši ter pogosto nesprejemljive kvalitete Prav tako kaže gospodarstvo pri izvoznih prizadevanjih medsebojno bolj povezati in s tem ustvariti boljše pogoje. Letošnji izvoz ostaja na lanski ravni, ugotavljajo v gospodarstvu t r žiške občine. Peko in Bombažna predilnica in tkalnica, največja izvoznika v tržiški občini, uveljavljanja na tujem trgu količinsko ne nameravata povečati Smelejšo i/ vozno usmeritev načrtujejo v nekaterih drugih 11 viških organizacijah združenega dela. Kljub temu pa načrtovalno T.d-odstotno povečanje izvoza najverjetneje ne ho doseženo. Uvoz pa naj bi se letos v primerjavi , lanskim letom povečal za 11,") odstotka. Letošnji uvozni načrti so v primerjavi s preteklimi leti vseeno manjši. Največje poveča nje uvoza načrtujejo v Lepenki. Združeni lesni industriji m Tovarni kos in srpov. Letošnji uvoz bo v glavnem obsegal opremo, reprodukcijski material in nekatere surovine Kljub temu naj bi letos izvoz presegel uvoz za J,;!!>7.()88 ameriških dolarjev. Prav tako pa tudi popol nejša in modernejša proizvodnja lahko marsikdaj nadomesti uvožene surov me LPETOUR SOZD Alpetour Škofja Loka TOZD Mehanične delavnice Škofja Loka objavlja na podlagi 22. čl. ZDR ter sklepa razpisne komisije javni razpis za prosta dela oz. naloge vodje poslovnega knjigovodstva za dobo 4 let Pogoji: višja ekonomska komercialna šola ali srednja ekonomska šola ter 3 leta delovnih izkušenj na podob-dobnih delovnih nalogah Obenem objavljamo tudi prosta dela in naloge avtoličarja za samostojno opravljanje avtoličarskih del Pogoji: poklicna šola avtoličarske stroke ter 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca. pralca za pranje avtodelov, motorjev in podvozij - strojno. Pogoji: NK delavec, 1 leto delovnih izkušenj. čistilca za čiščenje delavnic, kanalov in urejanje okolja Pogoji: NK delavec, 6 mesecev delovnih izkušenj gumar j a za opravljanje gumarskih del. Pogoji: NK delavec, tečaj za gumarja, 1 leto delovnih izkušenj. Za pralca, čistilca in gumarja je poskusno delo 1 mesec. Za opravljanje navedenih del in nalog delavci združujejo delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pismene ponudbe z dokazili pošljejo kadrovskemu oddelku SOZD Alpetouru Škofja Loka, Titov trg 4 b — 15 dni po objavi z oznako na kuverti »razpis«, »objava«. O izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka - VA VIATOR SOZD SAP Viator DO Golfturist TOZD Gostinstvo Gozd Martuljk ponovno objavlja proste naloge in opravila 1. K V natakarja Pogoji: eno leto prakse, poskusno delo 2 meseca- 2. KV kuharja — slaščičarja Pogoji: eno leto prakse, poskusno delo 2 meseca 3. KV delavca kovinske ali elektro stroke Pogoji: 2 leti prakse, poskusno delo 2 meseca Za vse velja združevanje dela za nedoločen čas, s tem da se lahko začne takoj ali po dogovoru. Prošnje sprejema komisija za delovna razmerja DO 15 dni po objavi. ClIlllllCI Odbor za medsebojna razmerja delavcev TOZD Almira commerce pri delovni organizaciji Almira Radovljica objavlja prosta delovna opravila in naloge za nedoločen čas: 1. SAMOSTOJNEGA REFERENTA ZA ANALIZO TRGA IN REKLAMO 2. REFERENTA PRODAJE 3. SAMOSTOJNEGA K0RESP0NDENTA V NABAVI 4 ADMINISTRATORJA V PRODAJI Pogoji: pod L: pod 2.: pod 3.: pod 4.: višja izobrazba ekonomske smeri ali srednja strokovna izobrazba ekonomske ali tekstilne smeri m 5 let delovnih izkušen 1 na podobnih opravilih; srednja strokovna izobrazba ekonomske ah kornere.al ne sme rt n 3 leta delovnih izkušenj na enakih ah podobnih opravilih; srednja strokovna izobrazba ekonomske ah upravnoadmin,-slrati^ie snieri m 3 leta delovnih izkušenj, znanje enega Inž'^Vnokovna izobrazba administrativne smeri in 1 leto delovnih izkušenj. Za vsa objavljena delovna opravila velja 2-mesečni poskusni rok. Vabimo vse zainteresirane kandidate, da v H dl'^P^l^geWo^ z vsemi potrebnimi dokazili o "P^'« Almira < ommer.e pri Alinin - alpski mooni Jalnova ul, št. 2. . . Vse kandidate bomo o izidu objave obvestili najkasneje v 15 dneh od zaključka izbirnega postopka. Rt..tatorja - Člana gledališkega centra pri Zvezi kulturnih organi zacij v Kraniu Bernarda Om zacij različn v Kranju Bernarda Oman in Janez Dolinar sta pog„staVosfnnn č, France Slana, Ive Šubic, Drago Vidmar m Nande Vidmar. Odprli jo bodo v torek, 25. aprila, ob 18. uri v galeriji loškega gradu in jo Posvečajo prazniku obletnice ustanovitve OF. L. B. GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesavski dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji v pritličju je odprta razstava del kiparja Lojzeta Campa. Razstava bo odprta do 23. aprila. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava del akad. slikarja Henrika Marchla. Razstava bo odprta do 23. aprila. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. Letni koncert glasbene šole Kranj — Glasbena šola iz Kranja bo priredila v soboto, 22. aprila, ob 19. uri v dvorani delavskega doma tradicionalni letni koncert. Nastopili bodo učenci šole, in sicer: orkester melodik iz Cerkelj, trio kitar, kvartet violončel, trio violin, otroški zborček, godalni orkester, pevski kvartet in oktet ter mladinska pihalna skupina, poleg njih pa še solisti na klavirju, flavti in harmoniki. V kranjski glasbeni šoli, ki bo prihodnje leto praznovala 70 let uspešnega dela, se učenci učijo igranja na najrazličnejših instrumentih. Najmnožičnejši je klavirski oddelek, harmonikarski, precej zanimanja je za pihala in trobila, v zadnjem času pa se je dokaj močno uveljavil tudi že godalni oddelek. To je plod pravilnega usmerjanja učencev, saj je pomanjkanje godalcev čutiti v vsej Sloveniji, celo v najkvalitetnejših filharmoničnih in opernih orkestrih. V šoli želijo pospešiti tudi zborovsko dejavnost. Za začetek že lepo prepeva mali otroški zborček. Posebnost šole pa je tudi ritmično-melodični oddelek, ki obstaja tri leta. V njem se najmlajši ob igri učijo igranja na .otroške instrumente, kar je pomembno in koristno za nadaljnje glasbeno izobraževanje teh otrok. Zanimanje za pouk glasbe, tako instrumentov kot petja, je veliko. Tržiš ki oktet slavljenec Tržič — Jutri, 22. aprila, ob pol sedmih zvečer bo v avli osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču jubilejni koncert Tržiškega okteta. Znani tržiški pevski ansambel, ki ga sestavljata prva tenorista Jože Grame in Ivko Špendal, druga tenorista Franc Koder in Peter Žepič, prva basista Ivan Grame in Brane Klančnik ter druga basista Jože Savs in Franc Sarabon, ki je tudi - pevovodja, je star deset let! Štirje pevci so člani okteta od ustanovitve dalje, naslednja dva pa sta tudi že dolgo zvesta oktetu. Zato bodo jutri vsi prejeli Gallusove značke. Jutri se Tržičanom obeta lepa pevska prireditev, katere pokrovitelj je bombažna predilnica in tkalnica. Razen slavljenca bodo na prireditvi nastopili še pevci mladinskega pevskega zbora Svoboda iz Lesc, ki jih vodi Karel Boštjančič, in ženski oktet z Obirja na Koroškem, ki ga vodi Valentin Polanšek. Napovedovalka na prireditvi bo Zdravka Kleindienst. Na prireditvi bosta trži-ška občinska skupščina in občinska konferenca SZDL Tržič izročili gostom z Obirskega tržiški mestni grb. J. Košnjek Je za otroke res vse dobro? V nedelji) je bila v kranjskem kinu Center matinejska predstava o dogodivščinah nagajivega detla. Dvorana je bila polna otrok in starejših gledalcev. Žal pa risanke niso nudile zadovoljstva, ki so ga rsi pričakovali. Film je bil tehnično že tako slab, da bi že zdavnaj moral r arhiv, purkrat pa je bil celo pretrgan. Operater je meni nič tebi nič zavrtel naslednjo zgodbo, ne da bi poskušal prekinjeno pokazati do konca. Zbegani in nezadovoljni so bili odrasli, še bolj pa otroci. Ob tem se lahko upravičeno vprašamo: je mar za otroke res vse dobro? Ce je tako, potem tudi ni čudno njihovo žvižganje, s katerim izražajo nezadovoljstvo, mi pa jih obkladamo z nevzgojvno mladino. Uspeh gorenjskih plesalcev Ljubljana — V festivalni dvorani je bilo v soboto. 15. aprila, v organizaciji Zveze plesnih učiteljev Slovenije in Pionirskega doma republiško prvenstvo osnovnih šol v družabnem plesu. Sodelovalo je 4b' osnovnih šol iz vse Slovenije s skupaj 91 plesnimi pari. Mladi plesalci so se pomerili v štirih plesih: angleškem valčku. foxtrotu. polki — ta jim je tudi najbolje šla od nog — in v jivu. V finale se je uvrstilo osem parov, od teh kar šest z Gorenjske, kar je posebno razveseljivo in spodbudno. Vrstni red najboljših: 1. Lah-Kus (Vič-Ljubljana), 2. Rogelj-Grilc (Stanko Mlakar Šenčur), 3. Eržen-Unk (France Prešeren Kranj). 4. Gašperlin-Pojbič (Stane Žagar Kranj), 5. Ajdič-Solar (Lipnica), 0. Dijak-Borisavljevič (A. T. Linhart Radovljica), 7. Kanc-Sebenik (Vič-Ljubljana), 8. Aleš-Oblak (Lucija n Seljak Kranj). H. J. Šola lahko sprejme največ 390 slušateljev. Ob lanskem vpisu so jih morali na primer kar polovico odkloniti. Vzroka za to sta dva: utesnjeni prostori in pomanjkanje učiteljev, seveda pa manjka tudi denarja, saj šolo financira izobraževalna skupnost po drugem programu, nekaj — od 100 do 200 dinarjev na mesec — pa prispevajo učenci. Ne moremo sicer reči, da šola životari, rožnato pa tudi ni. Poleg oddelkov v Kranju ima glasbena šola še odelke v Preddvoru, Cerkljah, Predosljah in Stražišču, ki pa še niso prav zaživeli prav zaradi pomanjkanja učiteljev. Šola najbolje sodeluje z osnovnimi šolami. Učitelji glasbenega pouka na šolah namreč usmerjajo nadarjene učence v glasbeno šolo, po drugi strani pa so mladi izvajalci najpogostejši gostje prav na osnovnih in redkeje na srednjih šolah. Na gluha ušesa pa so že večkrat naleteli v organizacijah združenega dela, ki, kot kaže, za to zvrst umetnosti ne kažejo smisla, pa čeprav je za delavce lahko prikupna tako instrumentalna kot vokalna glasba. Kako prodreti v delovne kolektive, v glasbeni šoli "že razmišljajo. V soboto se nam torej obeta prijetno doživetje ob poslušanju mladih kranjskih glasbenikov. H. J. TOZD Kompas hotel Bled Komisija za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 2 K V natakarjev za določen čas v hotelu na Bledu 2 PK natakarjev za določen čas v Izletniškem domu Ribno 1 K V kuharja za določen čas domu Ribno 1 PK kuharja za določen čas domu Ribno Izletniškem v Izletniškem Za kuharico KV in PK lahko tudi mlajša upokojenka! Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh na naslov: Kompas hotel Bled, Komisija za medsebojna razmerja. Koncert pevskih zborov Gorenjske — V sredo, 19. aprila, je bil v kranjskem delavskem domu koncert gorenjskih pevskih zborov. Peli so moški zbor Stane Žagar iz Krope pod vodstvom Egija Gašperšiča, ženski zbor z Jesenic pod vodstvom Milka Skoberneta, komorni zbor Loka iz Škofje Loke, ki ga vodi Janez Močnik (na sliki), komorni zbor Peko iz Tržiča pod vodstvom Milka Skoberneta, mešani pevski zbor Svoboda iz Mengša z zborovodjo Tomažem H a betom in AKZ iz Kranja, ki ga rodi Matevž Fabijan. Gost koncerta je bil koroški moški zbor SPD Edinost iz Skofič. (H. J.) - Foto: F. Perdan Posredujemo prodajo karamboliranega osebnega avtomobila RENAULT R 4 TLS, leto izdelave 1977, prevoženih 10.950 km, izklicna cena je 17.000 din. Ogled vozila je možen na dan licitacije v torek, 25. aprila od 8. do 12. ure, pri Zavarovalni skupnosti Triglav GOS Kranj Pismene ponudbe z 10-odstotnim pologom od sprejemamo do 25. aprila 1978 do 12. ure. ran j. začetne cene Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj »Mladina poje« na Jesenicah — V gledališki dvorani na Jesenicah je bilo pretekli teden srečanje mladinskih pevskih zborov občine Jesenice pod naslovom Mladina poje. Nastopilo je deset pevskih zborov s skoraj 500 nastopajočimi. S skladbami domačih in tujih avtorjev so se predstavili pevski zbori osm>vnih šol, gimnazije in jeseniške glasbene šole. Srečanje je bilo dokaj kvalitetno. Razveseljivo je, da je v jeseniški občini veliko mladih pevcev, kijih pedagogi tudi načrtno vzgajajo. — Na sliki: Nastop pevskega zbora osnovne šole Žirovnica, (jr) — Foto: J. Rabič LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA MUZEJSKE ZBIRKE na loškem gradu so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. V GALERIJI bo še do 24. aprila razstava Janeza in Jurija Šubica iz zbirk Narodne galerije; 25. aprila ob 18. uri pa bo odprta razstava: »PARTIZANSKA GRAFIKA IN RISBA« iz zbirke Muzeja ljudske revolucije Slovenije. Razstava v galeriji bo odprta ob istem času kot muzejske zbirke. SKUPNA KOMISIJA PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV V OBČINI TRŽIČ objavlja za šolsko leto 1978/79 razpis KADROVSKIH ŠTIPENDIJ IN UČNIH MEST Skupen razpis je na osnovi priporočila izvršnega odbora skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov občine Tržič, Gospodarske zbornice Slovenije ter skupnega dogovora s predstavniki OZD in interesnih skupnosti z dne 7. 4.1978. POGOJI RAZPISA: 1. Štipendije bodo podeljene po kriterijih družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov ter po določilih družbenega dogovora o enotnih načelih in merilih kadrovske politike. 2. Prednost imajo učenci in študentje z boljšim učnim, uspehom, pri izenačenih ostalih pogojih, pa prosilci iz socialno šibkejših družin. 3. Prijave sprejemajo posamezne kadrovske službe OZD in SIS za srednješolce (tudi za učence v gospodarstvu) ter študente višjih in visokih šol najkasneje do 30. JUNIJA 1978, za tiste pa, ki bodo v poletnih mesecih še opravljali šolske obveznosti ali spremenili vrsto šolanja pa tudi od 15. do 31. avgusta 1978. 4. Prosilci naj predložijo prijave na obrazcu DZS 1,65. 5. Prijavi naj priložijo: — kopijo zadnjega šolskega spričevala — potrdilo o vpisu v šolo, ki jo bodo obiskovali — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov — dokazilo o dohodkih staršev za leto 1977 — izjavo kandidata, da nima obveznosti do drugega štipenditorja 6. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni 7. Prepozno vloženih in nepopolnih prošenj komisije ne bodo obravnavale 8. Tisti štipendisti, ki prejemajo štipendijo iz združenih sredstev (solidarnostno štipendijo) so se dolžni javiti na ta razpis, če se šolajo za poklice, ki so razvidni iz tega razpisa. Hkrati so dolžni v roku 8 dni obvestiti Skupnost za zaposlovanje - Enota Tržič, da so se javili na razpis. Če tega ne bodo storili, zgubijo z novim šolskim letom, pravico do štipendije združenih sredstev. BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ — 5 štipendij — Srednja tehniška tekstilna šola (predilski odsek) — 5 štipendij — Srednja tehniška tekstilna šola (tkalski odsek) — 3 štipendije — Srednja tehniška tekstilna šola (tekstilno kemijski odsek) Prednost imajo moški prosilci. — 3 štipendije — Srednja tehniška tekstilna šola (konfekcijski odsek) — 2 štipendiji — Ekonomska srednja šola — 2 štipendiji — Upravno administrativna šola — 2 štipendiji — Administrativna šola (dvoletna) — 3 štipendije — Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo — oddelek za tekstilno tehnologij« — 3 učna mesta — strojni ključavničar — 1 učno mesto — mizar IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST OBČINE TRŽIČ — 3 štipendije — Gimnazija pedagoške smeri 3. letnik ali Pedagoška akademija smer matematika fizika 1. letnik — 2 štipendiji — Pedagoška akademija-oddelek za glasbeni pouk 1. letnik Pri podelitvi štipendij bodo imeli prednost tudi prosilci družin članov ZB NOV. H prošnji za štipendijo morajo kandidati priložiti poleg naštetih dokumentov 5. točke razpisa tudi mnenje in priporočilo družbenopolitične organizacije na šoli, v kateri so se udejstvovali. Štipendisti bodo morali po končanem šolanju delati na ustreznem delovnem mestu na področju občine enako dobo, kot bodo prejemali štipendijo. LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA BANKA GORENJSKE KRANJ za enoto TRŽIČ — 1 štipendija — Ekonomska srednja šola -3. ali 4. letnik MERCATOR - ROŽNIK n.sub.o. B , TOZD PRESKRBA TRZIC — 10 učnih mesv - prodajalec PEKO - TOVARNA OBUTVE TRŽIČ — 1 štipendija — Visoka tehnična šola — I. stopnje — oddelek kemijske tehnologije 2. letnik — 2 štipendiji — Ekonomska fakulteta — I. stopnja — 1. letnik — 2 štipendiji — Visoka šola za' organizacijo dela — smer AOP — I. stopnja — 1. letnik — 1 štipendija - Ekonomska fakulteta - 1. letnik — 8 štipendij — Srednja tehniška čevljarska šola — 1. letnik — 1 štipendija — Srednja tehniška šola — kemijski odsek — 2. ali 3. letnik — 1 štipendija — Srednja aranžerska šola — 1. letnik — 3 štipendije — Srednja tehniška šola — strojna — višji letniki — 3 štipendije — Ekonomska srednja šola — 1. letnik — Upravno administrativna šola — 3. ali 4. letnik — 3 štipendije — Administrativna šola — 1. letnik — 9 učnih mest — čevljar — 1 učno mesto — modelni mizar — 1 učno mesto — tiskar za tisk s ploskve — 2 učni mesti — orodjar — 3 učna mesta — rezkalec — 2 učni mesti — kalupar livar Pogoji za sprejem: končanih 8 razredov osnovne šole, starost do 18 let, uspešno opravljen test ročnih spretnosti in zdravniški pregled v ambulanti Peko. — 5 učnih mest — šivalka zgornjih delov obutve — 5 učnih mest — prikrojevalec zgornjih delov — 4 učna mesta — navlačevalec zgornjih delov obutve Pogoji za sprejem: končanih najmanj 6 razredov osnovne šole in dokončana osnovnošolska obveznost, starost do 18 let, uspešno opravljen test ročnih spretnosti, zdravniški pregled v ambulanti Peko. — 4 učna mesta — prodajalec usnja in obutve za poslovalnico Tržič II (tovarniška trgovina) SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TRŽIČ — 1 štipendija — Ekonomska fakulteta — 1 štipendija — Fakulteta za arhitekturo gradbeništvo in geodezijo — nizke gradnje — 1 štipendija — Srednja gradbena šola — 5 učnih mest — zidar — 5 učnih mest — tesar — 1 učno mesto — pečar — 1 učno mesto — ključavničar — 1 učno mesto — klepar — 1 učno mesto — vodoinstalater — 1 učno mesto — avtomehanik TRŽIŠKO PODJETJE INDUSTRIJSKO KOVINSKE OPREME TIKO TRŽIČ — 1 štipendija — Ekonomska srednja šola — 2 učni mesti — strojni ključavničar — 1 učno mesto — orodjar TRŽIŠKA TOVARNA KOS IN SRPOV TRŽIČ — 1 štipendija - Strojna fakulteta — od 2. letnika dalje — 1 štipendija - Ekonomska fakulteta — od 2. letnika dalje — 1 štipendija — Višja pravna šola — 2. letnik — 1 štipendija - Strojna fakulteta — I. stopnja — 2. letnik — 1 štipendija - Ekonomska fakulteta - I. stopnja — 2. letnik — 1 štipendija — Srednja tehniška šola - strojna — od 2. letnika dalje — 1 štipendija - Upravno administrativna šola — od 2. letnika dalje — 2 učni mesti — ključavničar — 1 učno mesto — električar — 2 učni mesti *— orodjar VELETRGOVINA ŽIVILA KRANJ TOZD MALOPRODAJA — 2 učni mesti - prodajalec (za območje Tržič) ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ — 4 štipendije - Ekonomska srednja šola - od 1. do 4. letnika — 3 štipendije - Srednja tehniška šola - lesna — od 2. do 4. letnika Razpisna komisija DS DIMNIKARSKEGA PODJETJA JESENICE p. o. Jesenice, Delavska 10 razpisuje na podlagi 53. čl. statuta Dimnikarskega podjetja Jesenice prosto delovno mesto individualnega poslovodnega organa DIREKTORJA delovne organizacije (reelekcija) Kandidat mora poleg splošnih pogojev za to delovno mesto izpolnjevati de naslednje pogoje: 1. Da je državljan SFRJ 2. Da ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo v dimnikarski stroki 3. Da ima organizacijske sposobnosti 4. Daje moralnopolitično neoporečen Delovna organizacija nima na voljo stanovanj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev s kratkim življenjepisom sprejema komisija 15 dni po objavi. A Odbor za delovna razmerja Cestnega podjetja v Kranju objavlja dela in naloge 1. dveh strojnikov težke gradbene mehanizacije 2. dveh upravljačev lahkih gradbenih strojev Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: zaželena poklicna šola kovinske stroke in tečaj za strojnike težke gradbene mehanizacije, ustrezne delovne izkušnje na težkih gradbenih strojih, starejši od 18 let; pod 2.: priučeni strojnik s tečajem za upravljanje gradbenih strojev lahke gradbene mehanizacije, ustrezne delovne izkušnje pri delu s strojem lahke gradbene mehanizacije, starejši od 18 let. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek je določen s samoupravnim sporazumom o delitvi sredstev za osebne dohodke Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljej0 v 15 dneh po objavi v kadrovsko službo podjetja. LIP lesna industrija Bled, n. sol. o. Odbor počitniškega doma v Seči pri Portorožu razpisuje za sezono 1978 naslednja dela in naloge: 1. upravnika 2. kuharice (kuharja) 3. servirke 4. pomočnice v kuhinji Pogoji: V pod 1.: šofer avtomobila in smisel za nabavo, vodenje del in evidence. pod 2.: KV kuharica ali KV kuhar; pod 3.: KV ali PK servirka; pod 4.: nekvalificirana pomočnica. Osebni dohodki po dogovoru. Prijave pošljite do 3. maja 1978 na naslov: LIP, lesna industrija Bled, za počitniški dom, 64260 Bled. Žito Ljubljana TOZD Pekarna Kranj Komisija za medsebojna delovna razmerja ponovno objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. štiri kvalificirane ali priučene delavce pekovske stroke 2. čistilkovreč Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: pod 1.: kvalifikacija ali polkvalifikacija pod 2.: fizična sposobnost za opravljanje navedenih del ter vsaj dokončana osnovna šola. , - , Za opravljanje vseh nalog delavci združujejo delo za nedoločen cas s polnim delovnim easo.n. Poskusno delo traja dva meseca, .s stanovanj, ne razpolagamo. Prijave je treba vložiti v 8 dneh po objavi na upravi TOZD Pekarna Kranj, Dražgoška 8. 1 I Petek - 21. aprila 1978 Glas — 7. stran V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM tekmovanj in opreme pokrivajo iz članarine in delno iz sredstev krajevne skupnosti, nekaj pa jim daje tudi kranjska telesnokulturna skupnost. Na občnem zboru so za predsednika izvolili Rada Urbančiča, ki je eden od ustanoviteljev društva. N. S. IZOBRAŽEVANJE GASILCEV Upravni odbor industrijskega gasilskega društva Sava Kranj je sprejel sklep, da organizira za svoje člane poseben tečaj. Na njem jih bodo seznanili i delom in nalogami gasilcev-operativcev. Slušatelji, ki bodo uspešno opravili tečaj in preskus znanja, bodo dobili naziv gasilee-operativec. Učni program bo obsegal gradivo iz teorije in praktičnih opravil. L. B. Kranjska gora — Tu obnavljajo staro Liznekovo hišo, ki je zgrajena v arhitekturi, značilni za gornjesavsko dolino. Sredstva za obnovo daje jeseniška kulturna skupnost. Ko bodo na hišo postavili tablo s podatki in imeni, bi bilo prav, da bi napisali pravilno, tako, kot seje hiši reklo. Domačini pravijo, da je pravilno Liznjekova hiša. - B. B. Jesenice — Delavci Gradisa grade nov nadvoz čez tri železniške tire ob novem skladišču in upravni zgradbi trgovskega podjetja Universal pri klavnici v Logu Ivana Krivca. Zdaj urejajo dostopno cesto. — B. B. Jesenice — Med letošnja največja cestna dela v jese niski občini sodi rekonstrukcija ceste od Poljan do železniškega podvoza pred Blejsko Dobravo, kjer se bo novi del ceste priključil na dobravsko cesto. Na cesti čez Poljane je asfalt vse do Poljan in do mostu čez Radovno. Najbolj se te ceste vesele prebivalci Poljan nad Jesenicami, saj so imeli vedno težave s slabo vzdrževano makadamsko cesto. — B. B. OBČNI ZBOR BALINARJEV Kranj — 9. aprila so imeli člani balinarskega društva Bled - Grad / ~ Vodovodni stolp občni zbor. Društvo ima 65 članov, med preureditev došZ »nK ^ noVu te/ef»nsko centralo njimi je 9 žensk. Namen društva je rekreacija in pnja- v glavnem narrH h , t br" naPreduje. Poslopje teljstvo. Člani trenirajo vsak dan na balinišču, ki ga je opremiti in />os/r,r,W / / M,a b" še »metati, znotraj na odstopil Janez Draksler, ženske pa vsako sredo. Stroške B B P°stovtfy telefonsko napravo m instalacije in e je GORE Prve naloge so izpolnjene Žiri — Klub študentov Poljanske doline je bil ustanovljen že pred več teti. Vanj so vključeni študentje s ?odročja Poljanske doline in Žirov, njegov namen pa je, da jih čim tesneje povezuje med seboj ter polaga pri razreševanju morebitnih Problemov. Pred nedavnim je bilo cenjeno, da bo odslej v škofjeloški občini le en študentski klub s tremi akcijami in skupnim izvršnim odborom vseh treh klubov. Tako je tudi dosedanji samostojni klub študentov Poljanske doline postal sekcija. Ko so Študentje iz Poljanske doli-ne ob koncu lanskega leta na redni 'etni skupščini pregledali svoje delo J preteklem obdobju, so ugotovili, ta so svoje naloge zelo uspešno izpolnili. Pripravili so številne akcije, med najbolj uspelimi je bila očiščevalna akcija v Zireh, športna tekmovanja, družabne večere, poho- tej priložnosti od krit Batičev spomenik osvajalcem Triglava, U. Z. VAŠA PISMA KAM NA IZLET? Društvo upokojenci Naklo, i katerega so včlanjeni ttidi upokojenci iz Padbrezij. /ej, Dupelj. Bistrice in Zadruge, je namera ca/o organizirati izlet v Češko-slovaško. Vsak udeležence hi moral plačati lH(H)din. To je lepa stvar, vendar za večino upo kojencci predraga; ne za pet dni vožnje in hrane, ampak zaradi skromnih dohodkov. Mar ne hi kazalo organizirati izlet kam bliže, na Koroško. Gradišćansko, i Porabje ali Julijsko krajino. Rezijo ah r Beograd. Kiinirovec. na Štajersko ali Primorsko? Ta kega izleta bi se verjetno /aliku vsi udeležili, saj bi traja/ le en ah morda dva dni. Saša Pretnar. Pod brez je Knjige za izžrebane Kranj — Na 17. mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju je kmet Ludvik Kranjc iz Ljubnega izžrebal pet obiskovalcev, ki so na sejmu izpolnili anketni list »Kaj ti pomeni gozd?«. Društvo inženirjev in tehnikov Gozdnega gospodarstva Bled je srečnežem namenilo knjige »Gozdovi na Slovenskem«. Izžrebani so bili Dragica Zaplotnik z Letenc, Jure Pišek i/. Celja, Darja Tanaskovič iz Radovljice, Franjo Zolnir iz Latkove vasi pri Preboldu in Marko Lenič iz Gornje Brezovice pri Preserju. Nagrajenci bodo prejeli knjige po pošti. Žalostni dnevi italijanske zgodovine RIM — Žalostni dnevi italijanske preteklosti in sedanjosti so se pričeli 16. marca letos, ko je skupina pripadnikov »Rdečih brigad« ob devetih zjutraj ugrabila 62-letnega Alda Mora, nekdanjega univerzitetnega profesorja v Bariju, večkratnega italijanskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra ter zagovornika prijateljskega sodelovanja z Jugoslavijo, sedaj pa voditelja krščansko demokratske stranke, ki je najmočnejša italijanska politična stranka. Njen voditelj Aldo Moro je bil velik tvorec sodelovanja krščanske demokracije s socialisti in komunistično partijo, ki je prvič vključena v vladno večino. V naslednjih negotovih dneh se je začelo in nadaljevalo iskanje ugrabljenega Mora. Vrstili so se pozivi ugrabiteljem, naj ga izpuste! Vendar so bili neuspešni. Rdeče brigade so odgovarjale in naklepale ter grozile, da bodo Moru sodile kot sovražniku ljudstva. 15. aprila presune sporočilo, da je bil ugrabljeni Moro obsojen na smrt, v torek 18. aprila, pa sledi še grozovitejša vest, da je bil Aldo Moro »usmrčen s samomorom in da ležijo njegovi posmrtni ostanki na dnu blatnega jezera Duchessa v Abruzzih nad mestom Rieti, približno 120 kilometrov od Rima! Skrivnost Alda Mora je zavita v tančico negotovosti, vendar je vedno manj upanja, da je še živ, so še v sredo sporočali iz Rima. Vsaj dva vzroka sta za to domnevo. Policija v Abruzzih je v ponedeljek prestregla telefonski pogovor neznancev, v katerem so bile zanimive besede »zapustite orožje in žrtev«. Iskanje pa doseže »vrelišče« v ponedeljek dopoldne, ko v Rimu odkrijejo domnevno skrivališče rdečih brigad v antični vili Via Cassia. Gasilci so vdrli v stanovanje, iz katerega je pronicala voda. Poklicali so še policijo, ki je našla pravi arzenal orožja, municije in razstreliva ter zastarele letake rdečih brigad. Slišati je bilo tudi, da so našli pisalni stroj IBM, na katerega naj bi rdečegardisti pisali sporočila, vendar je preiskovalni sodnik vest zanikal. Pač pa so našli uniforme uslužbencev letalske družbe Alitalia in policijske uniforme, v katere so bili oblečeni ugrabitelji. Vendar se sprašujemo, zakaj so ugrabitelji pustili odprto pipo? Ali so hoteli preiskovalce spraviti na le delno sled in s tem pridobiti na času za pravočasni umik? Negotovost o smrti Alda Mora pa se stopnjuje tudi zaradi tega, ker trupla v blatnem jezeru še niso našli. Ali gre tudi za prevaro? Ali želijo »rdeče brigade« zvabiti policijo in vojsko v to območje, medtem ko bi njihova pozornost drugje popustila ter omogočila nove akcije? Nemogoče je, pravijo iskalci, da bi v skoraj nemogočem vremenu, v snegu in metežu, prišli ugrabitelji s truplom do jezera. Mogoče so to storili že prej. Sledov namreč ni. Kljub temu nadaljujejo z iskanjem, saj je v okolici več jezer, ki so bolj podobna močvirjem, prav tako pa je zanimiva vest. da utegne biti truplo v eni od koč na tem območju. Vendar je za zdaj vse skupaj še domneva . . . Ugrabitev Alda Mora in njegova domnevna usmrtitev (eden od ujetih in obtoženih pripadnikov »Rdečih brigad« Renato Curcio je sodniku zabrusil, da je tudi on že obsojen na smrt — op.p.) pa ima kljub temu izreden pomen na sedanji italijanski politični trenutek. Moro je bil ugrabljen v trenutku, ko so vodilne italijanske politične stranke spoznale, da le skupno lahko najdejo pot iz politične in gospodarske krize. Ponudili so na primer krščanski demokrati z Morom na čelu roko komunistom in socialistom. Ta vez je postala trdna \n ugodno sprejeta v italijanski demokratični javnosti in živi še v teh dneh, ko Mora mogoče ni več. V torek in sredo se sestajajo vod najvplivnejših italijanskih strank, odločeni prebroditi krizo. Le taksna pot je za italijansko stvarnost sprejemljiva. V takšnih razmer n se lahko uveljavijo demokratične sile z delavskim razredom, kar je bilo v Italiji dolgo potisnjeno na stranski tir. Vse, kar se od 16. marca d v Italiji in kar je tlelo že prej, je uperjeno zoper demokratiz ■ političnega življenja. Ne le v Italiji, temveč tudi v drugih zahodi:^ evropskih družbah, se uveljavlja načelo, da so delavske partije od vorne predvsem pred svojim ljudstvom in da morajo smeri politici delovanja prilagajati predvsem razmeram, sredi katerih živijo. Moro je bil zagovornik takšne usmeritve in je imel zato veliko prijateljev doma in na tujem. Zato je še bolj tragično, da Mora najverjetneje ni več in da se oživljajo sile, ki jim takšno politično življenje ni všeč in se mu zoper-stavljajo z orožjem, dinamitom in krvjo. Vsako popuščanje tem gre njim v prid. »Rdeče brigade« so na koncu sporočila o Morovi smrti zapisale »Za komunizem!«, vendar je njihovo početje daleč, daleč od tega, saj kri in smrti ne prinašajo več komunizma, temveč teror, ki ga obsojamo. Edvard Kardelj je v torek v Ljubljani, ko je sprejel italijansko parlamentarno delegacijo, ki ja na obisku pri nas in jo sestavljajo parlamentarci iz vseh strank, dejal: »Delavski razred sedaj za razliko od 19. stoletja v terorizmu skoraj ne sodeluje. To je zlo, ki prihaja s strani levičarjev ali desničarjev. Odpravili ga bomo lahko le s preučevanjem družbenih vzrokov, prizadevanji nacionalnih skupnosti in mednarodnim sodelovanjem. Razlike med levim in desnim terorizmom ni. Čeprav je naša država med prvimi trpela zaradi terorizma, ki je prihajal od zunaj, smo v Jugoslaviji ta pojav izkoreninili predvsem z dosledno ljudsko samozaščiti!« J. Košnjek TE DNI PO SVETU AFERA LOCKHEED NA . JAPONSKEM Po dobrem letu dni zatišja in utrujenosti od »afere Lockheed« so na Japonskem spet stopile na javno prizorišče glavne osebe, obtožene zaradi podkupnine okoli 500 milijonov jenov, ki so jih dobile za prodajo Lockheedovih letal japonski letalski družbi ANA. K obuditvi afere so prispevale nove izpovedi prič, v njenem ozadju pa se skrivajo prepletene niti globlje politične igre. SREČANJE PISATELJEV Združenje grških pisateljev je v Atenah organiziralo odprto srečanje pisateljev, predstavnikov »malih držav«. Poglavitna tema je izmenjava mnenj o literaturah tako imenovanih malih narodov in o njihovi navzočnosti ter vplivu za razvoj v sodobnem svetu. Pisatelji iz dežel se bodo pogovarjali o težavah pri širjenju književnosti teh držav, v katerih sicer nastajajo pomembna dela. vendar pa zaradi številnih ovir »veliki« svet o njih ne ve mnogo. UKREPI ZA ZATIRANJE TERORIZMA Zuhodnonemski bundestag je z minimalno večino dveh glasov sprejel zakonske ukrepe, po katerih je policija dobila široka pooblastila, ki naj bi pripomogla k učinkovitejšemu zatiranju terorizma. Policija lahko vsakokrat, kadar grozi nevarnost terorističnega napada ali kadar iščejo kakšno teroristično tolpo, postavi na vseh javnih krajih kontrolne točke ter nadzira vozila in potnike, opravlja hišno preiskave povsod, ne samo v »sumljivih« stanovanjih, pripre vsako osebo, ki jo zaloti brez dokumentov in podobno. Novi ukrepi dajajo sodnim oblastem pravico, da izključijo iz preiskovanja oziroma sodne obravnave odvetnike, o katerih sodijo, da podpirajo svoje kliente v njihovi kaznivi dejavnosti. IZGONI IZ CILA V teh dneh bodo iz Čila izgnali 111 političnih zapornikov, ki nasprotujejo Pi-noehetovemu režimu. Med njimi sta tudi dva mornariška oficirja, ki ju je vojaško sodišče* obsodilo zaradi »izdaje« in prevrata«. 197-1. leta sta bila obsojena na 30 let zapora. STO LET »BOKE« S slovesnim zborovanjem več kot 500 članov jugoslovanskega izseljenskega društva »Boka« se je preteklo soboto začelo v Buenos Airesu proslavljanje 100-letnice obstoja društva. Poleg društva jugoslovanskih izseljencev v New Orleansu v ZDA je »Boka« nase najstarejše društvo na svetu. SPOPADI Z RASISTI Na poskus skrajne desnice, da bi v londonskem predmestju propagirala izselitev nebelega prebivalstva iz Anglije, je »protinacistična liga« reagirala z napadom na rasiste. Prišlo je do neredov, v katere se je vmešala policija, ki je prijela 34 ljudi, med njimi tudi Martina VVebsterja. enega od vodij skrajne desnice. POTRES NA SICILIJI Zadnji potresni sunki so na Siciliji do temeljev razmajali in porušili približno 600 hiš. Najhuje prizadeto je bilo mestece Patti, v katerem je ostalo brez strehe več kot 300 družin. Vseh potresnih sunkov je bilo čez Štirideset, najmočnejši pa je dosegel moč 5,6 stopnje po Richterjevi lestvici. Epicenter potresa je bil v Jonskem morju, prav tam, kjer je bilo tudi 1908. leta, ko je bilo mnogo ljudi ob življenje TORNADO UNIČIL SEST VASI Območje jugovzhodne Indije je zajel silovit tornado in za seboj pustil pravo opustošenje. Popolnoma je uničil Sest vasi, v katerih je izravnal z zemljo okoli 700 hiš. Vihar je že v prvih desetih minutah divjanja povzročil smrt okrog dvesto ljudi, več sto pa je bilo ranjenih. Tovarna usnja Kamnik TOZD Usnjena konfekcija razpisuje prosto delovno mesto poslovodja — prodajalca usnjene konfekcije in drobne galanterije v trgovini na Bledu. Pogoj za opravljanje del in nalog: — VK ali KV prodajalec ustrezne smeri ali drugi ustrezni profil s primernim poznavanjem del in opravil, — zaželeno je znanje vsaj enega svetovnega jezika, — osebni dohodki so določeni v samoupravnem sporazumu. Kandidati naj pismene prijave pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov: Tovarna usnja Kamnik, TOZD Usnjena konfekcija Kamnik. Gospodarska zbornica Slovenije obvešča organizacije združenega dela njihove poslovne skupnosti, gospodarske zbornice in druge asociacije, banke, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in njihove skupščine, druge institucije in posameznike, da ima od 17. aprila 1978 . „. M1 spremenjeno številko naročniške telefonske centrale. NOVA ŠTEVILKA n.c. GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE, LJUBLJANA TITOVA 19 JE 061/28-211. Komunalno gospodarstvo Radovljica TOZD Komunala Bohinj ponovno razglaša prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa direktorja TOZD (za dobo 4 let) (ni reelekcija) Kandidati za ta dela morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, izpolnjevati še naslednje pogoje: višja ali srednja izobrazba pravne, komercialne, komunalno gradbene smei i, 3 leta oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog in opravil s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, organizacijske sposobnosti ter moralna in politična neoporečnost. Zaželeno je, da ima kandidat strokovni izpit iz gradbeništva. Pismene prijave z dokazili objavljenih pogojev pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: TOZD Komunala Bohinj, Bohinjska Bistrica — razpisna komisija. DES Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije, Ljubljana, Hajdrihova 2, n.sub.o. TOZD elektro Kranj, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53 a, b.o. Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega TOZD Elektro Kranj razpisuje po sklepu delavskega sveta in v skladu z določili statuta TOZD dela in naloge individualnega poslovodnega organa — direktorja TOZD Elektro Kranj P^leg pogojev, predpisanih v 511. členu zakona o združenem delu, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — glede šolske izobrazbe: dipl. el. ing. ali dipl. ekonomist, el. ing. ali ekonomist, — glede delovnih izkušenj: b let oziroma 10 let prakse v gospodarstvu, — da je moralnopolitično neoporečen in širše družbenopolitično aktiven. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih delovnih izkušenj, dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in potrdilom o nekaznovanju naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici pod oznako »za razpisno komisijo« splošnemu oddelku TOZD Elektro Kranj, Kranj. Cesta Staneta Žagarja 53 a. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in na loge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi pomočnika direktorja TOZD Elektro Kranj Pogoji: — glede šolske izobrazbe: dipl. el. ing. ali el. ing. — glede delovnih izkušenj: 5 let oziroma 8 let prakse v gospodarstvu, — moralnopolitične kvalitete in širša družbenopolitična aktivnost. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih delovnih izkušenj, dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo splošnemu oddelku TOZD Elektro Kranj, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53 a. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Graničarji v Almiri Radovljica — V sodelovanju med občinsko konferenco ZSMS Radovljica in našo mladinsko organizacijo je tudi sedanja generacija graničar-jev obiskala radovljiško Almiro Seznanili smo se s proizvodnjo, zvedeli marsikaj o kolektivu in zapos nih, se seznanili s težavami in uspe te delovne organizacije. Ob tem je bil naš cilj tudi ta, da pobli spoznamo utrip življenja v občini, je že in bo še nekaj časa tudi na da navežemo stike z domačini tako odnesemo čim večji kos Goreni ske po Jugoslaviji, ko bomo odhajali To nikakor ni bilo zadnje srečanie med pripadniki JLA in neko delovne organizacijo. V široko zastavljenerr načrtu kulturnih aktivnosti se narr obeta še obisk v Verigi in GorenjkV sodelovali bomo na majskih šport nih srečanjih, ki bodo v okviru proslave dneva mladosti, skupaj s planinci se bomo v lokalni štafeti, ki bo vko Drekonja, Matej Kranjc, Boris Sorn, Marko Štemfelf, Franc Urankar, l^J^AAA^nY^^Xn ?Stitkair \že Ciperle, Pavle Oman in Brane Virant. Med novimi reševalci prevlada ^stni dan t0VanSU 1 ltu za njegov J A. Makuc Novi gorski reševalci - V torek, Iti. aprila, je načelnik kranjske postaje Gorske reševalne službe Emil Herlec izročil izkaznice gorskega reševalca mladim pripravnikom. Izkaznice so prejeli Franc Zupan, Darko Bogataj, Marko Zavrl, Darko Koren, Stane Hrovat, Boris Bubnič, Jože Romšak, Zivk* Jože ^iperie, ruvie uman in nrane virant. Med novimi reševalci prei jejo alpinisti, pet »novincev« pa je miličnikov, ki so uspešno opravili vsako letni gorskoreševalni tečaj na Krvavcu. Kranjska postaja združuje sedaj ze sedem miličnikov, dva nova pilota helikopterja ter mehanike, (jk) - Foto: F. Perdan Jubilej križkih tabornikov r Križe - Konec marca leta 1968 je bil v Križah ustanovljen taborniški odred Križka gora. Njegovi zametki segajo že v leto 1967. ko so taborniki želeli osnovati svojo organizacijo in se povezovali z odredom Severne meje iz Tržiča. V tem obdobju je odred prerastel v eno najmočnejših taborniških organizacij v občini in na Gorenjskem. Številna priznanja, ki so jih v desetih letih prejeli taborniki iz K rižev, pričajo o uspešnem delu. Izšolali so nad 30 mladih vodnikov, 12 načelnikov in 8 propagandistov, 11 tabornikov pa imajo tretjo zvezdo taborniških znanj. Delovni program je vsa leta povezan z ljudsko obrambo, splošnim ljudskim odporom in družbeno samozaščito. Zadnje čase je vedno trdnejša povezanost tudi z občinskim štabom za teritorialno obrambo in sorodnimi organizacijami. 36 posebnih akcij so pripravili v desetih letih. Leta 1971 so prejeli plaketo ZRVS, nato plaketo JLA in še druga priznanja. Taborniki se vključujejo v kadrovanje za vojaške poklice, razen tega pa so gostje vseh prireditev, ki krepijo obujanje tradicij NOB. Cicibanove urice v Janini Kranj — Jeseni bo republiška skupnost otroškega varstva verjetno že pripravila 80-urni program varstva in vzgoje otrok za tiste malčke, ki niso vključeni v organizirano družbeno varstvo. S tem bodo tudi tem otrokom dani vsaj približno enaki pogoji za vstop v malo šolo oziroma prvi razred osnovne šole kot jih imajo otroci v vrtcih. V Kranju so se s tem načinom varstva in vzgoje že poskusili. V torek je bila v vrtcu Janina prva »učna« ura za otroke iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp, stare od petih do sedmih let. Začuda se je prijavilo le blizu dvajset staršev, ki so dvakrat na teden za dve uri pripravljeni spremiti svoje otroke do vrtca. Stroške za cicibanove urice, kot so jih imenovali, bo pokrila skupnost otroškega varstva Kranj. Varstvo bo trajalo do konca junija, to je 44 ur. H. J. V Križah so šeposebno ponosni ne značko profesor Zivka Lovšeta, ki so jo prejeli leta 1971. Znano in priznano kot republiško tekmovanje je vsakoletni orientacijski pohod od spomenika do spomenika. Doslej se je te manifestacije udeležilo prek 1000 slovenskih tabornikov. Za obveščanje izdajajo glasilo »Sledi«. Delovna kronika pove, da so križki taborniki pripravili doslej 171 akcij in sodelovali na šestih zveznih, 91 republiških in 12 regijskih akcijah. Tudi v prihodnje se, kljub skopemu gmotnemu položaju, ne nameravajo odpovedati aktivnemu delu. J. Kepic Taborniški tek na Muti V počastitev dneva tabornikov. 1. maja in obletnice ustanovitve OF bo 22. in 23. aprila na Muti ob Dravi področni spomladanski kros in 16. tradicionalni taborniški tek. Tekmovanje je posamezno in ekipno ter za skupno uvrstitev za prehodno zastavico »taborniški tek«. Število tekmovalcev občinskih selekcij je- omejeno na deset, za taborniški tek pa neomejeno. Udeleženci bodo tekmovali v 14 skupinah, od najmlajših pionirjev in pionirk do veteranov, za zaključek pa M organizatorji pripravili še šport-no-zabavno prireditev. Kranjska gora - Delavci SGP Gradbinec, temeljne organizacije Jesenic* grade v Kranjski gori tretji trojček, v katerem bo, kot v prejšnjih dveh M novih stanovanj. Trojček bo nared in vseljiv letos poleti. V njem bodo dobil: stanovanja delavci, ki so zaposleni v Kranjski gori v raznih gostinskih, trgoi skih in drugih delovnih organizacijah. — B. B. Pomoč staršem prizadetih otrok Probleme staršev, ki imajo duševno prizadete otroke, pomaga v veliki meri reševati družba z nekaterimi Sistemskimi ukrepi, za katere pa vedno ni možnosti, da bi jih že kar uresničili. Kateri so ti ukrepi? T<> so vzgoja za duševno prizadete v vrtcih, izobraževanje v posebnih osnovnih šolah ali usposabljanje za delo v oddelkih za delovno usposabljanje pri posebnih osnovnih šolah in kas-neje »zaposlitev« v delavnicah pod posebnimi pogoji. Najbolj je za sedaj Boljša cesta na Sentursko goro - Tudi prebivalci Šenturskc gore in so sednjih vasi ter zaselkov so dobili zadnja leta boljšo povezavo z dolino. Cesta je bila tudi letošnjo zimo kljub obilni snega razen redkih izjem prevozna. Ker je nevarna, so pred dvema letoma namestili zaščitne odbojne ograje. Komunalno gradbem, in obrtno podjetje Kranj pa cesto redno vzdržuje, (jk) -Foto: J. Zaplotnik urejeno izobraževanje — delovne usposabljanje od 8. do 15. leta, mat so urejene delavnice pod posebnim; pogoji in manj razmere za predsoi ske duševno prizadete otroke. Pri uresničevanju vseh teh možnosti imajo zelo pomembno vtpgc društva za pomoč duševno prizadetim. V Škofji Loki društvo združuje 80 staršev, strokovnjakov in dru^~ članov. Prav gotovo gre zasluga /b sti društvu, da je v Škofji Loki za prizadete otroke že vrtec in da imajo mladostniki in odrasli že tudi delavnico pod posebnimi pogoji. Delo društva se je zato v letošn sezoni lahko usmerilo na delo s star ši, to je za grupno delo s starši zmerno duševno prizadetih otrok, ki m zaradi svojih zmanjšanih duševnih sposobnosti usposabljajo v posebnih oddelkih in ne morejo obiskovati po sebne osnovne šole, v svojem 16. ali 17. letu pa se zaposlijo v delavni, pod posebnimi pogoji. Na tak način se starši med seboj seznanijo, si pomagajo in sodelujejo, obenem pa * seveda ob predavanjih strokovnja kov izobražujejo za boljše delo in vzgojo svojih otrok. Vsak mesec je na vrsti posebna tema, ki so jo iz-hrali starši, grupno delo pa vodijo strokovnjaki kot so defektolog, zdravnik ali psiholog. Med obravnavanimi temami so duševni razvoj otroka, kako spoznati, če se otrok ne razvija normalno, medsebojni odnos staršev prizadetega otroka, kako sprejeti prizadetega otroka m drugo. Za dosedanje grupno delo so starš: prizadetih otrok pokazali vehko zanimanje, saj srečanja obiskujejo , vedno večjem številu, bno zadnjih srečanj so popestrili tudi z nastopom učencev Glasbene šole Škofja Lofc^ Antonija Habjan Begunje — Letošnja zima ni prizanesla marsikateri cesti na Gorenjskem, nekatere je tako hudo poškodovala, daje bila malo hitrejša vožnja po njih že kar tvegana. Delavci imajo te dni dovolj dela, da jih bodo pokrpali, tudi cesto od Radovljice proti Begunjam, na kateri asfalt pač ni vzdržal CI KM TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA CLFMN BEGUNJE NA GORENJSKEM Pogoji: pod 1.: Komisija za delovna razmerja TOZD telovadno orodje in komisija za delovna razmerja DS spremljajoče službe OBJAVLJA dela in naloge 1. KLJUČAVNIČARJEV v kovinskem oddelku 2. MIZARJEV v lesnem oddelku 3. KONTROLORJA PANOGE SMUČI v službi kakovosti poklicna ali vajeniška šola za KV ključavničarje, praksa 6 mesecev, poskusno delo 2 meseca; pod 2.: poklicna šola lesne smeri, praksa 6 mesecev, poskusno delo 2 meseca; pod 3.: poklicna šola lesne ali kovinske smeri, praksa 1 leto, poskusno delo 2 meseca. Osebni dohodek se izplačuje po samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnega dohodka v delovni organizaciji Elan. Zgiasite se pismeno ali osebno v kadrovskem oddelku podjetja, ker boste prejeli podrobnejše informacije o nalogah, najkasneje do 30. 4. 1978. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri v 30 dneh po preteku objave. Tekmovanje klubov OZN Kranj — V ponedeljek so se v osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju pomerile ekipe klubov OZN srednjih in osnovnih šol kranjske in škofjeloške občine. Tekmovanje je že tradicionalno, pokrovitelj pa je občinska zveza OZN. Učenci so se poskusili v znanju s splošnega področja OZN, s področja Velesile včeraj, danes in S koja oziroma Rdečega križa. Med ekipama srednjih šol je prvo mesto osvojil Dijaški dom pred Gimnazijo iz Kranja. Med osnovnimi šolami pa je zmagala ekipa kluba OZN iz osnovne šole Lucijana Seljaka (Mirjana Stare, Staša Rus in Franci Cegnar). Druga je bila ekipa osnovne šole Petra Kavčiča iz Škofje Loke, sledile pa so ekipe šole Franceta Prešerna, Simona Jenka in Stanka Mlakarja iz Šenčurja. Tekmovalci zmagovalnih ekip se bodo v soboto, 22. aprila, udeležili področnega tekmovanja na Jesenicah. Obnova Vodopivčeve ulice Prebivalci Vodopivčeve ulice v Kranju se bodo končno oddahnili. Po skoraj dveh letih priprav, med katere sodi tudi obnova vodovodne napeljave, bo samoupravna interesna skupnost iz Kranja te dni začela z obnovo ene zadnjih še neasfaltiranih ulic v starem Kranju. Ulica, ki je namenjena predvsem pešcem, je bila posebno pozimi prava nadloga za ostarele prebivalce in delavce, ki jim je to ena glavnih povezav med Planino in industrijskimi obrati Save. Obnovitvena dela se vključujejo v priprave za revitalizacijo starega mestnega jedra, saj si je načrtovalec ureditve arhitekt Fister zamislil še tlakovana stopnišča in kovane ulične svetilke, ki naj bi pričarale videz domačnosti in umirjenosti. Gradbena dela bosta izvajala Cestno podjetje iz Kranja in Komunalno podjetje Tržič in bodo predvidoma končana do konca junija. J. P. Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (66. zapis) In tako sem s temi zapisi o Kamni gorici in Kropi naposled le pripotoval do besede o delavcu — kovaču. Saj sem res vse doslej pisal le o kroparskih slikarjih, pesnikih, glasbenikih in o drugih velmožeh. O delavcu, kovaču, ki je s svojimi rokami skoval sloves teh odročnih krajev pod Jelovico, pa še nisem pisal. Kajti to sem zavestno odlagal in odlagal, da bi bil zaključek venca teh zapisov bolj svetal, bolj smiseln, bolj resničen. pohištvo; naposled pa je kovaštvo seglo prav do umetniškega oblikovanja, ki ima v sebi več ustvarjalne moči kot obrtniške spretnosti. Imenujem le eno od teh: spomenik internirancem na Ljubelju. Tako se je prevesilo nekdanje preprosto kovaško oblikovanje v pravcato umetnost modeliranja razžarjenega železa. Za primer naj služi »priklenjeni zmaj« in umetno kovana vrtnica. PRISTNO IN NEPRISTNO ar brž povem: ta in prihodnji zapisi bodo posvečeni naj- /z enega kosa železa oblikovana vrtnica. D Vrtci še vedno pretesni Tržič — Skupnosti otroškega var tfva Tržič je uspelo do lanskega de cembra vključiti v štiri vzgojnovar stvene ustanove 347 otrok, kar je za '8,7 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Največja lanska Pridobitev je nov vrtec v Križah, zgrajen s sredstvi samoprispevka, Pred leti odprt vrtec v Bistrici pa postaja pretesen. Tržičani so prostorsko stisko delno rešili z odprtjem novega oddelka na gradu. Zanimanje za varstvo v vrtcu narašča. Vzrok zanj je diferencirano plačevanje oskrbnine, kar omogoča varstvo tudi otrokom iz družin z nižjimi osebnimi dohodki. Vedno bolj pereče Pa je varstvo dojenčkov. Delna rešitev je daljši porodniški dopust, vendar kaže razmišljati o urejevanju oddelkov za dojenčke. Razen tega v tržiški občini uspešno organizirajo potujoče vrtce. V prvi polovici lanskega leta je potujoči vrtec obiskal Leše, Brezje pri Tržiču in Lom, v drugi polovici pa Podljubelj in Jelendol. Več kot 90 otrok se je vključilo v potujoči vrtec. Lanska vsota, namenjena za investicije {600.000 dinarjev), ni bila vsa izkoriščena. Letos bodo ostanek potrošili predvsem za urejevanje igrišč ob vrtcih. Letošnji finančni program skupnosti otroškega varstva predvideva tudi financiranje nekaterih humanitarnih akcij, posebna pozornost pa bo veljala izdelavi dokumentacije za dograditev vrtca v Bistrici. Program bo za delavce precejšnja naloga, vendar so ga ob sodelovanju zdravstvene službe, osnovnih šol, krajevnih skupnosti in skupnosti socialnega skrbstva pripravljeni uresničiti. J. Kepic Začenjajo se planinski izleti Kranj — Planinsko društvo Kranj začenja z letošnjimi planinskimi izleti v gore pod geslom »Vsi Kranjčani hodijo v gore«. Jutri, 22. aprila, pripravljajo Kranjčani prvi planinski izlet. Zborno mesto je ob šestih zjutraj pred kinom Center, kjer jih bo čakal avtobus in jih odpeljal proti Zasavju. Spoznali bodo Trbovlje in se prek Čebin povzpeli na 985 metrov visoki Partizanski vrh. Obiskali bodo tudi Cem-šeniške planine in se po štirih urah hoje spustili na Trojane, kjer jih bo spet čakal avtobus. V primeru slabega vremena izleta ne bo. Sobotni oziroma jutrišnji izlet ne bo zahteven in bo služil predvsem za »ogrevanje« pred napornejšimi turami, ki jih načrtujejo kranjski planinski vodniki. Vse, ki se nameravajo udeleževati izletov, priporočajo nakup primerne planinske opreme. Več prireditev, manj kvalitete Jesenice — Na zadnji konferenci zveze kulturnih organizacij Jesenice so ocenili dveletno dejavnost Zveze in izvolili nove organe. V primerjavi s prejšnjimi leti se je številu kulturnih prireditev povečalo, vendar sodijo, da še niso dosegle zadovoljive kvalitete. Še najbolj so uspele in bile dobro pripravljene proslave in praznovanja pomembnejših jubilejev. Srečanje planincev pobratenih mest — Planinsko društvo »Zanatlija« iz Osijeka je bilo pobudnik za srečanje planincev Kranja in Osijeka. Osiječani to povabili planince Planike iz Kranja na partizanski marš Gudno — Zveče-PO, Devet planincev iz Planike je ob tej priložnosti spoznavalo Slavonsko ravnino, njeno zgodovino in boj za osvoboditev. Planiški planinci so bili izredno presenečeni, ker so r Osijeku sreča/i izredne poznavalce slovenskih gora. — Jože Kristan V minulih letih je s svojo kvalitetno dejavnostjo opozarjala predvsem DOLIK, likovna skupina amaterjev, v zadnjih nekaj letih pa sta se mu kvalitetno pridružila še ženski pevski zbor Jesenice in pihalni orkester jeseniških Zelezarjev. Opazna pa je stagnacija na dramskem področju, čeprav ne po številu prireditev, temveč po izvoru in po kvaliteti del. Primanjkuje predvsem strokovnega kadra, zaradi katerega ni napredka tudi na filmskem področju in ne pri folklori, saj se dolgoletna želja, da bi pri jeseniški Svobodi ustanovili folklorno skupino, še ni uresničila. Zdaj delujeta le folklorni skupini na Dovjem in v Podkorenu. Dovolj zanimanja je tudi za lutkarstvo, a ni skupine v občini, ki bi uspešneje delovala. V jeseniški občini pa je zanimivo poraslo število klubskih prireditev: raznih predavanj, literarnih večerov, pogovorov, čeprav društva še vedno nimajo ustreznih prostorov. Sodelovanje med republikami in občinami ter sodelovanje z zamejstvom ni potekalo po enotnem programu, čeprav so se posamezne skupine zavzele za sodelovanje, tako z Valjevom, s Siskom in s Koroškimi Slovenci, premalo pa še navezujejo stike z rojaki v Ziljski dolini. Povsod so problemi s kadri, tako bi radi več pevovodij, režiserjev in pravih organizatorjev kulturnega življenja. Za te kadre pa šol ni in dokler bo tako, tudi ni pričakovati več pestrosti in več kvalitete, ki jo v kulturi zahteva današnji občan. D. S. HEFAJST IN VULKAN va mitološka bogova kovaške spretnosti! Prvi iz grške (Hephaistost), drugi iz rimske (Vulcanus) legendarne prazgodovine. Hefajst velja v grškem bajeslovju za sina vrhovnega božanstva in očeta bogov Zevsa in njegove žene Here. Kljub temu, da je Hefajst na eno nogo šepal (oče ga je v srdu namreč vrgel iz nebes na zemljo, ker je v prepiru med očetom in materjo hotel priskočiti materi v pomoč), je bil le soprog božanske Afrodite, idola lepote in ljubezni pri starih Grkih, saj je bila boginja ustvarjena iz nežne morske pene . . . No, pri Rimljanih je Hefajstovo vlogo imel Vulkan, prav tako bog ognja in kovaške spretnosti. Vulkan je bil sin Jupitra in Junone — naj-viških božanstev v starorimskem bajeslovju. Tudi kovač Vulkan je imel za ženo najlepšo izmed boginj — Venero! — Ni pa šepal kot grški Hefajst, pač pa je dal ime goram, ki bruhajo ogenj. Le kdo ne ve. da se te gore imenujejo vulkani? »PLEME« KOVAČEV Nekaj simpatičnega čutimo do Hefajstovih naslednikov, do krepkih in črnih kovačev. Naj le Cankarjevega Kalandra vzamem v misel! Prastara je kovaška obrt. Ze davni narodi, vsekakor najbolj Kelti, so bili na glasu kot spretni oblikovalci kovin in krotilci ognja. Včasih je bil kovač v vsakdanjem življenju nepogrešljiv obrtnik. Takrat je bilo treba prav vse z roko skovati, kladivo je bilo eno od najbolj rabljenih orodij. In tako so se v času stoletij kovači nekako »specializirali«: eni so se omejili na podkovsko kovaštvo, drugi na vozno in sodarsko, tretji spet na kovanje žebljev, najbolj umni in domiselni so se lotili okrasnega, umetnega kovaštva. — Sprva so to bile le kovane okenske mreže in balkonske ograje, pozneje tudi svetilke, svečniki, pepelniki, celo veliki lestenci, nagrobna znamenja, žlahtna okovja za skrinje in. K Ja m. žlahtnejši kovaški zvrsti — umetnemu kovanju. Pač zato, ker mi stroka ni povsem tuja — manj sem izveden v drugih kovaških panogah. Sicer pa je še nekaj res: podkovskih in voznih kovačev je vedno manj, žebljarjev pa sploh ni več. Dobro pa se drže kovači — umetnostni oblikovalci (nerad zapišem: umetni kovač; raje bi zapisal: kovač — umetnik). Seveda pa ni vse, kar je železno, zvito in nastriženo pa s črno barvo prekrito — umetno kovanje. Tako le nekateri ključavničarji delajo imitacije iz pločevine pa jih potem prodajajo kot umetnokovaške izdelke. Ostri jezik starega mojstra Berton-clja je rekel za take izdelke, da so navadna »solata«, ne pa kako pravo kovanje. Kajti pravo, pristno umetno kovanje ne prenese niti varjenja, kaj šele rezanja, vrtanja ipd. Najbolj prav je, če je vse kovano iz enega samega kosa železa. Tako, da s kovanjem, raztezovanjem in vitjem oblikujemo ves predmet iz prvotnega železnega čoka. Seveda, sponke in obročki so dovoljeni — nikakor pa ne privarivanje. Tudi pile pravi kovač — umetnik ne uporablja, udarci kladiva morajo ostati vidni — že to je znak pristnosti kovanja! Priklenjeni zmaj — primer umetno kovane živalske plastike. Prav v skrajnost pa ne kaže iti: načelno bi morali biti vsi umetno kovani predmeti, enojniki, unikati — torej enkratne umetnine, kot slike ali kipi. Taki izdelki bi bili vsekakor predragi, tudi v prodajo ne bi šli. Ker pa morajo kovači železnih umetnin tudi živeti, je zdaj v delavnicah navada, da se izdelki pripravljajo v manjših serijah. Veljajo pa vsi kosi seveda za ročne umetnine (saj tudi slikarji svoje grafike razmnožujejo, kiparji pa izdelujejo po več odlitkov svojega originala). ftPnnme^k ~ skupn" (h'/o k,wača Bertoncha in arhitekta Kob, francoskim internirancem pod Ljubeljem. »rnuenta KoDt Ob 14. uri Dve popoldne je odbilo v kranjskem zvoniku in vsak čas se bo po Mohorjevem klancu iz tovarn vsulo vse kar gre peš in zapolnilo arkadno stopnišče, trge in ulice Kranja. To je tudi pravi trenutek, da pričakaš kupca pripravljen . .. . .. merice z ziatorumeno kašo in s fižolom so napolnjene s nupcnom, skuta točno po pol kilograma v vrečkah, korenje lepo razstavljeno, iz belih vrečk vabi čebula, čebulček, da bo šel posel hitreje od rok, ko se pa gospodinjam vedno tako mudi... . . . tule mimo tržnice gre največ ljudi in ni vrag, da se ne bi kdo našel, ki bi se na hitro odločil za pomladno pokrajino, žalostnega dečka s solzico, star mlin ali pa mala nagca ... . . . tisti, ki hoče branje pri kosilu se bo zagotovo ustavil pri kiosku za svoj dnevnik in če bo jezik dobro tekel, bo z njim šla tudi vsaj ena knjiga . . . Kaj jezi krajane? Krajani radovljiške občine so razpravljali o temeljih planov interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za leto 1978 in na kandidacijskih konferencah posredovali vrsto pripomb in predlogov upravno, v smislu prekinitve kooperantskih odnosov pri proizvodnji in prodaji mleka. V Kamni gorici je krajane zanimalo, zakaj plačujejo prispevek za mestno zemljišče in kaj je z - Občinska konferenca SZDL je temeljito ob- Ipd^spoS^ K^mni goric* ravnavala problematiko in sprejela sklepe značke pa sploh, saj so samo po »jurja« oto: D. Dttlencj Radovljica — Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Radovljica so med drugim obravnavali tudi pripombe krajevnih skupnosti, ki so jih izrekli na sejah temeljnih kandidacijskih konferenc. Poročila je posredovalo 13 krajevnih skupnosti, domala vsem pa je skupno nekaj najbolj perečih problemov: problem gradnje osnovne šole v Radovljici, problem komunalne službe in vprašanje zaklonišč in telefonov, vprašanje ureditve prometa v starem delu mesta, problem obvoznice Radovljica ter kulturni domovi in varstveni zavodi. Na Lancovem sodijo, da se v okviru kulturne skupnosti preveč denarja zbira v republiki in premalo v občini, odločno pa odklanjajo novi predlog šolskih okolišev in ga ocenjujejo kot politično nesprejemljivega. Krajani Lancovega so tudi nezadovoljni s komunalo in komunalno interesno skupnostjo, saj so mnenja, da sami hitreje in ceneje uredijo nekatera komunalna vprašanja. V Lescah, v kraju, ki se zelo hitro razvija, saj je v povojnem času poraslo števil« prebivalcev od 650 na .3000, pravijo, da se organizacije združenega dela in temeljne organizacije nikakor ne vključujejo v delo krajevne skupnosti ter se zavzemajo za gradnjo vrtca, za takojšnjo odpravo zapore vstopa na glavno cesto, saj se jim zdi zapora nesa-moupraven postopek občinskih organov in enostranska rešitev brez analize posledic in novih rešitev. Lešcani so nezadovoljni tudi s tem, ker je Merkur ukinil prodajo premoga in morajo plačevati samo za prevoz Naklo —Lesce 260 dinarjev več. Tudi za obvoznico Radovljica so mnenja, da se rešuje enostransko, saj ni upoštevana povezava z Lescami. Ko so na Brezjah razpravljali o prispevnih stopnjah k samoupravnim sporazumom so poudarili, da je gospodarstvo vedno bolj preobremenjeno; hude kritike je bil deležen način izgradnje šole v Radovljici, saj je zaradi takšne gradnje nastala precejšnja škoda. Zahtevali so, da se odgovorni projektanti in izvajalci del pokličejo na odgovornost. V Ljubnem so razpravljali o problematiki adaptacije šole v Ljubnem in o problematiki novega šolskega okoliša. Nasprotovali so razcepitvi in se niso strinjali s šolskim okolišem, ki bi delil krajevno skupnost. V Ljubnem so se menili tudi o lokaciji in izgradnji vrtca. V Begunjah jih je zanimalo vprašanje poljske šole in stare šole v Begunjah ter vprašanje gradnje ceste Tržič—Begunje. V Mošnjah imajo težave z lokacijami in z adaptacijo stare šole ter gradnjo vrtca, v sami Radovljici pa so bile pripombe zaradi ureditve hidrantne mreže in o ureditvi kanalizacije Vrhnje — Go-i ica. Ljubelj - Kozorogi so se umaknili visokemu snegu na Ljubelju; prav v dolino seje spustil trop teh čudovitih živali, ki se prav nič ne bojijo hrupnih avtomobilov in radovednih oči Foto: F. Perdan Na Srednji Dobravi so zahtevali da se mora takoj začeti z deli na obvoznici Radovljica, v krajevni skupnosti Kopri vnik — Gorjuše pa so se pritoževali zaradi slabih avtobusnih zvez in zaradi dimnikarske službe. Najhujši problem pa imajo zaradi Gozdno-kmetijske zadruge Srednja vas, saj vodilni delavci napovedujejo, da bodo prekinili z odkupom mleka. To bi bila za vasi Ko-privnik in Gorjuše prava katastrofa, saj se večina domačinov preživlja le z mlekom in se zaradi starosti tudi ne more zaposliti. V teh vaseh odkupijo 1700 litrov mleka. Nekaj časa so ga predelovali v sirarni na Koprivniku, vendar so nadaljnjo proizvodnjo po odločitvi zadruge prekinili. Krajani Gorjuš in Koprivnika so se tudi pritožili, da zadruga plačuje odkupljeno mleko s trimesečno zamudo, čeprav ga KŽK Kranj plača zadrugi vsak mesec. Izjavili so, da so obveščeni, da je KŽK Kranj prevzel mleko pod pogojem, da zadruga odkupi določene količine sira za prodajo v trgovinah kmetijske zadruge. Ker tega sira ne bodo mogli prodati, v zadrugi obetajo, da ga bodo morali vzeti koope-rantje namesto denarja za odkupljeno mleko. Trdijo tudi, da v okviru zadruge niso bili vabljeni še na noben zbor kooperantov. Na pripombe, kritike in zahteve kooperantov odgovarjajo delavci zadruge ignorantsko, nesamo- Na Bledu imajo premalo telefonskih priključkov, jezijo pa se tudi zaradi nesolidne gradnje šole v Ra dovljici. Na Bohinjski Beli ima je nekaj komunalnih problemov, težave z obnovo gasilskega doma in s slabo opremljenostjo civilne zaščite v Bohinjski Bistrici pa opozarjajo na asfaltiranje ceste Bitnje —Križišče, na vzdrževanje grobišča, na namembnost izpraznjenih starih stavb, na gradnjo kulturnega doma in na zdravniško službo, kjer bi potrebovali še enega zdravnika ter razširili zdravstveni dom. V krajevni skupnosti Podnart bi radi čimprei vrtec, v Zasipu pa je problem financiranja telefonskega omrežja in problem gradnje otroškega vrtca. Člani predsedstva občinske konference SZDL Radovljica so se dogovorili, da postanejo programi krajevnih skupnosti del programov občinskih družbenopolitičnih skupnosti in da se skupaj samoupravno rešujejo pereči problemi krajevnih skupnosti. Občinska konferenca bo vsaj dvakrat letno pripravila pogovore v krajevnih skupnostih, radovljiški izvršni svet pa bo to problematiko obravnaval na svoji seji ob koncu maja, posamezni člani izvršnega sveta pa bodo obiskali krajevne skupnosti. Najbolj perece je seveda na Gorjušah in na Koprivniku. saj je zaradi nemogočih odnosov kmetijska zadruga Srednja va* zrela za obravnavo pri benem pravobranilcu upravljanja. D- Sed drui-samo- lej DO Varnost Ljubljana o.sub.o. TOZD Fizično varovanje premoženja DE Kranj, Cesta JLA 16 Potrebujemo več varnostnikov za dela in opravil« varovanja družbenega premoženja na območju Lesc Radovljice in Bleda. Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da imajo dokončano osnovno šolo, 2. da smejo nositi orožje v službene namene, 3. da so psihično in fizično zdrave osebe, 4. da niso starejši od 50 let, 5. da imajo urejene vojaške obveze, 6. da izpolnjujejo pogoje iz pravilnika o poslovanju OZD, ki varuje družbeno premoženje Ur. list SRS 27/76. Za nadomeščanje potrebujemo tudi upokojence za honorarno delo, ki niso starejši od 60 let in da izpolnjujejo pogoje iz 6. točke. Pismene vloge s krajšim življenjepisom sprejemamo 15 dni po objavi tega razpisa na naslov: DO Varnost Ljubljana, TOZD FVP Delovna enota Kranj, Cesta JLA 16. Triglav konfekcija *■ - itc..,oL„ 'i t triglav Kranj, Savska cesta 34 objavlja oglas /a opravljanje del oziroma nalog 1 ŠOFERJA Pogoj: — šofer z izpitom kategorije C — 2 leti delovnih izkušenj Poskusno delo je 3 mesece. 2. PRIPRAVNIKA za področje proizvodnje konfekcije Pogoj: - dokončana 4-Ietna tekstilna šola -konfekcijska smer — splošna zdravstvena sposobnost Delo pod 1. in 2. se združuje za nedoločen Čas. 3. ZA ŠOLSKO LETO 1978/79 OBJAVLJA 12 UČNIH MEST za izučitev poklica šivilje Pogoj: - dokončana osemletna osnovna šola - splošna zdravstvena sposobnost Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 30 dni po objavi na naslov: Triglav konfekcija Kranj, Savska c. a*. Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni najkasneje v 30 dneh po veljavnosti razpisa. Kandidati bodo vabljeni na informativen razgovor. Petek — 21. aprila 1978 Pogovor z amaterskim kulturnim delavcem Premalo strokovnjakov, še manj sposobnih organizatorjev Tokrat za spremembo k pogovoru nismo povabili nikakršnega glasbenika, pevca, igralca ali podobnega kulturnega navdušenca. Sobesednik je bil »funkcionar«, kot bi mu lahko rekli, Peter Finžgar, ki je že deset let predsednik Zveze kulturnih organizacij v Škofji Loki, sicer pa direktor centra za kovinarsko stroko. Doma je iz Goric pri Golniku, že prva službena pot učitelja pa ga je vodila v loški konec. Povsod, kjer je Iz gorjanske kronike Šolstvo Gorje — Gorjanska kronika pove, da so leta 18.15 preuredili v Gorjah prvo šolsko sobo. Prvi učitelj je bil neki Dragotin, a le malo časa. Za njim je prišel Matej Mrak, o katerem ljudje ne vedo kaj dosti povedati. Temu je sledil leta 1853 Jakob Mencinger. Poučeval je v treh oddelkih in je imel posebno veselje do sadjarstva. Občina mu je na Fortuni dodelila zemljo za drevesnico, a hudobni ljudje so mu jo pokvarili in uničili več kot 2(XX) sadnih drevesc. Njegovo delo v Gorjah je bilo dokaj plodovito in njegovi učenci in ljudje so se ga kaj radi spominjali. Za njim je prišel Matija Rant, ki je stanoval pri Kozlu v Gorjah. Pozimi je poučeval kar v tej hiši v spodnjih prostorih, poleti pa na skednju. V tem času so nadzidali tudi prvo šolsko poslopje, v katerem je prvič spal JI. oktobra 1866. Potem je bil prestavljen v Krnovo, za njim pa je prišel Peter Gross. Ta se je s sadjarstvom ukvarjal le toliko, da je hodil s svojimi učenci cepit drevesca v bolj žlahtne sorte sadežev po sadovnjakih kmetovalcev. Za njim nekaj časa ni bilo učitelja, poučeval je otroke kaplan Lavtižar in za njim kaplan Šlokar. Leta 1878 je nastopil službo učitelja Franc Jeglič in se je šola razširila v dvorazrednico. Sadjarstvo pa je precej napredovalo tudi tedaj, ko je bil nadučitelj Janko Zirovnik. Zaradi oddaljenosti so za otroke iz Radovne, Pernikov in Stare Pokljuke ustanovili v Spodnji Radovni podružnično šolo. Nato se je zvrstilo več učiteljev in leta 1926 sta prišla poučevat zakonca Razinger. Razinger je bil dolga leta ravnatelj šole in je poučeval višje razrede, otroke pa vestno učil sadjarstva. Tudi njegova žena Gizela je poučevala višje razrede in dekleta v kuhanju, šivanju in gospodinjskih delih. Med obema vojnama je bila šola pretesna za vse razrede, pouk je bil zato tudi drugod. Ob okupaciji so bili zakonca Razinger in učitelj Dodič odpeljani v Srbijo; poučevali so nemški učitelji, otroci pa se nemščine niso hoteli naučiti. Po vojni so bile s prostori izredne težave. Sola je bila v starem jgasilskem domu. v podstrešnih prostorih doma Partizana, v čitalnici in celo pri zasebnikih. VašČani so se kmalu odločili za samoprispevek in zgradila se je leta 1964 nova šola. Stara šola je preurejena v vzgojnovarstveni zavod in v malo šolo in sprejme 70 malčkov. Nova šola ima zelo lepo lokacijo, dovolj je oddaljena od glavne ceste in tudi funkcionalna je. Največja napaka pa je. da je po blagem ostrešju voda napeljana proti notranjosti stavbe in so s streho stalne težave ter stroški. Na stari šoli, ki je stara več kot sto let, je še danes staro ostrešje in bo najbrž preživelo streho na novi šoli. J. A. v torek, 25. 4.1978 ob 20.uri predprodaja vstopnic na upravi Gorenjskega sejma in na razstavišču. učiteljeval, je bil zagnan pobudnik kulturnega življenja. Že dobrih dvajset let dela kot amater na tem področju in sam pravi, da ga je kultura vzela za svojega. Pogovor je tekel predvsem o amaterski kulturi v škofjeloški občini; o njenih uspehih in težavah. Odkar je v Škofji Loki ustanovljena kulturna skupnost, to je od 1971. leta. je tudi amaterska dejavnost veliko pridobila. Denarja za delo društev je več. še posebej pa se vsako leto v finančnem planu kulturne skupnosti oblikujejo sredstva za obnavljanje kulturnih ustanov. Tako so bili že prenovljeni domovi v Sorici, Selcih. Retečah. na Trebiji, v naslednjem letu pa bo na vrsti Spvodenj. »V naši občini deluje poleg profesionalnih ustanov muzeja in knjižnice kar dvaindvajset kulturnoumetniških društev s štiridesetimi kulturnimi skupinami. Večina društev goji dramsko dejavnost, ki se zadnja leta spet močno uveljavlja. Zaslugo za to imata v glavnem občinsko srečanje gledaliških skupin in srečanje Naša beseda,« pripoveduje Peter Finžgar. »Kaže pa, da občane najbolj navdušuje petje. Letos junija bomo pripravili že četrto občinsko revijo vokalnih skupin, na katerih sodelujejo pevski zbori in manjše skupine, pa tudi pihalna orkestra iz Žir.ov in Škofje Loke.« Pri Zvezi kulturnih organizacij delajo štiri komisije: komisija za dramsko, za vokalno-glasbeno, instru-mentalno-gtasheno in knjižničarsko dejavnost. (Mani teh komisij dajejo strokovno pomoč društvom, pri organizaciji prireditev pa jim pomaga strokovna služba zveze. Zveza je pravzaprav organizator vseh večjih kulturnih prireditev v občini. Zadnja leta tesno sodeluje z mladinsko in borčevsko zvezo ter s sindikalnim svetom. »Ljudi, ki bi radi delali v kulturnih društvih, je dovolj. Tudi mladih. Zal pa pogrešamo nekoga, ki bi mlade znal pravilno organizirati in usmerjati. Na sploh v naši občini manjka kvalitetnih strokovnjakov za razna področja, še bolj pa bi rabili sposobne organizatorje. Člani Zveze kulturnih organizacij sicer pomagamo — vsako društvo obiščemo najmanj enkrat na leto — kolikor moremo, vendar se vsega ne da narediti.« Svojevrstno pomoč so pred dvema letoma sklenili dajati vokalnim skupinam; pri nakupih enotnih oblek sodeluje zveza z SO odstotki denarja. Priznanja pa podeljuje vsem kulturnim skupinam, ki delujejo že nad ."><) let Peter Finžgar je omenil še vlogo animatorjev kulture v večjih organizacijah združenega dela škofjeloške občine, ki pa razen redkih izjem niso kaj prida delavni. Z nekaj besedami se je nato dotaknil tudi škofjeloškega gledališča, ki bo prihodnje leto v obnovljenem domu nekdanjega Partizana dobil boljše pogoje za delo in upajmo, tudi večje veselje. H. Jelovčan GLAS v vsako gorenjsko hišo! Glas — 11. stran Na spomladanskem sprehodu je Norbert srečal prijatelja. Star znanec mu je bil, celo šolske klopi sta skupaj gulila. Zadovoljna sta si segla v roke. »Matjaž, si to res ti? Saj te nisem videl že celo večnost,« je bil vzradoščen Norbert. »Jaz sem, jaz,« se je smehljal Matjaž. »Pa se res nisva dolgo videla. Kako ti kaj gre?« »Ne morem se pritoževati,« je bil Norbert iskren, »kar dobro mi gre. Pa ti, si zadovoljen?« »Lahko bi bilo bolje.« »Kaj te pa muči?« »Z delom nisem najbolj zadovoljen.« »Čakaj, čakaj,« se je zamislil Norbert. »Kaj se nisi pečal z nekakšnim pisanjem?« »Res je,« je odvrnil Matjaž, »in ravno tu je problem.« »In za kakšen problem gre?« je zanimalo Norberta. »Ti bom kar po vrsti razložil. Poslušaj!« Matjaž je pričel pripovedovati, Norbert pa je pazljivo poslušal. »Pisal sem razne zabavne stvari za različne založbe. Vse je bilo lepo v redu. Uredništva so bila zadovoljna, jaz pa tudi in prav dobro mi je šlo. Potem pa so se pričele težave. Pravzaprav je težave povzročil tovariš Grintič. »Kdo pa je ta Grintič?« je Norbert segel prijatelju v besedo. »Član uredništva neke založniške hiše je,« je pojasnil Matjaž. »Aha! No, kar nadaljuj.« »Kot sem že omenil, je ves problem naredil ta Grintič. Na nekem sestanku omenjene založniške hiše, so pregledovali prispela dela. Pregledoval jih je tudi tovariš Grintič. Ko je končal z delom, je dejal: »Tovariši, pregledal sem prispela dela Matjaža Tankega in lahko trdim da imenovani ustvarjalec izredno natančno posnema svtovno znanega humorista in satirika Aribarija, kar seveda ni težko, če računamo, da vse skupaj enostavno prepiše. Mislim, da se prispela dela ne objavijo.« Prijatelj v zadregi Ostali člani uredništva so se zgrozili. »Saj to vendar ni mogoče,« so dejali. Tovariš Matjaž do sedaj kaj takega ni počel.« Vendar so sklenili, da me pokličejo na razgovor. Lahko si misliš, kako sem bi presenečen, ko so dejali, da je prišlo do zapletov. »Kakšnih zapletov?« sem dahnil že med vrati, se razume. »Sedite tovariš Matjaž,« so bili prijazni, »se bomo lepo v miru pogovorili. Zadeva ni tako enostavna.« »Toda izjasnite se že,« sem bil nestrpen. »Tovariš Matjaž,« je dejal Grintič. »ugotovili smo, da so vaša dela neverjetno podobna delom humorista in satirika Aribarija, v katerega kvalitete vsekakor ne dvomi nihče od nas. Vendar prilastiti si kvalitete takega ustvarjalca pač ne gre. Treba je biti izviren, tovariš Matjaž.« Začuden sem strmel. »Toda to mora biti pomota, jaz ne ' posnemam nobenega Aribarija.« »Tovariš Matjaž!« so karajoče rekli. »Menda ne boste trdili, da ne poznate svetovno znanega Aribarija?« »Poznam ga po imenu,« sem odvrnil, »to je pa tudi vse.« »Kako mislite, to je pa tudi vse?« so se začudili. »Tako,« sem odgovoril. »Dosti sem slišal o njem, posnemam ga pa niti slučajno ne.« Nejeverno so odkimavali z glavami. »Njegova dela pa menda poznate?« »Prav posebno pohvaliti se s tem ne bi mogel.« »Kako to mislite?« je zanimalo Grintiča. »Kako mislim? Tako! Pač nimam časa slediti novitetam in v glavnem premalo berem. Tako tudi dela Aribarija ne poznam.« »Saj to ni mogoče,« se je začudil Grintič. »Zato je pa nesmisel, da bi mislili, da kogarkoli posnemam,« sem pohitel razlagati. »Saj to je nemogoče,« je ponovil Grintič. »Ampak, če vam rečem,« sem pohitel jaz. »Nemogoče je, da smo do sedaj objavljali vaša dela.« »Prebledel sem. »Kako to mislite?« »Ravnokar ste rekli, da niste čitali Aribarija.« »Tako je,« sem potrdil, »zato je tudi nesmisel vse tole o posnemanju.« Tovariš Grintič se je globko zamislil, nato pa dejal: »Mi se bomo še posvetovali, kaj bomo sklenili boste pa že pravočasno izvedeli. Nasvidenje.« Norbert je z zanimanjem poslušal. »Zanimivo,« je dejal. »Me pa res zanima, kako se je to končalo.« »Leposlušaj,« je dejal Matjaž in nadaljeval: Grintič je nadaljeval razgovor o mojem primeru z ostalimi člani uredništva. »Tovariši!« je dejal. »Mislim, da je prava sramota za naš kolektiv, da imamo zunanjega sodelavca, ki preprosto ne pozna del tako poznanega ustvarjalca kot je A ribari. Res je, da smo se tukaj zbrali, da presodimo, če tovariš Matjaž Tanki posnema tega ustvarjalca ali ne. Res je tudi, da smo ugotovili, da ga ne posnema. Toda ugotovili smo tudi zakaj ga ne posnema. In zakaj ga ne posnema?! Ker ga ne more, ker ne pozna njgovih del, ker ga ne bere. Vidite tovariši, kam smo prišli. Tako daleč smo, da obsojamo človeka, kako posnema druge, nazadnje pa ugotovimo, da ta človek pač ni sposoben posnemati drugega, kot edino samega sebe. Mislim, da za take ljudi med nami ni prostora.« Tako je Grintič zaključil svoj govor, ostali pa so se kar strinjali z njim. »In kako je bilo potem s teboj?« je zanimalo Norberta. »Kako, brez dela sem ostal in sedaj pospešeno čitam dela Aribarija, da ga bom vsaj lahko posnemal, ko se bom ponovno spravil k pisanju.« Borut Petrič: brez počitka KRANJ — Po skoraj dvomesečni odsotnosti in »potepanju« po mednarodnih plavalnih tekmovanjih se je pred dnevi vrnil domov na* najboljši plavalec Borut Petrie iz Kranja. S svojimi uvrstitvami in plavalnimi dosežki je ponovno dokazal, da ni le najboljši v Jugoslaviji, temveč vse bolj in bolj v ospredju svetovnega moškega plavalnega vrha. Borut je v tej zimski sezoni v mesecu in pol dosegel dokaj lepo Število mednarodnih zmag in dobrih rezultatov. Vedno nas je presenečal. Začel je v Brem-nu, nato ga je pot vodila v Leeds in Prago ter Berlin. Prav na zadnjem nastopu je razen prvega mesta na 400 m prosto dosegel najboljši rezultat v tem zimskem obdobju. Le za oseminštirideset stotink sekunde je zaostal za svojim državnim dosežkom. Na 200 m kravi pa je bil drugi za Grabsom (NDR). Tudi njegov čas 1:56,18 ni od muh. Ce pogledamo nazaj, je v Leedsu na 1500 m kravi premagal ta čas najboljšega avstralskega dolgoprogasa Metzkerja ter predstavnika CSSR Macheka. Tako kot Petrič Machek vse bolj posega po vidnih mednarodnih uspehih. Vendar ga je Borut večkrat premagal kot Čeh njega. Za Boruta so najboljši rezultati prav iz Berlina. Rezultati so največ vredni, čeprav je tudi z ostalimi uvrstitvami zadovoljen. Kako ocenjuje svojo zimsko sezono? »Po desetdnevnem treningu v 50-me-trskem bazenu v Beogradu sem v Brem-nu začel slabo, saj sem plaval tu najtežje. Bolje je bilo že v Leedsu. Tu sem se počutil res dobro in z lahkoto sem premagoval vodo in proge ter tekmece. Nato sem prišel v Prago. Tu sem dosegel zadovoljive uspehe, vendar se mi zdi, da sem v Berlinu dosegel največ. Če v celoti pogledam nazaj, je bila ta zimska mednarodna sezona najuspešnejša doslej. Ne toliko po rezultatih, pač pa po lepih mednarodnih zmagah in dobrih uvrstitvah.« In kako za naorei? »Nimam počitka. Že nekaj dni s trenerjem Jelačičem nadaljujeva s treningi v domačem 25-metrskem bazenu. Tako bo šlo vse dotlej, dokler ne bom prišel ponovno v 50-metrskega. 8 tekmovanjem bom začel junija, ko bomo otvorili letno sezono v Lienzu in Bratislavi. Nato me čaka državno prvenstvo in nastop na balkanskem prvenstvu v domačem kranjskem bazenu.« Plavalni klub Triglav bo namreč od 3. do 6. avgusta organizator desetega jubilejnega balkanskega plavalnega prvenstva. Tu bo moral Borci pokazati vse. Nastopil bo v osmih samostojnih disciplinah in treh štafetah. Realno lahko pričakujemo, da bo osvojil štiri zlata odličja. Prvi naj bi bil na 200, 400, 1500 m prosto in na 400 m mešano. Na kolajne pa lahko računamo tudi na 200 m mešano, 100 in 200 m delfin in 100 m prosto. Borut pravi, da bo v tej letni sezoni popravil vse svoje državne rekorde. Ti pa niso slabi. So več kot dobri. To pa so lepi obeti tudi za avgustovsko svetovno prvenstvo v Berlinu. Borut bo tu plaval na 400 in 1500 m prosto. Kot sam pravi, bo zadovoljen, če se bo v obeh disciplinah uvrstil med najboljših osem. To je v finale. In želja? »Ta je uspešno zaključeni izpiti na gimnaziji. Rad bi sicer v šoli napredoval. Vendar, kako bo, se st* ne ve-Trening in vse ostalo bo pokazalo, če bom tudi tu tako uspešen kot v plavanju.« D.Hunier Najboljši motokrosisti na Ljubelju Pokrovitelj letošnje dirke, ki bo 28. maja, je tovarna Peko, ki slavi 75. obletnico obstoja, častni odbor svetovnega prvenstva v motokrosu za kategorijo 250 kubičnih centimetrov pa vodi France Popit Tržič - V nedeljo. 28. maja, bo v Pod I ju -belju spet dirka za svetovno prvenstvo v motokrosu za kategorijo 250 kubičnih centimetrov. Priprave potekajo normalno in organizatorji so prepričani, da večjih nevšečnosti pred dirko ne bo in da bo letošnja največja jugoslovanska prireditev v motokrosu odlično uspela. Pokrovitelj prireditve je Peko, ki slavi letos 75. obletnico obstoja, častni odbor tekmovanja, ki bo štelo kot Velika nagrada Jugoslavije, pa vodi France Popit. Razen njega so v odboru še predsednik skupščine SRS Marjan Bre-celj, generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok in generalpodpolkovnik Branko Jerkič, generalni sekretar stalne konference mest Jugoslavije Slavko Zalokar, predstavnik republiške konference SZDL Drago Seli-ger, predsednik občinske skupščine Tržič Milan Ogris, direktor tovarne Peko Janez Bedina in predsednik AMZS Alojz Zokalj. Avtomoto zveza Slovenije je že potrdila pravilnik tekmovanja. Preveden je v tri jezike. Starta!« bo od 40 do 45 tekmovalcev. Če jih bo več, bo nujno izločanje. 30 sodelavcev prireditve je opravilo izpit za športnega funkcionarja, tako da jih imajo Tržičani sedaj 90. Pripravljen je bil tudi seminar za kronometriste. Organizator je že dal natisniti tradicionalne značke, 2500 nalepk in 2000 letakov. Novost bodo kape in zastavice s simbolom motokrosa. Tekmovalna steza, bolje urejena in varnejša, bo kmalu nared. Tudi tribuna bo deležna popravila, prav tako pa stolp, katerega deli bodo zasteijeni. Tržič torej že živi v znamenju velike prireditve! J. Košnjek r Novo v avtomoto športu Dovžan zmagal Preteklo nedeljo je bila v Orehovi vasi prva dirka za republiško prvenstvo mladincev v motokrosu v kategoriji do 50 cm. Na startu se je zbralo 22 tekmovalcev, vendar jih je zaradi izredno težke proge v prvi vožnji na cilj prišlo deset, v drugi pa le pet. V teh težavnih pogojih se je najbolje znašel Tržičan Dovžan. ki je v prvi vožnji zasedel drugo mesto, v drugi vožnji pa je bil najhitrejši in je tako tudi zmagal v skupni uvrstitvi. Rezultati: 1. Dovžan (Tržič) 47 točk. i. Henigsman (Mela Krajina) 47. I.' I). Vesenjak (Ptuj) 34. 4. Jeseničnik 32. 5. Sela (oba Orehova vas) .1). itd. Športni vodnik PETEK ROKOMET - občinska rokometna A liga - drevi ob 19,30 Preddvor : Krvavec, ob 19,45 Gorenjski sejem : Žabnica, ob 18,30 Sava : Storžič; občinska B liga — ob 19. uri Duplje (veterani) : Jelovica, ob 19. uri Žabnica : Veterani; ob 17. uri tekma mladincev Sava : Preddvor; SOBOTA ROKOMET — občinska rokometna A liga - ob 17,30 Križe : Tržič (veterani), ob 18,30 na Golniku Storžič : Jelovica in ob 16. uri Radovljica : Žabnica, obe srečanji sta v okviru občinske mladinske lige; KOŠARKA — ob 18. uri tekma moške SRL Lokainvest : Fructal; ROKOMET NEDELJA - SRL-moški ob 10,30 v Krizah Tržič : Lipa, ob 10. uri SRL-ženske Preddvor : ETA; občinska rokometna A liga ob 10. uri Besnica : Duplje; občinska rokometna liga B — ob 8,30 Stadion : Gumar in ob 8,30 Bazenarji : Huje; SMUČARSKI TEK - ob 10. uri na Komni start prvega planinskega teka dvojic Komna — Vogel; ALPSKO SMUČANJE - ob 9,30 na Soriški planini start paralelnega slaloma za vse kategorije KROS - ob 9,30 SD Jakob Stucin organizira v H rastja h spomladanski kros; TRIM TEST - od 7,30 do 13. ure bo Partizan Kranj na stadionu Stanka Mlakarja organizator otvoritvenega pomladanskega t rim teka; NOGOMET - ob 9. uri se v Radovljici prične letošnje tekmovanje v nogometu za občinski naslov. Organizator tega tekmovanja je ZTKO Radovljica. Prijavilo se je enaintrideset ekip; ODBOJKA - Gorje : Koper. Zelezar : Branik. II. ZRL - sever in slovenske rokometne __lige_ Tržičanom za super ligo potrebna zmaga V drugi zvezni rokometni ligi — sever bo jutri zvečer zelo zanimiv slovenski derbi v Ribnici, kjer se bosta srečali ekipi Inlesa in Jelovice — Rokome-tašice Alplesa so že med tednom odigrale drugoli-gaško srečanje s Slavijo — Tržičani potrebujejo za vstop v super ligo zmago — Preddvorčanke pa so si ga zagotovile že nekaj kol pred koncem — V slovenski rokometni ligi — zahod bodo jutri in v nedeljo odigrali zadnje kolo. Rokome-taši Tržiča, vodeča ekipa republiške rokometne lige — /ahod. so v predzadnjem srečanju v Trbovljah osvojili pomembno točko in tako ostali še vedno najresnejši kandidat za su|)ei ligo. v kateri bosta nastopali prvo in drugnuvr-ščeni ekipi iz vzhodne in zahodne skupine. V zadnjem 14. kolu bodo rokometa*] Tržiča igrali odločilno tekmo z ekipo Lipe iz Ajdovščine, ki je v 13. kolu zlahka premagala selekcijo Ilirske Bistrile. Pred srečanjem Tržič : Lipa. ki bo v nedeljo oh 10.30 v Križah, pravi Štefan Jakšič: »Za Tržič je to sila pomembno in odločilno srečanje. Ce zmagamo, se uvrstimo v super ligo. Ekipa Lipe je mlada ekipa, ki zna presenetiti, bili pa so tudi mladinski republiški prvaki.« Tekmo bosta vodila sodnika Ko mel in Šetinc iz Ljubljane. Ob 9.15 pa bo pred tekma republiške ženske mladinske rokometne lige — center. Kljub porazu v 13. kolu proti selekciji Obale v Izoli so si rokometašuc Preddvora že pred nekaj koli zagotovile nastop v su|)er ligi. kjer budu nastopile po vsej verjetnosti še ekipe Drave in Š mart nega ali Velenja V zadnjem kolu igraj« rokometašice Preddvora srečanje s četrto uvrščeno ekipo ETA iz Cerknega, ki je v 13. kolu le s težavo iztržila točko v srečanju s selekcijo Kočevja. Tekma Preddvor : ETA bo ob II). uri. sodila pa bosta Hrvatih m Pejovič. Največje presenečenje II. ZRI. — sever v II. kolu so pripravili rokometaši Jelovice, ko so premagali ekipo Senja, jesenskega prvaka II ZKL — sever. Tekma, čeprav je bila za obe moštvi zelo pomembna, ni navdušila 400 gledalcev z igro. V 15. kolu bodo rokometaši Jelovice gostovali v Ribnici pri Inlesu. Bo slovenski derbi v Ribnici postregel s presenečenjem? Rokometašice Alplesa so v 15. kolu v II. ZRL — sever V republiškem derbiju uspele osvojiti točko v Novem mestu in so z II točkami na devetem mestu. Že v sredo pa so odigrale na domačem igrišču v Železnikih pomembno srečanje / ekipo Slavi je iz Kutine ... J. Kuhar Namizni tenis USPEH LOČANOV NA PRVEM RALLYJU ZA PRVENSTVO SRS V soboto je bil v organizaciji AMD Slovenija avto v okolici Ljubljane prvi rallv za prvenstvo SRS 78. Rallv je bil dolg 288 km. razdeljen je bil na štiri etape in je imel tri gorsko-hitrostne preskušnje na Krim. 33 posadkam, ki so se pojavile na startu, je zagodlo vreme, saj je ves čas tekmovanja deževalo, na Krimu, kjer so bile gorsko-hitrostne preskušnje. pa je zapadlo tudi precej snega. V razredu do 2(XX) cm skupina 1 je v odsotnosti našega najboljšega rallv voznika Aleša Puš-nika zmagal Poberaj pred članom AMD Škofja Loka Brišnikom. Brišnikov klubski kolega Kern bila vsekakor v raz-2 med Dragom Zonto ilavcem (AMD Škofja dobro pripravljenima zastavama 101 precej ušla zasledovalcem, zmagal pa je Zonta. ki je Milavca prehitel za 106 sekund. V razredu do 1150 ceni skupina I je po pričakovanju zmagal Vidic. medtem ko je Suster s tretjim mestom deloma razočaral. Tudi v najšibkejšem razredu do 785 ceni je zmagal favorit Kasteh. . medtem ko je bil član AMD Škofja Loka Buh peti. V generalni uvrstitvi je zmagal Zonta pred M ilavcem in Vidicem. med ekipami AMD Slovenija avto pred Zvezdo in AMD Škofja Loka. med delovnimi organizacijami pa Slovenija avto I pred Savo Kranj in Slovenija avtom II. Rezultati do 2000 cem skupina 1: Poberaj - Poberaj (SI. avto) 2579 točk, 2. Brišnik-Fraver (Šk. Loka) 2591, .'J. Horvat-Ravnikar (SI. avto) 2605, 4. Kern-Golič (Šk. Loka) 2628: do 1150 cem skupina 2: 1. Zonta-Rjavec (SI. avto) 2277. 2. Milavec-LVbančič (Šk. Loka) 2371.'}. Pirjeve. Pirjevec (Ajdovščina) 2545; do 1150 cem skupina 1: 1. Vkhc-Oblak (SI. avto) 2392. 2. Černivec-Dittmaver (Zvezda) 2455. t. Suster-Jereb (SI. avto) 2460: do 785 cem: 1. Kašteli«--Grebene (Zvezda) 2490, 2. Zon -Hribar (SI. avto) 2544. 5. Buli-Prosenc (Šk. boka) 3206; Uvrstitev AMD: 1. Slovenija avl« 104 točke, 2. Zvezda 51. 3. Škofja Loka 38: delovne orga-I. SI. avto I. 30. 2 Sava Kranj 27. -J. mzacije: SI. avto II 21 'P Gorenjci v ozadju Igra z zvenečo žogo Jutri ob 12.10 bo v stan šoli Peter Kavčič v Škofji Loki pričetek turnirja v igri z /venečo žogo za ekipe slepih in slabovidnih. Turnir se bo nadaljeval v nedeljo ob 8..'(<> in se bo sklenil približno ob 12. uri, ko bodo razglasili zmagovalce. Na turnirju bo sodelovalo Ml ekip iz vse Jugoslavije in tudi iz zamejstva. Alpsko smučanje Za zaključek prvič paralelni slalom SORIŠKA PLANINA - Ta smučišča bodo v nedeljo prvič v jugoslovanskem smučanju gostila vse najboljše nase alpske tekmovalce, ki se bodo za zaključek bogate sezone tekmovanj pomerili v paralelnem slalomu. Organizatorja zaključne alpske sezone, paralelnega slaloma, sta SD Železniki in podkomisija za tekmovanja pri SZ Slovenije. Na startu bodo vsi najboljši jugoslovanski alpinci. V vrhunskem razredu se bodo pomerili Križaj, Strel, Kuralt, Magušar ter Tone in An dre Koželj, pri dekletih pa bodo startate Tome, Dornig, Zavadlav, Klanjšcek in Kokličeva. Na paralelnem slalomu bodo nastopali tako, da se bo najboljši in najboljša v skupnem seštevku slovenskega smučarskega pokala iz vsake starostne skupine najprej pomeril s četrtouvrstičnim, drugi in tretji pa med seboj Nato se bosta za tretje mesto udarila premaganca in za prvo zmagovalca. Na Sorici bo po končanem tekmovanju sklepna slovesnost s podelitvijo priznanj najboljšim klubom in posameznikom v letošnjem tekmovanju za slovenski smučarski pokal in podelitev repre- spominskih daril vsem članom zentanc v minuli sezoni. -dh Nogomet Kranjčani prvaki Gorenjske KRANJ — Komisija za nogomet pri ONZ Kranj je organizirala prvenstvo Gorenjske v nogometu za pionirje. Tekmovanja so se udeležile reprezentance Jesenic, Radovljice, Tržiča in Kranja. Na turnirju so bili prikazani izredno leni in zanimivi boji, ki so dokazali, da ie mladih nogometašev dovolj. Žal pa* ni bi izenačenosti, saj so Kranjčani prikazal'' daleč najboljšo igro, ki je imela veliki prvin modernega nogometa. Pokazalo je, da se načrtno delo trenerjev ie 0w ** stuje, saj je pred mladimi nogometaši prikazanih igrah lepa prihodnost. S borjenim prvim mestom so se uvrstil' hll na republiško prvenstvo kjer bodo m opravičiti zaupanje. "»oran Kranjčani so premagali Jesenice •> i i Radovljico s 5:1 in Tržič s 4:0. Prvi k torej domačini, drugi pionirji iz Radovi' in tretji Jeseničani, medtem, ko so se tv? čani z zamudo vključili v tekmovani mačini imajo v svoji ekipi tudi najb«?-" strelca, saj je Tanevski dosegel k.» *^f>* gole. ar »tiri Pionirjem, ki so bili izbrani sl vseh kranjskih Sol, želimo še več u««^?1"*1 nadaljnem tekmovanju. P*taa v M. šubic r Novo nogometno igrišče Reteče - Mladi iz Reteč so kone dobili novo nogometno igrišče. Nosw^ metaši so morali leta in leta gostov ° na Godešiču ali v Škofji Loki, kjer pa smeli igrati le prvenstvene teknae ptn pridobitvi zemljišč je veliko ponaaVal kmetijsko posestvo iz Skorje Lok ° Športniki in drugi krajani so opraviti nad 1000 prostovoljnih delovnih ur i J igrišče usposobili v enem letu. TKS Škofja Loka in KS Reteče pa sta prispevala 100.000 dinarjev. Jutri bo otvoritev novega igrišča. Ob tej priložnosti bo nogometni turnir, na katerem bodo sodelovala moštva *Su-madije iz Azanja, LTH, Jezera, kondorja in domačini. Največ zaslug za gradnjo imajo Zdravko Avguštin, Lade Čretnik in Danilo Kosmačin. J. Starman SANACIJA LETNEGA BAZENA V KRANJU letnem bazenu Kranju „o od 3. '^^^/^^^^^0^5^^ bazenska školjka že nekaj let-Pf^.^"^".^,^ leiko delo. sajjoj, dobrimi štirinajsta dnem sk„ra. 'n!,f \n Pri delu pa ne poznajo P^. De^oraj Jesenice — Na namiznoteniškem turnirju v spomin na pokojno jeseniško igralko Judito Pavlič-Novakovo na Jesenicah se je zbralo 220 igralk in igralcev iz 15 slovenskih namiznoteniških klubov. Manjkali no le člani ljubljanske Olimpijc. sicer pa je bila zbrana vsa slovenska elita. Največ uspeha so imeli zastopniki Ljubljane. Maribora in Murske Sobote, medtem ko Gorenjcev ni med najboljšimi. Rezultati — mladinke: 1. Trbižan (Fuži-nar). 2. Čadež (Ljubljana), 3.-4. Šaur (Fu-žinar) in Kersnik (Ptuj); mladinci: L Stebla (Maribor). 2. Varga (Murska Sobota). 3.-4. Strgar in Založnik (oba Ljubljana); članice: 1. Verstovšek, 2. Čadež, 3.-4. Langerholc in Elar (vse Ljubljana): člani: 1. Kak (Ljubljana), 2. Varga (Murska Sobota), 3.-4. Vizjak (Kemičar) in Svilan (Ljubljana). Seja kranjske telesnokulturne skupnosti Kranj V torek, 18 aprila, je bila piva arjl skupščine telcMiokulturiic skupnosti Kraii|. kjet je bila glavna ločka dnevnega reda vohtv,-novih organov ter predsednika in |WWl|llnlniilM ka skupščine. Obenem mi predlagali začetek postopka za oblikovanje dvodomne skupščine Za predsednika skupščine TKS s., izvolili Kd ga rja Vončino. za podpredsednika pa Milno Martin Nov izvršni odbor ImkIo sestavljali Vili Planmšt-k I predsednik). Stan«- Tonkli (pod predsednik m pndaudiiifc odlmra za Haanre). Darko šegula (predsednik odbora za rekreact- jo). Miha Molan (predalnik ke in zasluženo zmagala. Kranjčani so bih drugi, Radovljičani m Tržičani pa so precei zaostajali za tema ekipama Škofja Loka je premagala Tržič. Radovljica je klonila pred Kranjčani. Tržičane je porazila Radovljica, v finalu pa je Škofja Loka premagala Kranj s 36:28. J Nastran Rateče - Planinska sekcija iz Rateč je pripravila tradicionalni veleslalom na plazu pod Ciprai-kom .Sodeloval«, je .«) rateških smučarjev vseh starosti Zmagali so JoSko Kavalar med cicibani. Tatjana Mlinar med cicibankami, Jože Osvald pri fantih do 15. leta. Nataša Makovec pa pri dekletih do 15 let starosti. V razredu od 15 do 25 let sta slavila Boštjan (uznar m Dajana M akovec, v razred do 35 let pa Jože Rožič M «1 najstarejšimi udeleže«*- sta bila najhitrejša Janez Mlinar m Danka Butinar. Organizacija je bila odlična. ,r A. Merštan Skofj. Loka - Področni zbor učiteljev, vaditeljev in trenerjev smučanja in TKS Škofja Loka -sta pnprav.la tečaj za vaditelj.- smučanja, na katerem s«delu)e M tečajnikov. Pod vodstvom Simona Kreka Janka Vodopivca ,n Jan«. Hafner so že opravili praktični del tečaja na Sonški planmi. V tek dneh pa bo nr vrsti teoretični del izpita. . „ • , namiznem tenisu Brez poraza je zmagala prva in izven konkurence (iorenjska predilnica. J. Starman u ml i ■ ■ ■. . e ' i . kil/, iz HW ? '4"'reprezentanci sta se še posebej izkasE brez I urka. J • eb n / * na. rep ^ ^ glavu a Bi sta s. le k« i.ja ligi) I ZtloVu »08 in Dolinar 865. Za vnč 84«. Jeras 82«. Samar 836, Bern.k »19. Pot oči k ■H. 4 "f&Vg* Marinšek 882. Boštar 117 Triglav, ki (e p.xlrl «798 kegljev, pa so nastopili Urban« «21. i-eDar m,^ wr»n. Benedik 7«2, Pavlin 841. hende 89.) in Potočnik 880, L. Glavač Zmagala je (nlabljen, saj je nastopi Bernik in Zalokar, pri Ti ^ a . ... - nri,,rnvilo na Soriški planini zadnji slalom Soriška planina - Športno društvo /..I./,.,k. je P"^^ gp tekmovalk hi*S2m££2 gorenjske tekmovalne skupnosti. Kiju; slabemu ^Z'nLnu Pogačnik (Radovljica) med cicibani, iz patih klubov Zmagali so Dežman (Triglav) med « « -nkan 'K, ^lajsinli pionirji, Blažič (Triglav: Kune (Jesenne) med mlajšimi pionirkami. Naglic (J«.. * Povedati velja, da je gorem med starejšimi pionirkami in Jerman (Triglav) med ska tekmovalna skupnost v letošiip sezoni pripravila imdjlifl mladincev. Program le bil v celoti uresnuVn. >.| tekmovanj za kategorije od cicibanov cio M. Faganel i Ali otroci slede tekmovalnemu duhu staršev? Šport je postal nepogrešljiv spremljevalec človeštva. Mnogi se mu posvečajo iz tekmovalnih nagibov, veliko je ljubiteljev razvedrilnega športa, šport je področje poklicne dejavnosti, šport pa je večini gledališče, v katerem nastopajo in se bore posamezniki ali moštva za osebni ugled, za ugled domovine ali za plačilo. Šport kakor štafetno palico prenašamo iz roda v rod, da bi netili tekmovalni duh, da bi sinovom in hčeram pokazali pot v svet gimnastike, atletike, smučanja in drugih športov. Otroci mnogih naših športnikov in športnic, ki so nas po vojni proslavili v športu, so danes že odrasli. Kako je tekmovalno udejstvovanje staršev odjeknilo v njihovi zavesti in športni usmerjenosti? Ali se bolj uveljavlja pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa, ali pa drugi pregovor, ki pravi, da je kovačeva kobila vedno bosa? Prenekateri primeri kažejo, da se je mati v mladosti ukvarjala s športom in da hči ne sledi njenim vesljajem, gimnastiki ali atletiki. Vsa športna družina je pričakovala, da se bo mlado dekle odločilo za smučarski tek. Znanci so se ozirali po pokalih in dejali: V prihodnosti bo pa mala dopolnjevala zbirko. Mala je odrasla in se ni navdušila za tekmovalni šport, čeprav so to od nje pričakovali. Ali so jo k temu preveč silili? Oče je bil smučar tekmovalec in še danes dobro smuča, njegov sin rad smuča, a ne tekmuje, ker je v alpskem smučanju veliko tveganja. Ko nastopaš, pripoveduje sin, si popularen, če si zlomiš nogo in postaneš smučarski invalid, zatoneš v pozabo in težave. Nekdaj znan smučar se ne navdušuje preveč za tekmovalno udejstvovanje hčerke. So pa primeri, ko se vpliv nekdanjih športnikov kaže v tem, da vodijo družino v hribe in na izlete. Številni primeri kažejo, da Športno udejstvovanje staršev ne vpliva zmeraj na otroke. Le redki so primeri, ko se otroci ogrejejo za panogo, ki so jo gojili starši. Vrhunski šport postaja vse bolj zahteven. Na velikih tekmovanjih ni slabih športnikov. Kdor želi slediti vrhunskemu športu, mora biti nadarjen, prizadeven, dovolj vnet in mora imeti pri tem vso družinsko in družbeno podporo. Vaditi in usmerjati pa ga morajo trenerji, ki so na tekočem v tehniki, vadbi in v vsem, kar prispeva k vrhunskim storitvam. Mladi se zavedajo naporov tekmovalnega športa, saj ta zahteva več časa, vrhunski dosežki so v trajnem vzponu. Legendarni Paavo Nurmi je bil nekdaj med najboljšimi tekači. Njegov sin ga je v rezultatih prekosil, a je zaradi trajnega boljšanja izidov v tekih na dolge proge ostal skorajda neopazen. Veliko je primerov, ko se otroci znanih športnikov opre-dele za druge panoge, se ukvarjajo z razvedrilnim športom, so pa tudi taki, ki so do športa bolj mlačni. -Jože A/man Delavski svet DO Slikopleskarstvo Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge: 5KV sliko-pleskarjev Pogoji: poklicna šola slikopleskarske stroke Poskusna doba traja 90 dni Pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov: Slikopleskarstvo Škofja Loka, Jegorovo predmestje 6. O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili v 30 dneh. v- Izvršni odbor Združenja samostojnih obrtnikov SOB Radovljica, Gorenjska c. 10, tel. 74-187 razpisuje prosto delovno mesto za nedoločen delovni čas TAJNICE ZDRUŽENJA Pogoji: srednja ekonomska ali administrativna šola, 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu Pismene ponudbe je treba poslati na naslov združenja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. S SODIŠČA Trojna smrt na prehodu Na dve leti zapora je obsodil senat okrožnega sodišča v Kranju Ano JJujovič iz Kranja, ker je 18. avgusta lani povz^^čila prometno nezgodo, v kateri umrle tri osebe. v a se je pripetila dopoldne na magistralni cesti ob avtobusnem Postajališču na Dovjem. Dujoviče-ya, ki je doma z Belce, se je okoli K). u«e vračala s sinom proti Kranju, tudi mudilo se ji je, saj je imela Popoldne še službo. Nekaj sto Metrov od avtobusnega postajališča na Dovjem je srečala avtobus, od fam pa do usodnega postajališča, m prehoda za pešce nobenega vozila v*č. Tisto dopoldne je nekoliko rosi-'°. sicer pa je bila vidljivost dobra. Ko se je bližala z avtomobilom po ravni in več sto metrov pregled-r'i cesti proti postajališču, kjer ^ prehod za pešce, je že od da-Irf videla tri ženske, ki so bile prej kopile iz avtobusa in so se pripravljale, da bodo prečkale cesto. OD VSEPOVSOD Varni avtomobili I)ujovičeva, ki je brez dvoma opazila namero pešakinj, ni zmanjšala hitrosti avtomobila, takrat je vozila s hitrostjo okoli 80 kilometrov na uro, tako se hi pripravila, da bi lahko po potrebi pred prehodom tudi ustavila. Pešakinje so stopile na testo in jo prečkale, pri tem pa očitno niso opazile bližajočega se avtomobila. Voznica je, ko je videla, da bo treba nekaj ukreniti, nekaj manj kot 40 metrov pred prehodom začela zavirati, kar pa je bilo pri tisti hitrosti vozila seveda prekratko, da bi lahko varno ustavila. Tudi poskus, da bi se pešakinjam izognila v desno, se ni posrečil. Avtomobil je treščil v vse tri starejše ženice tako hudo, da je 72-)etna Marjana Aleš umrla na kraju nesreče, 76-letna Ana Vratinčič in 78-letna Marija Sijerčič pa kasneje v jeseniški bolnišnici. Na vprašanje, kaj bi lahko voznica naredila, ko je že od daleč K U' '*-«' ------- »Granada antigang« bo vozilo, ki ga firma Ford France namenja veleposlaništvom, varnostnim službam, industrijcem m politikom. Gre za močan avto z 29 milimetrov debelimi neprebojnimi šipami in s posebnimi gumami, s katerimi se bo dalo voziti, četudi jih zadenejo krogle. Vgrajene bodo <>brambne dimne bombe, vrata se bodo zapirala elektromagnetno, imel bo alarmno napravo in interfonpa verjetno še kaj. Singapur brez dolgolascev V Singapuru že sedem let velja zakon. m, ki prepoveduje dolge lase na moških glavah. Povsod je opaziti lepake, ki v vrsti jezikov oporni njaj> moške, naj bodo ostriženi tako, da jim lasje ne bodo padali na oči in čez uhlje. Tujci, ki jih pot zanese v Singapur, smejo vstopiti šele. ko se primerno ostrižejo. Tri leta v nezavesti Tri leta so minila od dneva, ko je Karen Ann Ouinlan po zaužitju a/ko hola in pomirjevalnih tablet omahnila v nezavest, iz katere se po ocenah zdravnikov ne bo več zbudila. Starši so prosili zdravnike, naj izklopijo dihal no napravo, vendar se leti upirajo. Najvišji sodniški kolegij Neuderseyja je marca lani 24-letni bolnici prisodil pravico do smrti, če starši najdejo zdrav mke, ki bodo odklopili umetna pljuča. Tek za zakladi V Veliki Britaniji je kar četrt milijona ljudi, ki iščejo izgubljene zaklade. Dovoljenje ima le kakih 100.000 amaterjev. Ob tem se čedalje glasneje oglašajo tisti, ki so v skrbeh za okolje. Pravijo, da »inthljači za zakladi« vse prebrskajo in uničujejo med drugim dragocena arhe ološka najdišča, lepe peščine in bregove rek. Skok čez avtobus Kaskader Eddie Kidd se v prostem času ukvarja s hobijem, ki pa ni daleč od njegovega poklica. Z motornim kolesom je pred dnevi preskočil 14 londonskih dvonadstropnih avtobusov, postavljenih drag ob drugega. videla tri starejše ženske na robu cestišča, predvsem pa kdaj naj bi reagirala na takšno prometno situacijo, je seveda več odgovorov: dejstvo pa je, da je voznica poznala cesto, saj je v bližini doma, da je vedela za prehod za pešce ob avtobusnem postajališču, razen tega pa na prehod za pešce opozarja tudi prometni znak, ki voznike opozarja, da se je treba označenemu prehodu bližati previdno in s hitrostjo, ki omogoča tudi ustavitev vozila pred prehodom. Voznica Dujovičeva pa ni pravočasno zmanjšala hitrosti, pa tudi kasnejši prepozni manever izogibanja, ki bi ga lahko izpeljal le sila spreten voznik, se je končal nesrečno. Račun, da se bo pešakinjam lahko izognila, da bodo morda že preko ceste ali da bodo avtomobilu dale prednost, je bil vsekakor popolnoma napačen. Te hude posledice nesreče je sodišče tudi upoštevalo med obteževalnimi okoliščinami, med olajšilnimi pa je vsekakor to, da je voznica obžalovala nesrečo in da mora skrbeti za dva majhna otroka. Preveč ob robu ceste Na poldrugo leto je senat okrožnega sodišča v Kranju obsodil Alojza Freliha, starega 29 let iz Bohinjske Oeftnjice, ker je zakrivil prometno nesrečo, v kateri je umrla Frančiška Boltar. Nesreča se je pripetila 1. oktobra 197h' nekaj po 20. uri. Frelih se je na kolesu z motorjem peljal od Stare Fužine proti jezeru. Cesta je bila prazna, na ponv ekspresu pa je imel prižgano luč. Ob cesti so tedaj stale, kake .50 cm od roba asfalta tri ženske. Frelih, ki jih je zagledal na razdalji 15 do 10 metrov, je peljal tako tesno mimo njih po skrajnem robu ceste, da je s krmilom ali desnim komolcem zadel Boltarjevo. Oba sta padla, vendar se je Frelih takoj pobral in z lažjimi praskami odpeljal naprej. Boltarjevo pa so hudo ranjeno prepeljali v bolnišnico, kjer pa je čez osem dni umrla. Frelih se je sicer prestrašen zaradi nesreče vrnil nazaj, vendar ni ustavil in je peljal mimo ter tako ni poskrbel ali se pozanimal za ponesrečenko. Sodišče je Freliha spoznalo za krivega za nesrečo in ga je obsodilo na zaporno kazen. Pri tem je med olajševalnimi okornostmi upoštevalo, da je nesrečo obžaloval, da je bolan, da mora skrbeti za družino in da je nasploh pozitivna osebnost. Dežurne trgovine V soboto, 22. aprila 1978, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa. Maistrov trg 11 od 7. do 19.30 in v nedeljo od 7. do 11. ure. Živila — prodajalna SP Prehrana, C. Staneta Žagarja 10, prodajalna SP Planina, Župančičeva 24. JESENICE: Delikatesa - poslovalnica 7, Titova 7 TRŽIČ: Poslovalnica KŽK, Trg svobode 10 ŠKOFJA LOKA: Nama Škofja Loka RADOVLJICA: KŽK Kmetijska zadruga. Gorenjska c, Živila — Predtrg LESCE: Murka, Alpska c. .51 GORJE: Špecerija - market. Z g. Gorje BLED: Špecerija, Prešernova 48, Živila, Cesta Svobode BOHINJ: Špecerija — samopostrežba, Boh. Bistrica, Trg Svobode 1, Ljubljanske mlekarne — market,a Ribčev laz. Ljubljanske mlekarne — samopostrežba Stara Fužina 57 poročili so se TRŽIČ Bojan Jenko in Marija Fartek, Marijan Kotar in Terezija Aljančič. Bojan Križaj in Barbara Ovsenek, Franc Pogačnik in Stanislava Meglic umrli so Ciril Ropret, roj. 1900 iz Slapa. Jožef Perkič, roj. 1026 iz Bistrice, Franc Praprotnik roj. 1897 iz' Ko-vorja in Marija Frantar, roj. Klemene, roj. 1911 iz Tržiča TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 20 do 25 din, špinača JO din, cvetača 28 din, korenček 10 do 18 din, česen 50 do 00 din, čebula 10 do 12 din, fižol 25 din, pesa 8 din. slive 25 din, jabolka 10 do 12 din, hruške 22 din, grozdje 18 din, med 00 din, pomaranče 17,40 din, limone 14,90 din, koruzna moka 8 do 10 din, kaša 20 din, surovo maslo 72 din, smetana 38 din, skuta 22 din, sladko zelje 10 do 12 din, kislo zelje 12 din. kisla repa 10 din, klobase 30 din, orehi 150 din, jajčka 1,50 do 1,80 din, krompir 3 din. žganje 00 din. JESENICE Solata 19,20 do 37 din, špinača 15 din, cvetača 20 din, korenček 13 din, česen 48 din, čebula 0,00 din, fižol 17,00 do 29,15 din, pesa 7,20 din, kumare 25 din, paradižnik 40,20 din, paprika 52,85 din, slive 24,05 din, jabolka 12,40 din, hruške 21 din, pomaranče 14,70 din, limone 17,17 din, ajdova moka 18,87 din, koruzna moka 0,20 din, kaša 17 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,05 din, skuta 20,50 din, sladko zelje 13 din, kislo zelje 5,75 din, kisla repa 5,75 din, orehi 152,30 din, jajčka 1,20 do 2.10 din, krompir 3,05 din. Prehitro v ovinek Begunje — Na lokalni cesti v Begunjah se je v torek, 18. aprila, okoli 1. ure zjutraj pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Bohinc (roj. 1956) iz Žirovnice v križišču za Krpin ni mogel zvoziti ovinka, tako da je avtomobil zaneslo na levo stran v kamnito ograjo, nato pa še v kilometrski kamen. Voznik in sopotnik sta bila le lažje ranjena, škode na avtomobilu pa je za 2000 din. Noga pod kolo avtobusa Kranj — V sredo, 19. aprila, se je na avtobusnem postajališču pri osnovni šoli Lucijana Seljaka v Stražišču pripetila nezgoda. Avtobus, ki ga je vozil Stanislav R oblek iz Predoselj, je počasi pripeljal na postajališče do otrok, ustavil in odprl vrata. Tedaj pa so otroci zavpili, naj zapelje vzvratno, ker je kolo avtobusa zapeljal nekomu čez nogo. Voznik je premaknil avtobus, tako da je Igor Papler, star 12 let iz Sp. Besnice lahko umaknil nogo. V nesreči si je Igor zlomil gleženj in so ga prepeljali v bolnišnico. L. M. Našli mrtvega v kanjonu Kokre Kranj — V torek, 18. aprila, ob 16. uri so v kanjonu Kokre pod mostom na Cesti Staneta Žagarja našli mrtvega Duškota Tanška, starega 17 let. Pokojni je bil učenec tretjega letnika pleskarske šole, doma pa iz Hrastnika. Tanšek je odšel iz Dijaškega doma v Kranju, kjer je stanoval, že v četrtek, 13. aprila. Vzroke smrti še raziskujejo. Padla z ograje Kranj - V ponedeljek, 17. aprila, okoli 18. ure so v ljubljansko bolnišnico prepeljali hudo poškodovano 3 letno Simono Gerič z Zlatega polja v Kranju. Medtem ko je njena mati pripravljala kosilo, je Simona odšla iz stanovanja na stopnišče, zlezla na ograjo in se dričala iz četrtega do tretjega nadstopja; tu pa so njene roke popustile, tako da je padla v klet na betonska tla. VALILNICA NAKLO prodaja vsako sredo in soboto DNEVNO SVEŽA JAJCA. GKZ TZE Naklo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeH, starega očeta in strica Jožeta Weisseisna se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Enako se zahvaljujemo Zarji Kamnik in duhovščini za opravljen pogrebni obred. Posebno zahvalo smo dolžni podjetju Vino Kranj za vso pomoč. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam poklonili cvetje ali kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči: žena Mici, sin Jože z družino, hčerka Albinca in ostalo sorodstvo Kranj, Komenda, Klane, 10. 4. 1978 Po dolgotrajni bolezni nas je za vedno zapustila draga mama Angela Krek Pokopali jo bomo 22. aprila 1978 ob 16.30 na pokopališču v Bitnjah. Žalu joči hčerka Mimi in sinova Lojze ter Martin z družinami 14. stran — Glas J. Petek — 21. aprila 1978 Smetanov hren PORABA: 1 žlica moke, 2 žlici kisle smetane, 1 žlica nastrganega hrena, 2 žlici krušnih drobtin, za oreh surovega masla ali margarine, 1/8 l juhe 1 žlica kisa, sol. IZDELAVA: Vmešajte moko s kislo smetano in pridajte drobtine ter vrelo juho. Ko je vse skupaj dobro prevrelo, dodajte maščobo in solite. Nazadnje vmešajte še hren in okisajte jed z žlico kisa. Tako pripravljeno omako takoj ponudite s kruhovimi cmoki. MARTA ODGOVARJA Darja — Kranj Prosim, svetujte mi športno krojen kostim iz temnomodre-ga jerseva, katerega vam košček prilagam v pismu. Stara sem 17 let, visoka 164 cm in tehtam 56 kg. Moda je ponovno odkrila čar gumbov in sicer tokrat na raz-porkih hlač. Novost bodo pozdravili vsi, ki so kdaj imeli nepredvidene težave s pokvarjeno zadrgo na kočljivem mestu. Neučakanci in tisti, ki se jim iz razumljivih razlogov zelo mudi, naj se noviteti odpovejo. Odgovor: Jopica je krajša, ravno krojena, ima raglan rokava in ovratnik. Zapenja se na zadrgo. Kot vidite na skici, je kombinirana z drugim blagom. Najprimernejši je kord žamet. Žepa sta na zadrgo. Krilo je midi dolžine, rahlo zvonastega kroja s celo gubo na sredini in zadrgo v stranskem šivu. Model udobnih, modnih ženskih dolgih hlač, katerih kroj obzirno skriva na ozkih hlačah dobro vidne maščobne obloge, dostikrat neestetske in nezdravo preščipnjene še s preozkih spodnjim perilom. Novi model se seveda zapenja z gumbi. Dragi brat v Afriki Pozdravljen, dragi brat, tisočkrat pozdravljen od nekoga, ki ga ne poznaš in ga nikoli ne boš poznal, -a vendar dan za dnem misli nate. Nate, ki ti črna barva kože uničuje življenje, ki si jo morda že stokrat preklel in morda prav tolikokrat ljubeče pobožal. Morda si preklel tiste, ki v tebi vidijo »črnu-ha«, ki ni vreden, da bi tlačil tla naše zemlje. Tiste, ki so te naučili sovražiti z vso globoko mržnjo, ki jo boš vedno gojil do belega človeka. Da, o vsem tem premišljujem. Ne bo.š verjel, a takrat se sramujem, da, globoko se sramujem svoje bele polti, svoje rase, katere nedolžno čistost so tako umazali in jo še mažejo prav tisti, ki so prekleti na tvojih ustih. Kako se takrat sra-*mujem. Skrila bi se pred teboj, da ne bi gledala tvojega zaničevalnega pogleda, polnega bolečine, sovraštva in gnusa. Toda že mi misli zablodijo drugam. Je to res? Si res tak? Je res sovraštvo do belcev tako zakoreni- KOLEDAR 21. aprila 1910 je umrl ameriftki humoristični pisatelj Mark Twain — Samuel Cle-mens 22. aprila 1707 se je rodil angleški pisatelj Henrv Fielding 1877 se je rodil slovenski pisatelj Lojz Kraigher 1878 se je rodila slovenska pisateljica Zofka Kvedrova 23. aprila 1616 je umrl največji svetovni dramatik William Shakespeare, ki je ustvaril 36 dram (rojen 26. aprila 1564) 1616 je umrl španski pisatelj Miguel Cervantes de Saavedra, avtor romana Don Kihot 24. aprila 1910 je umrl največji norveški književnik BjOrnstjerne Bjdrnson 25. aprila 1900 se je rodil slovenski pisatelj Stanko Cajnkar 26. aprila 1731 je umrl angleški pisatelj Daniel Defoe (Robinson Crusoe) 1899 je umrl slovenski pesnik Dragotin Kette 1912 je bila rojena slovenska pesnica Erna Muser njeno v tebi, da bi mrzil in zaničeval celo mene, ki ti ne bi hotela prizadejati ničesar hudega? Kako rada bi ti pomagala, strla okove, ki te tiščijo k tlom, te dvignila nad to bedno, umazano, suženjsko življenje in z divjo strastjo maščevanja pokončala tvoje tirane, morilce tvojih dragih. Me razumeš, dragi brat, da me ne smeš sovražiti, ne, ne moreš me sovražiti, ker nisem in nočem biti podobna tistim, ki so onečastili mojo raso. Toda tudi ljubiti me ne moreš. Kako bi le lahko pojedel jabolko z jablane, katere sad: te je malo prej zastrupil, pa čeprav sta si jabolki popolnoma različni. Kako bi lahko ljubil belo polt? Le kako, ko jo poznaš le kot težko moro, ki te duši in ki grozi, da te bo popolnoma uničila? Ne, ne moreš. A čeprav zdaj ne moreš čutiti naklonjenosti do belega človeka, upam, da jo boš nekega dne lahko. Nekega dne, ko bo bela golobica prinesla sonce in srečo tudi tebi, moj dragi brat. Ko boš kakor pohojena travna bilka znova vzklil in zaživel, stegnil svoje izmučene, raztrgane roke k soncu in spoznal besedo SVOBODA. Tanja Jurjevec, 8. c r. osn. šole Simona Jenka, Kranj, klub OZN Prešernova bralna značka Konec preteklega meseca je bila v šoli podelitev Prešernovih bralnih značk in priznanj. Naša gosta sta bila slikarka Jelka Reichman in pesnik Tone Pavček. Najprej smo pripravili kratek program. Pionirski zbor je zapel nekaj pesmi, poslušali smo deklamacijo in skladbe na harmoniki. Tudi folkloristi se ta dan izkazali. Nato smo slikarki Reichmanovi zastavili nekaj vprašanj, ona pa nam je narisala kurirčka, žirafo in leva. Z njenih risb smo lahko spoznali, da najraje riše živali in otroke. Tudi Tone Pavček nas ni razočaral. Povedal nam je nekaj humorističnih pesmi. Na koncu je prišel najbolj pomemben del te prireditve: podelitev značk in priznanj. Tina Demšar, 6. d r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki Gumijevec ali figovec Skromno gumijevo drevo je priljubljen gost v mnogih stanovanjih. Sicer dokaj nezahtevna okrasna rastlina ne potrebuje kdove kakšne nege, slabo pa prenaša žgočo sončno pripeko in prepih. Po izteku zimskega počitka, trajajočega od oktobra do marca, fikus potrebuje več vlage in tekoče gnojilo kot dopolnilo. Samo mlade rastline je treba spomladi presajati v prst z dodatkom komposta in majhne količine peska. Nekatere sorte gumijevcev, pri teh prednjači Ficus carica, rodijo užitne, hruškasto oblikovane figove plodove. Razveseljivo dejstvo za ljubitelje fig, katerim v naših prodajalnah dostikrat lahko postrežejo sa: mo z zvrstjo, katere primerek je na risbi. S ŠOLSKIH KLOPI Muca ima mlade Naša muca je sinoči dobila mlade. Seveda sem za to zvezdela šele zjutraj. V veži je bil postavljen koš, ki je bil pokrit. Pogledala sem vanj. Na odeji je ležala mačka Uška. To ime je dobila, ker ima majhno glavo in velika ušesa. Pod njo so ležali trije kupčki. Mijavkali so in se premetavali. Takoj sem opazila, da so to mlade mucke. Ena je tigrasta, le pod glavico in na koncu nožic je bela. Drugi dve sta si čisto podobni. Uška je kdaj pa kdaj zamijavkala. Ida Leben, 4. c r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj Spomin Morje valovi, tih veter vstaja in ziblje se čoln, kot misli v snu noči. Morje valovi, mesec vzhaja, kot pesem v dnu srca spomin budi. Spomin pa se kot voda v čas pretaka in briše solze prejšnjih bolečin. Obup zgubi se, kakor tema vsaka, nov dan življenja vstane iz globin. Roman Cufer, 8. c r. osn. šole Prežihov Voranc, Jesenice i Učinkovita jogi vaja za one, ki trpijo vsled zaprtja: Pokleknite in se z rokama oprite ob tla. Temeljito izdihnite, kolikor mogoče potegnite trebuh navznoter in ga s silo spet potisnite navzven. Vajo parkrat ponovite. DRUŽINSKI POMENKI Ni še tako dolgo, ko so na mnogih bencinskih črpalkah ponujali odjemalcem visokooktanski bencin, katerega moč so spretno reklamirali kot »tigra v tanku*. Energetska kriza, ki je sledila, je nekoliko zavrla propagiranje pogonskih goriv, na cestah pa še vedno opažamo dosti voznikov, ki vozijo s tigrom v bencinskem tanku. Da je tako, potrjuje naraščajoče število prometnih nesreč, katerih krivulja se strmo dvigne ob prazničnih dneh. Ljudje, ki so še kratko predtem sanjarili o prijetnih uricah oddiha, v naslednjem hipu že lahko postanejo žrtve pro. metne nezgode. Za to besedo se žal skriva bolečina, osebna nesreča, invalidnost in smrt. Bodimo torej previdnejši in obzirnejši, kajti tiger v bencinskem rezervoarju našega vozila postane nevaren, kadar sedi za volanom osel. In naj nam dolgouhi štirinožec oprosti, ker smo ga primerjali z neumnim dvonožcem Šolski primer nevarne kombinacije konjskih sil, tigrove moči in oslovske pameti. Zadnje dejanje te basni se ponavadi odigrava v bolnišnici ali večnih loviščih. Prvič s kolesom Stara sem bila pet let. Gledala sem starejše otroke, kako pogumno se vozijo s kolesi. Jaz se pa nisem znala. Pa tako sem si želela! Zato sem vzela mamino kolo in ga držala za krmilo. Tako sem hodila ob kolesu po vasi. Na poti, kjer ni bilo nikogar, sem stopila z eno nogo na pedalo in se vozila. Bilo je kot s skirojem. Bala sem se, da ne bi padla. Potem sem prosila sestro, naj drži kolo. Zlezla sem nanj. Počasi sem se peljala. Kar naenkrat je sestra spustila kolo. Peljala sem se naprej in vpila: »Pomagajte mi! Ustavite me!« Nekdo me je zgrabil za rame, padla sem. Bila sem srečna, ker se je tako dobro končala moja prva kolesarska vožnja. Sedaj se vsak dan vozim v šolo s kolesom in v kratkem bom naredila tudi izpit. Polonca Jenko, 4. c r. osn. šole Davorina Jenka, Cerklje Kako čist je zrak Pri kemijskem krožku smo začeli z novo raziskovalno akcijo. Preverjamo onesnaženje zraka v okolici Tržiča. O čistoči zraka se prepričujemo z lišaji, ki so zaradi preproste zgradbe odlični pokazatelji. V ponedeljek, 27. marca, smo odšli na prvi pohod. S seboj smo vzeli lupe in knjižico z navodili. Najprej smo si ogledali kamnito ograjo v bližini šole. Našli smo skorjaste in listnate lila je, kar pomeni, da zrak ni čist, vendar onesnaženje ni močno. Povzpeli smo se še v gozd nad Bistrico. Lišajev je bilo več, kajti zrak v gozdu je čistejši od zraka v naselju. Največ lišajev je bilo na drevesnih skorjah, tudi po sedem vrst. Kljub temu pa grmičastih, ki uspevajo v najčistejšem zraku, nismo našli. Za tisti dan je bilo raziskovanje končano. Akcijo bomo nadaljevali vsak ponedeljek. Poleg tega pa se pri kemijskem krožku pripravljamo na tekmovanje iz kemije in delamo razne poskuse. Renata G od nov, 8. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Mati se je bala zame Nekega sončnega dne me je mati poslala na Bled h krojaču. Strogo mi je naročila, da se moram do kosila vrniti. Takoj sem odšel, da bi ujel avtobus, ki pelje ob devetih. Ko sen: Čakal nanj, je mimo pripeljal sosedov Tine. Ustavil je avto in me poklical. Prav rad sem prisedel. Najprej sva se ustavila na Bledu, kjer sem odšel h krojaču. Tine me je potem vprašal, če bi hotel z njiin v Kranj. Pozabil sem na materino naročilo in privolil. Vreme se je začelo kvariti in kmalu je deževalo. Nekaj časa sva se pogovarjala, ko zagledava na cesti polno črepinj. Tine se je hotel ogniti, toda ni mu uspelo. Deset metrov naprej sva že imela prazno zračnico. Tinetu sem pomagal zamenjati kolo. Potem sva bila kmalu v Kranju. Ko sem prišel domov, je bila ura pol šestih. Vsa zaskrbljena mati me je najprej vprašala, kje sem hodil. Vedel sem, da sem ji to popoldne povzročil nepotrebne skrbi. Se isti večer sem sklenil, da ji česa podobnega ne bom več storil in da bom vedno ubogal mamico. Milan Pazlar, 6. b r. osn. šole bratov Žvan, Gorje V Radovni Strelska družina Janez Mrak Dovje-Mojstrana je 2. aprila izvedla tradicionalni četrti patruljni tek v Radovni v spomin na tragičen dogodek, ko je 1944. leta okupator požgal to partizansko vas. V patruljnem teku je sodelovalo 30 ekip iz krajevnih družbenopolitičnih organizacij in društev, poleg tega pa še ekipe enot za teritorialno obrambo, ekipe osnovnih organizacij ZKVS, strelskih družin in pripadnikov JLA- Pred začetkom patruljnega teka je delegacija odnesla venec k spomeniku NOB v Srednjo Radovno. Robi Benet, osn. šola 16. december, Mojstrana TELEVIZIJA nedelja 23. APR sobota 22. APR. TV Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Profesor Baltazar — risanka 8.15 Kosovirja na leteči žlici 8.35 Vrtec na obisku 8.50 Tehtnica za natančno tehtanje 9.20 Pisani svet: O lesu 9.55 Zdaj zaori pesem o svobodi 10.30 Študij na univerzi: Strojništvo 11.00 Paul Gauguin - nadaljevanka 11.55 Jugoslovanska trimska televizija 12.25 Beograjska otroška pomlad 13.30 Poročila 15.40 Poročila 15.50 Nogomet Crvena Zvezda : Sarajevo — prenos 17.45 Navihanci — film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Prvi trije 20.05 Šopek z bodečo žico - nadaljevanka 21.00 Marnie - film 23.05 TV dnevnik 23.20 625 KINO Kranj CENTER 21. aprila amer. barv. fant. LOGANOV POBEG ob 16. in 18. uri, amer. barv. PETER IN TILKA ob 20. uri 22. aprila amer. barv. fant. LOGANOV POBEG ob 16., 18. in 20. uri, prem. angl. barv. CASSANDRIN MOST ob 22. uri 23/aprila amer. barv. ŽIVALI - FILMSKE ZVEZDE ob 10. uri, amer. barv. fant. LOGANOV POBEG ob 15., 17. , 'n 19. uri, prem. angl. barv. srhljiv. POSILSTVO ob 21. uri 24. aprila angl. barv. CASSANDRIN MOST ob 15.30, 17.45 in 20. uri 25. aprila angl. barv. CASSANDRIN MOST ob 15.30, 17.45 in 20. uri 26. aprila angl. barv. CASSANDRIN MOST ob 15.30 in 20.15 Kranj STORŽIČ 21. aprila amer. barv. Oddajniki II. TV mreže 17.45 Simpozij o prirodi, zdravju in lepoti 18.45 Gledališče v hiši 19.30 TV dnevnik 20.00 Mojstri pevci - III. del opere 21.20 24 ur 21.40 Feljton 22.20 Športna sobota 22.35 Kronika Sterijinega pozorja TV Zagreb — L program 10.00 TV v šoli: Naši kraji, Risanka, TV izbor 11.05 TV v šoli: Simpozij o prirodi, zdravju in lepoti 12.05 T V v šoli: Vsakdanja rekreacija 12.20 Risanka 12.25 Beograjska otroška pomlad 15.35 Poročila 15.40 TV koledar 15.50 Nogomet Crvena zvezda : Sarajevo 17.45 Simpozij o prirodi, zdravju in lepoti 18.45 Gledališče v hiši 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 20.30 Pesem Evrovizije 78 22.30 Kavboj brez miru — film 0.05 Poročila Duplica 22. aprila ital. franc. barv. krim. KOMISAR BREZ KOL-TA ob 20. uri 23. aprila domači barv. mlad. LETALCI VELIKEGA NEBA ob 15. uri, amer. barv pust. AVANTURE SREČNE LADY ob 17. in 19. uri 26. aprila slov. barv. kom. TO SO GADI ob 20. uri Radovljica 21. aprila ital. barv. NOČNO ŽIVLJENJE DANES ob 20. uri 22. aprila zapadno nem barv. PRIJATELJ IZ AMERIKE ob 18. uri, hongk. barv. pust. NA ZMAJEVI POTI ob 20. uri 23. aprila hongk. barv. pust NA ZMAJEVI POTI ob 16. 18 uri, amer. barv. zabavn KINO ZA GROŠ ob 20. uri 24. aprila hongk. barv. pust NA ZMAJEVI POTI ob 20. u 25. aprila ital. barv. C VE 1001 NOCI ob 20. uri 26. aprila ital. barv. C VEJ 1001 NOCI ob 20. uri TV Ljubljana 8.25 Poročila 8.30 Za nedeljsko dobro jutro 9.00 625 9.30 Gruntovčani — nanizanka 10.30 Kaj je narobe: V znamenju zore — mladinski film 11.25 Mozaik 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Poročila 15.05 Britanska enciklopedija 15.30 Pesem Evrovizije 78 — gosnetek iz Pariza portna poročila J. 7.35 Okrogli svet 17.50 Poročila 17.55 Mož, ki je znal z otroki - film 19.05 Dviganje uteži 19.30 TV dnevnik 20.00 Prvi trije 20.05 Pes — nanizanka Konec tedna 21.10 V Sovjetu ob Volgi 21.40 TV dnevnik 21.55 Nogomet Hajduk : Partizan — reportaža 22.25 Športni pregled 22.55 Poročila Oddajniki II. TV mreže 15.20 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Divja opera: Venezuela I. del 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Celovečerni film 23.15 Kronika Sterijinega pozorja TV Zagreb - L program 9.50 Poročila 10.00 Razgrete glave 10.30 Hunterjevo zlato 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija, dober dan 13.40 Kritična točka 14.10 K rabat - film 15.20 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Konec tedna 21.05 Plitvička svatba 21.35 TV dnevnik 21.55 Nogomet Hajduk : Partizan 22.25 Športni pregled Hotel TRANSTURIST in Gobarska družina Škofja Loka vas vabita na gobarski večer s priznanimi gobarskimi specialistetami. bo v soboto, uri. Igral bo iz Gobarski večer 22. 4. od 20. ansambel »Modrina« Kranja. Priporočamo vnaprejšnje re zervacije na tel 61-2 61 (064) 17.30 TV dnevnik 17.45 Poročilo s kongresa ZK Makedonije 18.15 8. kongres ZK Hrvatske 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 8. kongres ZKH 21.00 Test 21.10 TV razstava 21.15 Znanost TV Zagreb — L program do 21.00 isto kot na odd. II. TV mreže 21.00 Sneg na Kilimandžaru - film 22.40 TV dnevnik 22.55 Poročilo s kc TA TEDEN NA TV tongresa Hrvatske in Č gore rne ponedeljek >b 16., vvest. 18. in ŽI- VROĆA SEDLA 20. uri 22. aprila amer. barv. VALI - FILMSKE ZVEZDE ob 16., 18. in 20. uri 23. aprila ital. barv. kom. TUDI ANGELI JEDO FIŽOL ob 14. in 18.15, amer. barv. glasb. NEVV YORK, NEVV VORK ob 16. uri, prem. dom. barv. RAZSODBA ob 20.15 24. aprila domači barv. vojni RAZSODBA ob 16., 18. in 20. uri 26. aprila amer. barv. akcijski GOLI V SEDLU ob 16 in 20. uri 18. Tržič 22. aprila slov. barv. TO SO GADI ob 16., 18. in 20. uri 23. aprila slov. barv. TO SO GADI ob 15., 17. in 19. uri 24. aprila amer. barv. vvest. VRNITEV MOŽA IMENOVANEGA KONJ ob 17.30, ital. barv. erotič. komed. VONJ PO ŽENSKI ob 20. uri 25. aprila amer. barv. akc. MODRI ANGELI ob 18. in 20. uri 26. aprila amer. barv. vvest. VRNITEV MOŽA IMENOVANEGA KONJ ob 17. in 19.30 Kamnik DOM 22. aprila domači barv. mlad. LETALCI VELIKEGA NEBA ob 16. uri, amer. barv. pust. KING KONG ob 17.30 in 19.45 23. aprila amer. barv. pust. KING KONG ob 14.30, 16.15 in 19. uri 24. aprila slov, barv. kom TO SO GADI ob 18, in 20. uri 25. aprila ital. barv. kom. TUDI ANGELI JEDO FIŽOL ob 17.30 26. aprila madž. barv. ljub. LJUBEZEN ob 18. uri, amer. barv pust. AVANTURE SREČNE LADY ob 20. uri Bled 21. aprila ital. barv. vvest TEDIUM ob 20. uri 22. aprila angl. krim. barv ZLATEM TRIKOTNIKU MAMIL ob 18. uri, ital. barv NOČNO ŽIVLJENJE DA NES ob 20. uri 23. aprila zapadnu nem barv. PRIJATELJ IZ AME RIKE ob 16. uri, barv NOČNO ŽIVLJENJE DA NES ob 18. uri, angl. barv krim. V ZLATEM TRIKOT NIKU MAMIL ob 20. uri 24. aprila ital. barv. CVEJ HK)1 NOCI ob 20. uri 25. aprila hongk. barv. pust NA ZMAJEVI POTI ob 20. uri 26. aprila amer. barv. zabav KINO ZA GROŠ ob 20. uri Škofja Loka SOKA 21. aprila nem. a van t SMRT POD PALMAMI ob 18. in 20. uri 22. aprila ameriški vvestern BUTCH CASSADI IN SUN-DANCE KII) ob 18. in 20. uri 23. aprila ameriški vvestern BUTCH CASSADI IN SUN-DANCE K ID ob 18. in 20. uri Železniki OBZROJE 21. aprila ameriški vvestern BUTCH CASSADI IN SUN-DANCE Kil) ob 20. uri 22. aprila angleški krim. BUGSV MALONE ob 20. uri 23. aprila nemški avant. SMRT POD PALMAMI ob 17. in 20. uri Dovje-Mojstrana 22. aprila ital. barv. 20. STOLETJE I. del ob 19. uri 23. aprila hongk. barv. ZMAJ UNIČUJE GNEZDO ob 19. uri 24. APR TV Ljubljana 15.05 TV v šoli: Matematika, Polivinilklorid, Nikola Tesla 16.42 Poročila 16.47 Plašček za barabo 18.05 Poročilo s kongresa Z K Črne gore 17.45 Poročilo s kongresa Z K Hrvatske 18.15 Britanska enciklopedija 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Prvi trije 20.05 Žena s krajino v ozadju — drama 21.15 Kulturne diagonale 21.55 TV dnevnik 22.10 Mozaik kratkega filma: 600 dni do pravice 22.30 Poročilo s kongresov ZK Crne gore in Hrvatske Oddajniki II. TV mreže 18.15 Sodobni svet 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Izkušnje >].00 Poročila 21.10 Giovanni — film TV Zagreb — I. program 9.50 8. kongres ZK Hrvatske — prenos 15.05 TV v šoli 16.20 TV koledar 16.30 Velika predstava na morskem dnu 16.45 Dositejeve basni 7.00 TV dnevnik 7.15 Poročilo s kongresa ZK Orne gore 7.45 Poročilo s kongresa ZK Hrvatske 18.1") Sodobni svet 8.45 Mladi za mlade 9.30 TV dnevnik J0.00 8. kongres ZK Hrvatske 1.05 TV drama 2.15 Glasbeni trenutek 22.20 TV dnevnik 2.40 Poročilo s kongresa /K Hrvatske in C me gore torek 25. APR Kranjska gora 22. aprila hongk barv. ZMAJ UNIČUJE GNEZDO ob 20. uri 23. aprila ameriški barvni K Kl NK A ob 20. uri TV Ljubljana 8.30 TV v šoli: Angleščina, Kako rastem, Geometrija, TV vrtec 10.00 TV v šoli: Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk 14.30 TV v šoli — ponovitev 16.05 Šolska TV: Regija Evrope 17.00 Poročila 17.05 Življenje v škornjih z visoko peto 17.35 Obzornik 17.45 Poročilo s kongresa ZK Makedonije 18.15 Mali svet 18.45 Po sledeh napredka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Prvi trije 20.05 Kam in kako po osnovni šoli 21.00 Noči in dnevi — nadaljevanka 22.00 TV dnevnik 22.15 Glasbeni magazin 23.00 Poročilo s kongresov ZK Črne gore, Hrvatske in Makedonije Oddajniki II. TV mreže 16.50 TV koledar 17.00 Pionirski TV studio Razprodaja odpisanih osnovnih sredstev in odpad nega materiala bo v torek 25. aprila 1978, ob 12. uri v skladišču pri PC Vodovod ni stolp, ob 14. uri v skla dišču Zg. Bitnje 1. Veletrgovina Živila Kranj TOZD Maloprodaja 26. APR. T V Ljubljana 16.50 Poročila 16.55 K osovirja na leteči žlici 17.10 Popotovanje v deželo lutk 17.35 Obzornik 17.45 Poročilo s konference ZK Vojvodine 18.15 Na sedmi stezi — športna oddaja 18.45 Priznanja OF slovenskega naroda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Prvi trije 20.05 Film tedna: Stara puška 21.45 Propagandna oddaja 21.50 TV dnevnik 22.05 Poročilo s kongresov ZK Črne gore, Hrvatske. Makedonije in Vojvodine Oddajniki II. TV mreže 16.50 TV koledar 17.00 Daljnogled 17.30 T V dnevnik 17.45 Poročilo s konference ZK Vojvodine 18.15 8. kongres ZKH 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 8. kongres ZKH 20.30 Glasbena oddaja 21.20 Nogomet Partizan : Dinamo in športni pregled 22.05 TV dnevnik 22.20 Poročilo s kongresov ZK Hrvatske, trne gore. Makedonije in Vojvodine TV Zagreb — I. program 7.50 8. kongres ZK Hrvatske — prenos od 16.50 naprej isto kot na odd. II. TV mreže Sobota NAVIHANCI so posneti po motivih ene najbolj znanih mladinskih povesti o dogodivščinah Toma Sawyerja pisatelja Marka Tivaina. Cehi so seveda zgodbo nekoliko priredili; odvija se okoli leta 1900 nekje na Češkem, v nekem pustem in dolgočasnem podeželskem mestecu. Kot pri Twainu, so tudi tu nadebudni poredneži, pripravljeni na norčije, ki odraslim nikakor ne gredo v račun. Veliki Alfred Hitchcock slovi po grozljivih krimi-nalkah. Poznamo pa tudi njegove filme kot na primer Rebecca, Ptiči, Vrtoglavica in Marnie, ki bi jih po žanru laže označili kot nekakšno mešanico grozljive psihološke drame, v katerih tesnobno vzdušje negotovosti spominja na kriminalke. MARNIE je v istoimenskem filmu zelo »skrivnostna« ženska, ki bi jo mož rad ozdravil fri-gidnosti in kleptomanije. Njeno nenavadno, skoraj bolezensko obnašanje, vsekakor ni normalno. Ob pravem trenutku, ob soočanju Marnie z materjo, pa se začne razpletati klopčič resnice. — V glav nih vlogah Tippi Hedren in Sean Connery. Nedelja MOŽ, KI JE ZNAL Z OTROKI je socialni delavec. Pomaga staršem problematičnih otrok pa tudi otrokom problematičnih staršev. Njegovo delo je raznoliko, zahteva izredne življenjske izkušnje in za iisak nov primer nov pristop. Tako ima nekoč v » obdela vi« petnajstletnega fanta, ki dela staršem hude težave. Premišljujejo že, da bi ga poslali v poboljševalnico, vendar »mož, ki zna z otroki« odkrije vzroke njegovih težav in ga zna razumno prepričati in preoblikovati v normalnega pubertetni-ka. Pogoj: Trgovsko podjetje Nama Ljubljana, TOZD Veleblagovnica Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge mesarja — sekača za določen čas živilska šola, tečai o osnovnem znanju higiene živil, poskusno delo dva meseca. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja, Ljubljana, Tomšičeva ulica 2/V, 15 dni po objavi. Ponedeljek Iz beograjskega dramskega niza Novi pisci bomo gledali dramo KAJ SE JE ZGODILO S FILIPOM PRERADO VIĆEM avtorja Marinka Orsiča-Ivkova. Tema je iskanje prijatelja Filipa Prerado-vica in tako na nevsiljiv način spoznamo njegove sorodnike, prijatelje in znance. Iz različnih spominov na izgubljenega Filipa Preradoviča avtor postopoma gradi predstavo o človeku polnem nasprotij, o nekom, ki je po pričevanju ljudi, ki so ga poznali, bil prav tako dober kot slab. Vendar namen drame ni toliko slika o Filipu Preradoviču kot dokumen-taristično prepričljiv in plastičen niz človeških ka rakterjev in situacij. DES Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije Ljubljana, Hajdrihova 2, n. sub. o. Elektro Gorenjska Kranj — skupne službe, Skupnost preskrbovalnega območja, Kranj, Cesta JLA 6, n. sol. o. razpisuje 24. aprila 1978, ob 12. uri v poslovnih prostorih temeljne organizacije združenega dela Elektro Sava Kranj na Stari cesti 3 v Kranju licitacijsko odprodajo - campprikolica/tip ADRIA-700 - avto RENAULT R-4 Ogled zgoraj navedenih sredstev je možen od 10. do 12. ure na dan licitacije. Blagajna bo poslovala od 11. do 12. ure. Sreda Zgodba filma STARA PUŠKA se dogaja med drugo svetovno vojno. Osrednji junaki so zdravnik, njegova žena in hčerka. Zaradi vojne zdravnik Ju-lien ženi) in hčerko skrije v odmaknjen gradič, sam pa mora ostati v mestu. Ko zavezniki končno osvobodijo mesto, Julien odhiti po družino. Toda že v bližini gradu zasliši pijano petje nemških vojakov. Julien ugotovi, da sta žena in hči mrtvi in odloči se za maščevanje. S staro puško začne ubijati pijane Nemce. Film je izrazita filmska drama. V filmski pripovedi ni niti ene same stvari preveč. Vse je premišljeno; režiser je znal s posebno pozornostjo slediti gledalčevemu zanimanju, ko je v izredno napeto dogajanje vključil prizor preteklosti. Posebna vrednost tega filma sta igralski kreaciji Philippa Noireta in Romy Schneider. .NAGRADNA KRIŽANKA RADIJSKI SPORED Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 6.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 Radijski dnevnik), 22.00 ;3.00, 24.00, 1.00, 2.00, J.00,4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30v 16.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.50. SOBOTA 22.APR. 1 Prvi program A.M) Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje — Mešani mladinski zbor Celje 10.15 Kdaj, kam. kako in po ćem? 10.4f) Turistični napotki za naše goste iz tujine 11 .03 Mi pojemo 11-20 Svetovna reportaža 11.40 Zabaval vas bo pianist Peter Nero 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Jana Pintar. Pregled dovoljenih enoloških sredstev 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00 — posebna obvestila (3.30 Priporočajo vam ... 14.05 Gremo v kino 14.45 S pevko Ireno Kohont 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Pesem nas druži 18.30 Glasbena abeceda 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Bojan Adamič 20.00 Srečanja (kviz) 21.00 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 Popularnih dvajset 0.05 — 4.30 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 1300 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 1333 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako. kako pa mi'.' 14.20 Klavir v ritmu 14.;H) Iz naših sporedov 14.33 Srečanja republik 15.30 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek - Z. Kvedrova: Zločin 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino '17.30 Zrcalo dneva 17.40 Popevke jugoslovanskih avt orjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom Franci Puhar Tretji program 19.05 Stereotonski operni koncert 20.35 Zborovska glasba v prostoru in času 21 .oo Nove prevodne strani — 1'go Foscolo: drobovi 21 15 Znani skladatelji - sloviti pianisti 22.00 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije NEDELJA 23. APR Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.07 Kadijska igra za otroke — Rad mila Popovsku: Pozdrav iz mesta 8.42 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 10.30 Humoreska tega tedna — 0 športu 10.50 Glasbena med igra H.OO Pogovor s poslušalci 11 '5 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.45 Obisk pri orkestru Don Kil is 14.05 Nedeljsko popoldne 17 50 Zabavna radijska igra: Leo Goldman: Videz vara 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT - studio Beograd Glasbeni umetniki pred mikrofonom 23.05 Literarni nokturno Anonimus: Ljubezenska pesem 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 - 4.30 Nočni program — glasba Drugi program H.O0 Nedelja na valu 202 (3.00 ('o< klail melodij 13.38 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.05 Po pločnikih Pariza l."> oo Mladina sebi in vam 15.35 instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje J 6.00 Z lahko glasbo po svetu 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Naš radio 19.20 Igramo, kar ste izbrali 20.35 Knjižni klub 23.00 Jugoslovanska komorna glasba 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 24. APR Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 Izberite pesmico 9.40 Vedre melodi je 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Ivan Kuder: Nove izkušnje s pitanjem bikov rjave pasme 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Amaterski zbori preti mikrofonom 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Kulturna kronika 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij -Pesmi in plesi' spomladanskih običajev 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci' 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka 20.00 Kulturni globus* 20.10 Operne aktualnosti 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokt urno V. Memon: Pesmi 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena med igra 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov — Povojna rusinska književnost v Jugoslaviji 14.20 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu Lionel Hampton — Sidnev Hechet 16.40 Od ena do pet 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 V gosteh pri komornem zboru RTV Ljubljana 19.10 Fran/. Schubert Sonata za klavir št. 19 v esem Dekliški zbor MKUD.»G.Silih« - M ari bor 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj. kam. kako in po čeni? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.00 Prenos slovesne seje republiške konference SZDL ob dnevu ustanovitve OF 12.10 Veliki zabavni orkest ri 12.30 Kmetijski nasveti — dir. Franc Habe: Vzreja telet 12.40 Pihalne godbe 13.(X) Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma J. Vidmar: Spomini na ustanovitev OF 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Koncert abonmaja Mladi mladim Pianistka Lidija Pfeifer in klarinetist Uroš Lajevic 18.55 Pet minut za KP 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jož.e Kampič 20.(K) Koncert iz našega studia — Simfonični orkester RTV Ljubljana 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno R. Robič: Cankarjev 4. bataljon 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05-4.30 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Kadijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev ) Ustanovitev OF 14.25 Z vami in za vas 14.3(1 I/ naših sporedov 16.00 Tokovi neuvrščenosti 10.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 1 T.fd Zrcalo dneva 17 40 Filmski zasuk 1 7 15 Tipke m godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minule za kulturo Tretj 19.05 20.00 20 15 20.35 21.40 22.00 i program Glasbena soareja Kultura danes »Zakaj sem partizan* (partizanske ljudske |h'smi) /. našimi opernimi umetniki Sodobni literarni portret Janez Vipol ni k I < a/g led i po" sodobni glasbi Zagrebški bienale 77 I/ slovenske poe/lje LPETOUR Alpetour DO Creina TOZD Servis osebnih vozil Kranj, Ljubljanska c. 22 Priporočamo vam koriščenje nadih storitev: - servisi, zamenjava industrijsko obnovljenih motorjev - pranje podvozja in motorjev ter menjavo olja na vseh osebnih vozilih in kombijih - korozijska zaščita vozil po sistemu in z materialom »DIN1TROL« - registracija in tehnični pregledi motornih vozil, traktorjev in priključkov Čas obratovanja: delavniki od 6. do 21. ure sobota od 6. do 14. ure Stranke obveščamo, da bo servis odprt tudi 28. in 29. aprila 1978. Posebno pa obveščamo stranke, da od 1. marca 1978 dalje opravljamo komplet registracijo in tehnični pregled motornih vozil na našem servisu. Cenjenim strankam se priporočamo. Pridite in zadovoljni boste. Servis osebnih vozil ZASTAVA Labore - Kranj Rešitev nagradne križanke z dne 14. aprila: 1. kolo, 5. oslar, 9. Ares, 13. realist 15 Teodora, 17. trstika, 18. lajanje, 19. SK, 20. sandale, 22. da, 23. stek, 25. Rioni, 26. Levi 28 perla 30. Crt, 31. salem, 32. DD, 33. jež, 35. tat, 36. CE, 37. Budva, 39. Sumer, 41. grič, 43. Eržen 45' Nera, 48. rev, 49. spetnik, 51. duh, 52. amarela, 54. akolada, 56. Nikopol, 57. tartrat. Prejeli smo 103 rešitve. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Marta Kompare Zupančičeva 11, 64000 Kranj, 2. nagrado (60 din) dobi Zlatko Bogataj, Valjavčeva 5, 64000 Kranj, 3. nagrado (50 din) dobi Andrej Kodele, Luznarjeva 22, 64000 Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do 28. aprila na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka.- 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. 1 ' 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 L 16 ■ 18 ■ 20 1 1 22 23 ■ . 25 26 ■ 27 1 28 29 30 I31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 ' 42 ■ 43 44 45 46 —-—i 47 ■ 48 49 50 1 52 53 54 55 56 57 IZBRALI SMO ZA VAS M H tiiit fakti Zdajle, ko še ni nobene prave povrtnine, bo prišel prav tudi stročji fižol v konzervi. Pri ŽIVILIH v GLOBUSU ga prodajajo posebno ugodno. V slani vodi je konzerviran in ga zato lahko vsestransko upo rahljamo. Cena: 10 din V kuhinjo se bo zagotovo lepo podala ura na pravem jedil nem krožniku, V Zarjini DOMOPREMl na ■Jesenicah jih imajo. Cena: 511,30 din Novost, za katero je Metka Celje na letošnjem sejma mode v Ljubljani dobila zrna ja, so flanelaste posteljne gar niture v velikem karu. V ze leni, oranžni in rjavi barvi jih imajo naprodaj v Murki nt MODI v Radovljici. Cena: 440,40 din za garnituro VODORAVNO: 1. neobrzdano močno čustvo, 7. zmerljivka. žaljivka, 13. vrsta dobrega sira, imenovana po menihih, ki so ga začeli izdelovati, 15. šestošolec, 16. upiranje, nasprotovanje, 17. hribovski kraj nad Baško grapo na Tolminskem, 19. stopnja, del kake dirke, 20. ocet, 21. strokovnjak, izvedenec, ki ga pokličejo, da pove svoje mnenje o čem, 24. zemeljska ožina na polotoku Malaki, 25. največji živeči afriški ptič tekač, ki ne more leteti, 27. skupina, moštvo, 28. ženska oblika osebnega zaimka, 29. daljava, 31. družina italijanskih graditeljev godal iz Cremone, 33. ime naše pisateljice Miheličeve, 34. znak za kemično prvino kalij, 35. ^l stopala, spodnji del noge, 37. ime madžarskega revolucionarnega politika Kossutha, 38. etiops*ki knez, 40. tuje žensko ime, Ana, 4> oddelek rimske legije, 43. Izoldin ljubimec, naslovni junak VVagnerjeve opere, 46. daljše časovno obdobje, era, epoha, 47. veznik, 48. papežev letni dohodek, annatae, 49. grški didaktični piščalka jajčaste ali ovalne oblike, 54. pomembnost, 56. trušč prepir, pretep, 57. v pravokotnem trikotniku ena ali druga stranica ob pravem kotu. NAVPIČNO: 1. stokanje, 2. skopuh, 3. epska pesem, ki jo je pel ali recitiral rapsod, starogrški potujoči pevec ali recitator, 4. Vul-kan na otoku Mindanao na Filipinih, 5. gospod, veličanstvo, nek danji naslov in nagovor francoskih kraljev, 6. avtomobilska oznaka za Trst, 7. avtomobilska oznaka za Peč, 8. pisatelj povest" »Miklova Zala«, Jakob, 9. konica, 10. kadar se je kaj vtaknilo, 11 neka sredozemska rastlina in začimba iz njenih popkov, 12. otok otočja Tuamotu v Polineziji, 14. treska, 15. širna, suha ravnina porasla s travo, 18. kratica mednarodne tiskovne agencije United Press International, 22. biljardna palica, 23. kraj na desni obali Donave pri Novi Palanki v Srbiji, 26. češko moško ime, '?& pristanišče v severozahodnem delu Peruja, 30. imetnik, posestnik česa, 32. letna vzdrževalnina vladarske družine, 33. Malajski polotok, najjužnejši del Indokine, 34. način teka pri konjih, 36 brezbožnik, pristaš ateizma, 37. kamnina, sestavljena iz drobnih zrn gline in apnenca ali dolomita, 38. ime italijanske popevka-rice Pavone, 39. stoja, lega, položaj, 41. japonsko pristanišče na otoku Honšu, 44. posledica ranitve, 45. vzhodno indijsko žganje iz riževega ali palmovega vina, 48. koralni otoki jugozahodno od Nove Gvineje v Arafurskem morju, 55. kratica eksploziva trini-trotoluena, 53. začetek abecede, 55. fizikalna kratica za oersted Po dolgem času so na Kokri-nem oddelku drogerije v GLOBUSU apel dobili dohnsonovo otroško kozmetiko: puder m ol/e za po kopanju, šampon, penečo kopel, mleko za čiščenje kože in kremo. Cena: od 19,29 do 53,66 din Izredno lep jedilni servis, ser-a kavo in čaj - dobe se posamezne skodelice — videli pri FUŽINA RJ U Jesenicah. Je odlične kva - prihaja iz poznane to-porce lana iz Colditza ga lahki> pomivamo v pomivalnem stroju. Tale na tliki je nežne modre barve z •javo kombinacijo. VI s tudi srno na litet* varne — in nii _ sliki je Cena: jedilna garnitura 819,60 din garnitura za kavo 195,55 din garnitura za čaj 277,45 din posamezna skodelica 15,80 din Petek - 21. aprila 1978 Glas — 17. stran KDORŽELI - PRI NAS DOBI: semenski krompir OR — igor, poskusite s posebnimi krmili za govedo, ventilatorje za sušenje sena, rotacijske kosilnice samo po 24.500 din, dvoredne izkopalnike kromprija, kombajne za izkop krompirja (Grimme iz Poljske), škropilnice več vrst, pobiralne prikolice in razne obračalnike, hlevsko opremo in hlevit za v hleve, strešno opeko po konkurenčni ceni, kosilnice, drobilce žita, sadilce korzuze, razne traktorje, čistilne praške za mlečne posode, mlečne vrče, rezevne dele za stoje. Včasih pomagamo delno tudi s kreditom! Oglasite se, potrudili se bomo da vam ustrežemo! Gorenjska kmetijska zadruga TZE Sloga Kranj telefon 21 545, 22 616 (pred mlekarno Čirče) K O G P N Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n.sol.o. TOZD Obrt Kranj b.o. ODKUPUJEMO SUHE BOROVE IN SUHE HRASTOVE PLOHE MBELINEE 50 MM IN VEČJO KOLIČINO SUHIH SMREKOVIH DESK DEBELINE 25 MM Informacije tel.: 26-061 Kranj od 6. do 14. ure Industrijski kombinat Planika Kranj TOZD Blagovni promet razpisuje javno licitacijo za: tovorni avtomobil TAM 2001 leto izdelave 1972, v nevoznem stanju, izklicna cena je 20.000 din; osebni avtomobil ZASTAVA 101 leto izdelave 1975, v voznem stanju, izklicna cena je 25.000 din. Licitacija bo v torek, 25. aprila 1978, ob 10. uri v garaži Planike v Kranju. Predpraznični ugoden nakup v vseh prodajalnah 2IVIL.A Priporočamo se za nakup in prijetno praznovanje vam zehmo PSIHIATRIČNA BOLNICA BEGUNJE NA GORENJSKEM razpisuje po sklepu delavskega sveta javno licitacijo ki bo v petek, 28. aprila 1978, od 10. do 12. ure v Psihiatrični bolnici Begunje za osnovno sredstvo KOMBI IMV 1600 super leto izdelave 1971, karamboliran v nevoznem stanju. Izklicna cena 10.800 din. Ogled je mogoč vsak dan od 10. do 12. ure v bolnici v Begunjah. Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti 10-od s to tko v kavcije. vam v mesecu aprilu poleg ostalega pohištva predstavlja program »VRBAS« • VRBASOV« program pohištva lahko kupite v salonu pohištva na Primskovem in v novem salonu pohištva na Jesenicah. Za nakup se priporoča lesnina Kranj s prodajnimi mesti: _ SALON POHIŠTVA NA PRIMSKOVEM _ SALON KUHINJSKE OPREME TITOV TRG 5, KRANJ - NOVI SALON POHIŠTVA NA JESENICAH, SKLADIŠČNA ULICA 5 KREDIT DO 50.000. - DIN DOSTAVA DO 30 km BREZPLAČNA ODPRTO od 7.-19. URE SOBOTA OD 7 - 13. URE Razpisne komisije delavskih svetov TOZD tovarna obutve Kranj TOZD sestavni deli in TOZD blagovni promet v sestavi Industrijskega kombinata Kranj razpisujejo na podlagi 127., 128. in 130. člena Statutov TOZD prosta dela in naloge: individualnega poslovodnega organa v: 1. TOZD tovarna obutve Kranj 2. TOZD sestavni deli 3. TOZD blagovni promet Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še tele posebne pogoje: pod 1.: 1. da ima eno izmed visokošolskih izobrazb: ekonomska, pravna, organizacijska ali strojna, vi.šja šola za organizacijo dela ali čevljarska tehnična strokovna šola v Pirmasensu, 2. da ima tri leta delovnih izkušenj, vodilnih ali vodstvenih izkušenj v proizvodnji obutve, v komerciali, finančno-računovodski službi ali splošni službi, 3. da obvlada nemški ali angleški jezik, 4. da je moralnopolitično neoporečen ter da izkazuje uveljavljanje samoupravnih odnosov; pod 2.: 1. da ima visokošolsko izobrazbo kemijske smeri, 2. da ima tri leta delovnih izkušenj, vodilnih ali vodstvenih izkušenj v proizvodnji v komerciali, finančno-računovodski službi ali splošni službi, 3. da obvlada nemški ali angleški jezik, 4. da je moralnopolitično neoporečen ter da izkazuje uveljavljanje samoupravnih odnosov; pod 3.: 1. da ima eno izmed visokošolskih izobrazb ekonomske smeri, 2. da ima tri leta delovnih, vodilnih ali vodstvenih izkušenj v proizvodnji obutve, v komerciali, finančno-računovodski službi ali splošni službi, 3. da obvlada nemški ali angleški jezik, 4. da izkazuje strokovno sposobnost za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov, 5. da je moralnopolitično neoporečen ter da izkazuje uveljavljanje samoupravnih odnosov. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata v 15 dneh po objavi razpisa. J V iti** 4>i 9 S3S Izlet preko Jezerskega na Koroško!? Ugoden nakup nudi A & O market RUTAR v Doberlivasi / Eberndorf. Postrežba slovenska. Posebne ponudbe po znižani ceni Hotel, taverna, kopališče — tudi za naturiste. Vse usluge v dinarjih /3£\ Cenjene potrošnike v Hrastju in okolici obveščamo, da smo ponovno odprli PRODAJALNO V HRASTJU pri Ludviku Štefetu — Hrastje 36 — nasproti stare prodajalne Priporočamo se za obisk in nakup Veletrgovina ŽIVILA TOZD Maloprodaja Kranj MALI OGLASI prodam Prodam moderno KUHINJO, 3 PECI na olje, RADIO aparat. Levič-nik Živko, Kranj, C. 1. maja 2 2828 Prodam 1000 kg USNJENIH ODPADKOV in 200 kg SVILE do 1/2 m dolžine. Levičnik Zora, Kranj, C. 1. maja 2 2829 Prodam 9 vreč BODITA. Grkman Franc, Komenda 16 2944 Prodam PUHALNIK tempo, dobro ohranjen. Spodnje Veterno 2, Tržič. Ogled popoldan 2945 Prodam ORGLJE - dve klaviaturi in nožni pedali. Valant, Begunje 4 2946 Prodam PUNTE in BANKINE. Pipanova 5, Šenčur 2947 Ugodno prodam odlično ohranjeno SLAMOREZNICO tempo. Zaplotnik Stane, Letence 1, Golnik 2948 Prodam visoko brejo TELICO si-mentalko. Olševek 48, Preddvor 2949 Prodam GNOJNIČNI SOD, 700 litrov, enobrazdni vprežni PLUG, nov VIJAK za sadno prešo. Brejc, Begunje 105 2950 ČEBELARJI! prodajam smukače za cvetni prah, plastične mrežice debeline do 4 mm premer luknjic od 4.7 do 5.1 mm. Primožič Oton, Prebold 63312 2951 Prodam BCS KOSILNICO v dobrem stanju. Mežan Franc, Riklije-va 7, Bled 2952 Prodam rabljeno železno CISTERNO 1300-litrsko, uporabna tudi za gnojnični sod. Lesce, Boštja-nova 6 a 2953 Prodam KOMBINIRANO PEČ braun, rabljeno. Božnar Cene, Pu-štal 10, Šk. Loka 2954 Prodam KOSILNICO in slamo-reznico v odličnem stanju. Pokom, C. talcev 4, Sk. Loka Prodam belo dolgo POROČNO OBLEKO štev. 38-40, po ugodni ceni. Grohar Jana, Trata 13, Šk. Loka 2955 Prodam OBRAČALNIK maraton 140 B za kosilnico BCS. Ravnikar, Zgornja Luša 2, Selca 2956 Ugodno prodam LIATONIČNI HARMONIKO lubas. Štular, Zg. Bitnje 139 2957 Prodam 2000 komadov rabljene STREŠNE OPEKE špičaka in 100 kosov ISO-SPAN opeke. Dolinar Jože, Čirče 40 2958 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom, spajzerico. Voklo 67 2959 Prodam starinsko OMARO in predsobno STENO z brušenim steklom. Globovnik, Reševa 2/c, Kranj 2960 Poceni prodam dobro ohranjen ŠOTOR za 4 osebe. Trboje 88, Kranj 2961 Prodam TELICO, 8 mesecev brejo. Z g. Bela 57, Preddvor 2962 PUNTE in CEMENTNE BLOKE za klet prodam. Kavčič, Retlje-va 15, Čirče 2963 Prodam SMREKOVE plohe in deske. Zupan, Kovor 78 2964 Prodam KRAVO, ki bo drugič telila. V oglje 56, Šenčur 2965) Prodam BIKCA simentalca 1 te^ den starega. Mošnje 7, Radovljica 2966 Prodam KOSILNICO BCS, gnoj-nično motorno ČRPALKO, vprežni obračalnik za seno in KRAVO 7 mesecev brejo. Jezerska c. 43, Kranj 2967 Prodam 5 kub. m smrekovih PLOHOV, 1 kub. m DESK za napušč in novo ZMRZOVALNO SKRINJO 350-litrsko gorenje. Ogled v nedeljo. Naslov v oglasnem oddelku 2968 Prodam TELICO frizijko v devetem mesecu brejosti. Jelene Janko, Kropa 26, 64245 2969 Prodam KRAVO tik pred telitvi-jo. Podhom 49, Zg. Gorje 2970 Prodam SENO. Pristov, Mevkuš 27, Z g. Gorje 2971 Prodam 2 KRAVI, čistokrvni fri-zijki z drugima teletoma in POMIVALNO MIZO z dvema koritoma. Otoče 21, Podnart 2972 Prodam SEMENSKI KROMPIR igor. Fajfar, Čirče 18, Kranj 2973 Prodam KRAVO v 8 mesecu brejosti. Bašelj 5, Preddvor 2974 Prodam KRAVE po izbiri in TELICO frizijko. Šenčur, Mlakarjeva ulica 43 2975 Prodam TROBENTO toneking de luxe namške izdelave ter ustnik giardineli — 3. Vlado Sodin, Tajane Odrove 15, Kranj telefon 22-273 2976 Prodam mlado KRAVO s teličkom ali brez. Češnar, Zg. Bitnje 44 2977 Ugodno prodam 2 omari, 2 fotelja, kavč in mizo. Ogled možen vsak dan od 15. do 18. ure. Veljka Vlahoviča 6, stan. 7., Kranj 2978 Prodam TRAKTOR transporter 22 km, pogon na 4 kolesa. Naslov v oglasnem oddelku 2979 Ugodno prodam STILSKO SPALNICO, kuhinjsko MIZO s STOLI in POLKAVČ. Informacije tel. 23-595 od 15. do 16. ure ali M. Pijadeja 48, Kranj, stan. št. 2 2980 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Čotar, Gradnikova 93, Radovljica 2981 Prodam kolutni MAGNETOFON. Varjačič, Ul. mladinskih brigad 7, Kranj 2982 STREŠNA OKNA se dobijo v lesni izvedbi s termopan steklom, žaluzija ali samonavijalno platno. Zunanji videz (zaščita) aluminij, kmalu tudi baker. Mera 115 X 75 cm. Pregib odpiranja na sredini omogoča lahko čiščenje, dobro zračenje in mnogo svetlobe v podstrešni sobi. Izdeluje: Markun Franc, Ribno 49 a, Bled, MIZARSTVO 2983 ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete M arije Mihovec roj. Kniflc se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom, ki so z nami sočustvovali, nam ustno in pismeno izrekli sožalje ter s cvetjem zasuli njen prerani grob. Posebno smo hvaležni zdravnikom in zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik, odd. 600, kolektivu TOZD Posestvo in TMK in TOZD Mesoizdelki Škofja Loka, pevcem in župniku za lep pogrebni obred. Vsi njeni ZAHVALA Ob prerani in nenadomestljivi izgubi najinega moža in očeta Jožeta Blaznika se iskreno zahvaljujeva vsem sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje z nama, podarjeno cvetje ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja kolektivu IKOS, TEKSTILINDUS, pevcem za zapete žalostinke, gospodu župniku za opravljen obred, razredniku in dijakom 2 d EŠ za podarjen venec ter vsem, ki ste nam pismeno ali ustno izrazili sožalje in z nama sočustvovali. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Zdravka in hčerka Majda ZAHVALA Ob izgubi nase drage Alojzije Tomažič roj. Potočnik se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje. Posebej pa se zahvaljujemo ZB terena Primskovo, OO ZK Britof, sosedom, OŠ Simon Jenko in OŠ Pnmskovo, delavcem Tekstilindusa - mehanična 11., govorniku Kosterovu, pihalnemu orkestru in pevcem. Vsem prisrčna hvala! Žalujoči: mož Anton, sin Tonček in hči Štefka Kovač z družinama Kranj, 19. aprila 1978 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi ljubega moža, atika, starega očeta, brata, svaka, strica in tasta Matevža Martelaka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, predvsem pa dobrim sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena zahvala govorniku KO ZZB Puštal za ganljive besede ob odprtem grobu in vsem praporščakom za zadnji pozdrav. Najtopleje se zahvaljujemo častiti duhovščini za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala tudi pevcem okteta »Jelovica« za zapete pesmi, kakor tudi pihalni godbi iz Šk. Loke. Zahvaljujemo se tudi PLM Škofja Loka in Murska Sobota za hitro posredovano obvestilo. Vsem darovalcem cvetja in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat prisrčna zahvala. Žalujoči: žena Minka, hči Stanka in sin Elo z družinama. Puštal pri Šk. Loki, 13. 4. 1978 PUNTE, BANKINE, DESKE, poceni prodam. Janez Pokovec, Haf-narjevo naselje 77, Šk. Loka, telefon 064 61-190 2984 Prodam PETELINČKE, 10 tednov stare, za pitanje. Kokrica, C. na Belo 31 2985 Prodam HRASTOVE PLOHE. Bitenc Pavel, Čirče 19, Kranj 2986 Prodam bukova DRVA in električni ŠTEDILNIK. Bertoncelj, Podblica 28, telefon 40-593 2987 Prodam črnobel TELEVIZOR ter KUHINJSKO POHIŠTVO. Zupane Jožica, Mencingerjeva 5, Kranj 2988 Prodam KAVČ, SEDEŽNO GARNITURO kavč, 2 fotelja, POSTELJO z jogijem in NOČNO OMARICO. Poljanec Marjan, Mencingerjeva 5, Kranj 2989 Prodam črnobel TELEVIZOR iskra beta še v garanciji in 3-fazni ELEKTROMOTOR 4 KM - star, 900 ob/min. Hribar. Šorlijeva 11, Kranj, telefon 25-500 2990 Prodam večjo količino SENA in MOTOR 4.5 KM. Ivan Rakovec, Dolenja vas 30, Selca nad Šk. Loko 2991 Prodam HLEVSKI GNOJ. Tati-nec 10, Preddvor. Popoldan. 2992 Prodam 5 let staro kmečko KOBILO. Alpska c. 1, 64248 Lesce 2993 Prodam pocinkano MREŽO za ograjo in CIRKULARKO. Gartner Niko, Reteče 31, Sk. Loka 2994 Ugodno prodam POMIVALNO MIZO z dvojnim koritom. Telefon 23-585, Kranj 2995 Po zelo ugodni ceni prodani popolnoma nov TEKMOVALNI STROJ CZ 250 cem. Pivk, Bistrica pri Tržiču 182 2996 Ugodno prodam nov moderen STRELOVOD. Telefon 50-136 2997 Ugodno prodam ročno sadno ŠKROPILNOCO 50-litrsko, KOTEL za žganjekuho in VEJALNIK (pajkelj) za žito, dobro ohranjeno. Ogled dopoldan. Merjasec Ana, Zg. Pirniče 90, Medvode 2998 Prodam več PRAŠIČEV od 80 do 100 kg težkih. Naklo 52 2999 PRIKOLICO ADRIA vzamem v NAJEM za mesec maj. Plačam dobro. Bajželj, Jezerska c. 42. Kranj, telefon 26-979 popoldan 3000 Prodam KRAVO, ki bo maja telila, in JUNIČKO 5 tednov staro. Mošnje 5, pri Radovljici 3002 Prodam JARČKE, rjave, stare 2 meseca. Dobre Helena, Loka 4, Tržič Kompletno KUHINJO prodam zelo ugodno ter ŠTEDILNIK kombiniran in raztegljiv KAVČ. Šorlijeva 29, stan. 16, Kranj 3004 Dve OTROŠKI POSTELJICI, KOŠEK za dojenčka in SEDEŽNO GARNITURO prodam. Magnjne, H rast je 65, Kranj, Telefon 22 604, popoldne 3005 Prodam TRAKTOR stever, dobro ohranjen. Hafner Terezija, Bin-jtelj 13, Šk. Loka 2835 Prodam KRAVO, dobro mleka-rico, po tretjem teletu. Puštal 19, Sk Loka 2836 Prodam SENO in OTAVO. Rih-taršič Jaru-z, HukovicH 11. Selca 3063 Prodam ŠTEDILNIK, na trdo gorivo, Velenje. Šubic, Groharjevo naselje 14, Sk. Loka, tel. 064 61-000 ali 60-911 3064 Prodam športni, italijanski, OTROŠKI VOZIČEK. Grame, Partizanska 47, Šk. Loka, telefon 61-147 3065 Prodam 1000 kg SENA. Gosteče 12, Šk. Loka 3066 Prodam belo, dolgo, DEKLIŠKO OBLEKO za 12 let starosti. Ramovš, St. Loka 143, Šk. Loka 3067 Prodam 1000 kg BETONSKEGA ŽELEZA v palicah 0 8 mm, električni ŠTEDILNIK in OTROŠKO KOLO. Šronc, Sp. Gorje 137 30u8 Prodam 9-mesečno nemško OV-ČARKO z rodovnikom. Podlubnik 13, Šk. Loka 3069 Ugodno prodam dobro ohranjen DIVAN Z ZIMO. Zibler, St. Rozmana 2, Kranj 3O70 Prodam rabljeno TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Radovljica, Ljubljanska 12 3071 Ugodno prodam STREŠNO OPEKO bobrovec in špičak. Lahovče 32, Cerklje 3071 Prodam VOZ ZAPRAVLJIVCEK na gumijastih kolesih in 1 leto starega BIKCA. Glinje 8, Cerklje 3073 Prodam PRAŠIČKE, (6 tednov stare. Nasovče 3, Komenda 3074 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in VERIGO. Vopovlje 15. Cerklje 3075 Ugodno prodam 3 tone SENA IN DETELJE. Sp. Brnik 30, Cerklje 3076 Prodam MOTORNO ZAGO za razrez hlodovine. Poženik 3, Cerklje 3077 Prodam smrekov GOZD na Jelovici ob cesti 2 X 2.5. Tel. 064 77-280 popoldne 307$ Prodam KRAVO, dobro mleka-rico. Podljubelj 93, Tržič 3079 Prodam TV RR Niš črnobeli. Zupančič K ati, Križe 25 3080 Prodam 6 let staro KOBILO 1 BREJI TELICI in 1 BIKA. Luže 19, Šenčur 30^ Prodam rabljeno cementno STREŠNO OPEKO špičak. Strahinj 67 306*1 Razprodajati sem začel 10 tednov stare PISKE. Strahinj 38, Naklo Prodam TELIČKO, simentaJkl? staro 7 mesecev. Mošnje 4 "Vifti Prodam MLADO KRAVO s tel tom, bikcem ali brez. Ljubljanski 33, Radovljica Prodam OREHOVO DEBLO vrste. Lužan, Bistrica 13, Duplje e Prodam BIKCA za dopitani«* nično 4, Golnik %nT PRAŠIČA za zakol, 150 kg težk ga, doma krmljenega, prodn^ Bilban, Sp. Bitnje 19 M Poceni prodam TELEVlTrvp G rile Jože, telefon 23-869 ijc" Prodam nov ELEKTROMOTOR 8 KW, 900 obr/m, primeren za žaeo za rezanje hlodovine. Oman ZvSt*v» 32, Tržič ^ Prodam mlado KRAVO po teletu Cesar Anton, Jereka 15, Bohinj 3091 Prodam KRAVO po tretjem teletu. Zasip, Stagne 27, Bled Prodam globok OTROŠKI VOZL ČEK. Gašperšič Sonja, Savska Loka 7, Kranj 3qq^ Prodam SLAMOREZNICO eple 900 z elektromotorjem. Strahinj 60 3094 Prodam 10 tednov stare JAR-CKE. Suha 5 pri Predosljah, Kranj 309? Prodam belo, dolgo, OBHAJILNO OBLEKO. Mateja, Pot na Jošta 11, Stražišče 3096 Prodam 3 OKNA borovec natur 80 x 90, primerna za vikend ali starejšo hišo. Ljubno 70 3097 Prodam KRAVO, visoko breio. Sp. Brnik 11, Cerklje 3098 Prodam OBRAČALNIK maraton za kosilnico BCS. Zupin, Tupaliče 21 3099 Prodam črnobeli TELEVIZOR El Niš. VHF program. Zg Duplje 20 3100 Prodam KOTEL in SOD za žganjekuho in ročno ŠKROPILNICO. Šuštar Justin, Ostri vrh 10. Železniki 3101 Prodam SAMSKO SPALNICO Kabi, več rabljenih SOBNIH VRAT in OKEN ter ŠTEDILNIK 4 plin 2 elektrika. Legat, Naklo 132 3102 Podjetje za ptt promet Kranj delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta opravila in naloge strojepiske -administratorke Kandidatke naj naslovijo prošnje za sprejem na komisijo za medsebojna razmerja DS SS Podjetja za ptt promet Kranj, Poštna ulica 4. . Prijave sprejemamo lo dni po objavi. Na podlagi 8. čelna Odredbe o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1978 (Ur. list SRS, št. 2/78) Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj obvešča lastnike psov, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini — za zamudnike — na območju občine Kranj v torek, 25. aprila 1978, ob 14. uri v Cerkljah (na zadružnem drovišču), ob 16. uri pa v Kranju (na sejmišču). Pristojbina za cepljenje je 150 din. Opozarjamo, da je cepljenje psov proti steklini obvezno. Kršilci bodo kaznovani po temeljnem zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi. Prodam 2 mladi KRAVI pred te-litvijo ali menjam za jalovo. Visoko •5, Šenčur 3103 Prodam večjo količino SENA. Telefon 50-294 3104 Prodam malo rabljen ČOLN elan T 300. Oddati ponudbe pod 6500 3105 Prodam TERMOAKUMULACIJ-SK0 PEC 4 KW in električni ŠTEDILNIK. Rozman Marjan, Kidričeva 12, Kranj 3106 Ugodno prodam dobro ohranjen 175-litrski HLADILNIK gorenje. Informacije telefon 22-849, popoldne 3107 Ugodno prodam SPALNICO. Je-lenko, Nazorjeva 6, Kranj 3108 Prodam STRESNO OPEKO špičak, KROMPIR drobni in jedilni ter 3000 kg SENA. Podreča 11 3109 Prodam nova macesnova GARAŽNA VRATA velikosti 240 x 208 in večjo količino hlevskega GNOJA. Poženik36 3110 Prodam mlado KRAVO, simen-talko, 9 mesecev brejo. Dvorje 56, Cerklje 3111 Prodam MOTOR ZA ČOLN t-4 za »00 din. Brilly, Tomšičeva 24, Kranj 3112 Uffodno prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Logar, 64209 Žabnica 73, telefon 44-540 3113 Prodam SPALNICO, KAVČ za dva s fotelji in POGRAD. Bajd, MošePijade46/III 3114 Prodam suhe BOROVE PLOHE. Zg. Bela 44 3115 Prodam KRAVO 7 mesecev brejo m STREŠNO OPEKO rabljeno. Zalog 11, Cerklje kupim OSIPALNIK - OKOPALNIK 'traktorski) kupim. Oddati ponudbe Pod Ohranjen 2780 Kupim zazidljivo PARCELO ah HISO v K ranju ali bližnji okolici. hlačam tudi v devizah. Kranj, Ko-rofta c. 39 2894 Kupim PLUG, enobrazdni, za faktor pasauali. Naslov v oglasnem rjddelku 3034 Kupim KOSILNICO alpina, rabljeno, še dobro ohranjeno. Resman Gregor, Studor 15, Srednja vas v Bohinju 3035 Kupim malo rabljen avto ZASTAVA 750, letnik od 1975 leta na-Pn»j. Plačam'delno tudi s posojilom. ■^'asJov v oglasnem oddelku 3036 3161 Prodam avto VOLKSVVAGEN 1200, letnik 1975. Telefon Šk. Loka 60-130 Hafnarjevo naselje 21 3007 Prodam SPAČKA, letnik 1969, 2 cilindra, registriran, izrabljen. Cena 5000 din. Delavska 46, Kranj 3008 Prodam FIAT 125 P, nov. Cena po dogovoru. Kokelj, Mlaka 4, Poljane 3009 AMI 8, registriran do aprila 1979, ugodno prodam. Gradnik ova 111, Radovljica 3010 Prodam FIAT 850 sport cupe. Ogled vsak dan po 14. uri. Bazoviška 3, Radovljica 3011 Poceni prodam dobro ohranjen PONY EKSPRES in MOPED T 12. Otoki 25, Železniki 3012 Ugodno prodam karamboliran AMI 8, lahko tudi po delih. Kokalj, Golnik 62, Malijevo brdo 3013 125 PZ prodam, letnik 1972, telefon 22-710 3014 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Kepic Marjan, Pr. Polica 30, Cerklje * 3015 SIMCO 1000 GLS, 1973, prodam. Resman, Vrbnje 22, Radovljica 3016 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 de lux, letnik 1972, 43 000 km. Kranj, Gregorčičeva 24, Cirče 3017 Prodam FIAT 850 special, registriran do marca 1979. Sp. Duplje 71 3018 ZASTAVO 750 deluxe. letnik 1975, odlično ohranjeno, prodam. Ogled vsak dan po 15. uri. Košir, Bri-tof 12, Kranj 3019 ZASTAVO 101, karambolirano, in MOTORNO KOLO MZ 250 cem, letnik 1978, prodam. Gregoričeva 17, Cirče, Kranj 3020 ŠKODO 1000 MB, prodam. Ura-nič Ul. mladinskih brigad 5, Kranj 3021 Cenjene goste obveščamo, da bomo 27. aprila odprli obnovljeno in povečano gostilno ZARJA Bohinc vTrbojah Spet boste lahko prišli na nase domače dobrote Pričakujemo vas . Kupim KONJA, mirnega, težkega ^0 kg. Rev Ivana, Moste 51, Žirovnica 3037 Kupim DKW F 12, samo motor ah * BLOK in BATE zanj. Kličite do Poldan telefon 064 50-075, 064 50-691 a» Zalac Jože, Ročevnica 40, Tržič 3038 Kupim ZASTAVO 750, letnik 1&75, delno na obroke. Tel. 50-150 "»terno 249, popoldan 3149 OSIPALNIK pasauali kupim. Od čivaltšče v jeprški gmajni bo dobilo do začetka glavne turistične sezone povsem drugačno podobo. — Foto: F Perdan V Sloveniji se lotevamo gradnje urejenih počivališč Jeprško počivališče že do sezone Neurejeno in na pol legalno počivališče ob magistralni cesti Kranj — Ljubljana v Jeprški gmajni bo dobilo do 15. junija letos povsem drugačno podobo. Odsek ceste za počivališče bo asfaltiran, parkirišče tlakovano, za utrujene potnike bodo postavljene mize in klopi, oko pa bo lahko počivalo na okrasnih grmičih in zelenici. Za odpadke, to nujno zlo na počivališčih, bodo postavljeni lični smetnjaki. Le sanitarij še ne bo, čeprav so na počivališčih za tranzitne potnike vsekakor potrebna. Vendar pa ne bo ostalo pri tem: investitor — republiška skupnost za ceste — je dala v testiranje več prototipov sanitarnih objektov, ki bi bili primerni za takšna počivališča. Ko bo izbran najprimernejši, bodo lahko s sanitarijami opremili tudi druga počivališča ob vseh 9(K) kilometrih slovenskih magistralnih cest. Počivališče na Jeprci je sicer na ozemlju vodnega rezervata, vendar pa bo zaprt sistem kanalizacije, ki ga sedaj gradijo, onemogočal vsakršno onesnaževanje vodnega zajetja pod Sorskim poljem: s tem seveda še ni rečeno, da bodo lahko šoferji tovornjakov odlili odpadno olje kjerkoli na počivališču, toda za take primere nevestnega obnašanja odslej posledic ne bo. Drugo počivališče na Gorenjskem, ki naj bi bilo prav tako urejeno do začetka glavne turistične sezone, bo na Ljubelju; obe skupaj pa bosta veljali okoli 3 milijone din. Republiška skupnost za ceste ima v načrtu 33 počivališč ob slovenskih magistralnih cestah. Ker so stroški za ureditev enega počivališča dokaj visoki, prav gotovo že drugo leto ne bomo ustavljali prav povsod ob urejenih počivališčih. Nekako v petih letih pa naj bi bile slovenske magistralne ceste že imele počivališča s sanitarijami, ustreznimi posodami za odpad..e, klopmi in zelenicami, skratka bodo povsem drugačna, kakršna so sedaj. Kakšna pa bodo potem, bo seveda odvisno tudi od obiskovalcev, motoriziranih potnikov, med katerimi se vedno najde tudi take, ki ne zmorejo odpadke odložiti v posodo za odpadke. Da takšnih motoriziranih potnikov ni tako malo, pričajo naše nasmetene ceste, ki jih obrobljajo odpadki vseh vrst; papir je med temi še najmanjše zlo. Ob sedanjem odnosu do okolja, ki ga imamo, je najbrž prekmalu pričakovati, da bi se 4800 kilometrov regionalnih in magistralnih slovenskih cest vsak dan bleščalo od čistoče, čeprav nehvaležno vlogo čistilca cestna podjetja opravljajo. Urejena počivališča in mesta, kjer se brez škode za okolje odvržejo odpadki, bodo vsekakor pripomogla k lepšemu videzu naših cest, omogočala prijetnejši počitek motoriziranim turistom ter seveda z urejenostjo vzgajala nevzgojene. L. M. Merkur n. sol. o. TOZD Prodaja na drobno n. sub. o. Kranj, Koroška 1 r SVOJEGLAVI SPREVODNIK Radovljica — 64-letna /. /». j€ v petek, 7. aprila, ob 8. uri in 15 minut vstopila na vlak na radovljiški železniški postaji. Ker je bolehna, je nekoliko zamudila in vlak je že prihajal, ko je bila pri okencu, da bi kupila karto. Pro dajalec ji je mirno pojasnil, da vozno kart<} lahko kupi kar v vlaku in pri sprevodni/tu tudi uveljavlja popust, ki ga ima. Hudo pa je bila presenečena, ko se nejevoljni sprevodnik tistega vlaka sploh ni zmenil za to da ima in tudi lahko uveljavlja popust. Plačati je morala vozni listek do Kranja, zraven pa ji je še zasolil kazen, češ, da je, recimo takole, kot neki slepi potnik ki ga je on zasačil in ki bo zdaj še kako kaznovan zaradi tega, ker mu ne more pomoliti listka' pod nos. Kolikor vem, se vozna karta na vlaku lahko kupuje in kolikor vem, bi morali biti železničarji _ sprevodniki pač že malce bolj poučeni, da potniki lahko uve Ijavljajo popust. POŠTA S POKLJUKE Kranj - Na Pokljuki so se mudili Kranjčani, ki so od tam poslali svojim domačim, znan cem, prijateljem in prijateljicam tudi razglednice. Vrgli so jik v nabiralnik gostišča Milče, prišli v Kranj, čakali dva, tri dni in & dalj, pošte pa od nikoder. Zakaj ne, so zdaj name nejevoljni! Res lepo, da ste s prelepe Pokljuke pisali prelepe razglednice svojim preljubim. Ampak pri na, boljši volji ne vem, kje so .?rfa. lahko le domnevam: ali jin ■ požrl pokljuški medved, ki Se od časa do časa kje prikaže a/* D jih ima pokljuška lisica 2iittJr^° ka v svojem brlogu. Ne verja-mem, da so bile poštarju ali k mu drugemu tako zelo všeč, da h jih pobasal za svojo trajno last. .. J prodajalna NAKLO POTROŠNIKI — GRADBENIKI — OBRTNIKI Prehodi za pešce — Delavci Cestnega podjetja so te dni začeli z deli na prehodih za pešce. Zimsko spanje »zeber« se je končalo. Za pontuno prebarva nje prehodov na gorenjskih cestah bodo porabili okoli pet ton barvita (h): Foto - F. Perdan DEŽURNI NOVINAR 21-860 Kranj, 20. aprila Novice — V Moskvi je velik« zanimanje za obisk ameriškega državnega sekretarja Vancea. Opazovalci predvidevajo, da bodo pogovori zapleteni in občutljivi glede na nesporazume med državama. Vance in Gromi-ko bosta preučila odnose med velesilama in se pogovorila o pripravah na podpis spora zuma o omejevanju strateškega orožja. Romunski predsednik Ceaucescu bo sredi prihodnjega meseca obiskal Kitajsko. S predsednikom CK KP Kitajske in premierom Hua Kuo-Fengom se bo pogovarjal o sodelovanju na partijskem in gospodarskem področju. Spor o Cipru se, kot kaže, kljub posredovanju generalnega sekretarja Združenih narodov VValdheima Se ne bo reSil, saj obe sprti strani vztrajata pri svojih zahtevah. Aldo Moro je živ - Rdeče brigade so okrog 12. ure poslale sporočilo nekaterim uredništvom v Italiji, da je Aldo Moro živ m da je torkova vest 0 njegovi usmrtitvi lažna. Rdeče brigade v sporočilu zahtevajo izpustitev vseh komunističnih zapornikov, sicer bodo Alda Mora ubili v 48. urah. V Veliki Britaniji se je povećal val novih demonstracij proti porkusom Francozov z nevtronsko bombo. . Pa Se turistična zanimivost: narodni park Flitvice je lani obiskalo 460.000 gostov. Večinoma so bili to domačini, od tujcev pa so Flitvice najbolj privlačile Nemce in Itali jane Tone Fajfar častni član — V ponedeljek, -4. aprila, ob pol osmih zjutraj IhkIo člani pionirskega odreda na osnovni šoli Davorina -Jenka v Cerkljah sprejeli K u -rirčkovo pošto. <)!> |ej priložnost i hod« člane sveta federacije Toneta Fajt'ai ja imenovali za častnega člana pionirskega odreda Kdvard Kardelj na cerkljanski osnovni šoli. Kurirčkova pošta l)o po sprejemu \ Cerkljah nadaljevala |n>( proti Zalogu. Koncert v Gorenji vani — V nedeljo ob 17, uri bo v avli osnovne Sole v Gorenji vasi koncert Gorenjevaškega okteta. Pevci. Sest let že pojejo skupaj, bode predstavili zanimiv spored umetnih in narodnih pesmi. Snežne razmere — V vseh večjih gorenjskih smučarskih središčih — Kranjska gora. Vogel, Krvavec - je Se dovolj snega, obratujejo pa tudi naprave V hotelih in domovih je za konec tedna še dovolj prostora, medtem ko za praznike gostimi pričakujejo večjo gnečo. Meteorologi svarijo planince in turne smučarje pred snežnimi plazovi. Nevarnost je največja v kamniških planinah, na Vršiču. Komni in Kredarici. Vreme — Jutri bo zmerno do pretežno obit bodi Vreme — Jutri no zmerno do pretežno lačno. NajviSje dnevne temperature se dO gibale od 10 do 15 stopinj Celzija. H .1 obveščamo vas. da je odprta nova prodajalna v Naklem — nudimo vam velik parkirni in nakladalni prostor, kar je osnovni pogoj za hitro in solidno postrežbo — nudimo vam ugodne kreditne in plačilne pogoje — nudimo prevoze kupljenega blaga kamionsko. kakor tudi po železnici — sprejemamo vaša naročila in posredujemo prodajo izven prodajnega programa Upoštevali bomo vaša strokovna menja in prilagajali ter izpopolnjevali prodajni program, vašim zahtevam in stanju na trgu Obiščite našo prodajalno v Naklem, kjer vam bomo z geslom »VSE ZA GRADBENO IN OBRTNO DEJAVNOST« poskusili ustreči vsem željam in potrebam MERKUR VAS VABI IN PRIČAKUJE PARKIRNI IN NAKLADALNI PROSTOR ZAGOTOVLJEN