363
Delovanje
deželnega zbora kranjskega 1869. leta.
Pod tem naslovom bodo prinašale „Novice" odslej naprej po vrsti nekoliko sestavkov o tem, kaj in kako se je delalo in obravnavalo v letošnjem deželnem zboru kranjskem. Zgodi se to po želji narodnega kluba, ki jo je izrekel, ko je imel po nenadoma sklenjenem letošnjem deželnem zboru svoj zadnji shod.
Vodila je njega pri tem ta misel, naj ljudstvo, ki se živo zanima za vse dogodke javnega življenja, z v 6, kaj in kako se je godilo v deželnem zboru, — naj izve, kaj se je storilo ali vsaj skušalo storiti deželi, pa tudi državi na korist, — naj ima priložnost, da samo po delu in djanju sodi, ali so njegovi zastopniki ravnali po njegovi volji, in ali so delali ali ne po vsi svoji moči, marljivosti, vesti in vednosti, da bi se deželi dušno in materijalno pomagalo na bolje, pa da bi se ljudstvu našemu tudi narodne pravice, po Njih Veličanstvu, našem presvitlem cesarju, in po državni ustavi mu obljubljene in zagotovljene, brez kterih pravic je, kakor uči zgodovina vseh časov in narodov, materijalni in dušni napredek nemogoč,  že vendar enkrat uresničile.
Razen tega naj ljudstvo naše iz delovanja deželnega zbora bolj in bolj spoznava njegovo važnost; naj vidi iz djanskih izgledov, kako imenitne pravice so v njegovih rokah, in kako neizrečeno veliko je na tem ležeče, da imajo možje, ki si jih narod za svoje zastopnike izbere, srce, voljo in pamet na pravem mestu.
364
Od začetka je bila misel ta, da bi se izdala o tej reči posebna brošura; al ker se je kazalo, da se isti namen še bolje in laglje doseže po kakem domačem, med ljudstvom zelo razširjenem časniku, je obveljala misel, obrniti se do „Novic", kterih vredništvo je tudi radovoljno prevzelo to nalogo, ter bo v ta namen, kolikor navadni, temu predmetu odločeni prostor ne bo zadostoval, svojemu listu še druge Četrt ali pol pole pridajalo, da navadni „Novični" predmeti za volj tega ne bodo nikakoršne škode trpeli.
„Novice" tedaj danes začno s tem, da podajo, kolikor mogoče popoln pregled od vsega, kar koli je prišlo letos pred deželni zbor, ter je bilo predmet njegovega in njegovih odsekov delovanja. Potem prinesd tiste predmete, ki so veče važnosti in pomembe, še posamezi in vredjene po svojem obsežku, in dodajo vsakemu dotične važnejše govore.
Bile so pa v letošnjem deželnem zboru izdelovane in obravnovane te-le reči:
I.    Predmeti, ki se tičejo oskrbovanja deželnega premoženja in deželnih ali drugih deželni skrbi izročenih zavodov.
Poglavitna opravila, ki semkaj spadajo, so bila: Prevdarki (proračuni) deželnih prihodkov in stroškov za leto 1870., potem sklepi deželnih računov za leto 1868. od teh-le zakladov (fondov): a) od zemljiške odveze; b) od deželnega zemljedelstva; c) od ustanov za sirote; d) od Peter Pavel Glavarjeve ustanove za uboge in bolehne; e) od deželnega zaklada in njegovih podzakladov, ki so: od bolnišnice, porodnišnice, najdeni šnice, norišnice in posilne   delalnice ter domestikalni.
Vse te na deželno gospodarstvo spadajoče zadeve so se vredile, in le mimogrede pri tej priložnosti opomnimo, da se je vsled mnozih želja, ki so dohajale od vseh strani naše dežele, strelnina za ropne zveri, kakor je pred bila, le s pristavkom, da velja tudi za stekle pse, iz deželnega zaklada spet privolila, in potem da se je iz gledišnega zaklada precej zdatna pri-pomoč odmenila domači, slovenski dramatiki.
II.   Postave in predlogi, ki zadevajo kmetijstvo, zemljedelstvo in sploh povzdigo narodnega gospodarstva.
V tem oziru so bile izdelane in sklenjene te-le postave: a) Postava, kdo naj razsoja, ali se po menjavi enega zemljišča za drugo zemljiščino gospodarstvo zboljša. Te postave je bilo treba v dopolnilo državne postave od 6. marca 1869. leta, ki dovoljuje zemljišča razko-sovati; b) postava o varstvu zemljiških pridelkov zoper gosenice, hrošče (kebre) in druge škodljive mrčese; c) postava o varstvu tičev, poljedelstvu koristnih; d) postava za razdelitev sopašnikov; e) postava za razdelitev menjalnih zemljišč; f) postava, kako se vživa, odpravlja in strahuje voda.
Od predlogov v to vrsto spadajočih in po deželnem zboru sprejetih omenjamo le važnejše, in sicer: a) Do c. k. vlade so se sklenile prošnje, da bi se na Rakeku cestna mitnica napravila; da bi se vodna mitnina na Vrhniki odpravila; da bi se dela servitutne odveze brž ko brž dognala; da bi se gozdna postava v varstvo gozdom bolj na tanko spolnovala; da bi se del ljubljanskega močvirja (mahu), ki ga ima južna železnica v posesti, prejšnjim posestnikom nazaj odstopil; da bi se izdelovanje železnice iz Ljubljane na Karlovec podvizalo, b) Deželnemu odboru se je dal nalog, naj pre-vdarja in v prihodnjem deželnem zboru sporoča, kako bi se napravila za kranjsko deželo vzajemna deželna zavarovalnica za ogenj; potem naj 1000 iztiskov izvrstne Moric Sajerjeve knjižice: „Navod, kako naj ravnajo posamezni kmetje in cele občine z gozdom", brezplačno občinam razdeli,   c) Sestero dosedanjih ob-
činskih (soseskinih) cest se je vvrstilo med skladne (konkurencijalne) ceste; štirim skladnim cestam se je privolila podpora iz deželnega zaklada.
III.  Zastran gruntnega davka, posebno zastran odpisovanja tistim, ki so preobloženi, je bilo izdelano obširno poročilo in sklenjena prošnja do c. kr. vlade. Potem so se volili možje v deželno komisijo za novo cenitev zastran gruntnega davka.
IV.  Šolstvo. V tem oziru so bile po vladi predložene naslednje postave: a) postava o šolskem nadzorstvu; b) postava o realkah; c) postava o napravljanju, zdrževanju in obiskovanju ljudskih šol; d) postava o pravnih razmerah učiteljskih; e) postava o obrtniških nadaljevalnih šolah.
Od teh postav je bila samo prva pod a) izdelana in v zboru potrjena; ona pod b) ie bila v odseku pretresena, al se iz mnogih prevažnih pomiselkov ni potrdila, ampak je šla še na deželni odbor, ki jo še na tanjše prevdari in bo v prihodnji sesiji o njej sporočal. Postave pod c) d) in e), čeravno po dotičnih odsekih popolnoma izdelane, niso prišle na obravnavo, ker je bil deželni zbor poprej sklenjen.
Tukaj imamo le še to omeniti, da je deželni zbor tudi za kmetijske nadaljevalne šole, ki se bodo začele napravljati, 1000 gld. podpore posebno marljivim u č i t e 1 j e m iz posebnega (zemlj ekulturnega) zaklada dovolil, in potem, da je deželnemu odboru dal nalog, premišljati in v prihodnji sesiji sporočati, kako bi se dala napraviti kmetijska šola v Ljubljani ali vsaj vinorejska kje na Dolenskem.
V.   Da se uresniči narodna ravnopravnost, bile so sklenjene postave: a) kako naj se razglašajo deželne postave; b) kteri jezik naj bo učni jezik v ljudskih šolah in učiteljskih pripravljalnicah; c) kako naj se rabi jezik po c. k. uradnijah.
Razun tega se je podala prošnja ministerstvu, naj uravna naše gimnazije po načelu narodne ravnoprav-nosti, in naj napravi po istem načelu za Slovence pra-voslovno akademijo ali pa vseučilišče.
In slednjič se je storil sklep, da se vpelje pri deželnih uradih od 1. januarja 1870. slovenski jezik za uradni jezik.
VI.  Predmeti državopravnega zapopadka so bili: a) Posta va, kako naj se premeni deželni volilni red; b) izreka zoper direktne volitve za državni zbor; c) predlog, kako naj se premeni državna ustava; d) kranjske deželne pravice do Žumberka in druzega nekdaj Kranjskega, pa brez privolitve deželnega zastopa od dežele odtrganega zemljišča.
Predmeta pod c) in d), v odsekih že izdelana nista prišla na obravnavo zavolj prezgodnjega sklepa deželnega zbora.
VII.   Raznoteri drugi predmeti, med kterimi so bilijzlasti: a) postava, kdo se sme dati v posilno delavnico; b) mnoge peticije, potem prošnje občinskih zastopov za dovoljenje občinskih priklad; c) prevzetje normalnega šolskega zaklada, potem Janez Kalistrove ustanove za Slavinske farane v deželno oskrbo; d) nova uredba deželnega muzeja; e) predlog, naj se ljubljanska naj-denišnica odpravi.
Zadnja dva predmeta, ki sta bila tudi po odsekih že izgotovljena, zavolj prezgodnjega sklepa deželnega zbora nista prišla v obravnavo.
S tem je naš pregled pri konci. Iz njega bode našim dragim rojakom razvidno, da je kranjski deželni zbor v svoji letošnji sesiji mnogo posla imel in marljivo delal,   da je ko pameten   gospodar dobro  porabil svoj
f)ičlo merjeni čas.    Čeravno je moral skleniti svoje de-ovanje dober teden dni prej od druzih deželnih zborov, vendar se lahko reče, da ni zaostal za nobenim drugim
365
ne po številu ne po važnosti svojih del. Le še dve ali k večemu tri seje naj bi mu bile dovoljene, pa bi bil dognal in dodelal tudi tistih sedem predmetov, ki zdaj niso mogli več na vrsto priti.
Deželni zbor kranjski je storil, kar je bilo v njegovi moči, in s tem svojo dolžnost dopolnil; daj Bog, da bi bili tudi tisti, pred ktere zdaj pridejo deželnih zborov sklepi, enako voljni ustrezati deželnim in narodnim željam, pa bo kmalu v Avstriji mir in zadovoljnost.
(Dalje prihodnjič.)
373
    Delovanje
deželnega zbora kranjskega 1869. leta.
Popis delovanja kranjskega deželnega zbora začenjamo z državopravnimi razpravami, in sicer zato, ker one so velike važnosti v tem: ali naj deželnim zborom doide več področja in več oblasti kakor dozdaj, ali da zgubijo dober kos še te samouprave (avtonomije), ki so jo imeli dosihmal.
Gotovo je po vsem, da po oktoberski diplomi gredo veliko veče pravice deželnim zborom, — a gotovo je tudi to, da februarska in decemberska ustava zelo omejujete te pravice posamnim kraljestvom in deželam častitljive nekdanje Avstrije ; in da državnemu zboru prilastujete, kar mu ne gre po omenjeni diplomi, ki jo je presvitli cesar sam imenoval „nepremenljivo" podlago ustavi avstrijski.
Deželni zbor galicijski je to že lani odločno izrekel in letos spet ponovil, kranjski in tirolski zbor pa sta imela isto pripravljeno, al vlada jima je vzela besedo v tistem trenutku, ko sta imela dotično resolucijo skleniti. Da bi isto zahtevala zbor pražki in moravski, ve ves svet, ki vidi, da slovanski poslanci se celo ne udeležujejo niti svojih deželnih zborov niti državnega zbora, in prav zato ne, ker se jima krati avtonomija.
Ponovila se bo tedaj v prihodnjem državnem zboru huda pravda,   ki se že davno očitno po časnikih plete.
Dokler ni tedaj ta glavna stvar, ktera bi odločila Avstriji novo ustavo v smislu oktoberske diplome, ali po ustavni poti ali po volji Njegovega Veličanstva rešena, stoje vsa ostala vprašanja še le v drugi vrsti. Kadar nova ustava izreče princip, da se morejo dežele, zdaj ločene i ali po državopravnih ali narodnih načelih združiti, kakor to resolucija kranjskega deželnega zbora zahteva, takrat ne bojo imeli štajarski, koroški in drugi zbori ustavne podlage več, kakor jo imajo dandanes, upirati se združenju Slovencev v eno kraljestvo pod orlom avstrijskim. Zato je dandanes vse tiščanje po Sloveniji „sin pred očetom" (filius ante patrem), in mi ne vidimo cel6 nobenega „poguma" v tem, ako se praša dandanašnj a vlada: ali jo je volja stva-riti Slovenijo, ker že vsak vprašalec naprej vč, da v nobeno nevarnost ne pride, če mu vlada kar naravnost odgovori: ne! Pa saj ustavna vlada, ako bi tudi srce imela za „Slovenijo", kakor ga nima (glej: odgovor dr. Giskre v Ljubljani dr. Bieiweisu, in odgovor ces. komisarja v dež. zboru graškem) samaza-se tudi nobenega pritrdiv-nega odgovora dati ne more, ker deželni zbori štajarski, koroški itd. in pa državni zbor imajo vmes tehtno besedo; — kdor pa od teh pričakuje dandanes druzega odgovora kakor: ne, ne! — ta gotovo ne ve, kaj zahteva. Isto so tudi tabori zahtevali, ko so rekli: po ustavni poti; al drugače niso smeli; po ustavni poti pa jim je vlada to lahko dovolila, češ: le kričajte po Sloveniji, sej je ustavna pot dandanes jez proti njej. — To je po vsestranskem in mirnem premišljevanji priznala večina deželnega zbora kranjskega in je hotela zahtevati prvo, ker po prvem še le je mogoče doseči drugo. Ako se pa kdo „junaka" misli zato, da vlado, s ktero se zarad odgovora njenega še v noben razgovor spuščati ne more, praša: „ali hočeš dati Slovenijo"? — dobro! Zarad tega junaštva se mu ni bati, da bi mu se le za las hudega zgodilo.
Po tem predgovoru, v kterem smo hoteli le dokazati važnost dveh državnopravnih stvari, za ktere je šlo v kranjskem deželnem zboru, namreč o razpravi zarad direktnih volitev v državni zbor, in pa o resoluciji, ktero je narodna večina imela narejeno,
prinesemo danes obravnave o direktnih volitvah, to je, o tem, da ne bi več volili in pošiljali deželni zbori poslancev v državni zbor, ampak da bi se ti poslanci kar naravnost volili od velikih posestnikov, mest, trgov in kmetiških občin v državni zbor. Vladi na vrat na nos privrženi časniki in njihovi pa-troni psujejo narodne može, ki se za narodove pravice potegujejo, za „klerikalce", sebe pa kličejo „ustavo-ljubce", to je, nemcoljubce, in zibljejo se v sladki nadi, da bi s tem podrli narodne deželne zbore, ako bi jim po sreči šlo, da bi pri direktnih volitvah vlovili nekoliko „nemškutarčkov" na svoje limanice; tako bi mogoče bilo — tako računijo — Apfaltrernu, Dežmanu, Kromerju, Kalteneggerju itd. v državni zbor priti, in potem bi kranjska dežela imela dva obraza: enega, ki bi gledal v domovino našo, druzega pa, ki bi škilil v nemčijo, kamor ves zamaknjen tudi našim ,,ustavoljub-cem" pot kaže štajarski „Kaisersfeld". V tem je „des Pudels Kern" ali po naše „le-sem pes taco moli". Idimo po vsem tem na svoj popis.
Deželni ^ odbor *) je 1. oktobra deželnemu zboru poleg sporočila zastran premembe deželnega volilnega reda podal tudi nasvet o neposrednjih (direktnih) volitvah v državni zbor. Dotično sporočilo od-borovo, kteremu je bil dr. Costa poročevalec, se je glasilo tako-le:
„Obče znano je namreč, da bi visoka vlada rada pozvedela misli posamesnih deželnih zborov zastran vpeljave neposrednjih (direktnih) volitev v državni zbor, in vsled tega se je tudi že več deželnih zborov o tej sila važni zadevi posvetovalo. Slavni deželni zbor za Vojvodino Kranjsko je sicer svoje mnenje o neposrednjih volitvah v državni zbor že v 21. seji zadnje sesije na tanko in dosti določno pokazal s tem, da je dotični predlog gospoda poslanca dr. Kalteneggerja popolnoma ovrgel. A vendar se zdi deželnemu odboru važno in potrebno, da se v slavnem deželnem zboru v natančnih razgovorih različni vzroki, ki so za in proti neposrednjim volitvam v državni zbor, pretresejo in se potem glas si. deželnega zbora še enkrat določno ponovi.
Ker si pa deželni odbor pridržuje to stvar tudi ustmeno po svojem sporočevalcu natančneje razložiti, omeni zdaj samo to-le:
Neposrednje (direktne) volitve v državni zbor bile bi Avstriji škodljive. Presvitli cesar so meseca oktobra 1860. leta izrekli, da se bodo postave dajale po cesarji in deželnih zborih, tedaj se je takrat spoznalo, da Avstrija obstaja iz različnih dežel z raznimi pravicami. To je bila tudi dobra misel za obstanek ustave, zakaj, če se ta ne brani po deželnih zborih, zgubila bi se kmalu. Ko bi se reklo , naj se voli v deželni zbor neposrednje, gotovo bi mi tudi rekli: to je dobro; voli naj se tako. Kranjski deželni zbor bi bil gotovo prvi, ki bi ustavo v tem popravil.
Drugače pa je z volitvami v državni zbor.   Dežele 77 morajo ostati  avtonomne.    Da  se  pa  to   zgodi,   se ne smejo vtopiti v centralni parlament.
1. maja 1868. leta so presvitli cesar pozdravili poslance kot „poslance deželnih zborov" („von den Land-tagen entsendete Boten") in ti imajo zastopati dežele, iz kterih so voljeni. Ne more se tedaj pritrditi takemu parlamentu, kakoršnega imajo Ogri, ker po takem bi dežele prišle ob glavno pravico, da bi ne smele o vseh važnih vprašanjih govoriti. Dežele bi prišle ob pravico, ktero daje pragmatična sankcija in diploma 20. ok-
*) Deželnemu odboru kranjskemu odborniki so: dr. Jan. Blei-weis, dr. Lovro Toman, dr. Etb. Costa in Karol Dežman; njemu predsednik je pl. Karol Wurzbach.
374
tobra 1860. leta. Nikdar ne bodo niti Cehi, niti Poljaki, niti Tirolci privolili takim neposrednjim volitvam za državni zbor. Solidarno moramo tedaj delati v tem sila   važnem vprašanji.
Deželni odbor stavi tedaj nasvet: SI. deželni zbor naj izreče, da ne pripoznava, da bi bile neposrednje (direktne) volitve za državni zbor dobre in koristne." —
V 12. seji (11. okt.) je prišel ta nasvet v obravnavo deželnega zbora.
Prvi je prosil besede dr. vitez Kaltenegger, ki
i*e že lani predlog stavil o vpeljavi direktnih volitev, d pa ga je brez razprave (debate) odstranil deželni zbor. Letos, ko je deželni odbor sam stavil gori omenjeni predlog na dnevni red, je spet dr. Kaltenegger prvi poprijel besedo, želec, da bi se odborov predlog izročil v predpos veto vanje ustavnemu odseku, kteremu naj bi se izročili tudi njegovi 4 predlogi, namreč 1) da je treba, da bi se število državnih poslancev pomnožilo na dvojno število; 2) da bi kranjskih državnih poslancev vprihodnje namesti 6 bilo 9, in sicer 4 iz kmetiških občin, iz mest in trgov 3, iz skupine velikih posestnikov pa 2; 3) državno poslanstvo naj traja 3, k večemu 4 leta namesti 6; 4) ako obvelja to, da ljudstvo naravnost voli svoje poslance v državni zbor, tedaj odpade §. 16. deželnega reda kranjskega. — Iz teh predlogov se vidi, da je dr. pl. Kaltenegger zvesto izpolnil „pensum", ki ga je minister dr. Griskra dal nemškim „ustavoljubcem".
Poročevalec dr. Costa se je ustavil predlogu pl. dr. Kalteneggerja, da bi ta stvar se izročila ustavnemu odseku v predposvetovanje, rekši, da deželni zbor nikdar ne bo druzega mnenja kakor tistega, ki ga je tako krepko in s tako veliko večino jasno izrekel lansko leto, ko je predlog dr. Kalteneggerja brez debate pokopal. Da smo mi letos to vprašanje na dnevni red spravili; imeli smo ta razlog, da je treba v zboru svoje razloge izreči, zakaj da je zoper neposrednje volitve in da on ne pozna nobenega pogoja, po kterem bi se mi temu načelu udali. Meni se zdi, da ta reč je tako jasna, da danes lahko sodimo in danes lahko konečno sklepamo o tej stvari, in jaz si pridržujem, se ve, da še le potem odgovoriti predlogu gosp. Kalteneggerja, kadar pridejo direktne volitve v specijalni debati na vrsto.
Pri glasovanji je padel predlog dr. Kalteneggerja, in začela se je specijalna debata o direktnih volitvah.
Pri specijalni debati prosi poročevalec dr. Costa besede za kratko opombo, rekši: Gotovo je, da važno vprašanje zarad direktnih volitev v sporočilu odborovem ni zadosti na vse strani pretehtano in preudarjeno; najvažnejši razlog zoper princip direktnih volitev pa je vendar izrečen, in ta je avtonomija dežele, in drugič, da — kar je v zvezi s prvim — direktne volitve niso nič druzega kakor centralizacija, zoper ktero se ima tudi izrekati naš deželni zbor. To sta glavna dva vzroka. Ker pa je deželni zbor sam že pri lanskem sklepu to vprašanje na tanko in obširno pretresel, zato se deželnemu odboru ni treba zdelo, tako globoko v to prašanje spuščati se.
Potem se vzdigne spet dr. pl. Kaltenegger in govori za direktne volitve. Govora njegovega nam ni treba tiskati, in sicer zato ne, ker bralci v govoru dr. Tomanovem nahajajo vse važnejše razloge, s kterimi je dr. Kaltenegger branil direktne volitve.
Dr. Tomanov govor pa se je (po stenografičnem zapisniku) glasil tako-le:
Jaz moram najpred reči, da meni se ni zdelo potrebno, da smo v našem deželnem zboru zopet prišli na to vprašanje, in jaz kakor odbornik in ud deželnega odbora, tudi nisem se vjemal s tem, da je deželni odbor
nasvetoval ta predlog, kterega imamo danes pred seboj, temveč da to, kar je lansko leto deželni zbor sklenil, je bilo, akoravno brez besedi, tako jasno in glasno, da ni več trebalo govoriti. Že lansko leto smo imeli predlog na direktne volitve, in po opravilnem redu bi bil moral se ta predlog, ako bi ga bil deželni zbor v posvet hotel vzeti, enemu odboru izročiti; al deželni zbor ga ni lansko leto na odbor poslal, torajje s tem izrekel, da on še o tej stvari govoriti noče. Če je bilo to tiho ravnanje, bilo je vendar tako glasno, da je deželni zbor lansko leto o direktnih volitvah svojo sodbo izrekel, da direktnih volitev nikdar neče, in mislim, da ga je vodila ena misel, ko je to sklenil, in sicer ta, da bi drugače deželni zbor sam sebe pokopal.
Direktne volitve so zoper ustavo deželno, in deželni poslanec vsak bi moral živ protest zoper nje izreči, in ko bi državni zbor tudi sklenil, da se voli direktno v državni zbor, bi vsak poslanec v državnem zboru moral tisti trenutek se odpovedati zboru, v kterem bi se smrt kranjskega deželnega zbora sklenila. (Živa pohvala.)
To, gospoda moja, je važna stvar, najvažnejša, kar smo jih do zdaj imeli, in liberalni motivi, ki jih je gospod Kaltenegger za direktne volitve govoril, in iz kterih se naravnost vidi, da je ravno centralizacija edino vodilo pri tem nasvetu, ne smejo tako lahkomiš-ljeno le po vrhu ogledani biti, čeravno je že rečeno bilo, da naš zbor ne bode nikdar direktnim volitvam pritrdil.
Zato hočem odgovoriti gosp. dr. Kalteneggerju in odkriti nevarne namembe, ki jih v sebi zakrivajo njegovi razlogi.
Gospod dr. Kaltenegger predlaga naj poprej, naj se direktne volitve vpeljejo, pa ni danes naravnost izrekel, kako se imajo te direktne volitve izpeljati, ali iz celega ljudstva ali po skupinah; on le hoče, da deželni zbor nič več ne voli v državni zbor.
Gospod dr. Kaltenegger je rekel v opravičenje svojega predloga sledeče: „s tem se bode ustavna zavest krepčala, ustavno življenje budilo; ako se ljudstvo vdeleži volitve v državni zbor, bode se ljudstvo bolj zavedalo, — znabiti „verfassungsfreundlich" postane".
Gospoda moja, „ustava" je različna. Konštitucijo-nalni smo tudi mi, in ravno, ker smo konštitucijonalni, ne rečemo, da bi vladar sam vse v rokah imel, ker hočemo, da ima ljudstvo pravico postave dajati, in vemo, da absolutna monarhija državljanom pravice krati. Al o tem se ne prepiramo, mislim, da smo vsi zelo enakih misli, al o ustavi, ktera zdaj velja in se hoče zopet prenarediti v Avstriji, nismo vsi enakih misli. Mi ustavo, kakoršna se mora v Avstriji ustvariti, da bode na srečo narodom, drugače ko gospodje na uni strani razumemo.
Oktoberska diploma je temelj, je podlaga, je izvir konštitucijonalnega življenja v Avstriji; v okto-berski diplomi je presvitli cesar se odrekel pravice, sam postave dajati in rekel, da hoče jih s posamesnimi deželnimi zbori — tam ne stoji, z „državnim zborom" — dajati. Tam je le veči ali sir ji državni zbor postavljen za ista opravila, ktera deloma danes delegacije opravljajo, in oži za neogerske dežele zarad enakih zadev, pa v enega in druzega imajo pošiljati poslance tako, da le posrednje obstoji državni zbor, in to je naravno.
Tedaj je v tem rečeno, da izvira postavodajstvo iz deželnih zborov zato, ker je premilostljivi cesar ga razdelil med seboj in med deželnimi zbori, in postavodajstvo v državnem zboru nič druzega ni, kakor preneseno od deželnih zborov. Deželni zbori so tedaj vir konštitucijonalnega postavodajstva v Avstriji.
Tako  razumemo mi ustavo našo in te se držimo,
375
in Vi (k levici), ki pravite, da se ustave ne sme nobeden dotakniti, da, gospod baron Apfaltrern je popred celo rekel, če zarad premembe volilnega reda govorimo, da mejo ustave mi prestopamo, sami podkopu-jete vašo ljubljeno ustavo, kar nam je sicer prav, ali tega ne pripustimo , da hočete podreti temelj avstrijskega postavodajstva, največo pravico deželnih zborov, da oni sami imajo izvirno pravico, postave dajati in jo posrednje v državnem zboru izpolnovati.   (Živa pohvala.)
V tem že leži naj veča razlika med nami, da mi direktne volitve zametujemo, ker bi potem naša deželna ustava dejansko le šablona postala.   (Dobro!)
Gospod dr. Kaltenegger pravi na dalje, da direktne volitve ne kratijo deželne avtonomije; dobro je, pravi, da se stavi neka meja avtonomiji, čez mejo pa hoditi je nevarno in čez mejo neČe on o tej avtonomiji pritrditi. Žlahni gospod dr. Kaltenegger pa ni na tanko načrtal te meje, razen če je morebiti izreči hotel to : da je decemberska ustava tista meja. Ako je pa ona tista meja, moram gospoda Kalteneggerja opomniti, da v de-cemberski ustavi nič ne stoji o direktnih volitvah. Vendar pa on hoče zdaj na enkrat ustavo toliko predruga-čiti, da bi manj avtonomije dali deželnim zborom!
Iz tega se vidi, kaj je našim nasprotnikom avtonomija in kaj meja avtonomije. Vidi se, da je pravica deželna v nevarnosti, po kteri ima deželni zbor pravico, v državni zbor voliti poslance, in odkritosrčno moram reči, da upam, da deželni zbor bode vedel odbijati take napade, kajti očividno je, da centralistična stranka je nastavila sekiro na deblo, na korenino našega deželnega avtonomnega drevesa. (Pohvala.) Tako pride mnenje, če se objektivno drži, tistih gospodov na svetlo, kteri direktne volitve zdaj zagovarjajo.
Gospod dr. Kaltenegger je dalje rekel, daje nekaka nezadovoljnost v ljudstvu zato, da ne voli direktno.
Gospoda moja, jaz nisem slišal nobenih takih pri-tožeb, pritožbe ljudstva pa sem slišal take, da ima le preveč voliti. Ne da bi jaz to šaljivo rekel, nego mislim, da ljudje zaupajo svojemu deželnemu zboru; kedar volijo naši ljudje, dobro pomislijo, in tako so nas že dvakrat v deželni zbor volili. To je pokazalo ljudstvo, da ono ve, kam in zakaj voli. In čeravno se je takrat slišalo iz ust več gospodov, da naj nas zavrže, da naj nas nič več ne voli, vendar je ljudstvo skazalo zopet svojemu razpuščenemu deželnemu zboru zaupanje, ter ga vnovič volilo. Ali če bi ne bile tačas volitve v deželni zbor, ampak v državni zbor, bi se naše ljudstvo ne bilo takrat vdeleževalo volitve. (Istina, prav res je!)
To je spričalo, kaka zveza je med narodnimi zastopniki in med našim ljudstvom, in da narod stoji zvesto za deželno avtonomijo.
To pa dokazuje tudi, da je le malo ljudstev tako umnih, kakor je naše slovensko. Meni se zdi, kar nemško avstrijsko ljudstvo zadeva, da ono vse na komando dela, pošilja prošnje zoper konkordat, podpisuje prošnje za direktne volitve in tako naprej vse na komando. Naše ljudstvo pa, čeravno je zavest konštituci-jonalna v njem, ni zahtevalo direktnih volitev v državni zbor; njemu gotovo ni za to, da bi se deželni zbori odstranili in da bi se v državni zbor potopili, ampak ono želi, da se avtonomija deželnega zbora povekša, da, ta zavest je v našem ljudstvu. To je gotovo in prepričani ste lahko, da, odkar se v slovenskem jeziku tukaj govori, vse hrepeneče po razpravah sega, jih dobro posluša ali pazljivo prebira, na drugej strani pa s tem ni zadovoljno, kar se v državnem zboru govori in godi.
Gospod dr. Kaltenegger je rekel, da je treba, da se volijo neposrednje državni poslanci zarad tega, da v dotiki ostanejo z volilci in da morejo izvedeti, kako so volilci zadovoljni ž njimi.
Gospod dr. Kaltenegger je mislil na to, da ljudstvo zna enemu po zaupnici, drugemu pa po nezaupnici svoje misli in želje izreči. To se pa tudi lehko stori pri po-srednjih volitvah, kajti vsak poslanec je voljen v deželni zbor od volilcev posamesnih. Iz tega vzroka ni treba zahtevati neposrednje volitve. Sicer se pa želje dandanašnji tudi lehko izjavijo po časnikih. In tako tudi znamo slučaje v naši deželi, da se je nezaupnica od volilcev izrekla poslancu, ali to ga ni premaknilo in ne spreobrnilo. (Veselost, pohvala.) Kajti so tudi taki poslanci, bodi-si voljeni direktno ali indirektno, ki ostanejo tudi po nezaupnici na svojem mestu in se ne brigajo več za volilce. Kako da se poslanec obnaša, koliko se na nezaupnico ozira ali ne, to odvisi od tega, kakor je izrejen, kakor je značaj en, ali ima čisto in dobro ali pa kosmato vest.    (Smeh, živa pohvala.)
Nadalje pravi gospod dr. Kaltenegger, da je neobhodno potreba, da bi mi direktne volitve vpeljali zarad enakoličnosti z ogerskimi deželami.
Gospoda moja,  zopet  je vrag  peto  pokazal.    Da, gospoda  moja, ravno tako bi se godilo nam Slovanom, ako  direktne volitve mi vpeljemo,  ravno  tako,  kakor se godi Srbom, Romanom, Slovakom, Hrvatom in Nemcem v  ogerskih   deželah.    (Živa  pohvala,  res  je!)    Tam kraljujejo Madjari, tu bi pa kraljevali Nemci,  tako bi mi sami sebe na smrt obsodili. (Pohvala.) Gospodje, ne pričakujte,  da bodete tako  lehko  to vojsko  izpeljali! Ta vojska, ktero ste zdaj z besedami  začeli,  zna  na drugo pot pripeljati našo ustavo, in tega bodo tisti krivi, ki so  sekiro  na dobro vkoreninjeno  drevo, na deželno ustavo,  postavili.    Temu pa  se bomo  kot Avstrijanci ustavili s  pomočjo  dobro vkoreninjene deželne ustave, drugič z oktobrsko diplomo  in tretjič z  zavestjo vseh avstrijskih narodov, ki se ponemčiti ne dad6. (Pohvala.) Ce gospod dr. Kaltenegger pravi,  kako krepko  na Ogerskem žila ustavna bije, je, gospoda  moja,  prav žalostno,  da moram reči,  da tam včasi skoraj  preveč žila bije, posebno pri volitvah, kadar, kakor je  znano, več volilcev pade mrtvih. (Veselost.) Ali, gospoda moja, je li to posebno potrebna lastnost zavesti ustavne? Pomislimo, da imajo tudi Angleži ustavo in to dobro vrav-nano   ustavo, ravno tako Amerikanci, pa vendar take pestiljubne zavesti nimajo.
Gospod dr. Kaltenegger pravi, da nas Ogerska zarad tega nadvlada, ker ima centralni parlament.
Ali ona nas zarad tega ne nadvlada, ampak ona nas zarad tega nadvlada, ker se Cislajtanija ne opira na naravno podlago f ker hoče tak parlament organizirati, kamor niti Cehi, niti mi in drugi nečejo iti, ker dobro vemo, da bi nam tam z nogo na vrat stopili Nemci. Mi smo zarad tega slabeji od Ogrov, ker nas ena stranka zmirom še podjarmiti hoče, mi smo zato slabeji, ker še danes v Avstriji svoje pravice našli nismo, mi smo zato slabeji, ker se ustava neče tako pre-drugačiti, da bi s krepilno avtonomijo stopila v zvezo. (Živa pohvala.) Da pa nas Čislajtance nadvlada Ogerska, to je gotovo. Pa v čem to posebno leži? V „aus-gleichu," v delegacijah! Ključ vam jaz lekko podam, kje je ta vganka skrita. 70°/0 plačamo mi in 80% plača Translatanija, ali v delegacijah, kjer se ima sklepati, kam in kako in koliko se ima denarja obrniti, ima Ogerska 60 in Cislajtanija tudi le 60 poslancev! To je ključ, da eden plača 70%? drugi pa le 30J/0, glasov v delegaciji imate pa obe strani enako veliko. In ker nam je znano, da neka ideja madjarska ima zmiraj poljske glasove za-se, se lehko razvidi, da pri glasovanji mi pademo; mi plačujemo, uni pa razdeljujejo. (Živa pohvala.)
Pa   če  je   gospod dr.  Kaltenegger rekel,   da bi bilo mogoče ako bi bili neposrednje voljeni poslanci v
376
državnem zboru sedeli, da bi vse to bilo drugače postalo, da bi ne bilo tako poravnanje z Ogri mogoče, mislim jaz, da to je ravno narobe. Ako bi bili sedeli v državnem zboru poslanci navdani prave avtonomije, bi se gotovo ne bila potrdila tista nesrečna „pogodba" in če ravno je stal cesarski reskript od dne 27. februarja 1867., po kterej so Ogri vse pravice in predpra-vice dobili, ktere so bile z mečem pretrgane, in ktere so se jim zdaj dale brez da bi si bila država le zagotovila ohranila, da se bode tanka zveza med nami in med njimi le ohraniti ^zamogla in da bodo oni spolno-vali svoje obljube. Ce bi bili pa neposredno voljeni poslanci sedeli v državnem zboru, bi bili se pa še poprej vdali, kakor poslanci deželnih zborov in kakor mi slovenski poslanci, ki smo zoper to poravnanje glasovali.
To pa je gotovo, da, ako bi bila zavest državnega zbora taka, kakor je pri našem narodu, ne bil bi on nikdar potrdil ogerske poravnave. (Kesnično.)
Gospod dr. Kaltenegger pravi dalje, dajte državnemu zboru, kar je državnega, dajte deželnim zborom, kar je deželnega.
Na to odgovorim: Avstrijska država obstoji iz več posamesnih kraljevin in dežel, ki se niso nikdar v eno državno telo vtopile. Po tej avstrijski naravi je tudi oktobrska diploma, kakor sem popred razložil, dala pravico postavodajstva deželam, in le za občne stvari posredno državnemu zboru. To je načelo, pravilo, po kterem se more soditi, kaj da spada v državni in kaj v deželni zbor. Na tej poti pa ne pridemo do direktnih volitev, temveč po pravici trdimo, da le deželni zbori imajo pošiljati poslance v državni — posrednji zbor.
Gospod dr. Kaltenegger hoče direktne volitve dalje iz občnih državljanskih pravic izvirati. Jaz se spet sklicujem zopet na to, kar sem poprej od oktobrske diplome rekel. Vrh tega pa vprašam, ali nima vse ljudstvo pravico „voliti," če ravno voli le deželni jzbor in posredno po svojih poslancih v državni zbor. Ce je kaj še pomankljivega o tem, moramo le še razširiti pravico „voljenja," kar mi tudi želimo, pa pri naših nasprotnikih ne najdemo podpore, kakor bi bilo misliti in bi bilo doslednjo, če govore o državljanskih pravicah, o neomejeni volilni pravici (allgemeines Stimmrecht), kakor je govoril gospod Kaltenegger.
Gospod dr. Kaltenegger pravi dalje, da državni zbor, ki ga deželni zbori volijo, je pravi svet dežel ali „Landerrath." Dobro! to je prav in to mora še drugače biti, kakor je danes, ako hoče Avstrija po oktoberski diplomi prav se organizirati, po kterej imajo veče ali manjše dežele vse postavodajstvo, kakor je v oktoberski diplomi pripuščeno, vse, kar zadene notranje, razun občnih stvari.
Da vsi deželni zbori, ki govori o direktnih volitvah, ne mislijo tako, kakor gospod dr. Kaltenegger, dokazuje to, da so v drugih deželnih zborih poslanci naravnost predlog stavili, da naj se napravijo direktne volitve za hišo poslancev, pa da naj se namesto hiše gospodov ustroji „Landerkammer."
Gospoda moja, to bi se že dalo slišati, ali iz tega vsega vidimo, da v novi agitaciji ni edinega principa. Eni hočejo volitve deželnih zborov odstraniti, drugi naravnost pravijo, da to ne gre, in ti, mislim, da bolje spoznavajo naturo naše države in važnost deželnih zborov.
Kar je še dalje gospod Kaltenegger rekel od malih reči, da zdaj poslanec ne more shajati več s poslom, da ne morejo ob enem zborovati državni in deželni zbori, to je bolj postransko, nima nobene take veljave, da bi se o tem dalje govorilo, in tako se čas tratil.
Ali naposled je vendar treba še ogledati nagib (motiv) za direktne volitve, še pogledati in ozirati se na to — ker to v zvezi stoji — kako naša zdanja vlada o tem misli. Kakor so časniki pripovedovali in mislim, da je to res, hoče vlada pri direktnih volitvah ohraniti obstoječe grupe in liberalci, ki so hoteli te grupe odpraviti, so se vstrašili tega liberalizma mini-sterskega. (Veselost.) In spet je vrag peto pokazal, mi vidimo iz tega, da gre prav za kaj druzega, kakor za „liberalneu ideje. Direktne volitve gredo na to, da bi se deželni zbori podkopali. Kteremu to ni jasno, da, ako se enkrat direktne volitve vpeljajo, da se državni zbor po direktnih volitvah vstroji — in to sem slišal iz ust ministra, očeta direktnih volitev, kterega nočem imenovati — bodo deželni zbori pred ali potlej onemogli, poslanec naj zapusti zbor, naj zapusti politično pot, ta naj vzame bukve pod pazduho in naj gre. (Veselost, živahna pohvala.)
Nam ni mogoče tega raztolmačiti, niti nas za to obvzeti, da bi mi na zgubo nam pomagali, deželni zbor zatreti, da bi mi pustili v središču vladati parlamentu črez nas , kjer bi Nemci sklepali na pogin drugih narodov. Vsak nas, gospoda moja, ima toliko sočutja, toliko rodoljubja do našega naroda, da ne damo, da bi politično zginil; mi imamo toliko ljubezni do Avstrije, da jo svarimo, da, ako to izpelje, se bode nezadovoljnost narodov širila, in ne bode več srečna Avstrija. (Dobro.) In imamo tudi pravico braniti ustavo deželnega zbora, kajti obljubili smo, da hočemo jej zvesti ostati; ko bi jo mi od sebe vrgli, bi bili nehvaležni sinovi svojega očeta — deželnega zbora.
To pa rečem, da prememba državne ustave je važna stvar, ali popolnoma se mora zgoditi. Cela ustava mora biti pregledana od vseh narodov, da se vsi zedi-nijo, ne pa, da se hočejo vpeljati direktne volitve in še to zatreti, kar je „avtonomije" v naši ustavi. Cas je drag. Ako se samo s Čehi ne složi država, je velika nevarnost za Avstrijo. Ker pa ta stranka vendar ni tega zahtevala , se kaže očitno, da hoče vendar le še naravnost dalje centralizirati kakor do zdaj. Tako je, dragi gospodje, ki hočete direktne volitve. Mene pri tem le veseli, da vi, ki ste prestopili mejo, ste s tem sami izreki, da se ima ustava prenarediti, in bode se tudi spremenila, a pa ne po vaši volji, ako bode čas ugodnejši ker nam gre za Avstrijo. Ako pa nazadnje vi zmagate, nastopila bode centralizacija in germaniza-cija. Če pa smo mi Slovani vojsko zgubili in vi jo dobili, jo je zgubila z nami tudi Avstrija, ali Slovan-stvo — ne! (Dolgotrajna gromeča pohvala.) —
Dr, Bleiweis predlaga konec debate. Predlog je bil sprejet, tedaj je govoril le še poročevalec dr. Costa takole:
Na govor gospoda poslanca dr. Kaltenegger-ja je tako obširno govoril gospod poslanec dr. Toman, da ne bode treba razlogom gospoda dr. Kalteneggerja od moje strani odgovarjati.
Na kratko rečeno, je moja misel v tej stvari ta: Gospod dr. Kaltenegger je pravo misel izrazil, ko je rekel, da se čuti neka nezadovoljnost ljudstva; ,,Miss-behagen des Volkes" pa nisem tako razumel, da bi ljudstvo nezadovoljno bilo zato, da nima pravice voliti v državni zbor. Jaz sem to-le v obče razumel in res pritrdim temu, da nezadovoljnost ljudstva se ne da tajiti. Iz tega izvira, da vse hrepeni po premembi naše ustave, in to premenenje je eno stran napeljalo v to, direktne volitve oznanjati za tisto zdravilo, po kterem bi se nezadovoljnost ljudstva lahko odpravila. Ali jaz mislim, če bi še zgodilo, da bi se še enkrat centraliziralo, bi se iz novega slaba skušnja pokazala, kakor se je   prvič  pod Bahom,  drugič  pod Smerlingom,
377
in tretjič tudi sedanjega ministerstva sistema ni boljša, kakor unih, ki so propaii. Nek nemšk poslanec je rekel: ideja oktoberske diplome, to je tisto, kar bi moralo pred očmi biti vsem državnikom v Avstriji, ki hočejo z novega osnovati Avstrijo. In tudi jaz mislim, kadar bode spet nastopila prava ideja oktoberske diplome, tista ideja, ktera se z eno besedo lahko izrazi — čeravno je beseda morda taka, da tu ali tam nastane strah pred to besedo — če namreč nastopi federalizem v vseh državnovpravičenih kraljestvih in deželah — potem bodemo morda tako osnovo pridobili, da bodo avstrijski narodi zadovoljni in nezadovoljnost se bode potem odstranila. Če pa Nemci, kar jim tudi nočemo braniti — se ve da v Avstriji, ker zunaj Avstrije ni pripuščeno — želijo med seboj ože zveze, tedaj jim tudi Slovani ne bodo nikdar nasproti stopili; napravite si svojo nemško skupino, nam pa dajte zedinjeno Slovenijo, ktere vsi želimo. (Dobro! Gromeea pohvala.) Potem se je glasovalo. Predlog dr. Kalteneggerja za direktne volitve je padel; predlog deželnega odbora zoper direktne volitve pa je bil z veliko večino sprejet.
381
Delovanje
deželnega zbora kranjskega 1869. leta.
III.
V   12. seji je dr. Bleiweis stavil sledeči nujni predlog:
Slavni deželni zbor naj sklene: Deželni zbor naj na temelji §. 19. deželnega reda za Vojvodino kranjsko prevdarja, kako od 21. decembra 1867. leta začenši razglašene splošne postave in naredbe ustrezajo deželni koristi.
V  ta namen naj se izvoli odbor 5 udov iz vsega zbora, ki o tem podd si. zbornici potrebne nasvete. —
Ko mu zbornice predsednik dovoli besedo, utemeljuje dr. Bleiweis najpred nujnost predloga svojega, potem pa predlog sam tako-le (po stenograf. zapisniku):
„Vtrdil bodem predlog svoj kar mogoče na kratko.
Po §. 19. deželne ustave je deželni zbor sklican, da presoja in nasvetuje, kako razglašeni splošni zakoni in naredbe ustrezajo deželni koristi.
Stoje na temelji deželne ustave, imamo tedaj pravico, spustiti se v razsojo državnih postav; al oziraje se na mnogotere postave in naredbe, ktere so nam došle iz rok državnega zbora od 21. decembra 1867. leta počenši, veže nas tudi dolžnost, da se spustimo v to presojo. Veže nas pa dolžnost iz dveh obzirov: prvič z ozirom na korist dežele naše, in drugič  z ozirom   na  korist Avstrije.   (Dobro, dobro!)
To sta obzira,   iz kterih  bodem  utemeljil  predlog
Obzir prvi je obzir na korist naše dežele.
Kar se tiče te koristi, došle so nam v preteklih dveh letih mnogotere naredbe in postave, po kterih so se v vseh okrajinah domovine naše cule dosti glasne in dosti očitne pritožbe: pritožbe namreč, da se mnogotere postave in naredbe ne strinjajo niti z avtonomijo deželno, niti s tukajšnjimi materijalnimi interesi, niti s pravicami narodnimi, in niti z verskim čut jem katoliškega našega naroda. (Živa pohvala.) Dunajski zbor, v kterem nemški liberalizem zvonec nosi, žalibog, da je prezrl prava in posebnosti različnih kraljestev in dežel v Avstriji. Bili so sicer tudi naši poslanci v tem zboru, in krepko so mnogokrat povzdignili svoj glas zoper take naredbe, al žalibog! da glas je ostal le glas vpijočega v puščavi. (Dobro, dobro!) Mala peščica poslancev naših, združena s poljskimi in tirolskimi poslanci, majorizirana je bila po oholem glasu nemških gospodov, ki so si za vodilo postavili glasovito načelo: „Sic volo, sic jubeo", — in konec je bil besedi.
To je prvi obzir, — obzir na korist domovine naše.
Drugi obzir, s kterim vtrjujem predlog svoj, je obzir na korist Avstriji.
Slovenci so bili vsigdar in so še dandanes lojalni Av-strijani (živa pohvala); vprašanje njihovo je tedaj upravičeno: ali mnoge postave in naredbe, ki smo jih dobili v poslednjih letih, so tudi na korist Avstriji, ktere obstojni del je tudi dežela naša. Avstriji sem rekel, — žalibog, da smo izgubili celo ime (živa pohvala), imž častitljivo, ime starodavno, in da na njegovo mesto stopila je le Cislajtanija ali pa celo nobeno ime, ker zove se pogostoma le država „der im Reichsrathe vertretenen Konigreiche und Lander". Mi ne zanikujemo Magjarom njihovih pravic, ker vemo, da imajo zgodovinsko pravo, — al da so po nesrečnem dvalizmu razkosili Avstrijo na dvoje, da so za-se meso obdržali, nam pa vrgli kosti (veselost, gromeča pohvala), da so navalili nam 70% i na-se pa vzeli le 30%, — da so nas žrtovali centralizmu nemškemu, to, gospoda moja, to je krivica, — to je, kar je nevoljo naredilo po vseh drugih kraljestvih in deželah; to, gospoda moja, je tisti glasoviti„Ausgleich", kterega se radujejo vnanji sovražniki Avstrije, ki hrepene  po razpadu njenem!  (Gromeča pohvala.)
Častita gospoda! tak je tedaj stan naš, tak je stan Avstrije, — nihče ga tajiti ne more; vsak pa ga mora obžalovati, komur je za Avstrijo mar.  (Dobro, prav!)
Ker so tedaj državni naši poslanci — še enkrat rečem — brez vspeha se potegovali za to, kar je na korist nam in Avstriji, — ker njih beseda ni obveljala na odločnem mestu, stopi tedaj dolžnost na deželni zbor naš, da on resno preudarja, kako bi boljo prihodnost vstvarili oži naši domovini Sloveniji in pa državi Avstriji, ter potem nasvetuje, kar je dobro in potrebno na blagor občni.
To je drugi obzir — obzir  na korist Avstriji.
Živo po vsem tem priporočam, naj slavni zbor sprejme ta moj predlog. (Dolgotrajna gromeča pohvala.) —
Zbor je sprejel predlog. V odsek peterih so bili izvoljeni: dr. Bleiweis, dr. Razlag, dr. Toman, Svetec, dr. Zarnik.
Ta odbor je dovršil sporočilo, namenjeno deželnemu zboru in od konca do kraja natisnjeno v 43. listu „Novic", — zato ga na tem mestu ne ponavljamo več. Da bi ga bil deželni zbor sprejel z veliko večino, ako ne bi bil mahoma zaključen, gotovo je.
Med opravili deželnega zbora smo omenili tudi oskrbovanje deželnega premoženja ter deželnih ali druzih, deželni skrbi izročenih zavodov.
Da so ta opravila od prevelike važnosti za deželo, ni nam treba mnogo dokazovati. Dosti je, če povemo, da gre tukaj za to, kako se ohranjuje in obrača deželno in zavodno premoženje, kako zadostuje dežela svojim potrebam in dolžnostim, in zavodi svojemu namenu; odkod se vzamejo potrebni pomočki za tiste potrebščine, ki v lastnem deželnem ali zavodnem premoženji nimajo zaloge, toraj tudi za kaj in koliko je treba deželne priklade na davke.
Iz tega samega je že razvidno, kako živo se tiče deželno gospodarstvo dežele in njenega blagostanja, sploh pa tudi posebej vsacega, ki davek plačuje.
Treba tedaj, da častitim svojim bralcem podamo, kolikor nam prostor dopušča, vsaj kratek posnetek iz računskih sklepov ter proračunov deželnega gospodarstva, iz kterega se bo vsaj to videlo, koliko je glavnine, potem koliki so za 1870. leto prihodki in koliki stroški.
V deželni oskrbi, tedaj pod gospodarstvom deželnega zbora, so zdaj naslednji zakladi ali fondi:
I. Zaklad od zemljiške odveze. Iz njega se, kakor je znano, izplačujejo obresti od zemljiških zaveznic ali obligacij, potem tiste teh zaveznic, ki se vsako leto izsrečkajo, in potlej stroški, ki jih prizadevajo opravila servitutne odveze.
Ta zaklad ima za 1870. 1. stroškov 624.217 gld. Njegovi prihodki za tisto leto so:
I.   Odplačila nekdanjih podložnikov, in sicer:
a)  na istini    .    .    .    186.000 gold.
b)  na obrestih   .    .     37.200    „
c)  na letnih obroč-
ninah (anuitetah)     22.082     „
d)  na zamudnih obrestih   .    .    .            9.000    „_______________
vsega skupaj.....234.482 gold.
2.   Državne odkupnine za mrtvaščino
enoletna obročnina.....64.137 gold.
3.   Drugih prejemkov.....          400    „
4.   Deželna doplačila po prikladi na
davke, in sicer:
a)  24% na prave (direktne) davke daje   ...   .   226.300 gold.
b)   10%   na   vžit-
nino daje    .          34.199     „________________
skupaj.....206.499 gold.
Potem je vsega prihodka.....559.518    „
Ce se primeri k stroškom, kaže se pri-
manjkave........65.098 gold.
ktera se pokrije z brezobrestnim posojilom od države.
II.    Deželni zaklad, iz kterega se jemlje, kar je treba, za deželne potrebščine in naprave, to je, za deželni zastop in deželne urade, za bolnišnico in po-silno delalnico, za deželno priprego, za pogon ali šub, za žandarske stani, za bolnike in zdravstvene reči sploh, za šolstvo, ceste itd.
Ž  njim  v  zvezi  so  ti-le podzakladi:  domestikalni,
porodnišni, najdenišni,  norišni in od posilne delalnice. Stroškov ima deželni zaklad za 1870. leto: a) svojih lastnih.......156.700 gold.
med kterimi je za deželni zastop in deželne urade    .    .    .      15.964 gold.
za oskrbo bolnikov   .    .      85.000    „
za cepljenje koz in sploh
za zdravstvo   .    .    .        8.700    „
za pogon ali šub   .    .    .      11.500    „
za žandarske kvartirje ali
stanf......       6.200    „
za priprego.....       9.400    „
382
za mosti in ceste .    .    .      10.000 gold. b) za podzaklade, in sicer
1.   za domestikalni     ....      31.332  gold.
2.  za porodišni......        8.717     „
3.  za najdenišni.....      36.093     n
4.  za norišni......        8.976     ,,
5.  za posilno delalnico    .    .    •      40.751     „ Vseh stroškov,   lastnih  in podzakladnih______________
je tedaj..........    280.656 gold.
Tem nasproti je prihodka, ki ga ima od svojih reči
a)  deželni zaklad    .    .      39.000 gold.
b)  kar ga imajo takisto podzakladi, in sicer
1.  domestikalni •   •     48.877     „
2.  porodišni   .   .    •          451     „
3.  najdenišni .    .    .        1.060     „
4.  norišni  ....          684     „
5.  od posilne delal-
nice  ....          34.339     „_______________
To je vsega skupaj......          89.313 gold.
Če  se  ta prihodek   primeri  stroškom,
kaže se primanjkave.....191.243 gold.
ki  se  bo  morala  pokriti ali založiti z  prikladami   na davke, in sicer se naloži
a)  16% »a prave davke, kar bo dalo    156.700 gold.
b)  10% na vžitnino, kar bo dalo .    .      34.200   „
skupaj    .    190.900 gold. Potem takem bo deželne priklade za 1870. leto za zemljiško   odvezo  in  za deželni  zaklad  skupaj 40 odstotkov na prave davke, 20 odstotkov pa na vžitnino.
Skoda, da deželnemu zboru zavolj nezgodnjega sklepa letos ni bilo mogoče, odpraviti, kakor je na-merjal, deželno najdenisnico, kar bi prihranilo (kakor bodemo zdolej le na drobno povedali) sčasoma deželi zel6 velike stroške, ki znašajo zdaj za najdence sploh okoli 60.000 gold. na leto, kar samo pobere 6 odstotkov deželne priklade.
III.  Bolnišni zaklad ima za 1870. leto
stroškov   .   .   41.277 gold.
prihodkov pa    44.656     „ Dohodki sicer, kakor se vidi, prevagujejo;  ali ne sme se pozabiti, da je tukaj vmes 31.900 gold., ki jih deželni zaklad za svoje bolnike plačuje.
IV.  Zemljedelski zaklad ima zdaj svojega lastnega premoženja, to je,  glavnine      .    .    14.015 gold.
prihodkov za 1870. leto je.....1.297    „
in stroškov...........        234    „
Od presežka ali prebitka je namenjenih 1000 gold. kmetijskim nadaljevalnim šolam.
V*   Sirotinski zaklad  ima svojega premoženja,
to je, glavnine.........195.194 gold.
prihodkov za 1870. leto......12.732   „
in stroškov..........       7.794   „
VI. Peter Pavel Glavarjev zaklad za bolehne
in uboge ima glavnine......131.892 gold.
prihodkov za 1870. leto......       9.776    „
stroškov...........       4.366    „
VIL Zaklad za zidanje deželne norišnice ima
glavine............83.090 gold.
prihodkov za 1870. leto......       4.366    „
stroškov...........          381    „
VIII. Normalski šolski zaklad ima
glavnine      ...........86.540 gold.
prihodkov je za 1870. leto.....       8.723    „
in stroškov..........       6.901    „
To je na kratkem pregled deželnega denarnega gospodarstva po računih za 1868. leto in proračunih za 1870. leto.
383
Da bi deželni zaklad otrese!, kolikor mogoče, stroškov, stopil je deželni odbor pred letošnji zbor z nasvetom, naj se odstrani naprava, v ktero se jemljejo nezakonski otroci, navadno „špitalarji" imenovani. Al ta predlog je bil eden izmed tistih, kterih deželni zbor ni mogel letos več rešiti zato, ker je vlada zbor mahoma končala. Da bralci naši izved6, kaj je bilo pripravljeno, povzamemo iz odborovega sporočila, kte-remu je bil dr. Bleiweis poročevalec, sledeče črtice:
Slavni zbor! V 21. seji lanskega deželnega zbora obveljal je sklep, naj se dela na to, da se najdenišni ca v Ljubljani popolnoma odpravi; predno pa se d k to dovršiti, naj se predrugači organizem porodnišnice in najdenišnice. V isti seji so bila sklenjena načela, po kterih naj deželni odbor osnuje novo uredbo omenjenih inštitutov.
Ko se je deželni odbor vsled tega sklepa lotiti hotel izdelovanja take reforme, so ga presilni stroški v ljubljanski najdenišnici in v vnanjih najdeniš-nicah, ki se zdaj po novi državni postavi od 29. februarja 1868. leta deželnemu odboru na znanje dajejo vsaki mesec, vstrašile tako, da je opustil izdelovanje naročene mu postave, ter je pozvedeti dal na tanko vse stroške, in se ob enem do deželnega odbora v Line, kjer je lanski deželni zbor gornje-avstrijski popolnoma odstranil najdenisnico, obrnil z vprašanjem: kakošne nasledke ima v zgornji Avstriji popolna odprava deželne najdenišnice? Po §. 6. gori omenjene državne postave od 29. februarja leta 1868. ima namreč vsak deželni odbor drugim deželnim odborom vsaki mesec naznanjati najdence, kteri so bili na račun do-tične dežele v najdenisnico sprejeti. Deželnemu našemu računarstvu je po takem bilo mogoče na tanko povedati, da na stroške kranjskega deželnega zaklada je najdencev v Gradcu 8, na Dunaji 5, v Pragi 1, v Trstu pa 782, — stroški za vse te znašajo za eno leto 35.527 gold., — v ljubljanski najdenišnici pa jih je zdaj 1032, in za te znašajo stroški enega leta 24.926 gold. 77 kr. Po takem ima deželni zaklad kranjski za vse najdence skupaj letos plačati 60.453 gold. 77 kr., ako se do konca tega leta ne sprejme še drugih več.
Tolika sila stroškov za najdence same, ktera od 14 kraje, priklade direktnih davkov požre sama 6 kr., tedaj blizo polovico priklad, je osupnila deželni odbor tako, da je mislil, opravičenje imeti za popust izdelovanja nove organizacije in to temveč, ker si je pred oči postavil še stroške za bolnike z • . 85.000 gold. stroške za pogon (Schub)  in  priprege
(Vorspann) z........          9.400    „
skupaj . 94.400 gold. kteri se plačujejo iz deželnega zaklada in v kterih se nič prihraniti ne da.
Ako seštejemo stroške za najdence, za bolnike, za pogon in preprege, stopi nam pred oči ogromni znesek od 154.853 gold. 77 kr., ki požro deželnih denarjev toliko, da so nam roke vezane skor za vse druge stvari, ktere so deželi iz mnogostranskih ozirov živo potrebne in za ktere celo nič storiti ne moremo brez novega obloženja ljudstva našega   z novimi prikladami.
Gled6 na ta žalostni denarni stan deželni, kteremu bi se cel6 malo pomagalo le z nekterimi premembami najdenišnice, je v6st vezala deželni odbor, da se je, kakor je gori rečeno, obrnil do deželnega odbora v Line, in ga vprašal: kako stojijo v gornji Avstriji zdaj stvari, ko nimajo več najdenišnice. Deželni zbor Linški je z dopisom od 16. avgusta, štev. 7430, odgovoril, da odstranjena najdenišnica nikakoršnih škod-ljivih nasledkov nima, samo v porodnišnico dohaja manj nosečih žensk in po takem ima učilnica nekaj manj materijala.
384
Z ozirom tedaj 1. na nezmagljive stroške, po kterih je dežela kranjska za najdence prizadeta, ki bode po natanjčnem preračunu v 10 letih, to je, od leta 1859. do 1869. za najdence plačala 198.623 gold. 41 % kr.— in 2. z ozirom na dopis iz Linca, da po odpravi naj-denišnice niso nastali nikakoršni škodljivi nasledki, kaže se preočitno živa potreba, da se odstrani najdeniš-nica tudi pri nas, a da se tudi brez moralne škode odstraniti more, in da se po takem princip, ki ga je slavni deželni zbor odločno odobril v 21. seji lanskega zbora, to je, odprava najdenišnice brez skušanja kakih reform kar naravnost vresniči. — S tem pa, da se odpravi najdenišnica, ne gre na to, da bi se odstranila tudi porodnišnica (Grebarhaus). Porodnišnica mora ostati, ker je potrebna tako, kakor iz drugih ozirov bolnišnica, da namreč noseče ženske imajo pribežališče, v kterem morejo poroditi in da se vzdrži učilnica za babice, ki je edini pogoj, kterega se po zapisniku od 31. januarja 1862. leta, ko so deželne dobrotne naprave iz rok vladinih prešle v roke deželnega zastopa, držati mora deželni zastop.
Da bi se pa gradivo (materijal) učilnici porodo-slovja ne oškodovalo, dalo bi se to storiti tako, da se noseče ženske iz zdravilnih obzirov jemljejo že po preteku 8. meseca nosečnosti v porodnišnico, tedaj tudi že 4 tedne pred porodom, in da smejo, ako za to prosijo, ostati tudi 4 tedne po porodu v porodnišnici. Privabilo bi se pa tudi porodnišnici več nosečih žensk s tem, kakor se je v Lincu storilo, ako bi se tudi takim zakonskim ženam, ki so dokazano revnega stanu in ktere zadnje tedne nosečnosti težko stane, si z delom svojih r6k kruh služiti (delavkam in drugim takim), velika dobrota naklonila, da 4 zadnje tedne svoje nosečnosti brez plačila dobijo pomoči v porodnišnici.
Po vsem tem tedaj stavi deželni odbor sledeče predloge: 1. Najdenišnica v Ljubljani prestane 1. julija 1870. leta, to je s 1. julijem 1870. leta se noben otrok ne vzame več v najdenišnico ljubljansko. 2. Najdenci, ki so zdaj v deželni oskrbi in kteri pridejo do konca julija 1870. leta v ljubljansko najdenišnico, ostanejo v deželni oskrbi po pravilih, zdaj še veljavnih. 3. Za-rad tega, da ostane porodnišnica in učilnica za babice stopijo 1. julija 1870, leta sledeče določbe v veljavo. (Sledijo 4 določbe.) 4. C. k. ministerstvo notranjih oprav se naprosi, da prihodnjemu državnemu zboru predloži premembo državne postave od 29. februarja 1868. leta o tem, da deželni zakladi tacih dežel, v kterih ni naj-denišnic, niso dolžni plačila za najdence odrajtovati vnanjim najdenišnicam, temuč da plačajo le stroške za ženske svoje dežele, ako so revne, dokler so v porodnišnici bile. 5. Ti sklepi se naznanijo c. kr. deželni vladi.
Že gori je bilo rečeno, da se prestanek najdenišnice ni mogel skleniti in sicer zato ne, ker je bil deželni zbor nenadoma zaključen.
391
Delovanje*)
deželnega zbora kranjskega 1869. leta.
IV.
Zavolj posebne važnosti, ki jo ima za našo deželo zadeva o gruntnem davku, in zavolj posebne skrb-Jjivosti, s ktero je vselej obravnaval deželni zbor to zadevo, je sklenil odsek, kakor druga leta, tako tudi letos, zastran njega posebno poročilo podati.
Glasilo se je to sporočilo, kteremu je bil poslanec Svetec poročevalec, tako-le:
Slavni zbor je lansko leto pritrdil nasvetu, naj se z ozirom na to, da ima v kratkem priti nova postava o gruntnem davku, ne prosi več, kakor prejšnja leta> od ministerstva odpust davka po nekem stanovitnem percentu ali v nekem stanovitnem znesku, ampak naj se gleda na to, da se bo po Njih Veličanstvu milostljivo izdani sklep od 31. decembra 1864. leta na tanko do-polnoval. To je danes stališče, na kterem se nahajamo. In odsek mora potrditi ter z veseljem naznanjuje, da želje po slavnem zboru lani v tem oziru do vis. c. kr. vlade izrečene, niso neuslišane ostale.
Kar je namreč slavni zbor lani od slavnega predsedstva c. kr. deželne vlade prosil, naj bi se po omenjenem Najvišem sklepu od 31. decembra 1864. leta gruntni davek ne odpisoval samo zavolj slabe letine, ampak tudi zavolj preobloženja; potem naj bi se tisti zneski, ki se imajo zavoljo preobloženja odpisati, že precej od začetka leta izločili in ne tirjali; in potem naj bi se nasveti, koliko in komu se ima kaj odpisati, konec vsacega leta in pred ko mogoče predlagali, temu vsemu popolnoma ustreza ukaz, ki ga je izdalo c. k. finančne direkcije predsedstvo 19. avgusta 1869. t. L, št. 929 do c. k. okrajnih glavarstev in c. k. davkarij, in ki se od besede do besede glasi tako-le:
„C. k. finančne direkcije predsedstvo v Ljubljani je izdalo 19. avgusta t. 1. pod št. 929 do vseh c. k. okrajnih glavarstev in c. k. davkarij naslednji ukaz: Visoko c. k. finančno ministerstvo je z' odpisom od 7. t. m. za-stran tega, kako se ima izvršiti Najviši sklep od 31. decembra 1864. leta, le-sem odgovorilo, da bo vprihod-njič pri odpisovanju davkov na dve reči gledati, namreč na preobloženje in pa na zadrege, ki jih časa okoliščine prizadenejo posamesnim davka plačevalcem in občinam. Od teh dveh reči (momentov) se prva ne spreminja, in le druga je podvržena premembam in negotovosti. Iz tega pa naslednje, da se ima po takih krajih Kranjskega, ki so najbolj preobloženi, tisti davkov znesek, za kterega so preobloženi, vsako leto, do splošne uravnave gruntnega davka, odpisovati, in da je potem le od okoliščin, ki med letom nastopijo, za-visno, ali se tem krajem še drugi zneski, razen omenjenega , in potlej ali se tudi še drugim krajem dežele kaki davkovi zneski odpišejo ali ne.
Ob enem je visoko c. kr. finančno ministerstvo za-povedalo, naj se za to skrbi, da bodo niže gosposke že ob začetku vsacega upravnega leta tiste zneske, ki se imajo posamesnim davka plačevalcem, celim občinam in okrajem zavolj preobloženja vsikakor odpisati, izločevale in posebej zaznamovale, oziroma ne pobirale ter dotičnih davka plačevalcev, občin in okrajev nikakor ne s silo nadlegovale.
\sled tega se s tem ukazuje nižim gosposkam in uradom, naj, če je treba po zaslišanji zaupnih mož, občinskih županov in finančnih ter davkovskih uradni-kov, ki so v okraju, najdalje do konca oktobra t. 1. individualne, vestno sestavljene izkaze od tistih davka pla-
*) V prejšnjem listu na 383. strani namesti 39.000 gold. beri 3900 gold.
čevalcev, za ktere so se ali se bodo v izkazih zavolj odpisanja davkov predloženih ali predložiti se imajočih svetovali zneski za odpis samo zavolj preobloženja brez, obzira na kake druge okoliščine, — kteri zneski se imajo precej za leto 1868. in za naprej zavolj odpisovanja posebno zaznamovati, ter se ne smejo pobirati, — semkaj podajo z natančno povedbo, koliko ima vsak davka plačevalec vsega davka, in koliko se ga je posebej zaznamovalo, ali naj do tistihmal naznanijo, da nič tacih zneskov ni, kteri bi se posebej zaznamovati imeli.
Pri tem se opominja, ker gozdi kranjske dežele z* davki niso preobloženi, naj se pri dotičnih nasvetih na to gleda.
Ker se ima zaznamba tistih zneskov, ki se imajo stanovitno odpisovati, vselej od začetka leta napraviti, naj se ta zaznamba na podlagi najvestnejše pozvedbe precej naredi ne samo za 1869. leto, ampak tudi za 1868. leto, za ktere se še ni odpisovalo, in naj se zaznamovani zneski za zdaj ne pobirajo.
Za naprej naj se pa vselej že od začetka vsacega upravnega leta zneski, ki se imajo zbog znane, nespremenljive okoliščine preobloženja posamesnim davka plačevalcem, celim občinam ali okrajem vsikakor odpisati , izločijo in zaznamovajo, oziroma ne pobirajo, in naj se zavolj teh zneskov dotičnim davka plačevalcem ali okrajem nikdar sila ne dela.
Nasveti za odpis naj se pa, kakor doslej, po izvedbah in s posebnim ozirom na okoliščine, ki so med letom nastopile, semkaj store proti koncu vsacega letay in sicer posebej
a)  iz znanega nespremenljivega vzroka preobloženja;
b)  iz vzroka,  da je  davka plačevalec v stisko prišel zavolj slabih časov.
Iz tega nastaja za podstoječe davkovske gosposke in urade nezogibna dolžnost, da na premislek vzamejo in semkaj oznanijo, do kterega dne tega leta bodo nasveti mogli semkaj priti, da se bodo odpisni nasveti pod a) in b) mogli do konca tega leta za razsod godni visi gosposki predložiti. — Ta oznanila in poročila naj se pred ko mogoče po c. k. okr. glavarstvih semkaj pošljejo.u Le eno vprašanje je zdaj še, namreč to, ali bodo tudi izvršilni organi, to je, c. k. okrajna glavarstva in c. k. davkarije svojo nalogo na tanko in vestno dopol-novali v tem obziru, da bodo, kolikor je koli mogoče, vse preobložene izkazovali, ter ne glede na veliki trud in težave, ki jih ima tako delo, za to skrbeli, da bodo ti vsi, kolikor mogoče v pravični razmeri, deležni dobrote, z Najvišim sklepom od 31. decembra 1864. leta jim namenjene. Le ako tudi ti organi storš svojo dolžnost, nadjati se je primernega in zdatnega vspeha, ker je znano, da vis. c. kr. ministerstvo, ki preobloženje naše dežele z gruntnim davkom že od zdavnej previdi in pripoznava, nikdar ni odrekovalo privoljenja, da bi se ne odpisovalo vse, kar se je od teh nizih organov za odpis predlagalo. Ako pa niže gosposke za kteri kraj nič ne predlože, potlej se samo ob sebi razume, da ministerstvo tudi nobenega odpisa privoliti ne more. To je bilo, kakor je podoba, tudi krivo, da se je za 1867. leto več ko dve tretjini m en j odpisalo, kakor za 1866. leto; to je krivo, da se nekim okrajem odpisujejo precejšnji zneski, a drugim, ki so tudi preobloženi, nič; ali da se istemu okraju eno leto odpiše, drugo ne.
Iz spodej pridjanega izkaza je razvidno, kako se je v imenovanih dveh letih po raznih okrajih zastran tega godilo. Vidi se, kako različno se je ravnalo, kako ne enako je bila dobrota razdeljena. Odsek opominja za primer le notorično ubozih okrajev Kočevja, Ribnice in Velikih Lašč, kterim se obe te leti ni skoraj čisto nič odpisalo.
392
Po vsem tem je eno gotovo, namreč to: ako hočemo, da se blagosrčni namen Njih Veličanstva izpolni, moramo z vso pazljivostjo na to gledati, da se pozvedbe, kdo je preobložen, po vseh okrajih, in to kolikor mogoče, enakomerno storč. Zato bo treba, da se tista c. kr. okrajna glavarstva, ki so doslej v tej reči zaostajala, prebude na živeje delovanje; da, če potrebujejo kacega navoda ali nauka, jim se ta da, in ker je posebno na tem ležeče, da so zaupniki, ki se po finančnega vodstva ukazu smejo privzeti, res izvedeni, zanesljivi in tudi pred ljudstvom zaupanja vredni možje, zato naj bi se priporočilo c. k. glavarstvom, v ta namen jemati tudi take može, ktere bi občinski zastop sam zato izvolil.
Odsek je tedaj sklenil, slavnemu zboru neke, tem ravno razloženim okoliščinam primerne nasvete postaviti.
Vrh tega je odsek pri pogovoru o gruntnem davku premišljal in pretresal še neke druge nepravilnosti, ki naj bi se v zlajšavo davka plačevalcem brž ko mogoče odpravile.
Ljudem se namreč izdajajo davkovske buk-vice še zmirom samo v nemškem jeziku, čeravno je že zdavnej obljubljeno, da bodo tudi v slovenskem.
Potem je pri nekih davkarijah večkrat ta navada, da ljudem, ki imajo na več bukvic plačevati, če kaj na odbot (a konto) prineso, jim se to ne zaračuna po primeri na vse bukvice, ampak včasi menda iz same lagoti (komoditete) samo na ene bukvice.
Potem se pa lahko zgodi, da je na ene bukvice ves dolg za celo leto izplačan, na druge pa za celo leto še ostane, in ljudje, ki so mislili, da je znesek, ki so ga plačali, vsaj za ene kvatre, ali morebiti za pol leta za ves davek zalegel, ostanejo po omenjenem ravnanju še naprej v dolgu in rubežni.
Poslednjič se je omenilo katastralne reambulacije, ki je še zmiraj v naši deželi, in odsek je bil zastran nje te misli, da je zdaj glede na novo postavo o zemljiškem davku najbrže odveč, in da bi lahko prenehala, ali vsaj, ako se vladi zdi še potrebna, naj bi se vsaj nikakoršni stroški več občinam ne nakladali, ker ima po §. 14 omenjene nove postave vse take stroške sama država trpeti.
Odsek prinaša tedaj sledeče nasvete: Slavni zbor naj sklene:
Slavne c. k. deželne vlade, oziroma c. k. finančne direkcije predsedstvo se prosi:
a)  naj blagovoli svojo pozornost obračati na to, da se bo Najviši sklep, dotično njegov ukaz od 19. avgusta t. L, štev. 929, po vseh okrajih, kolikor koli mogoče, enakomerno spolnoval, ter v ta namen delovati na c. kr. okrajna glavarstva in c. k. davkarije, ako bo treba, z naukom in spodbudo;
b)  naj blagovoli c. kr. okrajnim glavarstvom priporočiti, da bodo pri pozvedovanju, kdo je preobložen, za izvedence in zaupnike privzemali tudi take mož6, ktere občinski zdstop (županije) za ta namen naznani;
c)  naj blagovoli poskrbeti, da se davkovske bukvice izdado v nemškem in slovenskem jeziku;
d)  naj blagovoli c. kr. davkarijam ukazati, da naj tistim davkaplačnikom, ki na več bukvic plačujejo, njih delna plačila (Theilzahlungen), ki še niso zapadla (fallig), kolikor je mogoče, na vse bukvice enakomerno zarajtujejo;
e)  naj blagovoli poskrbeti, da se vsi stroški za katastralne reambulacije, če te vsled nove postave o zemljiškem davku ne prenehajo, po §. 14. te postave, prevzemo na državo, in se občine od njih rešijo.
Pregled,
koliko se je vsled najvisega sklepa od 31. decembra leta
1864. raznim okrajem Kranjskega odpisalo gruntnega
davka s tretjinsko priklado za leto 1866. in 1867.
Ime  okraj a
Za leto
1866
1867
gold.      kr. |    gold.    j kr.
Bistrica......
Brdo.......
Črnomelj......
Idrija.......
Kamnik......
Kočevje......
Kostanjevica.....
Kranj.......
Kranjska gora   •   .    .    .
Krško.......
Lašče (Velike)   ....
Litija.......
Ljubljana, mesto   .    .    . Ljubljanska okolica   .   .
Loka.......
Lož........
Metlika......
Mokronog......
Novomesto.....
Planina......
Postojna......
Radeče .......
Radoljca......
Ribnica . . . Senožeče . . , Trebno .... Tržič . . . ( Vipava . . . , Višnja gora . , Vrhnika . . . Žužemberk    .    ,
...
4192
6082
5604
704
610
nič
2741
10.661
24
3563
104
313
nič
17.667
5023
1864
3227
2790
5493
2607
4596
1199
243
nič
3695
3733
195
2644
6664
8495
1464
4 42 43 31 28 nič 48 95 56 43 73 10 nič 20 92 41 69 95
6 54 19 95
7 nič 39 45
7
78 17 18
3
4208    56
mc 3177
477
•  y
mc mc nič nic 71 nič nič nič nič
•  v
nic
•  v
nic
733 2593
nič 2951
469 6546
nic
•  v
nic nic
*)
1766
•  v
nic
2897 nic
•  y
nic 760
_ • y
nic 64
89
nic
• v nic
nic
•  v
nic
66
nič
nič
nič
nič
nic
nic
62
79
nič
72
84
41
mc
nic
• v
nic
81 mc 45 nič
• v
mc
13
*) Senožeče so bile to leto združene s Postojno.
Ko je c. kr. deželni predsednik iz vladinega stališča razjasnil gori omenjene 4 predloge in rekel, da predloga prvi in drugi sta že rešena po vladinem ukazu, ki je letos šel do okrajnih gosposk in davkarij, in da tudi 3. predlog se bode rešil v tem smislu, 4. predlog pa da se ne da izpeljati, ker katerska reambu-lacija je od cenitve davka popolnoma neodvisna in stroškov njenih ne more država na-se vzeti.
Poslanec Dežman opominja, da, ker se davki odpisujejo, s tem odpisom odpadajo tudi deželne in občinske priklade, po tem odpadku pa deželni zaklad in dohodki občin škodo trpijo; zato nasvetuje, naj se deželnemu odboru da nalog, da prevdari, kako bi se tej škodi v okom prišlo.
Za njim poprime dr. To man besedo in govori tako-le:
Jaz nisem mislil o tej stvari govoriti, ktero je opomnil prečastiti govornik. Moram mu prav dati, da moramo pozorni biti, kako da bomo skrbeli za to, da, ako se davki odpisujejo, naš odškodovanski zaklad ne trpi preveč, ker sicer nas ena druga stvar v večo zadrego spravi, kakor pa davki. Kar pa zadene sploh naše zemljišne davke, se je o njih že toliko v našem zboru do zdaj govorilo, da ni potreba vseh tožeb o zemljišnem davku, in vseh prošenj vsakokrat ponavljati, temveč bi se skoraj smelo upati, da, kar gospod deželni predsednik sam pripoznava,  da je dežela pre-
393
obložena, in ko je od ministra prišel ukaz, po kterem se prav tolmači naj visi sklep od 31. decembra 1864. leta, kteri se je do zdaj v škodo naši deželi rabil, da se bode gospod deželni predsednik potegnil za to, da bi se naši deželi, kar zemljišne davke zadene, pravica skazala, da bi se tolikanj odpisalo, kakor je mogoče. Da vsi davkarski uradniki ne dopolnujejo na tanko in enako svoje naloge, kaže nam dotični pregled, koliko se je odpisalo davka za ta in oni okraj , in to je prav, da je odsek ta pregled poročilu pridjal.
Če človek pogleda ta pregled, mu pade na enkrat v oči taka različnost o tem, koliko je za en okraj odpisano bilo in koliko za drugi, in vendar so si ti okraji enaki, kar zemljišne davke zadene, to je, da so z zemljišnim  davkom enako preobloženi.
Človek mora misliti, da ta različnost izhaja po tistej osobi, ktera v enem okraji bolje za ljudstvo skrbi, kakor v drugem. Glejmo samo ljubljansko okolico. Leta 1866. se je odpisalo 17667 gold. 20 kr., za leto 1867. pa nič, da-si je ravno isti sklep bil za leto 1866. kakor za leto 1867., in če je bila leta 1866. preobložena z davki, je bila 1867. leta ravno tako preobložena. (Res je!)
To je le ena sama prilika, s ktero dokažem, kaka krivica se more goditi, ako se ne spolnuje po najvišeni sklepu to, da bi se odpisal davek, s kterim je kdo preobložen; to je zapovedano, in ni nobenemu na prosto voljo vdano.
Če pogledamo v pregledu ljubljansko okolico 1866. leta, in spet ribniški okraj 1866. leta vidimo, da ribniškemu okraju ni nič odpisanega, ljubljanski okolici pa 17667 gold. 20 kr.! Kdo je vzrok temu enemu in drugemu? Tisti gospodje, ki imajo za to skrbeti. (Dobro, dobro!)
V radoljiški okolici je bilo leta 1866. odpisano 243 gold. 7 kr., leta 1867. pa nič! Tukaj, gospoda moja, v tem pregledu je zrcalo, kako različni uradniki za naše okraje različno skrbijo (živa pohvala), in ker jim je na prosto dano, kako eden za eno leto skrbi, za drugo pa ne, kakor se je godilo ljubljanski okolici.
To je žalostno, in mislim, da prečastiti gospod deželni predsednik mora sprevideti, da to se ne more na prosto voljo puščati predstojnikom, ali oni hote spoznati, da so okraji preobloženi ali ne; temveč ako ne stori kdo svoje dolžnosti, mora se po drugem sredstvu skrbeti za to, da se za vse kraje enaka pravica godi. Jaz dobro vem, da so eni okraji bolj in drugi manj obloženi, to mi je znano, ker sem jaz od začetka to stvar sprožil, in na tanko dokazal, kteri so bolj obloženi, ali v tem, kakor sem dokazal, sem vendar tudi dokazal, da take različnosti ni, da bi se za ljubljanski okraj za eno leto odpisalo skoro 17 do 18 tisuč in za ribniški in radoljiški okraj pa nič!
Kdo bode mislil, da je ljubljanska okolica bolj preobložena, ker se vendar lahko vse v denar spravi, kakor ribniška, radoljiška in kočevska, za ktere okraje leta 1867. in oziroma 1866. leta ni bil krajcar odpisan?
Tedaj želimo in prosimo, da prečastiti gospod deželni predsednik posebni pozor ima na to, da se naj-viši sklep od 31. decembra 1864. leta, dobrota našega presvitlega cesarja, naši deželi izkazana, ne skazuje na enih krajih samo, temveč na vseh krajih, da se ljudstvu d&, kar mu grč.
Dalje bi še rad opomnil, in prosil, da prečastita deželna vlada tudi na to pozor obrača, da če sila tako daleč pride , da ljudje davka plačati ne morejo, da se jim popisati in zarubiti mora premakljivo blago, in potem prodati po javni  dražbi, naj se skrbi,  da se
fundus instructus potreben za gospodarstvo ne bode prodal; na primer, potrebna živina, vozovi itd. kar je neobhodno potrebnega, da se naprej pelja gospodarstvo.
To je eno, in druga prošnja grč na to, da naj se častiti uradniki davkarski zarad sprejemanja štiber tako držijo, da bodo kmetje, kterih ne kteri imajo do 10 ur hodd svojo štibro plačati, svoj posel kar hitreje mogoče opraviti mogli; da ne gledajo uradniki na vsako minuto, na vsako četrt ure, ali na nektere dneve, če kdo hoče plačati svojo štibro, če ravno bi se morebiti znali zagovarjati gledč na njih uradniške dolžnosti, da bi ne bili siljeni, sprejeti davkov.
Tretja prošnja gre na to, da, ko imamo skušnje, da včasih se mora več kmetov zarubiti v eni vasi ali občini, ali v sosednih vaseh zarad davka, in gre eden rubit, tako da jih na dan po 10—20 ali še več rubi, za ktero delo mora vsak posebej plačati tako, da na zadnje skor toliko stroškov pride, kakor je pravega davka, naj se temu v okom pride. To ni po pravici. Prosim tedaj , da deželna vlada skrbi, da se take napake odpravijo, in da se rubežno plačilo enako razdeli na vse ob enem, ali na en dan rubljene, z eno besedo, da se po krivici in nepotrebno ne napravljajo stroški ljudčm. (Živa pohvala.)
Za dr. Tomanom govori še deželnega glavarja namestnik Peter Kozler tako-le:
V lanskem delovanjskem sporočilu je stalo tudi to-le: „Pa tudi nektere c. k. okrajne gosposke niso storile svoje dolžnosti. Tako se za 1. 1866. kočevskemu in ribniškemu okraju ni čisto nič, in laškemu samo 104 gold. 79 kr. odpisalo, čeravno je sploh znano, da spadajo ti kraji med najsiromasneje".
Tedanje sporočilo je nagnilo gosp. deželnega predsednika, da je deželnemu odboru obljubil poslati pregledni izkaz od tistih zneskov, ki se bodo vsled naj-višega sklepa od 31. decembra 1864. 1. vsakemu okraju na gruntnem davku za 1866. in 1867. leto odpisali.
Ta obljuba prečastitega g. deželnega predsednika mi je dala priliko, da sem v odseku storil predlog, naj se ta pregledni izkaz letošnjemu sporočilu zastran grunt-nega davka priloži, ter se je moj predlog po vseh od-sekovih udih potrdil in izkaz res pridal.
Najpovršneji pogled v ta izkaz kaže, kako različno se je ravnalo, kar je že tudi g. dr. Toman omenil, in moram reči, da se po moji misli ni delalo s primerno marljivostjo. Jaz spominjam le to, da se je zavolj Ribnice in Kočevja že lani odgovor zahteval.
Tema okrajema se za 1866. in 1867. leta ni ne en krajcar odpisal. Tudi laškemu okraju se za 1867. leto ni čisto nič odpisalo.
Kot zastopnik teh davkovskih okrajev si štejem za dolžnost, prošnjo izreči, da se za črko a), kjer gre za ukaz c. k. okrajnim glavarstvom, to povdari, in da se laški, ribniški in kočevski davkariji zapovč, da bodo ta najviši sklep od 31. decembra 1864. leta na tanko spol-novale, da bodo tako tudi moji volilci enkrat presvitlega cesarja milosti deležni.  (Dobro!)
Naposled govori poročevalec Svetec tako-le:
Jaz bodem le nekoliko dodal temu, kar so izrekli prečastiti predgovorniki in sicer bodem ob kratkem nekoliko besedi odgovoril prečastitemu gospodu deželnemu predsedniku, če sem ga prav razumel, se prav za prav vjemamo v poglavitnem; zakaj on se je skliceval na ukaz od 19. avgusta t. L, kterega je tudi odbor z veseljem pozdravljal in ga našel za takega, ki zahtevam deželnega zbora prejšnje leto izrečenim popolnoma zadostuje; in je menil, da zdaj, ko imamo ta ukaz, bi prve točke, ki jo predlaga odbor, prav za prav ne bilo treba. Mislim, da se prav ne razumevamo; zakaj odbor le to namerjuje, da bi se na tanko pazilo,
394
da bi ta ukaz se spolnoval. Ne vem, da bi zadostilo, če se bode tako spolnoval, kakor dozdanji ukazi. Mi imamo skušnje od poprejšnjih let, da se ukazi niso spolnovali in skrb, da bi se tudi ta ukaz ne spolnoval, mislim, je opravičena po skušnjah, ktere smo do zdaj doživeli. To tedaj, kar predlaga odbor, ni od več, ampak je res od sile potrebno, ako želimo, da se ukaz popolnoma spolni; mislim, da vlada nima za kaj nasprotovati, ako jo prosimo, naj pazi skoz in skoz brez prestanka,  da se bode izdan ukaz spolnoval.
Kar se tiče druge točke za Črko b je tudi izrekel g. predsednik svojo misel, da je tudi v tej reči že ustreženo, kajti ravno omenjeni ukaz veleva, da naj se privzamejo župani občinski itd. Odbor je ta stavek prevdarjal, ali njemu se je zdelo, da ti zaupniki, kakor jih ima v mislih ukaz, niso taki, ktere bi izbiral občinski zastop, ampak taki, ktere okrajni poglavarji po svoji volji pokličejo in privzamejo. Odboru se je pa potrebno zdelo, da se ti zaupniki izvolijo od občine, in da jih občinski zastop sam naznani za to, ker vemo, da občinski župani, čeravno so občini za zastopnike izvoljeni, niso na vse strani občinski zaupniki. Saj vemo, da se pri županu najpred na to gleda, da zna pisati, in zato morajo ljudje izvoliti tistega za župana, kteri ravno pisati zna; ali pri taki volitvi se ne gleda na posebne lastnosti in druge potrebe dotičnega župana, ktere se večkrat še le pozneje pokažejo, in mislim, da ravno kar se davka tiče, ni vsak občinski župan tudi občinski zaupnik v tej reči. Ravno iz tega vzroka se je pa odseku potrebno zdelo, da bi se vlada posebno naprosila, da bi se jemali za zaupnike taki možje, ktere občina sama za to izbere in dotičnim okrajnim glavarstvom naznani.
Kar se tiče zadnje točke za črko d je izrekel gospod deželni predsednik, da ta reč ni prav na svojem pravem mestu, da reambulacija ostane tudi po novi postavi.
Jaz se drznem drugo misel izreči. Po moji misli reambulacije popolnoma prestanejo; le tako imenovana evidencija ostane ; ker tudi nova postava skrbi, da bodo, kakor dozdaj, katasterske premembe razvidne; ali reambulacije v sedanjem pomenu ne bo, in je tudi ne bo moglo biti, zakaj po novej postavi se bode cenitev tako godila, da bodo možje cenilci najpred posamezne parcele cenili; ti opravijo cenitev, in geometer še le pride za njimi, ter potem zaznamova, kaj so cenilni možje rekli, in potem v mapo prenese. Tedaj posebne reambulacije po novej postavi ne bode in je biti ne more; zakaj namen sedanje reambulacije je posebno le ta, da geometer konštatira premembo v kulturah, po novi postavi po geometer nima tega kon-Štatirati, ampak to konštatirajo cenilni možje. (Pintar: tako je!)
Tedaj je moja misel, da po novej postavi reambulacija nima nič več opraviti, in če bi tudi kaj imela, gotovo je, da po §. 14. nove postave o zemljišnih davkih taki stroški ne zadevajo več občine in dežele, ampak samo državo. Torej je po mojem mnenji tudi ta točka popolnoma opravičena.
Kar se tiče predloga g. poslanca Dežmana, moram reči, da ga popolnoma za opravičenega spoznavam, meni se samo treba zdi nekoliko opravičiti odsek, zakaj da on ni takega predloga prinesel pred zbor. Vzrok temu je ta, da to, kar je povedal g. Dežman, spada v budget in o budgetu ima finančni odsek govoriti, ne pa ta odsek, kije bil postavljen za delovanjsko poročilo. To je vzrok; drugače pa, kar se same stvari tiče, rad pritrjujem g. Dežmanovemu predlogu. — Vsi predlogi so bili enoglasno odobreni.
402
Delovanje
deželnega zbora kranjskega 1869. leta.
v.
Konečno hočemo razložiti še, kako se je deželni zbor poganjal za to, da bi se uresničila narodna rav-nopravnost, zlasti pravice po glasovitem členu 19. državnih osnovnih postav zagotovljene glede na šole in u r a d n i j e.
Predno pa začnemo o tem popis po stenografičnem zapisniku, nam se potrebno zdi, zastran šol nektere okoliščine posebno omeniti, ter je blagovoljni pazljivosti častitih bralcev posebno priporočiti.
Znano je namreč, da naši nasprotniki nemškutarji, *) to je,  taki domači ali tuji ljudj6,  kteri  ne privoščijo
*) Od ne m s ku t ar j a se loči posten Nemec,  ki  vsacemu narodn privošči, kar je njegova),
našemu jeziku tistih pravic, ki jih imajo jeziki druzih narodov, ampak ki delajo z vso silo na to, da bi slovenski jezik bil pankrt, nam tuji nemški jezik pa gospod, naše ljudi posebno sleparijo in begajo s tem, da trdijo, da hočejo narodni možje, zlasti slovenska večina deželnega zbora, nemščino iz naših šol popolnoma pregnati, tako, da bi mladina, ki bi prišla iz teh šol, ne znala nič nemškega, ampak samo slovensko. Al ta trditev, kakor se bo iz govorov in sklepov deželnega zbora precej videlo, je od konca do kraja grda laž in ena tistih nepoštenih zvijačin, s kterimi lisičji nemškutarji naše dobrovoljno in neskušeno ljudstvo v svoje mreže love, da bi slovenski jezik in slovenski narod še naprej zatirali in gospodovali. Ti vragi nam še ime, ki ga naš narod po rodu svojem od nekdaj ima, namreč da smo Slovenci, zatreti hočejo, češ, da to ime se je skovalo še le 1848. leta! Ker se dežela imenuje Kranjska, je tem lisicam lahko, nevedno ljudstvo slepariti s tem, da pravijo: „mi smo Kranjci" in pod „Kranjcem" skrivajo potem nemšku-tarja. Kakor pa so v deželah gornje in dolnje Avstrije, Bavarskega, Pruskega itd. bivajoči narodi vsi Nemci in je njih jezik nemški, — kakor so na Beneškem, Neapolitanskem, Rimskem itd. bivajoči narodi Lahi in njihov jezik laški, tako mi na Kranjskem, dolnjem Stajarskem, Koroškem itd. bivajoči smo Slovenci po rodu in naš jezik je slovenski jezik. Kdor drugače govori, je slepar; bojite se ga: volk je v kožuhu ovčjem!
Govori in sklepi, ki jih prinesemo, pričajo določno in jasno, da v deželnem zboru ni šlo za to, kteri in koliko jezikov naj se uči, ampak le zato, v kterem jeziku naj se uče potrebne vednosti, kteri jezik naj bo v šolah na Kranjskem učni jezik. Deželni zbor ni nikdar mislil na to, da bi tuje jezike iz šol preganjal ; on ni nikdar preziral latinskega pregovora: „kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš". On je le zahteval, in bode tudi zanaprej na vso moč zahteval, dokler se ne dopolni to, da se, kakor pri Nemcih, Lahih, Magjarih in vseh druzih narodih, tako tudi pri nas učijo jeziki in vse druge reči v tistem jeziku, kte-rega mladina najbolj razume, to je, v maternem jeziku. Ne samo pravica, temuč tudi pamet in natora zahtevate, da tisti, kdor uči, govori v takem jeziku, da ga podučevani razume, drugače je vse njegovo delo prazno in le muka za učence. Ali bi ne bil to narobe svet, ko bi jei na pr. kak duhoven slovenskemu ljudstvu s prižnice po nemško pridigovati, in mu po nemško verske in druge resnice razlagati? Ravno taka je v šoli. Ali so mar naši visokočastiti rojaki, ki so šli v daljno Ameriko divjim Indijanom oznanovat sveto vero, Baraga, Pire, Mrak itd. v nemškem podučevali? Nikdar l Ampak hiteli so učiti se indijanskega jezika, hiteli pisati indijanske bukve, in tako te divje narode s pomočjo njih maternega jezika za vero in civilizacijo pridobivati. Ali mar ni naš slovenski jezik vsaj toliko vreden, kakor jezik indijanskih divjakov?
Ako je tedaj res, da je materni jezik najpriprav-neji za podučevanje; ako je res, kar se tajiti ne da, da je materni jezik neobhodno potreben, če se hoče vspešno podučevati, potlej je gotovo tudi to res, da slovenski učni jezik šolskemu uku sploh, in tedaj tudi nemščini ali drugim tujim jezikom ne bo v škodo, ampak v korist.
Domač jezik v šoli in potem v uradniji (kanceliji) pomeni pa tudi domač kruhek. Prejšnja leta, ko se pri nas na slovenski jezik še nič ni oziralo, takrat so bile skoraj vse bolje službe v tujih rokah; naši domači ljudje niso prišli do tega; dandanašnji je za to stran že mnogo bolje, al to se bode še boljšalo, kolikor bolj se bo slovenščina pri šolah, uradih in armadi potrebovala.    Najlepši   izgled  imamo   zastran tega nad
403
našo duhovščino. V cerkvi je slovenski jezik učni jezik, zato so pa tudi naši duhovni od svetlega knezoškofa do zadnjega kaplana domači rojaki. Ali mislite, da bi bilo tako, ko bi se po naših cerkvah po nemško pod-učevalo? Tudi ne.
Zato še enkrat ponavljamo: Domač jezik je tudi domač kruhek! Afco bi to prevdarili vsi naši stariši, gotovo da ne enega nemškutarja ne bi bilo med njimi, kajti kdor je pameten, vendar drugim prosa ne brani, svojega pa vrabcem pušča!
Prestopimo zdaj na delovanje deželnega zbora.
Sporočilo šolskega odbora zarad učnega jezika v šolah in zarad pravoznanstvene akademije
ali vseučilišča, kteremu je bil dr. Jan. Bleiweis poročevalec, glasilo se je tako-le:
V 13. in 14. seji deželnega zbora je šolski odbor prejel sledeče predloge v prevdarek:
a)  postavo zastran učnega jezika v javnih ljudskih šolah in v šolah za učiteljske pripravnike;
b)  predlog zarad vpeljave učnega jezika v gimnazije;
c)  predlog zarad naprave pravoznanstvene akademije v Ljubljani s slovenskim jezikom, po okoliščinah pa zarad ustanovitve slovenskega vseučilišča.
Glede na to, da o teh predlogih so bile obširne razprave že leta 1866., 1867. in 1868. (glej stenograf. zapisnike) misli odbor, da bilo bi odveč dokazovati iz-nova potrebo, da se v šolah na Kranjskem izuči slovenski — narodni — jezik tako popolnoma, da rabi vsem stanovom v vseh poslih javnega življenja.
Ker neovrgljivi tej potrebi člen 19. osnovne postave o splošnih državljanskih pravicah dodaja slovenskemu narodu tudi pravico, da se mu v šolah ponudi popolna prilika učiti se različnih ved in znanstev v svojem jeziku, tedaj bi šolski odbor lahko prav na kratko svetoval, naj slavni deželni zbor pritrdi vsem predlogom, ki jih je slišal v 13. in 14. seji.
Al tako na kratko ni hotel odbor rešiti važnega svojega naloga, da ne bi se mu očitalo, da vidi le principe, ki so izrečeni v §. 19. omenjene postave, a da ne vidi druzih postav.
Po takem tedaj ni smel prezirati vprašanja: ali ima deželni zbor pravico snovati postavo zarad učnega jezika v šolah, in ali ni svobodnejše postopanje to, da se deželnemu šolskemu svetovalstvu po zaslišanji do-tičnih občin prepusti odločba učnega jezika?
Treba tedaj vse to bolj na drobno prevdariti.
Kar se tiče večkrat imenovanega §. 19., izrekuje on le načelo (princip), al izvršilo tega načela spada brez ugovora v področje deželnim zborom, kajti lit. m §. 11. osnovne postave za državni zastop od 21. decembra 1867. leta pridržuje državnemu zboru izdelovanje le tistih izvršilnih postav, ki so v tej postavi izrekoma njemu pridržane, izdelovanje vseh ostalih pa spada po §. 12. te postave v področje deželnim zborom. Pri §. 19. osnovne postave o splošnih državljanskih pravicah pa ni rečeno, da je izvršilo onega načela pridržano državnemu zboru, tedaj ne more biti pravda o tem, da spada v področje deželnim zborom.
Dalje se mora tukaj v prevdarek vzeti §. 6. one državne postave, ktera ustanovlja načela javnim ljudskim šolam (Grundsatze fur offentliche Volks-schulen). Kdor v tem §. ne ceni besed: „innerhalb der Gesetze", bode mislil, da samo deželnemu šolskemu svetovalstvu po razgovoru z občinami, ki zdržujejo ljudske šole, gre odločba učnega jezika; — al kdor ne prezira važnih besedi: ,,innerhalb der Gesetze" v omenjenem §. 6., in kdor bere spis, ki ga je c. kr. mini-sterstvo pod naslovom „Begrundung des Entwurfes eines
Gesetzes, durch welches die Grundsatze des Unterrichts« wesens bezuglich der Volksschulen festgestellt werden", najdel bode v njem jasni komentar omenjenih besedi k §. 6. ,.innerhalb der Gesetze", ki se tako glasijo: „In einigen Landern sind die Bestimmungen uber die Un-terrichtssprache durch ein Landesgesetz geregelt, so z. B. in Gaiizien und Bohmen. Insoferne diess nicht auch in anderen Landern eintreten wird, ha-ben naturgemass diejenigen, welche die Schule erhalten, das Recht, bei Bestimmung der Unterrichtssprache in massgebender Weise mitzusprechen". — V smislu postave je tedaj, da tudi deželni zbor odloči učni jezik v ljudskih šolah.
Drugemu gori postavljenemu vprašanju: ali ni svobodnejše mišlenje, da o odločbi učnega jezika imajo tudi občine besedo? se pa da po pravici nasproti staviti to, da se avtonomija občin tudi sicer ne izvršuje tako, da bi se jim prepuščalo odločevati nauke, ki naj se v ljudski šoli učijo, — da nimajo oblasti odločevati, s kolikimi leti morajo otroci začeti v šolo hoditi itd. In saj je naposled to, da je v ljudskih šolah ma-terni jezik učni jazik tako naravsko in po vsem svetu tako navadno, da bi čudno bilo, ako binaKranj-skemvse postopalo drugače.
Ce pa tudi med slovenskim narodom na Kranjskem celo malo Nemcev živi, vendar se v priloženi postavi za ljudske šole in v predlogu zarad gimnazije tudi na Nemce ozir jemlje, da se zadostuje členu 19. osnovne postave, kteri v 3. alineji veleva, da se javne šole napravijo tako, da se vsak narod v svojem jeziku omi-kuje brez sile, da bi se moral učiti kakega druzega jezika, kteri se govori v deželi.
Veljavo prislovice: „kolikor jezikov znaš, za toliko ljudi veljaš" priznavajo tudi zagovorniki ravnopravnosti jezika slovenskega in nočejo izključiti nemškega iz tacih šol, v kterih je na pravem mestu, in zatone nasprotujejo temu, da se v mnogorazrednih ljudskih šolah učenje nemškega jezika vvrsti med predmete viših dveh razredov ljudske šole. Isto to veljd tudi v šoli za učiteljske pripravnike, v kteri učni jezik mora biti slovenski zato, da so prihodnji učitelji popolnoma sposobni svojemu poklicu; al tudi v tej šoli naj bode učenje nemškega jezika obligaten predmet.
Da se pa uradnikom cesarskim in deželiiim, advokatom in notarjem mogoča naredi raba slovenskega jezika v njihovih službenih opravilih, treba je, da se ravnopravnosti jezika slovenskega odpre pot tudi v viša učilišča. Priznala je vlada sama to že leta 1848., ki je osnovala takrat že dve učilnici pravoslovni v Ljubljani. Vseučilišče s slovenskim jezikom za narod, ki šteje čez milijon stanovalcev, je gotovo le tirjatev pravice. Ako tedaj v Avstriji ne obveljd princip pravo-znanstvenih akademij, popolnoma opravičena je zahteva, da se začne snovati slovensko vseučilišče z napravo fakultete juridične in filozofične.
Po vsem tedaj šolski odbor nasvetuje: Slavni deželni zbor naj sklene:
1.  Priloženi načrt šolske postave naj se potrdi.
2.  Visoka c. k. deželna vlada se prosi, da
a)  se v gimnazije na Kranjskem vpelje slovenski jezik za učni jezik, in v Ljubljani naj se za Nemce napravijo nemški paralelni razredi;
b)  ako so v odpisu gospoda ministra za nauk in bogočastje od 10. marca 1869. leta, št. 21/Pr., zarad pravoznanstvenih akademij omenjene obravnave že dognane, naj visoka c. kr. vlada pred prihodnji državni zbor prinese načrt postave, kako naj se v Ljubljani napravi akademija za pravoznanstvo  s slovenskim učnim
404
jezikom, — ako pa se take akademije v Avstriji ne dajo osnovati, naj se ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani prične z osnovo juridične in filozofične fakultete.
Postava
veljavna za vojvodstvo Kranjsko
zarad učnega jezika v javnih ljudskih šolah in v šolah za
učiteljske pripravnike.
S pritrjenjem deželnega zbora Mojega vojvodstva Kranjskega ukazujem zastran javnih ljudskih sol, to je takih, ki jih vzdržuje država, dežela ali občina, — in zastran sol za učiteljske pripravnike tako-le:
§. 1. Po vseh ljudskih Šolah na Kranjskem je učni jezik slovenski, samo v nemških občinah na Kočevskem in v Weissenfels-u je učni jezik nemški.
§. 2. V Ljubljani se pri teh Šolah napravijo nemški paralelni razredi ali pa nemške samostojne Šole,
§. 3. V Šolah za učiteljske pripravnike je učni jezik slovenski.
§. 4. Ministru za nauk in bogoČastje nalaga se izvršilo te postave.
Prvi poprime besedo c. kr. deželni predsednik pl. Konrad in v odobruje sporočilo odborovo o tem, da si brez daljnega druzega besedovanja prizadeva določiti, kdo da ima oblast ustanoviti učni jezik v šolah. Al čeravno je sporočilo od konca do kraja prav logično izpeljano, vendar je sklep njegov navskriž s členom 6. šolske postave, po kterem deželni šolski svet po zaslišanji tistih, kteri so šolo napravili in jo vzdržujejo, določuje učni jezik v ljudskih šolah, in to je stališče vladno, kar se tiče učnega jezika v ljudskih šolah. Kar se tiče člena 19. osnovne državne postave, se tudi vlada tega pravila nikdar ne bode dotaknila; al ona se ozira pri tem na faktične potrebe in djanske razmere; zato dopušča v ljudskih šolah določbo učnega jezika prosti volji onih, ki te šole vzdržujejo, in tudi v srednjih šolah noče prezirati narodne ravnopravnosti v smislu člena 19.; al srednje šole (gimnazije in realke), ki so bile glede na djansko potrebo nemški osnovane, kar mahoma prestrojiti v slovenske, bila bi pedagogična krivica; s tem pa nikakor nočem reči, da bi vlada mislila, da ni mogoče tudi s pomočjo učnega slovenskega jezika v srednjih in viših šolah dospeti do najviše omike, ali da hoče vpeljavo slovenskega jezika kot učnega jezika zavleči „ad calendas graecas" (do sv. Nikoli); le na vrat na nos se to ne more izpeljati. — Za govorom c. k. deželnega predsednika poslanec Dežman, kteremu ni prav, da je izvzeta samo idrijska šola iz predložene postave, podpira svoj predlog, kise glasi: „Na Kranjskem se smejo ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom osnovati. Vsak Kranjec ima pravico, da hodi v to ali uno šolo".
Za njim govori poslanec Svetec tako-le: „Jaz bodem čisto na kratko odgovoril na to, kar je zastran kompetencije opomnil prečastiti gosp. deželni predsednik. On se je namreč skliceval na §. 6. nove šolske postave za ljudske šole, in je izrekel misel, da je predmet, kterega imamo danes na obravnavi, že rešen v §. 6. ljudske šolske postave. On nam po tem takem tako rekoč spodbija tla pod nogami, ker izre-kuje, da mi prav za prav nismo več kompetentni, da spada ta reč v kompetencijo druge korporacije, namreč v državni zbor; on je nadalje trdil z ozirom na omenjeni §. 6., da deželni šolski svet ima odločevati zastran učnega jezika, potem ko je zaslišal tiste, ki zdr-žujejo šole, znotraj meja, ki jih postave stavijo; da pa te postave niso deželne postave , ampak državne, ker je tudi  rekel,   da   v državnih  postavah  je   povsod   že
sprejeto načelo, da ima zastran učnega jezika odločiti isti, kteri šolo zdržuje. — Gospoda moja, ko bi to res bilo; ko bi naše državne postave res kje tako načelo izrekovale, potlej bi jaz rekel, da ima deželni predsednik prav, in da mi danes o tej reči nimamo nič govoriti. Al jaz se moram temu naravnost vpreti in reči, da tacega načela jaz nikoli v nobeni naših splošnih postav ne nahajam. Jaz se drznem celo trditi, da v naših splošnih postavah stoji ravno nasprotno. To bodem dokazal precej po členu 19., na kterega se je tudi skliceval gospod deželni predsednik.
Gospoda moja, to načelo, ktero je on izrekel in ktero on nahaja v §. 6., da imajo namreč zastran učnega jezika odločevati tisti, ki šolo zdržujejo, to načelo je ravno nasproti členu 19., zakaj? Člen 19. govori razločno: „Vsa narodna plemena v državi so enakopravna, in vsako narodno pleme ima nepovredljivo pravico, da se mu narodnost in jezik varuje in goji. Enakopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, v uradu in javnem življenji se od države pripoznava. V deželah, v kterih stanuje več narodnih plemen, naj se javna uči-lišča tako uravnajo, da se dado vsakemu teh plemen potrebni pripomočki za izomiko v svojem jeziku, tako da ne bo nikomur sile naučiti se druzega deželnega jezika".
Tedaj, gospoda moja, ta paragraf govori o javnih šolah; o teh on govori in ustanovlja, da zastran takih šol nimajo pravice govoriti občine, nimajo pravice govoriti posamezni ljudje, ta pravica gre narodnim plemenom. (Veselost na desnici. — Pohvala na levici. Kromer: lepa sofistika.) Narodna plemena so tedaj po državni osnovni postavi, kakor juristi pravijo, pravni subjekti (Rechtssubjekte); njim gre pravica, kako naj se javne šole zastran učnega jezika vravnajo , a ne posameznikom, ne občinam, ne tistim, ki šole zdržujejo. Kdor to dvomi, naj prebere še enkrat to osnovno postavo.
Ako je pa temu tako, gospoda moja, kar ni nikakor dvomljivo, ker je tukaj razločno in jasno, črno na belem; če pa je temu tako, kdo bo potlej še trdil, da je to državnih postav načelo, da učni jezik zastran javnih šol imajo odločevati tisti, ki jih zdržujejo? Tukaj odločuje le osnovna postava s svojim členom 19.; edina ta ima odločevati, nobeden drugi. Vprašanje je le, ali ima po tem takem deželni zbor kaj govoriti? Da ima tudi to, jasno je dokazano v sporočilu odbo-rovem; zakaj osnovne postave so ustanovile samo načelo, samo princip. Ako se hočejo namreč te vresni-čiti v djanskem življenji, treba je izvršilne postave. Saj smo to videli in doživeli zastran druzih enacih reči, na pr. zastran porot, in ravno tako zastran pravice, združevati se in shajati, ali, če hočete, moja gospoda, zastran pravice svobodnega tiska. Vse te pravice, ker so osnovne, zahtevajo izvršilne postave, in ravno tako je zastran člena 19. Tudi ta izrekuje le načela in treba je k temu izdelati še posebno izvršilno postavo. Vprašanje pa, kdo ima izdelati to izvršilno postavo, kdo je za to poklican, jasno je razloženo v sporočilu odborovem: deželni zbor ima to pravico, in sicer po glasu §§. 11. in 12. osnovne postave o državnem zastopu. Jaz mislim, da mi ni treba to obširneje razkladati, ker stoji vse to jasno v sporočilu, ter le prosim tiste gospode, ki mislijo da ni tako, naj to še enkrat preberejo. Al, gospoda moja, ne samo z besedo postave, ne samo z razločnim njenim glasom se vjema to, kar sem ravno razkladal, ampak to tudi dozdanje skušnje potrjujejo. Ako ne bi bilo res, da imajo deželni zbori pravico, učni jezik za javna učilišča usta-novljati, potem ne vem, kako bi prišla Galicija do tega, da ima posebno deželno postavo; ne vem, kako bi prišla Pemska do tega, da ima tudi svojo posebno postavo.    Ako dežele   nimajo  pravice zastran   tega,   bi
405
se jim moralo to povedati; in te postavi za Pemsko in Galicijo bi bile morale same po sebi prestati, kakor je izšla nova šolska postava za ljudske šole, same ob sebi bi bile morale nehati; in vendar, kakor vsi vemo, niste nehali, temveč na Pemskem so celo potem, ko je bila prenarejena osnovna postava zastran državnega zastopa, svojo deželno postavo zastran učnega jezika predelovali. Tedaj ministerstvo je že samo faktično pripoznalo, da imajo deželni zbori v tej reči popolno pravico govoriti. Ali ne samo v djanju je pripoznalo ministerstvo to resnico, ampak kakor nam pričajo sami ministerski razlogi ali motivi, ki jih je ob enem predložilo državnemu zboru s postavo o ljudskih šolah, ministerstvo samo je bilo te misli takrat, ko je postavo predlagalo; ono samo je takrat tudi v teoriji izrekoma pripoznavaio kompe-tencijo deželnih zborov. Naj bo dovoljeno, da jaz tiste besede iz motivov k istemu §. 6. tukaj očitno preberem, glase se namreč tako: „V nekterih deželah je učni jezik z deželno postavo uravnan, na priliko v Galiciji in na Pemskem. Ako bi se pa to isto v druzih deželah ne zgodilo, potlej je naravno, da imajo o tem, kteri jezik naj bo učni jezik ktere šole, tehtno besedo tudi tisti, ki to šolo zdržujejo". Jaz mislim, da je tako jasno, da se ne da nič več o tem prepirati.
Iz teh razlogov sklepam in sem za trdno prepričan , da tisto načelo , ktero je izrekel gospod deželni predsednik zastran učnega jezika, ni resnično, ter v naših osnovnih postavah ne utemeljeno, temveč je to ravno nasprotno; da potem tudi ni resnično, da bi deželni zbor v tej reči ne smel določevati, temveč je jasno, daje to njegova nedvomljiva pravica in da je ministerstvo samo teorotično in praktično to pravico pripoznalo deželnim zborom. (Živa polivala.)
Zdaj imam le še nekaj malo odgovoriti gospodu poslancu Dežmanu. On se namreč spodtika nad tem, <la stoji v glavi naše postave to : „zarad učnega jezika v javnih ljudskih šolah, to je, takih, ki jih vzdržuje država, dežela ali občina", in on meni, da smo mi to samo sprejeli v postavo zavoljo tega, ker smo hoteli idrijsko šolo od te postave oprostiti. Na to moram jaz njemu odgovoriti, da to nikakor ni resnica in sicer zato ni resnica, ker smo mi to-le sprejeli zato, ker tudi vlada sama v tem smislu razumeva „javno" ali „offentlich". Tudi vlada govori v tem smislu v vseh novejših postavah, in Če se jaz smem na ktero sklicevati, sklicem se na postavo od 25. majnika 1868. leta, to je, na tisto postavo, ki je ustanovila šolsko nadzorstvo, ali kar je še bliže, sklicem se raji na postavo o javnih ljudskih šolah, to je, na tisto postavo, v kteri stoji tudi omenjeni §. 6., na kterega se sklicuje gosp. deželni predsednik. Tu se že nadpis prvega poglavja glasi: „Von den offentlichen Voiksschulen", in po tem stoji v §. 2.: „Vsaka šola, za ktere napravo ali zdrže-vanje država država, dežela ali občina, ali vse, ali vsaj nekaj stroškov, je javna šola in je kot taka mladini brez obzira na to, ktere vere je, pristopna." Tako vlada sama tu izreka, kaj je javno „6ffentlich" , in tedaj, gospoda moja, bodete lahko razumeli, da mi nismo mogli drugače govoriti in razkladati, kaj je javno, kakor tako, kakor je razkladala vlada sama. Razložiti je to treba bilo prvič iz tega obzira, ker mnogi mislijo, da ima „javno" ali ,,6ffentlich" drugo pomembo, da to pomeni tiste šole, ktere smejo veljavna spričala dajati; v tem smislu mnogi razumevajo javnost, in zato je bilo treba to besedo bolj na tanko razložiti, in storili smo mislim popolnoma v smislu vladinem, ne oziraje se na Idrijo ne kam drugam. Bilo je pa potrebno, slavna gospoda, javnost povdarjati in nje pravi smisel razložiti tudi zavoljo tega, ker člen 19., na kterega se je tolikokrat skiicavalo, tudi govori le o javnih šolah in ker
le za javne šole ustanovljuje, kako imajo vravnane biti zastran učnega jezika.
Tako mislim, da sera odgovoril na dvombe, ki so se izrekle zastran naše kompetencije, in da sem tudi odgovoril na to , kar nam je gospod Dežman po moji misli napčno očital, in tako sklenem s to prošnjo, da bi si. zbor spustil se v specijalno debato.
(Dalje prihodnjič.)
412
Delovanje
deželnega zbora kranjskega 1869. leta.
VI.
Za Svetcem sta govovorila Dežman in Kro-mer; kaj sta govorila, razvideli bodo bralci iz sledečih govorov.
Dr. Z ar ni k je govoril tako-le: Gospoda moja, najpopred bodem jaz nekoliko odgovoril odgovoru, kte-rega nam je dal gospod predsednik naše deželne vlade. Kar se tiče kompetencije, gospod Svetec je stvar iz juridičnega stala tako dobro razjasnil, da more samo sofističen protivnik še dvomiti na naši pravici. Artikel 19. državnih osnovnih postav ima nekako čudno zgodovino. Nekteri pravijo, da je bil res iz Krome-rižke ustave vzet, da bi se narodna eksistencija zagotovila; iz druzih virov sem zopet čul, da so posebno nemški pemski poslanci potrdili ta artikel samo zarad tega, da ne bode treba več se češkega jezika učiti. (Klici: Res je! Ni res!) Ali so ene ali druge pripovedke o tem paragrafu prave, to je vse eno, — genira vlado neizmerno. (Pohvala.) Vlada hoče, kar nam je §. 19. dal, kar nam pozitivna postava daje, na vsak način zopet vzeti; kajti mi moramo vedeti, da glavni princip naše vlade, kterega sem jaz že tukaj večkrat naznačil, je germanizacija! To je princip, za kterim stoji, za kterega se bojuje, to je stalo, s kterim vlada sedanja stoji in pade. (Gromeca pohvala na levici in med poslušalci; predsednik zvoni.) Da je to istina, pokazal nam je gospod dr. Kaisersfeld v Gradcu , ki je nedavno o tem govoril pirav odkritosrčno, kajti on je eden najintimnejših prijateljev ministerstva. On je zdaj to govoril, kar je že poprej večkrat povdarjal, namreč: Prva ideja naše države mora biti, da se nemški narod, germanizacija povsod razprostira in razširi. Zarad tega je mislila vlada,  da bode  ta  strašno liberalna postala,   ako
reče, občine imajo pravico, jezik v šoli odločiti. To je na videz liberalizem, ker se je tako vedla, kakor da bi res hotela štititi pravo občine. Nego vlada dobro poznavajoča občine, sije mislila, sem ter tje v kakem kraju bode občinsko starašinstvo tako sestavljeno, da se bode kakošen nemškutar vrinil za župana. Tako se zna zgoditi, da bode od konca le vendar 5—6 občin v deželi, ktere se bodo odločile za nemški jezik. Dobro je, misli si, ako se enkrat začne, bode se že potem napredovalo. To je princip, kteri je vladino vodilo, da hoče §. 19. v pravem smislu ekskamotirati. (Veselost na levici in med poslušalci.)
Kar se tiče vladine izjave, to je znamenje, da te postave ne bode potrdila; al mi smo v tej zadevi svojo dolžnost storili. To, kar narod zahteva, smo storili, in ako ne bode potrjena postava, bodemo zopet prišli s to postavo, in tako dolgo jo ponavljali, dokler svojega konca ne dosegnemo. (Živa pohvala.)
Odgovoriti moram še gospodu c. kr. deželnemu predsedniku, ker je predrzno besedo izustil, rekoč namreč: ako slovenski jezik vpeljemo v više šole, je to pedagogična krivica (padagogisches Unrecht), namreč da, ako se bodo v slovenskem jeziku na gimnazijah in realkah podučevali dijaki, bodo potem gotovo zaostali za drugimi stvarmi. Al to še ni dokazano, to je le trdenje, tako le sodijo možje, ministri, ki sede v Beču, kteri pa slovenskega jezika ne poznajo, možje, ki sodijo o slovenskem jeziku kakor slepec o barvah. (Gromeca pohvala, smeh.) Ali je jezik sposoben ali ne, imamo Slovenci odločevati; Slovenci sami bomo za to skrbeli, da ne bomo zadnji ostali, gotovo, ker nam je pri srcu blagost in omika našega naroda.  (Dobro!)
Kar se tiče srednjih šol, naj se le enkrat začne. Na enkrat, na prvi mah se ne d& vse storiti. Noben narod, vsaj kolikor poznam jaz literature — in mislim, da jih nekoliko poznam — ni mislil, da je vrhunec kulture dosegel jezik s tem, kedar ga je začel vpeljevati v šole. Jaz bodem samo nekaj opomnil, kar se universitete tiče. Znano bode morebiti nekterim teh gospodov, da je ministerialni svetovalec Scherzer v severni Ameriki popotoval, da je popisal to potovanje v 3 zvezkih, da popisuje tam socijalne učne in politične odnošaje itd., in pride tudi v daljnem zapadu v mesto Anarbor, kjer so ravno med dvema letoma universiteto odprli. Bil je nazoč pri predavanjih, osvedočil se je, da so profesorji prav dobri možje, ki zadostujejo praktičnim potrebam Amerike, kteri bi pa popolnoma propadli, ako bi šli v Gottingen na izpit. Odnošaji so pač taki, in tedaj mislim, da ni ravno treba jih iz veliko-nemškega ali francoskega stališča motriti, začnimo pri nas pri začetku, pozneje bo gotov napredek.
Na neko stvar bodem pozornost visoke hiše obrnil, kar se ravno tega predmeta tiče, namreč na hrvaške odnošaje. Isto tako je bilo na HrvaŠkem od konca L 1861., ko se je v tamošnje šole vpeljal jezik hrvaški. Tam narod ni zaostal, kultura ni zarad tega trpela; al dandanes ima realka posebno dosti šolarjev, tako, da bodo morali skoro, kakor čujem, paralelne razrede napraviti. (Čujte!) Iz akademije so napravili zdaj universiteto. Od konca je težko šlo, zdaj gre pa prav dobro! Ravno tako, ponavljam še enkrat, je pri nas treba začeti. To je povsod princip, vlada v vseh zadevah našega življenja, to je bazis vsega delovanja. (Pohvala.)
Gospodu Dežmanu moram samo toliko odgovoriti, da on reče, da je ta postava popolnoma suvišna (uberfliissig). Njemu rad verjamem, da je za njega „uberflussig", al on ima zevsema druge principe. (Veselost.) Jaz mislim, da bi moral on glasovati, ako bi hotel   odgovoriti   svojemu   najprvemu principu — vsaj
kakor ga jaz poznam — za to postavo: „Učni jezik na Kranjskem izključljivo je povsod nemški". (Gromeči smeh. Dežman: Jaz protestiram.) Kakor sem rekel, jaz za svojo osebo mislim, da ima on taka načela po dosedanjem svojem postopanji; ali je istina ali ne, saj bode on o sebi najbolj soditi vedel. (Veselost. Protestiram še enkrat!)
Kar se tiče tega, kar je gospod Dežman rekel zastran deželnega šolskega sveta, je stvar istinita; kajti, gospoda moja, nikdar se ne bojim, da bi, ako se zopet na narod apelira, mi večine ne dobili. Lahko je pa mogoče, da mi tako večino dobimo v zboru, ker ne volimo svojega predsednika sami, temuč ga imenuje vlada, da pride v deželni odbor protivna stranka, in da mi tam nimamo več večine, in ta večina lahko pošlje dva učitelja nemškutarja v deželno šolsko svetovalstvo in potem se tam lahko nemški jezik kakor učni jezik za vse šole proklamira. Recimo, da je drugače, da je že ustanovljeno deželno šolsko svetovalstvo; recimo, da se pozneje chance obrnejo, da pridemo v položaj, da imamo tu večino in manjino protivno v odboru; potem bi imel ta odbor, iz protivne stranke sestavljen, strašno nezaupanje do deželnega šolskega svetovalstva. Vlada bo potem po pritožbah tacega šolskega odbora to naredila, kakor smo jo v drugih slučajih velikokrat videli, da bode šolsko narodno svetotovalstvo razpustila in bode novo svetovalstvo sestavila, to se v6 da nemško. (Veselost.) Zavoljo tega, gospoda moja, je treba, da se mi zarano zavarujemo proti vsem navalom germanizma.
Kar pravi gospod Dežman, da je treba vsakemu Slovencu pustiti na voljo učni jezik, konečno jaz to njemu verjamem, da bi on to rad imel; al naša dolžnost je, kakor poslancem slovenskega naroda, ne smeti te liberalnosti prepuščati občinam, in to zarad tega ne, ker nas je narod izbral, da mi, kakor naj veča vlast v deželi za postavodajstvo, to najdemo, kar bi morebiti ne mogle posamesne občine najti, da bi bilo v prid eksistenciji našega naroda. (Živa pohvala, veselost.) Glavna naloga, ktero naš zbor ima, kakor sem rekel, je, da se vpremo germanizmu; glavni naš princip je ta, da si zagotovimo za zmerom eksistencijo svoje narodnosti. (Gromovita pohvala.)
Gospod Dežman se bode morebiti še spominjal tiste seje v državnem zboru, ko je z dr. Muhlfeldom skupaj sedel, in takrat pri tej priliki govoril, da se v vsakej koči na Gorenskem že nemška kultura poznd. Pozneje je dr. Miihlfeld govoril tako-le: „Najgotovejša pot, da se narod uniči in ob življenje spravi, je ta: nastavi sekiro na njegovo ljudsko šolo!" (Cujte, čujte!) To je Miihlfeld govoril in izpeljava teh besed vlada v celem počenjanji naše vlade (oho! na desnici) in gospoda Dežmana. (Dežman: Protestiram zoper to!) Jaz rečem, kar se tiče narodnosti. (Dežman: Jaz protestiram, protestiram zoper to! Smeh.) Ako je reke Dežman, da on protestira, bode se on pozneje o tem izjavil; al njegovo dosedanje delovanje kaže, da je to njegov princip, njegovo načelo. To je moja osobna, čisto privatna, subjektivna misel.
Kar se tiče Dežmanove šale, da tu v zboru ni slovenski narod kakor pleme, ampak da je samo 37 poslancev, mislim, da ni treba na to odgovarjati. Da pol milijona ljudi ne more tukaj v to sobo, to vsak ve, in da so poslanci zmerom representanti celega naroda, to načelo vlada povsod in je ABC državnopravne knjige.   (Veselost.)
Kar se tiče gospod Kromer-jeve „Zwangsjacke" (posilnega jopiča), morem reči, da je to on j ako krivo izrekel, kajti v kranjski deželi ni druzega naroda, kakor slovenskega. Le v Kočevju in v Weissenfels-u, samo tam so Nemci,   in ti Nemci imajo svojo pravico, zava-
rovano v tej postavi. Če se Slovenec v slovenskem jeziku podučuje, vendar ni to ,,Zwangsjacke". Gospod Kr o mer pravi, da se najsvetejše pravo vsakega očeta zaničuje; al mi nobenega ne silimo, naj otroke v slovenske šole pošlje; on si lahko odgaja svoje otroke kakor hoče, on jih lahko uči francoskega, italijanskega in tudi drugih jezikov; ravno tako jih lahko v privatne zavode pošilja, ako jih hoče slovenščine odtezati. — Kar je gospod Kromer govoril od inštrukcije petnske, se moram čuditi, da ni še Rusije pritaknil, da ni povedal, da je tudi nekaj rubljev vmes. Jako hvaležni bi bili, ko bi jih kaj imeli. (Veselost.) Kar se pa tiče inštrukcije češke, moram to reči, da se čutimo kakor slovanski narod, in da bodemo kolikor bode mogoče, in kolikor korist našega naroda zahteva, zmerom in povsod s češkim narodom postopali.   (Živa pohvala.)
Za dr. Zamikom govori dr. To man tako-le: Jaz bodem  le  malo   besedic  spregovoril,  ker smo že vsako leto dokaj govorili za  pravice  našega   naroda zastran šol.
Najpoprej obrnem se proti gospodu deželnemu predsedniku, in moram svoje obžalovanje izreči, da gospod deželni predsednik, kakor je danes govoril — ali po svoji volji, ali ne po svoji volji — ni napredka storil zarad tega, da bi se ravnopravnost nam zgodila, temveč šel je rakovo pot nazaj. Jaz se spominjam, da je gospod deželni predsednik lansko leto bil za to postavo, in da je za to postavo cel6 nekako govoril, da je enemu udu une stranke, ko je rekel, da on ne spo-znd, da bi ta postava bila na podlagi §. 19., odgovoril to: ,jaz moram braniti vladni temelj, vladno stališče; vlada stoji na §. 19., in zoper to postavo iz tega stališča nič nimam. Danes pa je gospod deželni predsednik drugače govoril, in tako vidimo, gospoda moja, kako v Avstriji gr6, kako nam slovanskim narodom gre, da postava enkrat velja, enkrat pa ne, tako, da se postava zmerom manj spoznd in nazadnje zgine.
Dobro je meni znano, da, čeravno nas je gospod deželni predsednik lani podpiral tii, poročilo njegovo na Dunaj pa ni se vjemalo z njegovim govorom in da ni bila sankcijonirana postava naša. In kako je šlo to? Čudno. Lansko leto smo to postavo tu sklenili, in, kakor sem rekel, se je nekako z nami vjemala deželna vlada; potem se je šolska postava dne 14. majnika leta 1869. na Dunaji sklepala in v njej ustanovilo, kako da ima veljati zastran učnega jezika v ljudskih šolah. Jaz in moji tovarši smo proti tej postavi protestirali, ker je zoper pravice deželnega zbora, sploh nepraktična in se ne da izpeljati. Drugi so pa trdili, da §. 6. v tisti postavi se ni treba bati, da bi deželna postava potlej ne mogla ustanoviti, kteri učni jezik mora biti v ljudskih šolah. Vendar glede na poročilo deželne vlade in glede na ta §. postava ni bila potrjena.
Gospod poslanec Svetec je jasno in dobro v svojem razmotavanju pokazal, da je pravica naša tudi vte-meljena v §. 19., kterega sem jaz v državnem zboru sicer v drugi obliki nasvetoval, kakor se je potem potrdil v državnem zboru, in to naj gospod dr. Zamik izve. Ne samo na §. 19., ampak na vse dotične postave se naslanja sedanja postava, in ko bi jih ne bilo, imamo še eno višo pozitivno postavo, ki je jako tehtna in odločljiva, in to je — narodno pravo, pravo našega naroda, po kterem ima naš narod pravico do svojega jezika v šolah. Ako se v naših šolah slovenski ne uči, bode se narod zatrl, ponemčil, in to je namen vsega današnjega postavodajstva. Ako se pošteno ravna z ljudskimi šolami, ni treba druzega izreči, naj si bode v deželni ali državni postavi, kakor to: v ljudskih šolah je tisti jezik učni jezik, kteri je materni jezik o t r 6 k, ki hodijo v šolo.   (Živa pohvala.)
413
414
Gospoda moja (proti desnici), ali imate zoper to kaj odgovoriti? Ni mogoče! Nobeden ne more nič vgovarjati, ako hoče, da se pošteno in pravično s slovenskim narodom ravnd. Nobenega druzega sredstva za izobra-ženje ne more našemu narodu priporočati, kakor jezik narodov. Ako bi mi drugače ravnali, bi narod propadel; kdor tako ravnati hoče, tisti hoče narod ubiti! (Živa  pohvala.)
Če je pa vse to res, ali je mogoče, da bi se pri nas postava drugače glasila, kakor je tu §. 1.? Ali imamo drugod kakor na Kočevskem in v Weisenfels-u nekaj Nemcev? In s to malo trohico Nemcev mi Slovenci, ki smo od nekdaj v naši deželi in v taki množini, tako rahlo ravnamo, jim podajamo enakopravnost, kakor bi Nemci ne ravnali z nami, če bi mi Slovenci bili v taki manjšini. (Istina!) In potem, ko mi kočevske in weissenfelske šole izvzemamo , ali ni to ravnanje po principu, da mora materni šolarjev jezik tudi šolski jezik biti? Ali moramo po pravilu ravnopravnosti in pravice več za naše nemške vseljence storiti?
Ali tedaj vidite, na kteri strani je pravica? Mi smo to postavo na naravno in pravično stalo postavili. Vi pa jo podirate, se zoper narodno pravico, Vi, ki ste v taki manjini, borujete, ker Vam gre le za „nemštvo", naj tudi trpi naš narod!
Ce gospod Kromer pravi, da bi naš deželni zbor bolj mirno sklepal, da bi v Avstriji bolj mirno bilo, ako bi inštrukcij ne dobivali iz Galicije, od Cehov itd., mu nasproti zakličem to, da res se ne vdd Galicija, se ne vdd ne Ceska, ne Moravska, ter da se ne vdd Kranjska in ne vdajo se pokrajine slovenske sili ger-manizacije, in ker se ne bomo vdali, bode vedna vojska v Avstriji, in Avstrija ne pride do mini, Avstrija ne pride do krepkega stala, in tako bode Avstrija — ktero mi za svojo mater spoznamo — sama zamrla, ako se pravica ne zgodi vsem narodom. Se le potem, ako bodemo drug drugemu pravični, bomo mogli srečno in v mira prebivati v obmerju Avstrije.   (Gromeča pohvala.)
Iz tega se vidi, kako daleč se pride, če se napačni principi sprejmejo. In tako, žalibog, je zdaj pri nas. Drugače so obetali sedanji ministri, da celo roke so podajali na to, da bodo pravični Slovanom in osobito Slovencem, — ali kako se godi! Vsakdanje skušnje nas uče, daje drugače, da se le „nemštvo" podpira, „slovanstvo" pa podira, da le veljd princip in sistema germanizacije; al s to sistemo mi ne gremo. (Gromeča pohvala.) —
Ker je dr. Gosta nasvetoval konec razprave, poprime še poročevalec dr. Bleiweis besedo in govori tako-le:
Poročevalec danes na mojem mestu ima v poslednji svoji besedi prav lahko stališče. Od ene strani so vsi vgovori nasprotne stranke prav na slabih nogah, od druge strani so se boritelji za pravično reč glasili izvrstno.
Trikrat že smo bili boj za narodne pravice v šolah in uradnijah , gosp6da moja, a malo srečni smo bili do zdaj. Godila se nam je, kakor se v avstrijski državi rado godi Slovanom — padli smo; pravica ni dobila zmage na lastni, materni zemlji!
Se enkrat tedaj je stopilo isto vprašanje na javni oder; ali bomo srečneji, kakor smo do zdaj bili? — ne vem. Upanja, dokler sedanja sistema vlada, tudi jaz nimam cel6 nič (dobro, dobro!); — vendar narodnemu zastopniku je dolžnost, da bije boj tako dolgo, da naposled pravica pride do zmage.
Kar je deželni gospod predsednik govoril o ne-kompetenciji naši, to so že dokazali gospodje pred-govorniki temeljito, da ni tako, kakor je on razlagal. Sam je priznal, da je sporočilo jako logično osnovano,
da je tako napravljeno, da se človeku prikupuje — al čudo! rekel je vendar, da se stvar drugače d& razkladati. Gospodje predgovorniki so že dokazali, da se ne d& drugače obračati, kajti poročilo se opira na tako jasna načela, da ni mogoče spodbiti jih brez so-fistike.
Kar je gospod deželni predsednik rekel zastran pedagogične krivice, je gospod dr. Zarnik že zavrnil; jaz bi le še dodal to, da ne bo, ako nasvetovana postava obvelja, na nobeno stran krivice; ako pa se zgodi, kar mi zahtevamo, bode se še le popravila krivica, bode se še le vpeljala pravica; kajti to je gotovo — in ostro čuti moramo nad tem, da se ne zgodi — da se skozi šolska vrata lahko krade vedno huja germanizacija.
Reklo se je, zakaj bi odločba učnega jezika se ne pripustila šolskemu deželnemu svetovalstvu? Gospoda moja, jaz nimam prevelikega zaupanja do deželnega šolskega sveta. Res je, da se. nam od une strani pravi: „saj imate dva duhovna v njem". Al s tem, da imamo dva duhovna notri, še ni gotovo, da imamo duhovna taka, ki bota priznavala pravice naroda našega. Mi smo imeli prejšnji čas ,,schuloberaufseher-ja", o kterem se po ^okrožnici" njegovi ne more reči, da, če bi bil zdaj v šolskem deželnem svetovalstvu, bi tako varoval pravice naroda našega, kakor je treba.
Dalje pravi gospod Dež man: „saj imate v tem svetovalstvu dva učitelja, ktera bo nasvetoval deželni odbor;" al tudi s tema ni varnost narodnega našega jezika zagotovljena. Gospoda moja, človek se večkrat iz nenade zasukne; — misli se večkrat: „to je mož, trden kakor skala;" al zasukne se, in mahoma je ves drugač ! (Klici: Klun.) Tedaj, gospoda moja, ne zana-šajmo se preveč na to, kdo da pride v šolsko deželno svetovalstvo. Postava le je edino trdno stalo, a ne to, da bi pravica odvisna bila od osebe same. Jaz se deželnega šolskega svetovalstva že za tega del bojim, ker ga sem ter tje lahko inspirirajo šolski inšpektorji. Naši inšpektorji pa — ne vsi, tega ne rečem — al prav malo jih je, ki se mi dopadajo. Bila je zel6 ostra kritika o njih v časniku „Vaterland," in, ako se prav spominjam, so jo „Novice" ponovile, — vendar od nobene javne strani ni bilo ugovora zoper njo. Zato se jaz zmirom bojim, da šolski deželni svet ne bo stal na tistem stališču, kakor ga pravo n&rodno, pravo slovenske narodnosti zahteva.
Kar je gospod Dež man že druzega omenil, to je bilo od vseh strani že tako pretreseno, da meni že ni treba besedice več opomniti.
Kar je gospod Kromer rekel, ki se sklicuje na zadnjo alinejo §. 19., da se ne sme po tem paragrafu sila goditi nobenemu narodu, da bi namreč moral učiti se kakega druzega jezika, mislim, da jena našem mestu pravo — ravno narobe. Po kteri pravici neki hočete slovenske otroke nemški učiti, ako nečete sile rabiti ?
Iz vsega tega, kar sporočilo predlaga, gospoda moja, včje duh uma, kteri pripoznava, da omika naroda našega, kakor vsacega druzega je le mogoča, ako se mladež naša uči v maternem jeziku. O tem govoriti še več pač je umnim ljudem nepotrebno.
Ako pa hočejo prihodnji učitelji zadostovati svojemu poklicu, morajo tudi popolnoma zmožni biti slovenskega jezika. Zato je zgolj konsekvencija, ako zahtevamo, da je v pripravniški šoli učni jezik slovenski, kajti le potem je v ljudski šoli učitelj sposoben učenja slovenskega jezika. Ako hočeš narodnost za-treti, udari s sekiro na šolo — to je goto\a resnica, zato, gospoda moja, vidimo, da ravno germanizatorji najbolj   delajo  na   šole, da bi se spolnih), kar je uzor
415
Velikonemcev; čemur je, kakor je že dr. Zarnik omenil, gospod Kaiserfeld izraz dal s svojimi besedami, ko je rekel, da nemško gospodstvo je naravska postava v Avstriji, „ž njim stoji Avstrija in ž njim pade Avstrija." Gospoda moja, te besede od moža, ki je najbolji prijatelj ministru Giskri in ministru Hasnerju — moža, ki je predsednik državnemu zboru, te besede imajo velik pomen, in mi mu moramo res hvaležni biti za odkritosrčnost njegovo. Prav zato pa tudi mi moramo toliko bolj junaški stati za pravice naroda našega v šolah, ker iz vsega vidimo, kakošni viharji še žugajo nenem-škim narodom v mnogo jezični Avstriji.
Jaz bi bil mislil, da, kakor je šolska postava zdaj osnovana, jo morejo tudi gospodje na tej strani (na desnico kazaje) radostno sprejeti. Tako strogo smo se držali rav nopr avnosti, da še majhne peščice Weisen-felserjev nismo pozabili. Ljudski njihovi šoli smo dali pravico nemškega jezika, in ne je vzeli mestu ljubljanskemu. Tudi gimnaziji ljubljanski nismo nikakor pravice odrekli paralelnih nemških razredov, le ostali dve gimnaziji naj bote samo slovenski.
Ce pomislimo, koliko Nemcev imamo na gimnazijah naših, je res velikodušen naš predlog. Koliko neki imamo Nemcev v gimnazijah? V poslednem šolskem letopisu vidimo v Ljubljani zaznamvanih le 84 Nemcev, Slovencev pa 473 (čujtei čujte! — dr. Toman pa kaki so ti Nemci!) — v Novem mestu je 153 Slovencev, a samo 2 Nemca (veselost),^ na Kranjski gimnaziji je 69 Slovencev in 3 Nemci. (Čujte! dr. Toman: kakošni so ti Nemci?)
Zato gospodje na tej strani (na desnico kazaje) ! še enkrat se do vas obračam z besedo : bodite pravični! Spomnite se besedi, ki jih je — ravno zdaj je 20 let — mož govoril, kterega vi za svojega prvaka imate — Anastazij Griin, ko je izdal svoje „Volkslieder aus Kram," pripoznavši s tem, da so narodne pesmi naše vredne, da jih izvrstni nemški pesnik sam prestavi. In, gospoda moja, kaj je ta vaš prvak rekel? Rekel je: „da se velika vprašanja, ki danes svet gibljejo, ne dajo za stanovitno razrešiti brez sodelovanja mogočne slovanske rodbine; to kaže daleč slišni šum mnogo vej nate slovanske lipe."
Gospoda moja, ne bodite gluhi! saj slišiti že slavja n s k o šumenje in vršenje, — naj Vam bode Anastazij Griin prerok, da brez Slovanstva ne bodo se rešila važna vprašanja v Avstriji! Ako hočete, da mir se povrne v našo deželo, da nehajo razpori, odstopite od poti krivice, ktero ste do zdaj zagovarjali, ko ste narodu našemu kratili pravico v šolah; — podajte nam roko s tem, da pritrdite našemu predlogu, — da sprejmete postavo, ktero vam danes nasvetujemo! (Živa pohvala.)   —
Ko je bila s tem splošna razprava končana, po tej pa tudi specijalna, se je glasovalo o postavi, v poslednjem listu navedeni, in sprejeta je bila z veliko večino; le majhna množica na desni strani je glasovala nasproti — „ad majorem Germaniae gloriam."
Smešno je bilo slišati ugovore od nasprotne strani, da nimamo slovenskih knjig in učiteljev za slovenske šole, kakor da bi kje na svetu bili pisali knjige, predno so imeli šole, in kakor da bi naši rojaki ne bi bili učitelji po vnanjih šolah! Kader zahtevamo slovenski nauk v šolah, odbijajo nas s tem, da pravijo, da nimamo šolskih knjig, in kader zahtevamo, naj se razlagajo nauki v domačem jeziku, zavračajo nas, da ni učiteljev! — Tako se sučemo v eno mer v tistem kolobarji, v kterem Slovenec ne najde pravice. Videli bomo, kako bode vprihodnje.                                           •
420
Delovanje
deželnega zbora kranjskega 1869. leta.
VII.
V seji 19., to je poslednji seji letošnjega zbora, je prišla na vrsto razprava o postavi, ktera določi rabo domačega (slovenskega) jezika v pisarnicah c. k. gospo s k.
Ustavni odsek,   kteremu  poročevalec je   bil dr, J. Razlag, je v tej zadevi poročal tako-le:
Slavni deželni zbor! Vsled prejetega naloga je ustavni odsek v pretres vzel nasvet gosp. dr. Janeza Bleiweisa zarad rabe slovenskega jezika v c. kr. urad-nijah naše dežele (priloga 76). Da pa se zadostuje postavno izrečenemu načelu ravnopravnosti, prvi podlagi vsestranskega porazumljenja in sprave, je ustavni odsek soglasno sklenil, omenjeni nasvet tako razširiti, da nova postava ustreza vsem željam in potrebam naše dežele pričakovaje, da bode deželna postava stalno kazalo vsem c. kr. uradnijam pri njih vsakdanjem občenji s strankami, ker dosedanje postave, kakor §§. 13., 165. in 166. občnega reda državljanske pravde z dvornim dekretom od 22. dec. 1835. št. 109. zbirki pravosodnih postav, potem §§. 123. in 184. reda kazenske pravde le sodnije vežejo. Ustavni odsek toraj z ozirom na člen 19. splošnih drž. pravic predlaga načrt postave, ktero si. deželni zbor naj sprejeti sklene.
Postava.
S pritrjenjem deželnega zbora Mojega vojvodstva Kranjskega ukazujem tako-le:
§. 1. C. k. uradnije naj v občenji z ljudstvom jezik rabijo tako-le:
a)  Slovenske vloge se vselej rešujejo v slovenskem, nemške pa v nemškem jeziku.
b)  Zaslisbe in obravnave s slovenskimi ljudmi (strankami, občinami) se opravljajo v slovenskem, z nemškimi pa v nemškem jeziku; v slovenskem, glede na nemške stranke pa v nemškem jeziku se pišejo vsi doticni protokoli ter izdajajo dotične rešitve in posebno zatozbe in razsodbe.
§. 2. Določbe prejšnjega paragrafa veljajo za vse c. kr. uradnije, posebno za vse politične, davkovske in sodnje reči v civilnem kakor kazenskem postopu.
§. 3. Ministrom, kterih se dotiče, se nalaga izvršitev te postave. —
Na to poprime c. k. dež. predsednik pl. Con rad besedo.   On ne nasprotuje pravilom, v tej postavi izre-
421
cenim, al to trdi, da ta stvar ne spada v postavodajstvo zborom, ampak v izvršilno vladno oblast, — da bi po ukazih se lože dali odvrniti napotki vpeljanja slovenskega jezika v uradnije kakor pa po postavi, in da ministerski ukaz od leta 1867. še dalje sega kakor pričujoča postava.
Poročevalec dr. Razlag, braneč stališče postavo-dajstva, odgovarja takole:
Kakor poročevalec je moja dolžnost, da odgovorim g. predsedniku deželne vlade. On se namreč pred vsem na to nanaša, da ta reč spada pod izvršilno oblast. Po ustavi naši, namreč po §§. 11. in 12. svečanske ustave in po členu 19. splošnih državljanskih pravic pa je sklepati, da ta reč spada v področje po sta v o daj s tvu, namreč po §. 11. ustave naše pod črko m: „die zur Durchfuhrung der Staatsgrundgesetze uber die allgemei-nen Rechte der Staatsburger, uber das Reichsgericht, uber die ricbterliche, Regierungs- und Vollzugsgewalt zu erlassenden und do rt berufenen Gesetze" spada v področje državnega zbora; kar pa v §. 12. ni razločno povedano, da spada pod drž. zbor, sliši v področje deželnih zborov. Pristavek tega paragrafa se glasi: ,,alle ubrigen Gegenstande der Gesetzgebung, welche in diesem Gesetze dem Reichsrathe nicht ausdriick-lich vorbehalten sind, gehoren in den Wirkungskreis der Landtage".
Če pogledamo člen 19. naših splošnih državljanskih pravic, vidimo, da pripoznava ravnopravnost vsacega jezika v šolah, uradnijah in javnem življenju, in tu se nič ne sklicuje na posebno izvršilo, ktero bode od državnega zbora dano, kakor to nahajamo pri drugih postavah, recimo pri postavi zastran združeb, člen 12.: „Die osterreichischen Staatsburger haben das Recht, sich zu versammeln und Vereine zu bilden. Die Aus-fiihrung dieser Rechte wird durchbesondere Gesetze geregelt". Tu je postave treba, ktera spada pod izvršilo, in take postave ne najdemo v členu 19., na ktero se opira zahtevanje naše, da to, ako se ostro ravnamo po načelu, ne spada pod izvršilno oblast ministrov, ampak v postavodajstvo deželnega zbora in cesarja. To se vidi tudi iz postav, ktere do zdaj imamo, zastran rabe deželnega jezika ne samo v civilnem, ampak tudi v kazenskem postopniku.
Naj mi bode dovoljeno na kratko dotične predmete brati. V občnem sodnjem postopniku od leta 1781., kteri se ve* da Še zdaj velja, najdemo v §. 13. to: „Obe stranki, kakor tudi njuna pravna zastopnika, se imajo v svojih govorih posluževati jezika v deželi navadnega", in tako naprej. — K temu je bila izdana najviša odločba od 27. aprila 1835. leta, obče razglašena z dvornim dekretom od 22. decembra 1835. leta, štev. 109., ki se glasi tako le: „Prvič stranke so obvezane vsem pismom nespisanim v sodnijskem jeziku ali v kterem izmed deželnih jezikov, ktere se imajo pri sodniji rabiti v prepirnih ali neprepirnih rečeh, prilagati poverjene prestave v sodnijski jezik, ali v kterega izmed deželnih jezikov".
Gospoda moja, vsi komentatorji reda državljanske pravde so soglasno te misli, da tu je deželni jezik tisti, ki je po deželi navaden, ne pa morebiti nemški. Ozirajmo se na postopnik državne pravde, kteri v Istri veljd; tam je izrekoma laški jezik sodnijski jezik in vsi komentarji pravijo, da uradni jezik na Dalmatinskem in Primorskem ni deželni, ampak laški.
Iz tega tedaj sledi, če bi tudi ne bilo §. 165. in §. 166. ravno tega postopnika, ki še dozdaj veljd, če bi ne bilo §. 123. in 184. kazenskega postopnika od leta 1853., ki še tudi veljd, da moramo priti do sklepa, da je od nekdaj to spadalo pod postavodajstvo, ne pa pod izvršilno oblast.
Gospod predsednik deželne vlade je tudi rekel, da je napotkov veliko, in da dosihmal nimamo zadosti sredstev, odstraniti jih. Gospdda moja, poglejmo malo naš slovenski jezik, in poglejmo, ali je to res, da ni mogoče še zdaj govoriti o rabi uradnega jezika zastran strank tako, kakor je tu ustavni odsek nasvetoval.
Ce mi pogledamo vse naše državne zakonike , vidimo, da že 20 let izhajajo tudi v slovenskem jeziku, — tudi imamo razun postopnika ali reda državljanske pravde vse druge reči v slovenskem jeziku. Državljanski zakonik se je pred 17 leti na državne stroške natisnil, pa za nekoliko let sem se čudil, kako je prišlo, da nobena sodnija ni nobenega eksemplara dobila, ampak slišal sem, da so neke kopelji ž njim kurili (čujte!) — ali je to res, ne vem; govorilo se je tako! Tako imamo kazensko postavo in red kazenske pravde prestavljen, menjično postavo in menjični postopnik, celo rudarsko postavo, — vsega tega je na cente nagomiljenega iz državne tiskar-nice, in sicer tako v gladkem, jasnem, čistem slovenskem jeziku, da se je že večkrat primerilo, da, če je bil pravnik zmožen nemškega in slovenskega jezika in je imel dvomljivo postavo tolmačiti, da je on iz slovenskega teksta pravi zapopadek ali pomen postave našel. Po tem imamo tudi od vlade juridično politično terminologijo. Ta terminologija je v jugo-slovenskih jezikih in v nemškem jeziku na svitlo prišla že tudi pred 15 leti.
Tedaj ko vse te reči imamo, saj ne moremo reči, da v 20 letih ni časa bilo, domačim sinom, kteri domačo službo opravljajo, glede na občenje z domačimi ljudmi, se popolnoma jezika naučiti, in če pogledamo v druge dežele, kjer se je uradnikom obrok stavil bil, vidimo, da so se kmalu naučili, na pr. magjarskega ali hrvaškega jezika, in so pozneje le magjarski ali hrvaški uradovali. Ali več ko polovica je takih uradnikov, da se celo v 20 letih niso naučili slovenskega jezika, ker niso volje imeli za to!
Tedaj moram reči, naj postava odločno tirja to, kar je za ljudstvo potrebno. To je tem gotovejše, ker nam je tudi znano, da drugod tudi trdi Nemci prav dobro govorijo slovenski jezik in sicer bolje kakor ne-kteri domači sinovi, kteri so celo to pozabiti priložnost imeli,  kar so se v mladosti naučili.   (Živa pohvala.)
Gospoda moja, to zahteva tudi spoštovanje do naroda, med kterim uradnik živi, med kterim uradnik dela, in še le potem bodo uradniki pravi dobrotniki in pripomočniki v vsaki sili. Tedaj se meni zdi, da ovir ni celo pri visi sodniji ne. Ce pomislimo na višo deželno sodnijo, kakor je poprej v Celovcu bila, in kakor je pozneje prišla v Gradec, vidimo, da so imeli tam zmirom laški senat. Tudi pri graški nadsodniji bi se lahko zmiraj te in une reči opravljale v slovenskem jeziku posebno zdaj, ko imamo, kakor mi bode gosp. Kromer pritrdil, več Slovencev gori. Tam bi se lahko napravil slovenski senat iz 6 ali 7 udov. Tedaj tudi v tem ni nobene ovire.
Pogledimo pa nazadnje še nasledke, če se to ne stori, kar tu zahtevamo, če tedaj ostanemo pri stari navadi. Stara navada je železna srajca, pravi star pregovor , in mi nočemo, da bi mladi uradniki to srajco oblekli, toraj zahtevamo, naj postava odloči, kako se ima domači jezik rabiti. Da se starim uradnikom nobena sila ne dela, to se samo po sebi razume, zato, ker so dosti priložnosti imeli se slovenskega jezika naučiti; saj so se tudi navadili nemški in laški uradovati in še bojo zmiraj zadosti opravil v teh jezikih imeli.
Pogledimo to reč na tanko.
Ce človek, kteri ima pravna opravila, svoja pisma, od kterih on kar nič ne razume, v svojem žepu ali cekarju okoli nosi, ni njegova pravna svest (Rechtsbewusstsein) tako živa,  kakor poštenje in  zna-
422
tajnost zahteva. Da se to zgodi, je treba, da se v domačem jeziku pišejo pisma. To vidimo tudi pri drugih narodih, in ne bilo bi razumeti, zakaj bi ravno pri nas bila izjemka, ktere na celem svetu ni! Tako uradujejo na Nemškem nemško, na Francoskem ali Laškem francosko ali laško, na Magjarskem magjarsko. Meni je iz djanskega življenja znano, da večkrat zmotki pridejo po tem, če človek pove svoje misli v jeziku, kteri mu ne teče prav gladko. To vem jaz iz kazenskega postopanja, v kterem je ena beseda ali več besedi kaz-njivih, in zgodilo se je, da, čeravno obstoji §. 123. še zdaj veljavnega kazenskega reda, da celo kaznjive besede, ker so bile razžaljive besede, niso zapisane bile, in vendar ni izrečeno bilo, da bi tako postopanje neveljavno bilo. Sicer opomnim na to reč, ktera je sploh znana, da ta postava, ki izrecno zahteva, kako se imajo kazenski zapisniki pisati, bila je leta 1861. po skrivni naredbi, kije došla sodnijara, žalibog, opuščena, in dotična izreka, v kteri se je to grajalo v državnem zboru, bila je od več državnih poslancev, in med tistimi tudi od g. dr. Waserja podpisana, da je sodnijam došla skrivna naredba, da teh postavni treba v tem smislu izvrševati. (Cujte! res je, Čujte!) Tedaj mislim, da si narod ne more drugače pomagati, kakor da se enkrat za vselej ostro strogo zapove: tako je postava, ona se mora spolnovati, drugače se nikdar ne izkopamo iz te meteža, v kterem smo sedaj!
Poglejmo domače pravde, kedar gre za premoženje, kako se godi, če ni uradnik popolnoma zmožen jezika. Med drugimi rečmi naj povem samo dva izgleda. Meni je znana tožba za 200 gold. odškodovanja za hrastova bruna. Advokat, kteri je tožbo imel, je prestavil „bruna" s „Stamme" (debla), in očuh, ki je bil tožen od pa-strka, da je v hosti posekal „debla" hrastova, je dobil od više sodnije prisego, kakor je po spisih res prav bilo. Se ve da je lahko prisegel, da ni on debla iz pastrske hoste vzel, ker je bil le bruna porabil. Tedaj je bila prva tožba popolnoma nepotrebna in veliki stroški v vodo vrženi, samo zarad tega, ker advokat, kteri je v prošnji za to službo bil le na papirji izkazal popolnoma zmožnost slovenskega jezika, ni razumel, kaj je bruno v nemškem jeziku. Z velikimi stroški se je potem tožba morala ponoviti.
Se ena druga se je primerila, ki kaže, da je navadnim uradnikom treba dobro znati jezik. Neki oče je umrl in imel je dva sina, ki sta imela materstvo po 148 fr., svoje premoženje pa je bil svoji drugi ženi dal zapisati. Ko je on umrl, hoče se njegova druga žena zopet možiti in varstvena oblastnija je po njegovi smrti zahtevala, da naj prostovoljno da otrokoma zapisati , tako, da bodeta imela 200 gold. z materstvom, sicer bi jo zarad prikratbe dolžnega dela tožili. Ona se premisli, omoži se v drugo, in sklenjeno je bilo glede na majhno in zadolženo premoženje otrokom zboljšati materstvo od 184 gold. do 200 gold., dati tedaj vsakemu fantu še 16 gold. S tem je bila ona zadovoljna in podkrižala je dotični protokol, in 7—8 let nihče ni vprašal za obresti. En sin pa na vojski umrje in pri dotični priliki razpisila se je pokazalo, da je on sam blizo 400 gold. premoženja zapisanega imel, in potem seje našlo, da vsled tistega protokola je prišlo v gruntne bukve vsakemu zapisanih še 200 gold. na račun očet-stva, kterega ni bilo pri očetovi smrti, in tako je ostalo brez tega, kar so po materi imeli. Po preteku toliko let je vse njeno in njenega druzega moža javkanje bilo zastonj, ker nista imela prič.
Iz tega se jasno vidi, kako je glede na denarne stvari zmožnost jezika neobhodno potrebna, da ljudje škode ne trpe.
Meni so še druge okoliščine  znane,  kako  se opo-
roke ali testamenti delajo, in mislim, da mi bode g. Kromer to potrdil. Ce slovenski človek, ki nič nemškega jezika ne zna, oporoko da spisati v nemškem jeziku in če so dotične priče veljavne in sploh vse oblike, kakor jih postava tirja, dopolnjene, po tem vendar ta oporoka ni kakor pismena, ampak le kakor ustmena oporoka veljavna, zato, ker oporočitelj ni razumel jezika. To je bilo vprašanje pri c. k. nadsodniji v Gradcu pri skušnji odvetniškega vajenca pred desetimi leti, in vsi tudi nemški izpraševalci so to vprašanje tako rešili, kakor sem zdaj povedal. Kaj pa je nasledek, če priče ustmene oporoke pomrjo, predno so bile zaslišane? Vsak lahko sprevidi, da v tujem jeziku pisana oporoka nima veljave. To sta le dva primerljeja; kajti veliko je še tacih reči, zakaj se ima oporoka v domačem jeziku pisati. Meni je znan človek v neki javni službi na Slovenskem, kteri je imel navado, da je čez slovenske oporoke in druge spise križ napravil in z besedami „unverstandlich, daher unbrauchbar" (nerazumljivo , tedaj za nič) to reč nazaj poslal. Drugi njegovi tovarši so po tem to stvar rešiti morali, kterim ni „un-verstandlich und unbrauchbar" bila! (Velika veselost.)
Tudi moram povedati, da zdaj , ko še nimamo po poročilu deželne vlade kranjskih uradnikov vseh zmožnih domačega jezika, se menda tisti ne bodo več za naprej prestavljali v nemške kraje, ki so jezika našega popolnoma zmožni in pri nas izpraznjene službe takim oddajale, kteri domačega jezika niso zmožni; sploh pa se pričakuje resnična volja uresničiti ravnopravnost — edino podlago vsestranske sprave in sporazumljenja. Smo že tudi veliko takih uradnikov imeli, ki niso niti slovenskega niti nemškega jezika dobro znali; veliko je takih, ki domačega jezika ne znajo in se ga naučiti nočejo, kakor sem poprej primere iz dejanskega življenja navedel, dasiravno postava zahteva, da morajo pri vsaki kompetenciji skazati, ali so jezika zmožni ali ne.
Mislim, da slavna vlada bode lahko predložila to postavo v najviše potrdilo, da dobimo termin, do kterega mora enkrat vendar v prid dežele obveljati to, kar že stare, dozdaj veljavne postave tirjajo.   (Pohvala.)
Prečastiti gosp. deželni predsednik je tudi rekel, da tista ministerska naredba od leta 1862. celo dalje gre, kakor danes nasvetuje postava naša; ali una je le za stranke, ki samo slovenski znajo; vsak po tej naredbi lahko reče, jaz hočem nemški imeti ali jaz želim laški, ker pri nas navadno več jezikov znamo, in kdor se zanikernim uradnikom prikupiti želi, bode po njihovi želji zahteval zapisnike ne v domačem jeziku, in iz škodljive železne srajce ne pridemo nikoli. Da pa bi zdaj trebalo še kaj posebnega za prihodnjo dobo ustanoviti, to se je dokazalo, ker po 20 letih, kar je bilo uradnikom naročeno jezika naučiti se, se je tako malo storilo, akoravno imamo pripomočkov dovolj, da nam ne ostane nič druzega kakor sila, in to silo naj izrečemo, Če sklenemo postavo, kakor je predložena v prid naroda in njegovih služabnikov. (Živa pohvala.)
Postava za rabo slovenskega jezika v c. kr. urad-nijah je bila pri glasovanji z veliko večino sprejeta. —
In tako smo popisali delovanje kranjskega deželnega zbora v poglavitne j ših njegovih točkah, pu-stivši na stran vse drugo, o čemur so „Novice" med zborovanjem poročale.