Poeameaia številka RM 0,15
Kdrdtpankenlote
Uprava magenfurt, Foetfach 118 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo	O0б'м"^те1ег stolpec	'
uprava oougwuiuw	2a prlhođnll шевес sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0.06 za mUlmeter stolpec
Leto 2
Kramhurg, 28. oktobra 1942
Stev. 85
Moskva zahteva penovio orožje Doslej 104 oklopni bojni vozov: uničeni
j USA naznanjajo ustavitev veeh dobav
Lizbona, 27. oktobra. Stalin je dal svojima veleposlaništvoma v Londonu in Wa-ehingtonu zopet nalogo, da zahtevata nove dobave orožja. Poleg tega je ameriški veleposlanik v Moskvi, ki se trenutno mudi v [Washingtonu prinesel Stalinove zahteve, spisane, Rooseveltu. V Londonu k temu ugotavljajo, da je Anglija svoje dolžnosti izpolnila, da pa so Zedinjene države v zamudi s svojimi dobavami. Industrija USA namreč baje še ni popolnoma preurejena za vojno proizvodnjo. Sedaj je znana tudi izjava. Rooseveltovega štabnega šefa admirala Leachya, da nameravajo Zedinjene države v kratkem ustaviti vse orožne dobave zaveznikom, posebno tudi Moskvi. V Wa-shingtonu je v zvezi z ostrimi razprtijami v zadnjem času prišlo skoro do glavnega upora zoper nadaljevanje po Rooseveltu doslej podpirane politike posojevalnega in zakupnega sistema. Tvomice orožja v USA naj predwsem delajo za lastno armado.
Cayennski kaznjenci v De Gaulleovem taborišču
Vichy, 27. oktobra. Značilno za zadržanje De Gaullovih privržencev v francoskih kolonialnih ozemljih, ki so jih zasedli zavezniki, je poročilo o dejstvih, ki ga objavlja v francoskem tisku nek Francoz, ki mu je uspelo pobegniti iz Gabona v francosko Afriko ob ekvatorju. Gabonski prebivalci, ki so zvesti vladi — tako pravi poročilo — 80 morali opustiti svoj obrambni boj, ker jim je zmanjkalo materiala in so potem prišli v ujetništvo. Po Angležih podprti privrženci De Gaulla so potem dobili oja-čenja iz najdvomljivejših krogov. Bivši kaznjenci iz Cayenne, inozemski židje ameriškega porekla, ki so jih oblasti južnoameriških držav odgnale, in drugi temni elementi 80 se jim pridružili. Zlato francoske kolonije Gabon se je seveda steklo v banko v Angliji. Naravno nečloveško je ravnanje z ujetniki, ki so zvesti vladi.
Admiral Darlan v Dakarla
Vichy, 27, oktobra. V Vichyu so v četrtek uradno potrdili potovanje vrhovnega poveljnika francoske oborožene sile admirala Darlana v Afriko. Darlan nosi s seboj generalnemu govemerju sporočilo francoske zahodne Afrike Poissonu sporočilo francoskega državnega šefa maršala Pe-taina prebivalstvu francoske zahodne Afrike. Darlanova navzočnost v Dakarju je v e-likega političnega pomena. Darlan se bo osebno prepričal o vojaški pripravljenosti francoske zapadne Afrike in razgovarjal s tamoSnjim vrhovnim poveljnikom.
Najtežje zgnbe britanskih napadnih čel v Egipin pri njilioii veliki olenziii
Preprečen sovražnikov poskus Izkrcanja pri Marsa Mairuku
Oberkommando der Wehrmacht je dne 26. oktobra objavilo:
Jugovzhodno od Novorosijska smo z naskokom zavzeli oporišča, ki so jih So-vjeti žilavo branili, Nemške gorske čete so v trdovratnih bojih pridobile nadaljnje važne višinske položaje severovzhodno od Tuapsea. Oddelki rušilcev so v nizkem pole. u napadali sovražne položaje. Hrvatski lovci so sestrelili pet boljševiških letal. Na vsem frontnem odseku so se izjalovili krajevni nasprotni napadi in sunki nasprotnika, ki je imel močne zgube. Neka sovražna bojna skupina je bila razbita.
V	Stalingradu so napadne čete uničile sovražna odporna gnezda in zavzela več skupin hiš. Severno od mesta se je napad razširil v neko nadaljnje predmestje. Razbremenilni napadi iz južne in severne strani so se zrušili docela, deloma v boju na nož. Bojna letala so v vrstečih se napadih zadrževala sovražnikovo topništvo vzhodno od mesta. Nemški lovci so sestrelili 27 sovražnih letal in imeli samo eno lastno zgubo.
Ogrske čete so na fronti ob Donu preprečile sovražnikove poskuse priti čez rekcxt
V	srednjem in severnem odseku fronte je
bilo delovanje obojestranskih udarnih čet. Nemška in romunska bojna letala so podnevi in ponoči napadala sovražnikov promet novih pošiljk na železnicah in cestah.
Težko topništvo vojske je v leningrajskem zalivu doseglo več zadetkov na sovjetski bojni ladji »Marat«. Opazili so eksplozije in požare.
V Egiptu je bil povsod uspešno zavrnjen veliki britanski napad in je imel sovražnik najtežje zgube: doslej je bilo jav-Ijeno, da so uničeni 104 oklopni bojni vozovi. Boji še trajajo. Cilj napadov nemškega in italijanskega zračnega orožja so bile podnevi in ponoči motorizirane sovražnikove skupine. Rušilci Messerschmitt so sestrelili štiri letala vzorca Beaufighter. Sovražnikov poskus, izkrcati se v noči od 23. na 24. oktobra na ozemlje pri Marsa Ma-ti4iku 60 preprečila že na morju bojna letala, ki so naglo posegla vmes.
Lahka nemška bojna letala so z dobrim učinkom napadala letalske naprave na otoški trdnjavi Malti.
Tudi na angleški južni obali so lahka nemška bojna letala včeraj z uspehom napadala na raznih krajih za vojno važne naprave.
Zopel 104.000 brl polopllenlh
Nadaljnji gorski vrhovi v Kavkazu zavejevani
Oberkommando der Wehrmacht je dne 25. oktobra objavilo:
V zahodnem Kavkazu so nemške in romunske čete, ki jih je zračno orožje učinkovito podpiralo, zavzele nadaljnje gorske vrhove. Sovražnikovi nasprotni napadi so bili zavrnjeni ob njegovih krvavih izgubah.
У boju za Stalingrad smo v trdovratnih posameznih bojih razven enega dela zavzeli vse ostale tovarniške naprave tvomice »Krasnij oktjabr«, izgrajene položaje in skupine hiš ter severno predmestje Spartakovo razven nekaj hiš. Prejšnji dan pridobljeni mestni in tvomiški svet je očiščen od sovražnikovih ostankov. Razbremenilni napadi so se zrušili. Težki zračni napadi na sovražno oporišče v Stalingradu in sovjetske zveze novih pošilj vzhodno od Volge so se nadaljevale z nezmanjšano silo. Na fronti ob Donu eo romunske čete odvrnile več sovražnih napadov. Cilj napadov romunskih zračnih
400 se jih je udarilo v zraku
Od zaMa vojne lajveija zraCaa bilka nad alrikanskim prosiorom
Rim, 27. oktobra. »Zra&ia bitka Štirih sto«, ki se je dne 20. oktobra vršila nad fronto pri E1 Alameinu, je po aodbi rim-ekega tiska največja zračna bitka, kar jih je po doeedanjem poteku bilo nad afri-kanekim svetom. V strategični smeri je bila za severno Afriko temeljnega pomena: če bi se bil posrečil presenetljivi udarec poslanih 200 letal RAF proti ozadju fronte osiščnih čet, bi se naj pričela generalna ofenziva proti nemško italijanski fronti ob El Alameinu.
V tem smislu ji Je bil britanski generalni štab v Kairu namenil sličae funkcije kot pri Tobruku poekuienemu izkrcanju, čigar «llj je bilo razvitje fronte osi od zaledja fronte sem. Oba načrta sta spodletela. Katastrofalne bilance izjalovljenega poskusa Izkrcanja pri Tobruku z zgubo 73 bri-
tanskih letal proti 13 osiščnim letalom je vredna bilanca na veliko zasnovanega britanskega letalskega vpada z dne 20. oktobra. V taktičnem pogledu so se Angleži po izkustvih svojega zračnega poraza z dne 9. oktobra poslužili na fronti ob El Alameinu dveh novot. Prvič, bivše velike skupine bombnikov s 40 stroji so bile razdeljene v skupine po 20 do 25 bombnikov z najmočnejšo zaščito lovcev. Drugič, še v večji meri so poslali bombnike Hurry, ki bi jih po italijanskih popisih, ko bi odvrgli bombe, neposredno mogli uporabiti kot lovce. »Popolo di Roma« daje o položaju na fronti pri El Alameinu po tem porazu, ki ga je imelo RAP sledeči posnetek; »Angležem, ki so zajeti med morjem in nižavo Katara, ne preostaja nič drugega, kakor počakati na iniciativo osi.«
bojnih sil so bili sovražni položaji in premikanja po železnici.
Na jezeru Ladoga je v noči na 22. oktober izvršila neka skupina nemških in italijanskih bojnih vozil, ki jih je varovalo nemško in finsko zračno orožje, krajevno podjetje proti enemu delu po Sovjetih zasedenega obrežja. Nek oddelek za izkrcanje je porušil nek svetilnik in pripeljal ujetnike. Na povratku se je v stalnih bitkah s sovražnimi topniškimi čolni ubranil silnih zračnih napadov in z lovci ter s protiletalskim topništvom sestrelili 21 sovražnih letal.
V	Egiptu je sovražnik po silni topniški pripravi z močnimi skupinami pehote in oklopnjakov ter z uporabo številnih zračnih bojnih sil prešel na široki fronti k že pričakovanemu velikemu napadu. Ta čas se bije jo ogorčeni boji. Sovražnik je doslej zgubil 20 letal in številne oklopnjake.
Na M a 11 i So lahka nemška bojna letala zopet dosegla številne bombne zadetke na napravah letališč Lucca in Venezia.
Pri poletih v zasedena zapadna ozemlja, kakor tudi ko je priletelo v gornjo Italijo in odletelo od ondot, je britansko zračno orožje po nemški obrambi zgubilo enajst letal, od teh več kot polovico štirimotomih bombnikov.
V	noči na 25. oktober je nemško zračno orožje izvršilo bombne napade na v vojni važne naprave v nekaterih mestih na vzhodnem Angleškem. Vsa letala so se vrnila na svoja izhodišča.
Kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, so nemške podmornice, čeprav težki jeeensiki viharji še nadalje ovirajo operacije, v hudih bojih potopile iz močno zavarovanih konvojev in v žilavem posameznem zasledovanju v severnem Atlantskem morju, v Ledenem morju, pred kanadskim obrežjem, pri Trinidadu, pred izlivom Konga in pred Kapstadtom 16 ladij H 104.000 hrt in nekega rusilca. S tor-pednimi zadetki eo bile pošodovane ie tri druge ladje in te en drug rušflec.
Bislio noie llaliie
K dvajsetletnici pohoda proti Rimu
V Italiji je visoki vojaški duh Duceja rešil njegov narod od prepada. V tesnem prijateljstvu s Fiihrerjem pozna Duce slamo en cilj, da privede Evropo po vplivu sil osi do boljše in srečnejše bodočnosti. Cisti idealizem vojaka govori iz besed Benitta Mussolini ja, ko pravi o vojni: >Vojne se je treba lotiti s čistimi mislimi in dejanji. Do žrtev je treba priti, če je človek notranje
zbran in ponižen.«
Bistvo nove Italije, ki jo je Mi^olml spremenil iz »muzeja« v državo in jo prežel z novimi političnimi idejami, je vojaško. Vojaški duh se spozna že v nazivu, ki ga je dal Mussolini svojim privržencem: »Fasci Italian! di Combattimento.« (fašistovske borbene skupine).
Za Mussolinija ne pomeni življenje po nekem njegovem lastnem izreku nič drugega ko boj. Njegovo geslo je: »Combattere, la« vorare, obbedire.« (bojevati se, delati, pokoren biti.) Smisel tega gesla je, zavoje-vati življenje in si samemu sebi ustvariti telesno, duševno in nravstveno orodje, s katerim se lahko zgradi človeka vredno življenje.
Mussolini odklanja pacifizem, ki se odreka boju in pomeni strahopetnost napram žrtvam. Po njegovem nazoru napne le vojna vse človeške energije do vrhunca in podeli narodom dojstojanstvo, plemenitost, pogum, »virtu« (čednost, hrabrost), ki usposablja za bolj. Vse druge pre skušnje so nadomestek, ker ne postavljajo moža v položaj, da izbira med življenjem in smrtjo. Vzgoja do borbe, ljubezen za nevarnosti sta postala novi slog italijanskega življenja. Zrcali se v elovečem geslu Mussolinija »Bi-sogna vivere perlcolosamente« (človek mora živeti v nevarnosti).
Tako življenje je globoko in polno, je dolžnost in podvig. Nova Italija veruje V svetost junakov, ki samega sebe žrtvujejo za občestvo. Zato je naperjena proti materialističnemu razrednemu boju, ki se izčrpa v živalski sreči, se dobro hrani in se debeli v vegetativnem življenju. Njegova »virtč civile« (državljanska čednost) obsega torej tudi zavest poslaništva sposobnih in nalog za pravično izenačenje vseh interesov in za izročitev duševnih napredkov v znanosti, umetnosti in pravu, da se pospeši človeška nerazdružnoet. Tako dovede človeka iz surovega življenja v rodu do razvoja moči in končno do države.
Iz enakega vojaškega življenjskega pojmovanja in zaradi skladnosti idealov se je podala skupnost sedanjega boja, ki se je bila obnesla že prej pri podpiranju junaške borbe Nacionalne Španije proti vmešavanju Evropi tujih vplivov boljševiških sil.
Mussolini ve, kaj pomeni vojaštvo in oborožena sila za državo. Zato je v Florenci izrekel državljansko modrost: »...besede so sicer odlična stvar, toda puške, strojnice.
Eleanor Roosevelt v Angliji
Naj zvabi Smutsa v USA
Stockholm, 27. oktobra. Kakor javlja Reuter iz Londona, je gospa Eleanor Roosevelt na svojem z velikim pompom napovedanem potovanju sedaj dospela v Veliko Britanijo. Namerava, da jo dva do tri tedne slavijo v Angliji.
V »Daily Telegraph« piše nek poročevalec, da poskušajo z močnim pritiskom pregovoriti generala Smutsa, da obišče Zedi« njene države. Poročevalec pravi, da je to v veliki meri odvisno od gospe Rooseveltove, ki je zelo spretna v pregovarjanju.
Velika Eleanorina usta so v resnici imela veliko »prepričevalnost«, kakopak pri duševno manj vrednih. Ce me bodo torej tudi pri Smutsu poslužili »spretnodti pregovarjanja« od strani gospe Rooseveltove, je to dokaz, da tega burskega renegata ne cenijo preveč visoko.
2. — Stev. 85.
KARAWANKEN BOTE
Sreda. 28. oktobra 1948.
letala in topovi bo še odličnejša. Pravica je prazna beseda, če je ne podpira sil*, in vaj veliki rojak Niccol6 Machiavelli je že naprej povedal, da bodo propadli vse neoboro-ženi preroki«.
Mneaolini potrjuje čigto v evropejekem s-r.islu, kakor amo že Izvajali, borbenost, boj, če ga zahteva uaoda njegovega naroda. V Trstu Je izrekel nekoč besede: »Boj je izvor vseh reči, kajti življenje je polno mj5protiJ; ljubezni in sovraštva, belega in črnega, dneva in noči, dobrega in zlega, in dotlej, dokler se ta nasprotja ne uravnove-c jo, bo za človeško naravo boj zadnja usodna moč, ki odloča. Dan, ko bi prenehal učinkovati boj, bi postal dan otožnostl, konca in propada.«
Ustrezno temu brezpogojno borbenemu svetovnemu nazoru so italijanske čete v r.ijvišji službi ne le žrtvovale kri in življenje na južnih frontah, na Sredozemlju in predvsem v Afriki, ampak tudi nastopila v trdem zimskem boju ruskega vzhoda, da pokažejo svojo zvestobo. Poveljnik pehotna divizije Torino, generalni major de Ca-l ollis, je v decembru 1941. leta na vzhodni fronti s smrtjo zapečatil svojo zvestobo,
Walther TrOge,
Podmornice prodrle proli Tuapse
„Srasnil oktlabr** večinoma zavzet
WehnnacJit je dne
Oberkommanđo đ«r 24. oktobra objavilo:
V	zahodnem Kavkazu pridobivajo nemške in romunske čete v težavnih gozdnih bojih vedno več proetora. Severovzhodno od Tuapsea emo zavzeli neko prevlada jočo goro in Jo držali proti sovražnim napadom. Dve sovjetski trgovski ladji sta bili pred kavkaSklm obrežjem težko poškodovani po bombnih zadetkih. Obrežno topništvo vojske je na južnem obrežju Krima uničilo nek sovražnikov brzi čoln. Nemške podmornice so prodrle proti pristanišču Tuapse, zadele v noči na 23. oktober z dvema torpedoma neko sovražno vojno ladjo, ki je priplula, zavarovana po rušilcih, in poškodovale pristaniške naprave. Po bitki s sovražnimi brzimi čolni so se lastni čolni brez poškodbe vrnili v svoja oporišča,
V	Stalingraduso skupine pehote in oklopnjakov znova prešle v napad, vrgla po hudem boju v hišah sovražnika iz raznih ulic nazaj, zavzela večji del tvomice
IVadaljnje prodiranje ▼ Kavkazu
Sowrazna odporna gnezda zavzela
Razbremenilni napadi brez zveze med Voigo in Donom odtiti
Wehrmacht je dne
Oberkonunando der 23. oktobra objavilo:
V	prostoru severozapadno od Tuapsea so gorske in lovske divizije vrgle sovražnika iz globoko razvrščenih odpornih gnezd. Pri tem so jih vzlic neugodnim vremenskim prilikam zapovrstjo podpirale skupine zračnega orožja.
Pred kavkaškoobaloje bila z bombami težko zadeta neka sovjetska tovorna ladja, ki jo je posadka spravila do brega,
V	Stalingradu je bil zavrnjen sovražnikov nasprotni napad. Med Volgo in Donom so Sovjeti včeraj brez zveze Izvršili razbremenilne napade, ki so bili krvavo odbiti.
Na fronti ob Donu so naše čete pri nekem krajevnem podjetju uničile neko sovražno skupino sil.
V	srednjem in severnem odseku fronte je obojestransko delovanje udarnih čet. Zračno orožje je nadaljevalo napade na sovražnikova prcL^lkanja po železnici.
Na egiptovski fronti so lahka nemška bojna letala bombardirala z bombami težkega kalibra britanske položaje in zbirališča oklopnjakov ter avtomobilov. Spremljajoči nžmSkl lovci so v silnih zračnih bojih zbili deset sovražnih letal na tla in imeli le tri lastne zgube. Nadaljnja tri sovražna letala je pri poskuSenem napadu na neko
IVesramne laži iz USA
naie poljsko letališče sestrelilo protiletalsko topništvo zračnega orožja.
V Rdečem morju so nemška bojna letala v noči na 22. oktober potopila neko trgovsko ladjo s 5000 brt.
Ponovno so bila bombardirana letališča in pristaniške naprave na otoku Malti. -
Nekaj sovražnih letal je dne 22. oktobra popoldne v varstvu nizkih oblakov preletelo severozapadno Nemčijo, Posamezno odvržene bombe niso povzročile bistvene škode na poslopjih in poljih. Prebivalstvo Je imelo male zgube.
Lahka nemška bojna letala bo podnevi napadala cilje na Jugovzhodnem In jugozahodnem angleškem obrežju.
>Kraanlj oktjabr« in prodrle do Volge. Zapovrstjo poslana bojna in strmo-glavna letala so s točo bomb obsula sovražne položaje, vrh tega podnevi in ponoči napadala topniške postojanke na otokih v Volgi in vzhodno od veletoka. Severno od mesta so spodleteli slabejši sovražnikovi razbremenilni napadi.
Jugovzhodno odKalugesejev združenem obrambnem ognju zrušil kra,jevni napad boljševlkov, ki so imeli krvave zgube. Na ostali vzhodni fronti se vrše uspešna podjetja lastnih udarnih čet. Težki zračni napadi so bili Izvršeni v srednjem odseku fronte proti sovražnikovim zbirališčem, prevoznim premikanjem in izkladanjem sovjetskih čet.
Na egiptovski fronti se vrši še nadalje živahno delovanje zračnega orožja. Sovražnik je zgubil deset letal.
Izkoriščajoč vremenske prilike Je britansko zračno orožje s posameznimi letali včeraj ponovilo svoje motilne napade na severozapadno nemško ozemlje. Prebivalstvo je imelo zgube. Stvarna škoda je majhna. Pri poletih proti obrežjem zasedenih ozemelj je sovražnik podnevi in v pretekli noči zgubil štiri letala. Nemško zračno orožje je napadalo podnevi vojaške cilje in v vojni važne naprave v južni Angliji.
Francoski manevri v Dakarjn
Alžir, 27. oktobra. V Dakarju nastanjene francoske četa so imele skupno z zračnim orožjem v petek velike manevre. Admiral Darlan, ki se začasno mudi v Dakarju, je opazoval vaje z največjim zanimanjem. Dakar je, kakor znano, po ameriških četah zasedeni Liberiji najbližje £гадсозко pristanišče.
Mornariško mlnistnitvo v USA objavlja po nekem Reuterjevem poročilu Iz Washlngtona zgubo obeh ruSlIcev »Meredith« In »O' Brlen« Cel, da so jih zgubili v zadnjih dneh po sovražnikovem delovanju pri Salomonsklh otokih«.
CS1| fim |e bil samo ubijati
Tako Izvajajo Britanci svoje banditstvo - Dokaz Iz USA
Berlin, 27. oktobra. V objavi dot Ober-kommandoe der Wehrmacht s dne 7. oktobra, v kateri je bilo prvič sporočeno o sramotnem ravnanju AngležeV z nemškimi vojnimi ujetniki, je izjavilo OKW, da je pri-morano med drugim odrediti, da se bo v bodoče z vsemi silami strahovalne in sabo-tažne čete Angležev In njihovih pomočnikov, ki se ne bodo ponašali kot vojaki, am-
»Zvesti ženevski konvenciji««
Morala morilcev - Nepojmljivo bllnjenje vojnega ministra USA Stimsona
Klag«ifurt, 27. oktobra. Vel Nimcl Jn t njimi vred vsi nravni ljudje so upali, da ee jim v tej vojni ne bo treba pečati nikoli z oetudnoetmi, kakor so prišle sedaj z angle-Mko-ameridkim vojskovanjem na dnevni реЛ. Do«edaJ znani primeri ravnanja z voj. nlml ujetniki In njih umoriive, obetreljeva-nje mednarodno zaščitenih sanitetnih prostorov, bolnice, sanitetnih letal itd. po morejo vojaško čutiti.
In ravno seidaj je izjavil vojni minister USA Stim^fon, glasom nekega poročila iz Wabhingtana: »Ostali bomo zvesti ženevski konvenciji. S to konvencijo Je določeno vojskovanje. Trudimo m na vae načine, da se upoštevajo smernice kwivenclje in zakoni humanitete.« To si upa promlnentnl gaxtopnik anglo-ameridkih vojnih zločincev ravno sedaj povedati, ko si privošči časopis USA »Liberty« nekaj talmudsko-petlen-akega sovraštva z zadnjič objavljenim opisom bandHskega napada na lofotskih otokih in pri tem izvršeni umoritvl treh nemških vojakov, kar bi bilo pač lahko prihranjeno človeštva.
Pomislimo: čeeopis, ki pride v roke eto-tisočov mož, pa tudi žen io otrok, г na> slado pripoveduje, naravnost v patološki krvni pijanosti, kako se je skrivaj približal angleški vojak, našemljen kot gangster, z z gumUevImi podplati, s počrnjenim obra-jom in ' 'i'om v rokah, nemškim vojakom, jih po vseh pravilih najgrše zločinske umetnosti pomoril in si ob truplih prižgal —. cigareto. (Glej naše poročilo: »Cilj jim Jo bil samo ubljati«j>^ Upravičeoo WOQ dQel<^
mislili, da se vendar na celem svetu ne more dobiti časopisa, tudi ne pri neciviliziranih narodih, ki bi se svojim čitateljem kaj takega sploh upal nuditi. Nova angleško-ameriška morala, ta duh križarske vojne za človeštvo, je bila zmožna napraviti t« izrod peklenske umetnosti.
Ko stoji pri spoznavanju tega sramotnega dejanja poživinjenega človeštva v ospredju tudi splošno zgražanje, dobi to priznanje ravno sedaj poseben pomen, ko se Angleži in Amerikancl razburjajo nad japonskimi protiukrepi zoper bombne bandits, obenem pa vkljub nemški opozoritvi še nadalje kršijo določbe ženevske konvencije. Kje na celem svetu se bo danes po tej objavi še našel človek, ki bo voljan verjeti angleškim trditvam, da se hočejo humano vojskovati? Kako smešno občutimo zgornjo Izjavo gospoda Stimsona, da bodo zavezniki ostali zvesti »ženevski konvenciji«? Oni konvenciji, ki so jo že stokrat prekršili in na katero se zmerom šele potem spomnijo, če nasprotnik ukrene protiukrepe v varstvo svojih vojakov? AH ni članek časopisa »Liberty« nedosegljivo drastičen pamflet zoper to konvencijo?
Dokazuje pa še več. Pove, da po OKW ugotovljena sramotna dejanja angleško-amerikanskih vojakov niso ve£ posamezni »lučaji, temveč da ti nesramneU lahko še s tem računajo, da bo njihov zločin kot vzgled poveličujoč razširil velik časopis med široko Javno!>t in ga obdal z glorljolo junaštva.
pak kot banditl, tudi kot takimi postopalo od etrani nemikih čet in kjer koli bi nastopile, da bodo v boju brezobzirno pobite.
Nobena beseda v tej težki obtožbi, ki je bila naperjena zoper angleške metode vojskovanja, nI bila prehuda in tudi ni pretiravala dogodkov, ki so se dejansko izvršili. Kakor da bi bila potreba dokaza za tako naredbo, je ameriški časopis »Liberty« v svoji izdaji z dne 19. septembra 1942., torej še pred nemško naredbo, doprineslo nco-vrgljlv dokaz za neverjetno banditstvo, ki ga načrtne izvaja angleško vojskovanje.
Vznemirljiva slika je poskusila pritegniti nase pozornost čitatelja. Pest zgrabi glavo nemškega vojaka In pripravljen je nož, da prereže grlo. Nož ima v rokah angleški uniformiranec, čegar glava se pojavlja za nemškim vojakom z grdim zločinskim obrazom. Io ravno to je bilo opisano v poročilu, kajti nek udeleženec -nekega tako zvanega poveljniškega podjetja je sporočil, de 80 ga peljali v neki januarski noči leta 1941. na zelo oddaljen otok na Lofotih blizu meje polarnega kroga. Ta podjetja bi radi Angleži označili kot junaštva, so pa vendar
II ZKOMO ČASAl
■ Ftihrer Je pwlal Njegovemu Veličanstvu kralju Romunije za nj»gov rojstni dan dne 26. oktobra prisrčno brzojavno čestitko.
Dne 21. In 22. oktobra Je Imel v BerUno V poslopju Bundeehaus NS.-Relchskrlegerbund (državna zveza bojevnikov) zasedanje svojih voditeljev,
v oelem Relchn uvedene filmske preditav*
Hitler-Jugenda zimskega polletja 10^/43 Je otvorll v nedeljo dopoldne Reicbeminleter Dr. Goebbels, ob priliki svečanosti Relchsjugend" fUhrung NSDAP.
Delovne pogodbe Inozemskih delavcev ▼ Nemčiji so v preteklem mesecu po večini potekle. Večji del teh delavnih moči je iz lastnega nagiba podalJSal pogodbe, da lahko v Nemčiji dela še naprej.
Vsa Estonska država je praznovala prvo obletnico dokončna osvoboditve od boljčeviAkega terorja.
Kot Javlja Renter Iz Londona, je goepa Eleo-
nora Roosevelt na svojem, z velikim pompom napovedanem potovanju sedaj prišla v Veliko Britanijo. Namerava ostati dva do tri tedne v Angliji, da jo tam slave.
Vodja flamskega pokreta Staf de Clerq je v četrtek zvečer podlegel v neki ženevski kliniki erčni kapi.
Fo poročilih iz Teherana so zadnje zased-bene sovjetske četa potegnili iz Irana In jih odpeljali v kavkaSko ozemlje, da tam nadomestijo težke sovjetske zgube. Vrhovno poveljstvo v Iranu so prevzeli Angleži. Ta razvoj kaže na nerazpoloženje, ki ga imajo Rusi do Angležev, če se spominjamo, s kako hltri-co so Sovjeti zaeedli Iran, da pred Angleži čimprej zavzamejo perzirski petrolej.
V Egiptu je zavzela draginja značaj Inflacije. že dva tedna vlada na borzi v Kairu, doslej Se ne poznan dvig akolj, ki se jo more razložiti samo a pojemanjem zaupanja egiptovske javnosti napram vrednosti papirnatega denarja. Tekom zadnjih štirih tednov so se cene za luksuzne predmete podvojile In najvažnejša hranila eo se podražila od 20 do 30 odstotkov.
Duoe je po zračnih napadih prizadetim po genovskemu prefektu nakazal mestnemu podpornemu uradu tri milijone lir. Istemu odboru le poslala pokrajinaka industrijska zveza milijon Ur in kot prvi obrok pokrajinska trgovska zveza sto tisoč lir. ' .
Olbraltarskl Ucof je sprejel portugalska časnikarje, da jim poroča o svojih vtisih o Malti, kjer je bil tri mesece. Med drugim je Izjavil, ■ da eo ostale vasi in kraji, ki nimajo vojaškega pomena, ekoro popolnonoma neprizadete. La Valetta je pa dobesedno razbita. Na cestah leže na kupe visoko ruševine nekdanjih hiš, med katerimi vodijo le majhni prehodi. Civilno prebivalstvo živi praktično pod zemljo.
MiniKtreki predsednik Nedič je izjavil v nekem nagoypru pred erbsklmi glavarji, da je mir v Srbiji trden. In da ga nobeden ne more več porušiti. Naloga državne in sammrpravtM, uprave je, da zmerom najloJalnejSe sodelujeta z zasedbenimi oblastmi.
Tisoči severnoameriških čet In stavbenih delavcev je sedaj zaposlenih s tem, da naprav-Ijajo v pasu panamskega prekopa velik* utrdbe.
samo strahopetni napadi v temni noči.
Mož je poročal: imel sem nalogo ubiti tri može in nato prevzeti telefonsko centralo, katero bi moral pozneje uničiti. »Kako je izvršil to nalogo?« Stražnika, »s katerim bi moral biti gotov,« (to je način izražanja v javnem časopisu), se je učil tako ubiti: od zadaj ee mu približati, z levo roko ga prijeti za usta In z desno roko prerezati z nožem njegov vrat. To eo učili in eo ee naučili. Izvedbo opisuje mož odgovarjajoče: tiho je nekaj časa opazoval svojo žrtev, potiho se je dvignil, zemlja je bila trda. »To je olajšalo zadevo.« Nato dobesedno: »V tem obijanju sem se ponovnokrat uril na močnem možu in z imitirano »punčko« za nož. Bil sem radoveden, če bi šlo v resnici tudi tako dobro Izpod rok, in Slo je ravno tako dobro.« Brutalnost in cinična brez-vestnost dejanja se meša z brezmejno nesramnostjo opisovanja, kateremu pa se naj-brže ni bilo treba ozirati na moralo čita-teljev.
Naivne moskovske laži
lallgln le govoril Sovjetski unlll - „№š na|le2|l problem: preskrba'
Stockholm, 27. oktobra. V govoru prav sovjetskega kova, da podaja Čudovito med« seboj jpomešani» polovična priznanja, groteskne laži in neumne potvoritve, je predsednik najvišjega sveta Sovjetov, Kalini n, v noči na petek obširno govoril o sedanjem položaju Sovjetske unije. Čeprav je Kalinin poskušal oslabiti vsako namiga« vanje doslej zadobljenih težkih zgub z lažmi o namišljenih večjih nemških z gubah, potrjujejo njegova izvajanja, ki so bila namenjena boljševISkl mladini In so zato morebiti tudi predvidovala nekoliko preveč naivnosti pri poslušalcih, vseeno v temelju obupni položaj boljševlkov ne samo na bojnih poljih, ampak še bolj na področju preskrbe.
»Naša največja haloga Je na področju poljedelstva,« tako je rekel dobesedno bolj-ieviški pMdeedinllc. Nemci eo »zaenkrat«
zavzeli Ukrajino in Kubansko o z e m 1 j e »— ona ozemlja, ki so poprej pridelovala največji del sovjetskega žita — zaradi tega se je moralo vso težo dela za prehranjevanje Rusije preložiti na vzhodna ozemlja. Pri tem Kalinin nI pustil dvoma, kako nezadostno je pridelovanje žita na teh ozemljih za prehrano preko 100 milijonov ljudi. Ta ozemlja bi morala kar največ mogoče pridelovati, vsako mišico je treba napeti, kolikor je sploh človeku mogoče. Za nujnostjo njegovih zahtev Je bil skrit strah pred katastrofo.
Angleška poročevalna služba naravno ne prevzema li Kallninovih Izjav nobene besede o napetem sovjetskem pretkrbovalnem pololaju.
VfilHu iiiMl Diiii'k KHniUii DiiihH

s liiiiit
KMIlflirl

Mill IHiirkfiol V»i 1н1<>|н1|уг:
1дигт«1Ј ;jii|iin KlHUMnriirl
8S™"tSiL.Kt!Uftrs6R!,»,^W!S,
Sreda, 28. oktobra 1942.
KARAWANKEN BOTE
Btran 3. — štev. 85.
Kapkan z Bodensee oskrbuje поте pošiljke
Toeorni ulaki dnsvsio plavalo preko Dniepra
Zoper 30 km hilrosli leleloka na uro in vetrovno jakost 8 do 9
Veletold Vzhoda sicer zadržujejo pot novih nemških роШјк, toda zapreti je ne morejo. Na Dnjepru so nemške državne železnice ie pred dolgo časa uvedle prepeljavo na brodlh. Na dveh močno skupaj povezanih širokih mogočnih lesenih čolnih, Id jih vleče dozdevno zelo majhni vlačil nI pamlček, se prevaža tulcaj tovorni vlak za tovornim vlakom. Vedno po dva voza porine lokomotiva na brod. Nato se potisnejo čolni nekoliko po veletoku. Dvigala na bregu se znova urede, da lokomotiva točno pride do tračnic' na brodu in zopet se potisneta dva voza na brod, dokler nI na brodu 23 težko naloženih voz.
p. K. Možje državnih železnic vodijo na Dnjepru ostro poveljstvo nad ujetniki, ki upravljajo sidra, ki mečejo vrvi in jih vlečejo. En mož pa vodi te težke dogodke z odločnim poveljem in mogočnim glasom raz brod, to je vendar...? Da ali je, ali ni? Resnično, je kapitan z Bodensee!
Tudi njega je nekega dne poklicalo povelje z njegovega priljubljenega parnika na Bodensee in ga privedlo tukaj na Vzhod z več njegovimi možmi. Njegovo moštvo je bilo spopolnjeno z železničarji brodovnih obratov na Vzhodnem morju. Pionirji so mu tovariško napravili na obeh straneh rampe in brod. Vse drugo pa je bil* zadeva železničarjev, da napravijo tračnične priklope, preskrbe vlačilni pamik in ga pripravijo, prirede stanovanja in vse kar je za vzpostavitev takega brodskega obrata na Vzhodu potrebno.
Prekop do prostora za prevoz
Koncem marca, takoj po stopitvi ledu, je začel prevažati brod. Najpoprej samo z enim malim čolnom, ki je sprejel 7 vagonov. 20 do 25 vagonov je bilo takrat dnevno preloženih. Toda vse se je izpopolnilo. Dnevni prevoz se je povišal vkljub nepričakovani visoki poplavi na 75 vagonov. In danes? Poln ponosa nam izjavi železniški kapitan, da znaša njegov največji prevoz z velikim dvojnim brodom in dvema malima brodoma pri 24-umem delu v dveh delovnih časih do 165 vagonov dnevno. In to samo z 18 možmi posadke na dvojnem brodu in 4 možmi na vsakem vlačilcu na delovni čas.
Hudo so morali železničarji delati v štirih mesecih svoje zaposlitve tukaj na Dnjepru. Vsak delovni čas znaša 12 ur. In trije prevozi tja in nazaj se morajo vsak delovni čas izvršiti z vsemi tremi brodovi. Prevoz znaša preko 600 metrov preko vele-toka. Nato sledi prekop, 1200 m dolg, do onatranskega prostora za odvoz. In ravno tako težko kot vožnja težkega broda od tira do tira, 11 krat pri vsakem nakladanju in razkladanju iqyavno tako težko kot pri pravljanje dvigal po pripeljavi in odpeljavi vsakih dveh voz, je tudi prevoz v prekop,
je tudi krmarjenje zoper veletok, ki tukaj pri poplavi doseže hitrost do 30 km na uro. Ali pa borba z viharjem, ki tukaj pridrvi pogosto z vetrovno jakostjo 8 do 9 preko stepe.
bi kaj se prevaža?
Poizvedujemo, kaj vse prav za prav kapitan prevaža sem in tja.
Prav za prav vse. Proti fronti pred vsem prevoze moštva in materiala. Nazaj prazne vlake in vlake ranjencev. Poleg tega, lahko danes to mirno vse izdamo, tudi težki topovi pred Sebastopolom zaposlenega težkega topništva na daljavo so tukaj plavali preko Dnjepra. Da, včasih se mora imeti drznost do samostojnih odločitev, tudi brez
predpisov ali ne da bi vprašali po zmožnosti za prevoz, toda nam vsem se godi tukaj na Vzhodu pogosto enako.«
Kratko slovo. »Na svidenje na Bodensee !< In .že mine kratko srečanje z možmi državnih železnic, ki so tukaj na Vzhodu na svojih položajih, pa najsi so to vodja broda, ranžimi možje, vodja lokomotive, postajni načelniki ali vlakovni spremljači, vodje od« delka na progi — ali tudi kapitani broda na Dnjepru.
Kriegsberichter Heinz-Dieter Pilgram
■ V teku zadnjih nemških Krasnih napadov na Anglijo so v londonski okolici ponovno ropali, o čemer poročajo časopisi. Itoog'o oseb je bilo zaprtih, ko so bili poskušali pleniti v obeh napravai ob Temzi.
V BrazUlji je po uradnem sporočilu na lastno željo odstopil šef generalnega štaba general Aurello Goes Monteiro, na njegovo mesto je pa bil postavljen general Eduardo Guedes. Razloga za ta korak generala Montelra ne objavljajo, bržkone pa so nastale diference med njim In zunanjim ministrom Aranhom, ker se se je Goes Monteiro, kakor znaiio, vedno zavzemal za politiko nevtralnosti.
Brzojavno službo med Japonsko in Burmo, Mandžukuom In Kitajsko so dne 25. oktobra zopet vzpostaviti.
Vojna lokomotiva S2
\ Šestih meseciii dvakratno število lokomotiv - Novi vojni železniški voz
Berlin, 27. oktobra. Marca meeeca letoe Cje Fuhrer dal Reichsministru fiir Bewaff-nung und Munition valog, da med oboroževalni program prevzame tudi izdelovanje lokomotiv in železniških voz vodnjo poviša. Po dosedanjih uspehih je pričakovati, da od FUhrerja postavljeni cilj ne bo v kratkem času samo izpolnjen, temveč daleko prekoračen.
Graditelji lokomotiv vseh nemških tovarn za lokomotive so v tovariškem skupnem delu skonstruirali vojno lokomotivo. Prva lokomotiva je pred mesecem zapustila tovarno, da Izvrši poskusno vožnjo 5000 km skozi Nemčijo,
Generalni gouvemement,
protektorat in skozi zasedena ozemlja. Po tej poskusni vožnji, ki se je raztezala na vse podrobnosti,
vojna lokomotiva v neki tovarni lokomotiv razstavljena Javnosti.
Na velikem dvorišču tovarne stoji vojna lokomotiva za tovorne vlake, katero bodo v prihodnjem letu izdelovale vse tovarne lokomotiv nemškega prostora, ki ga obvladajo. Nosi številko 52 po vrstnem redu gradnje. Na prvi pogled se ne razlikuje posebno od poleg stoječe lokomotive za tovorne vlake tipov iz mirne dobe. Toda vojna lokomotiva nima bleska laka, manjkajo ji tudi pločevine za odbijanje vetra na obeh straneh kotla. Vsa gonilna naprava, vodilni In zavorni deli, vse je enostavnejše. Od 6000 delov lokomotive, je 1000 delov popolnoma pdipadlo. 3000 delov so predelali aJi pa na tom ekoomtFuWl Mwjk* Wgwloa (ии
K icdnu varčevanja od 26. do 30. oktobra:
Vsak mesec 70 milij. „železno" prišledenili
Staatssekretar Reinhardt naznanja nadaljnje olajšave od 1. januarja
So ljudje, ki živijo tja v en dan in nič ne pomislijo na bodočnost; nekaj čaea jim sreča morebiti stoji ob strani, večinoma pa to ne traja dolgo In njihovo brezskrbno življenje uniči resničnost življenja. Ti ljudje so potem čeeto na koncu. DrugI pa, preudarjajo vse temeljito, si kujejo pravočasno svoje načrte in se preskrbijo. Hoč ejo priti naprej, hočejo, da bo njihovim otrokom Mikrat ložje, kot njim samim; hočejo se tudi za\rarovatl za primer stiske. Taki ljudje s stalnim varčevanjem ustvarijo trdno zaslombo za življenje. Vsega priznanja je vredno to, kar so nekateri rojaki že dosegli s skrajnim varčevanjem od mladosti. Marsikateri drugi, ki mu nedostaja potrebne vztrajnosti, premišljuje spričo uspehov vestnega varčevalca, Id se je trdno držal enkrat storjenega sklepa, da daje dnevno, tedensko aJi mesečno določeni znesek na stran. Ravno dandanes imajo v mestu In na kmetih gospodinja, delavec v obratu in nemSka mladina več kot kdaj koli priliko do varčevanja. Zato naj vsak v tednu varčevanja od 26. do 31.'oktobra pomisli: splača se varčevati.
teden ali 39 RM na mesec. (»Železno« štedenje je poseben način varčevanja med Vojno. Vloženi zneski se lahko dvignejo žele po vojni, toda vloge imajo ob ugodnem obrestovan ju še posebne ugodnosti pri socialnih doprinosih, davkih itd.: v določenih primerih, kakor bolezni, ženitvah itd., se pa vloge laliko izplačajo tudi preje.)
StaatssekretSr je v zvezi s tem tudi raz-motrival pomen o varčevanju doseženega uspeha pri nemškem narodu in potrebo varčevanja. Vsaka omejitev osebnih potrebščin koristi našim vojakom na fronti. V hranilnici pa se vrh tega zviša vrednost nporabljenega dela dohodkov ne le po obrestih, ampak tudi tako, da bo po vojni nekatero blago cenejše In tudi boljše kot današnje. Štedljivec Ima v mislih perilo In obleko, ki jo je treba nabaviti po TiPjni, opremo ali dopolnitev stanovanja oziroma lastnega ognjišča. Izgraditev ali dograditev kakšnega obrata, doto in marsikaj drugega. Drugi štedijo, da si pridobijo sredstva za Izobrazbo in nadaljnjo izobrazbo, za potovanja, za primere stiske ali da si olajšajo večer življenja. Vsak hišni lastnik, vsak rokodelec, vsak obrtnik in vsak kmetovalec ee zaveda, da bo mogel vzdrževati v dobrem stanju In nadoknaditi po vojni le takrat, če bo Imel potrebne prihranke. Ni Izključeno, da bo Reich po vojni dovolil dodatke na taJca nadoknade-nja. Večkrat predlagajo, da bi se uvedlo štedenje v posebne svrhe In varčevalcu dalo prednost pri poznejših nakupih določenih predmetov. Vendar bi bilo pri takem štedenju postopanje preveč komplicirano, bi že od začetka vezalo varčevalca in bi vrh tega poseglo v poznejše gospodarstvo z dobrinami in njih razdelitvijo, kar bi se ne moglo zagovarjati iz razlogov proizvajalne politike In iz razlogov pravičnosti. štedenje mora biti preprosto, tako Izjavlja Staatssekret&r. Najpreprostejše je, ča
V nekem sestavku o nemškem tednu varovanja, priobčuje Staatssekretar Reinhardt Iz Reichsfinanzministeriuma v >Sparkasaen-zeitung«, da je znašal prirastek hranilnih vlog v prvi polovici letošnjega koledarskega leta okroglo 10 milijard Reichsmark. Vsega skupaj so hranilne vloge dosegle višino okrog 65 milijard Reichsmark. Staatssekret&r je nadalje sporočil, da že 3% milijona prejemnikov mezd in plač »železno štedi« in sicer mesečno z zneskom okrog 70 niilijonov Reichsmark. Da bodo tudi prejemniki najmanjših dohodkov mogli »štediti železno«, bo od 1. januarja naprej določen za »železno varčevanje« najmanjši znesek 20 Relchspfennigov na delovni dan, ena marka na teden ali pet Reichsmark na mesec. Od istega časa naprej je določen najvišji znesek, ki se ga lahko hrani »železno«, enotno z 1,50 RM na delovni dan, 9 RM na
prava, nameščanje za svetilke, en del stopnic in ročajev, zaboj za pesek, predgrelec za vodo in drugi v mirnem času zelo rado videni, v vojni pa življenjsko nevažni pri-Tirehodom od kovania ''oniJnih.
je bila sedaj
zveznih drogov, delov gonilne naprave ter krmilnih in zavornih delov in naslednjega obdelovanja kovaškega dela do naprave v pogreznem delu se izredno mnogo prihrani materiala in delovnih ur. Istočasno so dragocene neželezne kovine uporabljene, kolikor mogoče varčno. Pri vojni lokomotivi je napram prejšnji gradnji potreba samo deseti del od vsega tega.
Vojno lokomotivo bodo po Izvršeni preureditvi tovarn na tekoče grajenje, ki je sedaj v teku, lahko izvršili v polovičnem času, kot lokomotive iz mirne dobe. Ker bodo od prihodnjega leta dalje vse tovarne lokomotiv v nemškem prostoru gradile te stroje, bomo kmalo lahko računali s številkami, ki doslej v gradbi lokomotiv niso bO« map#, Tod« twU ж зшхеп! dobi «q ##
pri predhodni lokomotivi skoraj podvojile radi racionalne izdelave, radi izpada mnogih stranskih del in del po izgradnji številke izvršenih lokomotiv.
Vojna lokomotiva bi bila samo delna rešitev pri vozilih na tračnicah, če ne bi bila dobila svoje dopolnitve v vojnem vozu. Tudi pri njih je prihranjenega veliko materiala in delovnega časa radi izpada lahko po-grešljivih delov in radi prekonstruiranja in na novo konstruiranja. Gradile se bosta samo dve temeljni vrsti, in sicer en 12 metrov dolgi tovorni voz, kot tovorni voz z veliko prostornino, kot hladilni voz in odprti voz. Pri vseh teh vozovih tega načina grajenja bo prihranjenih povprečno 35% gradbenega materiala in 25% delovnih ur. Vojne tovorne vozove so napravili v skupnem delu vozovnih tovarn, ki se trudijo z vsemi močmi, da povečajo svojo proizvodnjo vozov ravno tako kot tovorne lokomotive proizvodnjo le-teh. Uspeh tega skupnoetnega dela se razvidi že sedaj iz gradbenih uspehov in prevozni problem vozil na tračnicah se bo na ta način z uspešnim delom po Reichsministru Speeru postavljenega glavnega odbora kmalu bist« veoQ sb^ljial.
Жшшштш
m m i\

- " Л ."Safi
O bojih za Stalingrad Rove za zaslombo in zaklone so mogli še le v trdovratnhi bojih izprazniti, kajti Sov jeti so se obupno branili.
(PK.-Aufn. Kriegsber.: Bauer, HH., M.)'
el da varčevalec uetanovitl vložni konto In za prejemnike mezd In plač je eš preprostejše, če štedi »železno*. Kdor štedl, pomaga, da se zviša udarnost naših vojakov na fronti. Hočemo med seboj tekmovati, da dosežemo čim največ mogoče na naših delovnih mestih, da omejimo svoje osebne potrebščine na to, kar se ne da odlagati in da prihranimo največji del Bvojih dohodkov. (Pojasnila o »železnem« štedenju daje Betriebsflihrer.)
So svetu
Pet dni in pet noči je bile prelsivalstve v HatBgerode (Unterharz) vse razburjeno in v ekrbeh, posebno pa rodbina, prt kateri so pogrešali triletno hčerkico. Otrok ee je bil pozno popoldan neopažefio podal od doma, da bi poiskal starega očeta, ki je v gozdu zbiral lešnike. Brez preetanka nadaljevane poizvedbe, ki se jih je udeležilo vse prebivalstvo kraja in okolice, zaenkrat niso Imele uspeha, šele po petih tesnobnih dnevih in nočeh so končno vendar le našli otroka. Sedel je med Danke-rode In Konigrode čisto speban ob obronku gozda. Sedaj pošteno skrbijo za malo, da se bo kmalu zopet opomogla od nenavadnih naporov.
Kakor Je vedno znova razvidno iz prosvetnih navodil Reichslelterja Baldurja pl. Schi-racha smatra on za eno Izmed svojih najimenitnejših nalog, da postavi umetniško aJctlv-noet v WIenu na širšo podlago. Vzlic vsem tež-kočam bodo zato v teku te igralne dobe zopet otvorili takozvano renesančno gledališče. Kot prvi komad bodo uprizorili >Die Nacht In SiebenbUrgen« (Noč na Sedmograškem), ki sta ga spisala N. Asztalos in Fried rich Schreyvogel.
V	nekem muzeju za narodonianetvo v New Torku so napravili neverjetno odkritje, da so neki mumiji lasje, ki so jih v letu 1916. natanko zmerili, v razdobju 26 let zrasli za celih 12 cm. Gre za tako zvano skrčno glavo, kakršno si napravljajo neki južnoamerikanski Indijanski rodovi iz lobanj mrtvih sovražnikov.
Trije lažni policijski uradniki so izkoristili odsotnost neke bogate vdove tako, da so ukradli iz njenega stanovanja dragulj za e milijonov frankov. Ženo vratarja je popolnoma oplaSll siguren nastop lažnih policijskih uradnikov ,ln jih je ona celo spremljala v stanovanje, kjer so jo zločinci slepili s tem, da so glumlli hišno preiskavo.
V	okolici Llnzei a/d Donau je nek sluga n& vseučilišču našel mladega gada z dvema glavama.
Kakor Javljajo iz Alžirja, so v Blodi razkrinkali in zaprli nekoga židovskega skrunilca grobov In roparja mrličev. Storilec, ki je bil vratar nekega židovskega pokopališča, je Izkoristil noči, da j« odpiral nove grobove v bližini nahajajočega ## mohamedanskega pokopališča, ugrabil obleko In dragulje, v katerih Mohamedancl navadno pokopljajo svoje pokojne in ugrabljene reči čez nekaj časa prodal. Brezbožno dejanje je odkril nek Arabec, ki je prepoznal v posesti nekega drugega Arabca nahajajoče ee obleko svoje matere, katero eo nekaj dni prej pokopali. Nato je dal zapreti nosilca tega oblačila, ki je na policiji priznal, da ga je ukradel židovskemu vratarju. Pri preiskavi pri Židu, ki so ga potem tudi zaprli, ■o паДН številna oblačila In nakltnine.
Ko Je nek kmet iz gorovja Rh6n gnal svojo kravo v Fuldo naprodaj, se je sicer tako pohlevna žival naenkrat osamosvojila. Najprej je radovedno zijala v izložbeno okno neke prodajalne a »anitetnimi rečmi, nato je teptala skozi izložbeno okno v prodajalno in potruplla umivalnike, ogledala Idr. na tl«oč čreplnj. Skozi Izložbeno okno se je potem zopet značla pri svojem laetniku na ulici.
Trije bratje so se podili po strugi reke Inn, ki je bila brez vode, ne da bi opaziU, da se odprli zatvomico nad Kirchblchlom. Voda, ki je prihrumela, je fantiče presenetila, tako da пДво več mogli doseči obrežja. Z največjim naporom se je posrečilo vreči najmlajšemu izmed treh bratov vrv, katere so se potem oprijeli on In otoa njegova starejša brata. P# trluntem naponum d«lu к ЈШ кооОџд мШ
%
Sefte 4. — Nr. 85.
KARAWANKEN BOTE
Mittwoch, 28. Oktober 19«.
Schwerste Britenverluste
in Aegypten
BIsher 104 Panzerkampfwagen bel Шгсш GroBangriff vernWUet - FortsAreltender Mgriff nSrdllđi Stalingrad - Artillerietreffer auf Scwjetsdiladitsdiiff „Marat"
Au» dem FUhrerhauptquartier, 26. Oktober. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt:
Siidostwarts Noworossijsk wurden ja.h verteidigte Stutzpunkte der Sowjets gestiirmt. Deutsche Gebirgstruppen gewannen in hart-nackigen Kampfen weitere wichtige Gebirgs-stellungen nordostwarts Tuapse. Zerstorer-etaffeln bekampften im TieffUig die feind-lichen Stellungen. Kroatische Jager schossen fiinf bolschewistische Flugzeuge ab. An dem ganzen Frontabschnitt scheiterten ortliche tiegenangriffe und VorstoBe unter starken Verlusten fiir den Gegner. Eine feindliche Kanipfgruppe wijrde zersprengt.
In Stalingrad vernichteten die Angriffs-truppen feindliche Widerstandsnester und nahmen mehrere Hauserblocks, Nordlich der Stadt wurde der Angriff in einen weiteren yo'"?'"' vorgetragen. Entlastungsangriffe aus siidlicher und nordlicher Richtung brachen zum Teil im Nahkampf restlos zusammen. Kampfflugzeuge hielten die Artillerie des Feindes ostwarts der Stadt in rollenden An-griffen nieder. Deutsche Jager schossen bei einem eigenen Verlust 27 feindliche Flugzeuge ab.
Ungarische Truppen vereitelten an der Don-Front feindliche Ubersetzversuche. Im mittleren und nordlichen Frontabschnitt bei-derscitige StoBtrupptatigkeit. Deutsche und rumanische Kampfflugzeuge griffen bei Tag und Nacht den Nachschubverkehr des Feindes auf Bahnen und StraBen an.
Schwere Artillerie des Heeres erzielte in der Burlit von Leningrad mehrere Trcf-fer auf dem sovvjetischen Schlachtschiff „M ara t". Explosionen und Brands wurden beobachtet.
In Agypten wurden bei uberall erfolg-reicher Abwehj- des britischen GroB:m.ffriffes dem Fe'inde schwerste Verluste zu-gefiigt; bisher wurden 104 Panzerkampfwagen als vernichtet gemeldet. Die Kampfe dauern an. Angriffe der deutschen und italienischen
Italicns Sozlalausgahen 12 Mllllarden Lire
R!e$ige Fortsdiritte teic dem Marsdi auf Rom
Rom, 27. Oktober. Der Duce empfing den Korporttionsmlnister Ricci zu einem Beridic uber die (oziale Fiiriorge Jes faschistisdien Regimes seit dem Marsdi «uf Rom bis zu den heutigen Tfgen.
iAus dem Bericht geht folgendes hervor: Alle italienischen Arbeitsorganisationen nehmen heute auf sozialem und wirtidiaftlidiem Gebiet die erste S telle ein. Ein klarer Bewei* fiir die teit der Machtubernahme det Fasdiismui geleistete Arbeit ergibt sich aui einer Reihe zahlenmSKiger Gegenuberstellungen. In der Zeit vor dem Marsdi •ur Rom kg der fiir die verschiedenen sozialen Aufgaben ausgeworfene Betrag unter 600 Milli-onen Lire. Mit dem Beginn des 20. Jahres fasdii-stischer Zeitredinung haben die fiir die ver-sdiieden«rtigen sozialen Ziele susgeworfenen Summen eine Hohe von 9.883,076.60б Lire er-reicht. Hinzu kommt nodi, da(5 mit dem Eintritt in das neue Jahr faschistisdier Zeitrechnung nadi dem Willen des Duce eine nodi weitere Erhohung und Verbesserung der sozialen Leistungen una Pensionen in Aussidit genommen ist, so dal? die Getamtzahl der sozialen Ausgaben 12 Milliarden Lire iibersdireiten wird.
Der Duce gab dem Minister Weisunzen fiir die Fortietzung der Tatigkeit im Sinne acr Gerech-tigkeit auf dem Gebiete der Arbeit, die „den groRen Kempf fur die Eroberung dy neuen europSisdien Ordnung kampft".
Aus AnlaS der Zwanzigiahrfeier des Fasdiis-mui wurde auch nodi eine Reihe hodist bedeut-«amer sozialer MaRnahmen veriilgt, durdi die die wirtsdMiftlidie Lage der Frontkampfer sowohl wie der in der Kriegsindustrie arbeitenden Beleg-schaften, Unfalls- und Invalidenrentner. Pensions-bezieher urw. den herrschenden MarktverhSlt-nissen in Italien angepafit wird. So wurde eine Verdopplung des Famllienzuschusses an einberu-fene Arbeiter verfQgt, wie audi die verschiedenen Versidierungen fUr die unter den Waffen Stehen-den wahrend der Zcit ihrer Einberufung weiter-laufen und die Invaliden- und Alterspensionen eine Erhohung um 26 v. H, erfahren. FUr die Angestellten und Arbeiter stark von der Kriegsindustrie in Aniprudi genommener Betriebe wurde eine am 28 Oktober fKlIige Priimie in Hohe fines halben Monatseehaltes fUr Angestellte und eines Wodienlohnes fiir Arbeiter fes^elegt, wie audi die in der medwnisdien und in der Metallindustrie t'itigen Frauen eine betrSchtlidie Gehaltsaufbesserung erfahren. Im (ibrigen fUhrt der ErkC eine neue Aujzeidinung, den Kri^s-item der Arbeit, fflr heWnders verdiente Arbeiter ein, der i'ihrlich an VX) von ihnen verteilt wird und von einer GeldprHmie begleltet ist. Audi der Fhrensold fiir die Trager von Tapferkeitsmedail-len wurde teils verdopnelt, tells verdreifadit. SdilieBIich werden anlaRlidi des 28. Oktober an die Staatsangeitellten PrSmieh in der H6he von Monatsquoten dei Familienzusdiuues ausgezahlt. Ferner wurden zwei Milliarden Lire fUr den Bau von Wohnhausern fUr Stwtsangestellte und Arbeiter ausgeworfen.
250-Jahr-Fe!er fler Wiener Akademle
Wien, 27. Oktober. SamiUf vormlttti fand In feicrlidiem Rahman die Fettaltzang der Wiener Aka-demte der blldenden K unit* anUBlldi Ihree 250|lihri-gen Besteheni ititt. Bel dem Featakt In der Aula dar AkadamI« ipradien Raidiaminltter E n 11 nnd
iikUdt« Dtldn & {diittdk
Luftwaffe richteten sich bei Tag uod Nacht gegen motorisierte Verbande des Feindes. Messerschmitt-Zerstorer schossen vier Flugzeuge vom Muster Beaufighter ab. Ein feind-licher Landungsversuch in der Nacht vom 23. zum 24. Oktober' im Gebiet von Marsa Matruk wurde durch rasches Eingreifen von Kampfflugzeugen !chon auf See vereitelt.
Leichte deutsche Kampfflugzeuge bekampften mit guter Wirkung Flugplatzanlagen auf der Inselfestung Malta.
Auch an der engligchen Sudkiiste griffen leichte deutsche Kampfflugzeuge am
gestrigen Tage kriegswichtige Anlagen an verschiedenen Stellen »rfolgreioh an.
Neue brltisdie BostialitSten gegen Itallenlscbe Eriegsgefangene
Dr. v. L. Rom, 27. Oktober. Die Erklarung des USA-Kriegsministers Stimson, daS die Ver-einigten Staaten sich an die Genfer Konvention halten wollen, wird in Italien mit der Feststellung beantwortet, dafi England und die USA in ihrer Kriegfiihrung vorsatzlich diese internationalen Abmachungen verletzen. In Rom unterstreicht man dazu, da6 diese beiden Machte die Initiative zu der in Widerspruch zu jedem internationalen Redit stehenden unmenschlichen Kriegfiihrung ergriffen. Dementsprechend tragen sie die Ver-antwortung auch ftir die VergeltungsmaBnahmen von seiten der Drelerpaktmachte. Es wird dabei neuerdings auf die Tatsache verwiesen,
daB die italienischen Kriegsgefangenen von den Gnglandern im gefessclten Zustand an den Ran-dern britischer Flugplatze in Agypten unter-gebracht werden, um sie so Bombaidierungen der Achsenluftwaffe auszusetzen.
Genfir НепиеиИоп — Tiisone
Der Eriegsverbretlier Im Welfien Hans zu den Gefangenenmidhandlungen
Stockholm, 27. Oktober. Jetzt hat sich auch Roosevelt fiir richtig gehaltcn, sich zu dem Thema Ge-fangenenfesselung auszulassen. Er tat das. weil die Grausamkeiten, die sich die Englander und Amerl-kaner zuschulden kommen lassen, so onglaublidi sind, da6 sie nach ihrer Anprangcrung in Deutsch-land audi in Amerika nicht mehr totgeschwiegen werden konncn.
Mit dreister Stim behauptet Roosevelt, die Fesse-lung britischer Soldaten durdi Deutschland sei eine Verletzung des Genfer Abkommens. Er vergifit aber hinzuzufiigen, daS es sich hier nur um Repressalien Deutschlands handelt, die erst ergriffen wurden, als die unerhcrten Obergriffe der Briten bei dem Angriff auf Dieppe bekannt wurden
Roosevelt besitzt dann die Frechheit zu erklaren, die unglaublich robe Fesselung der deiitschen Gefan-gcnen bei dem Angriff auf Dieppe durch die Eng-
lander sei keine Verletzung des Genfer Abkommens, sondern nur eine F rage dei ..Sicherhelt wahrend des Transports" der Gefangenen gewesen. Nadi der Methode „Haltet den Dieb" versucht sich der Ver-brecher also jetzt hinter dem von ihm selbst mi6-aditeten Genfer Abkommen zu erkricchcn und bringt es fertig zu sagen t h e o r e t i s ch (I) sei das Genfer Abkommen die Regel, an die sidi die Alliierten halten.
Nach der Fiiile von Schandtaten. die inzwisdien bekannt wnrden, konnen eolche tbcoretische Be-teuerungen nur als der Ausdrudi des boscn Gewis-sens gewertet werden. Die Praxis der „Alliierten" beweist die ganze Infamie der verbredierischen Kriegfiihrung durch die Gegner der Achscnmadite. Deutschland wird dicsem Gesindel so oder so das schmutzige Handwork legen. Davon kann auch Herr Roosevelt iiberzeugt sein.
Sdiwiiz 26Ш1! olisrfSQsen
Riid(si(titsloser Neutralitatsbruđi Londons - Zynlsdie Antwort auf Berner Protest
oseh. Bern, 27. Oktober. Am epaten Nachmittag des Samstag und in der Nacht zum Sonntag haben englische Flieger die Schwelzcr Lufthohelt erneut aufs schwerste verletzt. nachdem sie bereits In den zwei voranjegangenen Nachten Sdiweizer Gebiet iiber-flogen hattcn. Vom Siidcn kommcnd. flogen am Samstaj um 17.30 Uhr engllsche Masdiinen zwischen Mattcrhom und Dent du Midi auf Schweizer Gebiet ein, um dann Sdiweizer Hoheitsgebiet bel Genf nodi elomal zu iiberfliegen. Zwischen 21 Uhr nnd Mitter-nadit iiberfiogen briti.^che Bombenmaschinen In zahl-reichcn Wellen sowohl auf dem Hin- wie auf dem Riickflug Schweizer Gebiet. Wie eine amtllche Mit-teilunj dazu besajt wurden dabei 26 Durdifliige ge-zahlt. Past In der ganzen Sdiweiz wurde Fllegeralarm gegcbcn. Die Schwcizer Flak nahm die „fremden Flieger" an mchreren Stellen unter Feuer. Audi in Bern, das von mchreren Wellen britischer Flleger uberquert wurde, trat die Abwehr mehrmals In Aktloa.
Nadf Wer Monofen
Auf den Protest der Sdiwelz gegen die Verletzung Sdiweizer Hoheitsgebietes dutch englisdie Flleger In der Nadit vom 19. auf den 20. September hat der engllsche AuBenmlnlster dem Sdiweizer Gesandten In London am 21. Oktober in einer Note geantwortet, deren Inbalt — vor allem nach den Vorgangen der letzten drei Nadite — geradezu zynlsdi klingt. Nach der ErklSrung einlge englisdie Apparate batten die Schwelz In der fraglidien Zelt nur Irrtlimlicb berQhrt und dem Ausdiuck des Bedauerns und der Verslche-rung, die engllsche Luftwaffe bemflhe (I) eldi, die Sdiweiz nIcht zn fiberfllegen, helfit es dann, die engllsche Luftwaffe kSnne aber „nngliicklldierweise" nidit immer „unfrelwillige Verletzungen neutraler Gebiete vermeiden", Wegen der Oberfllegung Schweizer Geblets In der Nacht vom 22. zum 23. Oktober hat der Schweizer Gesandte einen neuen Fro-test Uberreidit
Ua&ervorsKhUie Zuriidihaltung
General Eisenhover zur Versenkang der Truppentransporter im Nordatlantik
Berlin, 27. Oktober. General Eisenhover, der Be-fehlshaber der amerikanischen Truppen In England, hat am 22. Oktober eine Erklžning herausgegeben, die einer Bestatlgung der dcutschen Sonder-meldung vom 28. September Uber die Versenkung der drel groCen Fahrgastdampfer vom. Typ „Viceroy of India", „Re In a del Paclflco" nnd ,,D e r b y s h i re" gleichkommt.
Die Erkliirung hat den offensiditllchen Zweck, die Unruhe zu beseitigen, die unter den zur Verschiffung bestlmmtcn USA-Soldatcn und der amerlkanlschcn Offcntlichkeit entstanden ist. Inbaltlich stellt General Eisenhover den Untergang der drel Truppentrans-porter nicht In Abrcde, sondern beschrankt sidh darauf, %u beetreiten, dafi diese „mit amerikanischen Truppen schwei beladen gewesen" selen. De es auf-fallen muB, daB er mit dieser Erklarung fast vier Wodicn gewartet hat, setzt er hlnzu, die ErklHrung «ei zuriickgehalten worden, bis die amerikanischen
Soldaten, die sldi damale auf dem Atlantik befanden, unvcrschrt In England an Land gebracht worden waren und man sich Uber ihr Schicktal verslchern konnte.
Diese „vorslchtlge ZurUckhaltung" wSre nldit nStlg gewesen, wenn die britlsche Admlralltat den amerlkanlschcn Stellen gegentiber den Untergang der drel Transporter hatte dementicren kdnnen. Es 1st auch nidit anznnehmen. daB der amerikanlsche Befehls-stab in London nicht wissen solite, auf welch en Schlf-fen amerikanlsche Truppen unterwegs slnd. Die wodienlangen Nadiforschungen, die nun mngestellt wurden, bestanden also in der Suche nach Uberleben-den, die durch andere Schlffe gerettet worden seIn kbnnten. Die drel Truppentransporter wilrden, wMh-ren sle nicht versenkt worden, In etwa vier Tagen britlsche Hafen errcicht haben. SpStestens vier Tage nadi der Versenkung hStte also General Eisenhover Im Besltz der Tatsadien sein konnen, dcnen er fa«t vier Wodaen lang nachforschte.
Zweite Front audi fUr Aslen
USA-Versprediungen an Tsdiungklng - Tsđiiangkaisdiek wird ungedoldlg
oseh. Bern, 27. Oktober. Die Geschiiftigkeit die englisdie und amerikanlsche Militiirs in In-dien und Tschungklng-China in den zuriickllegen-den Tagen zur Schau trugen und demit den Ein-druck bevorstehender Aktionen gegen Burma zu erwecken suditen, scheint in Tschungking nicht die gewilnschte Wirkung ausgeWst zu haben. Der persdnllche Berater Roosevelte In Tschungking, I.atlmore, der erst vor kurzem mit einem Handechreiben des USA-Prasidenten wieder in Zentralchina eintraf, 1st zum erstenmal aus der Rolle des nur privaten Ratgebers herausgetreten. Er konne verslchern — so erklSrte er —, daS kuch in Alien in naher Zukunft eine Zweite Front errichtet werde.
Latlmore, der wenig Slter als 40 Jthre alt 1st, hat den grŠBten Tell seines Lebens als Forscher, Kaufm.inn und Journalist In China verbracht. Vor seiner Ernennung durch Roosevelt im Frlih-lahi 1941 jum Ratgebu bei TichltDgktiacbfk
war er Leiter der amerikanischen Zeitschrlft „Pazifik Affaires". In mehreren BUchern hat er seine guten Kenntnlsse vor allcm von Nordwest-und Nordostchlna niedergelegt. Wenn er, der auch einen groQen Teil der StraUenbauplane Tschiangkaisclieks im letzten Jahr entworfen haben will, vor der Offentllchkelt eine Erklttrung abglbt, die die VerSrgerung Tschiangkaiecheks iiber das Ausblelben der alliierten Hilfe abbrera-sen soil, so kann man daraus deutlich den Grad der Ungeduld der Tschungking-Regierunj ab-lesen.
Nach Meldungen aus Sdianghal eollen die Amerikaner und Briten an Tschlangkalschek mlt neuen Blnsatzforderungen herangetreteo teln und haben dafiir itarkere Flugzeuglieferunsen in Ausslcht gestellt. Bekanntllch haben die USA und England schon vor Beginn de.i Ausbruches der Feindseligkeitcn in Ostasien Tschlangkalschek giofil Mtngea XQU JasdmuKhiaea ud4 Bombem
I	FalsAe SAliisse
=	Der Herausgeber der politischen ZeK>chrifi
I	,^ineteenth Century and After", det dem
=	AuPenminister Eden nahesteht, komrrtt- i"
i	einem VberhUck zur Lage zu Feststeliuttffen
i	von bemerkenswerter Realistlk. Er betont,
=	dafi es die Aufgabe der britischen Filhrung
1	gewesen wdre, die Eerrschaft ilber das Uit-
=	telmeer, das an Bedeutung nur den Inselrt
I	des Mutterlandes nachsteht, durch eine
i	wirksamere Verteidigung Agyptens und jene»
I	Gebietes, das die Imperialisten gerne al»
I	„Middle Eastern Empire" bezeichnen, ttnauf-
I	fechtbar ги mac hen. Der Verlust đies^,
i	Machtstellung miisse als die schwerste Nie-
=	derlage gelten, die England in einem Kriege
i	um das Weltreich Hberhaupt erleiden kOnne*
i	Der Verfasser wendet sich heftip gegen di*
I	weitverbreitete irrige Meinung, der Krieg set
i	so gut wie gewonnen, wenn die von der
i	Propaganda erfundene ,^weite Schlacht unt
I	England", ohne Invasion voriibergehe. Er
I	vertritt nicht nur die Auffassung, dap die
I	Deutschen in der Verteidigung gleich furchi-
I	bar wie im Angriff sind, sondern er wertet*
I	die disziplinierte und selbstsichere Art, wie
I	die deutsche Wehrmacht im Herbst des Vor-
I	jahres ihre Stellungen an der Ostfront
I	zog, um wdhrend eines schreckUchen Win-
I	ters die unaufhUrlichen Angriffe eines гаШепг
1	mSfiig Uberlegenen Gegners abzuschlagen wwf
I	dann die Offensivbewegung planmđfiig 1Лв-
1	der aufzunehmen, als eine Leistung, die i»
=	der Geschicht^ der Uenschheit nur weni^
I	Parallelen hat. Er warnt vor der Vnterschelt-
i	zmig eines solchen Gegners, von dem er aagt,
1	daP das, was ihn so furchtbar macht, das
1	Beste in ihm ist und nicht das SchlecMeate,
i	wie die britische Propaganda immet wieder,
1	glatiben machen тбсМе. Er beklagt die ТЈп'
i	fahigkeit des englischen Rundfimks, der
1	tdgiich mehrere Stunden an sentimental«
I	Aibernheiten, pharisOische Arrogant und
=	6den Uaterialismus verschwendet, ohne mt
=	erkennen, dap die Demokratie wahrschein-
=	lich ebenso tot ist wie die Weimarer Republik,
i	dap Deutschland seine Revolution im Jahte
i	1933 gehabt hat und dap es gar nicht darutn
1	geht, einen Kreuzzug gegen'den „Hitleris-
i	mus' fiXr einen ideologisch verbrđmten
i	Frieden zu fUhren, sondern darum, der mili-
1	t&rischen Macht Gropdeutschlands strategisch
=	beiztikommen. England dilrfe nicht zum
1	zweitenmal einem Wahn wie dem der koUek-
I	tiven Siclicrheit verfallen, der den Krieg
=	universal und ewig mache, jede Ortliche
i	Auseinanderjetzung in einen Weltkrieg ver-
1	wandle, den Prozefi der Mstorischen KrSft*
I	lahme und die groPen Bewegungen der Oe-
I	schichte verhindere, — So richtig diese
=	spiiten Erkenntnisse im Eimelnen sein
I	тбдеп, so falsch sind die SchlUsse, die der
5	Verfasser aus ihnen zieht, wenn er als leizte
I	Lćsung einer unentwirrbar gewordenen Lage
1	die Wiedererrichtung des alten Fetisches del
i	„europSischen Gleichgewichts" empfiehtt,
i	natUrlich mit England als Ziinglein an der
i	Waage. hp
^iiiiiiniiiiimiiiiMimiiiiimmmmmiiiiimiiiiimnmmiiiiimiiiMiraa
versprochen, auf deren Llefening man In Tsđiung-klng aber nodi heute vergeblidi wartet. In den letzten Monaten trafen in Zentagkhina nur klel-nere Elnheiten amerikanischer FTieger «n, deren Tatigkeit jedoch durdi den Mangel an Trelbstofi stark begrenzt 1st. Benzln und 01 miissen niim-lich aus Ostindien auf Transportmaschinen nach dem Innem Chinas geflogcn werden. Auf dem RUckflug nehmen die amerikanisđien Transportmaschinen berelts selt einlger Zeit klelnere Mengen Wolframerz mlt, die nach den USA ver-frachtet werden. Das Gescbfift ist »omit keines-wegs einseltig.
Endloser brltlsdier Terror
Ankara. 27. Oktober. Ausjndlen kommt đleNiA^ rlcht. daB der populSre Indlsche Polltlker BiswanatU von den Engliindern verhaftct wurde. Blswaoath war vor einlgeo Jahren von den EnglSndem mum Premlermtnlster der Provin* OrlB emannt worden. D» er aber Immer die Sadie des Indlschen Volkes тег-trat, verurtellten Ihn die Briten id einer langeren Frelheltsstrafe Kurz nadi seiner Entlassung aus dem Gefgngnls 1st jetzt Blewanath emeut verhaftet worden.
Die brltisdie Armee letzt Ihre Aktionen gegen dl# frelheltellebenden Hnrs In der Slnd-Provlni fort 19 berlditet der alllndlsdie Rundfunk. In den letzten Tagen wurden wlederum 300 Hurs gefu..jeDgenommen and zu Geldatrafcn verurtellt.
Mlt Gewehr- nnd Masdilnengewehrfeuer nnd mlt Gasbomben gingen britlsche Truppen gegen Indlacht Studenten In Allahabad am Mlttwodi vor, ala die Massendemonstratloncn In den StraBen anblelten. Ea 1st dlea der erste Fall seit Beginn der diesjahrigen Unruhen, daB das brltisdie MllltSr zur Verwendung von Gas gegen Indlsdie Zlvillsten sAreitet.
Aufienmlnlster betrog Generalstab
Die HintergrQnde mm RSdtritt Montelroa
Dr. T. L Rom, 27. Oktober. „Krlse zwlsdien Wehrmacht nnd Reglerung" let Jan Stidiwort fOr die Ent-wldtlung, die In Braslllen mlt dem RQdctrItt des Ge-neralstabsdiefs General Montelro offenbar wurde. Nach bier eintreffenden Meldungen wurde die mill-terlsdie Flib rung Brasillcns durdi die Politik de* von Wa.^hlngtoD ausgehaltenen bratl'iaolsdien AuBenmlnlsters Aranha Uberrascht. Montelro hatta ohne Begeliterung фе Forderung Aranha# auf Ab-bruch der dlplomatlidien Bezlehungen mlt ler Adit* angenommen. Als Kenne. der Innerpolltlmdien Lag# sowle vor allem der braslllarlsdien WebrmaAt redi-nete er jedodi nicht mlt einem Kriegselntritt Braslllen#. Er wurde audi nicht am sein Urtell gefragt. da Aranha die KrIegserklMruog voroabm. ohot des Generalsub vorher In Kenntbl# tn #et%«& MoO' telro »nBerte damal# die Absldit, eelneo Posten auf-sugeben, blleb aber auf entaprediende УогМвПв-gen, nm eine Krlse Im Heer zn vermeiden, Al#
aber audi die Obemshme des Oberkommindo# def brasllianlsdien Streltkrkfte durdb USA-Offlal«n bua dl| Krtf« mum Aofbracb,__
Breda, 28. oktobra 1942.
KARAWANKEN BOTE
Stran 5. — Stfiv. 85.
Začetek zimskega deloTanJa
Zborovanje Filhrerhorpsa stranke to Hitler-Jugenila v Krelsu Šteta
Domači Gau Karnien
Rltterkreoztrager Leutn. Zellot padel
VrjeKovo mdnje pismo je javilo 83 zračnih zmag
liovskl letalec Leutnant Walter Zellot Iz Bplttala, Cegrar odlikovanje z Rltterkreuzem eno pred nekaj tedni javili, je na Vzhodu umrl letalske smrti. Leutnant Zellot je dobil Ritterkreuz za svojo 48. zračno zmago, njegovo zadnje pismo je pa javilo že 83. zračno Bnago. Svoje življenje je dal za Nemčijo. Njegovo rojstno mesto Splttal In ves K&rnten bosta ohranila mrtvemu junaku za zmerom jCasteo spomin.
Ponosno poročilo Frauensdiafte ESrnten
Owilaiter dr. Rainer je dobil poročilo o oddanih 50.000 kg marmelade in sadnih sokov
NS.-Frauenechaft Kftmten je doslej izročila Đeutschee Rotes Kreuz (nemškemu rdečemu križu) preko 30.000 kg marmelade in sadnih sokov, ki so jih skuhale žene pod vodstvom oddelka za narodno In hišno gospodarstvo Deut-Bches Frauenwerka predvsem v kuhinjah za učenje z vso skrbnostjo. Pri tem so se pomembno udejstvovale tudi žene iz Gorenjske. Velikansko množino borovnic In odpadlega sadja so v složni skupnosti natrgali in nabrali Hitler-Jugend (HJ), Bund deutscher MMel (EDM), mladinska ekupina NS.-Frauenschafte in Na-tlonalsozlalistische Volkswohlfahrt (NSVh iBladkor jim Je večinoma dostavila oborožena •ila, deloma so ga pa nabrale žene same z (darovanjem po žlicah.
Gaufrauenschafteleiterin In DRK-Oberfeld-fUhrerin Pg. Tazoll sta Imeli priliko, polne ponosa v kleti glasbenega družtva shranjene sladke zaloge, v kozarcih, loncih In steklenicah, z lepimi napisi In marsikaterim ljubeznivim pozdravom, pokazati Gauleiterju.
I	_
j' Dve poljedelski šoli za Gorenjsko
Ob priliki zborovanja učiteljev in učiteljic Ha poljedelskih šolah v K&mtnu, so sporočili, da bodo najbrže že v letošnji jeseni otvorlli 2 poljedlskl šoli kot tudi učilnico in poskuševal-olco za mlekarstvo v Kralnburgu.
Policija v novem domu
8т«бала otvoritev policijske vojašnice KraJnburg
iPred nekaj dnevi Je slavila neka policijska stotnlja, ki se nahaja že več kot poldrugo leto v Krainburgu, prevzem novega policijskega doma.
Svečanosti se je s številnimi osebnostmi udeležil tudi Krelslelter K u fi
Stotnljskl šef je pozdravil navzoče, je opisal delovanje policijske stotnlje In pokazal gostom prostore novega policijskega doma. Posebno Priznanje je izrekel Landratu, Kreislelterju In županu za podporo pri Izvršitvi doma.
Poleg tega je naznanil, da je policija darovala iz prihrankov kantine lOOO RM za vdove In sirote pri zaposlitvi na Gorenjskem padlih tovarišev.
Izstavljenih je bilo 10 hranilnih knjižic, ki Jih je izročil stotnljski šef bataljonskemu poveljniku ,da jih odda dalje. Tudi pri zbiranju za WHW 80 se možje te policijske stotnlje posebno izkazali in zbrali/ nad 3000 RM prostovoljnih daril.
Po svečanosti Je razdelil Kreisamtslelter NSV Kmetitsch navzočim policijskim uradnikom darila, ki so vse razveselila. Za zabavo je skrbel umetniški cnsambel iz Kla-genfurta.
Muslovi prek« m h ovir
40 ROMAN SPISAL ULRICH SANDER
Ljudje pa vriskajo od veselja in mahajo.
In marsikateri se jočejo.
Vedno sta smrt in življenje ter radost in žalost druga tik druge.
Obe je treba prenašati.
V enem samem dolgem in ponosnem vodu koraka bataljon v svojo vojašnico skozi vse mesto, In celo mesto ga spremlja.
Tudi prebivalci iz tihe Ceste na brod so med množico.
Vsi brez izjeme.
Tudi vdova po mestnem zidarskem mojstru.
Današnji dan velja živim.
Ne sme se jim ga kratiti Osebna bol je ostala doma.
Kdor živi, ima pravico.
Kdor je živ, tega je bodočnost.	»
Ce sam ne doživi bodočnosti, jo zgrajuje Prihodnji rod. Dotlej ko bo hiša dovršena in Btoji.
Okrog poldne so pionirji v Cesti na brod.
Najprej gre vsak na svoj dom.
Potem gre v hiše sosedov in jih pozdravlja.
Saj je bila vendar vsa Cesta na brod v vojski, ne le pionirji.
Saj se pač ves narod vojskuje. Ne le vojaki.
Le osem dni Mmajo pionirji odmora
Potem gredo naprej na novo podjetje.
Toda v teh osmih dneh so naredili veliko mostov.
k. Ba# daA аклч soldat ecidt l^uUuuit
Zvoki fanfar z ruševin malega gradu na predvečer so uvedli delovna zborovanja stranke v mestu Steln. že predzadnjo soboto in nedeljo je Krelslelter sklical Ortsgruppenlelterje vsega Kreisa (okrožja) na zborovanje, BannfUhrung der Hltler-Jugend je pa sklicala svoje vodstvo v soboto na veliko zborovanje. V mestu so prevladovale uniforme der Polit;schen Lelter In Hitler-Jugenda. Fanfara državne finančne Sole Pbrtschach je igrala skozi mesto.
Zborovanje Ortsgruppenlelterjev je otvorll Kreiapropagandalelter Ruschnlg, nato je sledil živahen razgovor Ortsgruppenlelterjev in Krelsamtsleiterjev. Kreisamtslelter NSV M o-s e r je podal računsko poročilo ,v katerem je naznanil, da je bilo v okrožju Stein otvorjenih 15 otroških vrtcev. O poletnem delu Hitler-Jugenda je poročala BannmadelfUhrerln Topli t s c h. Nato sta govorila Krelskassenleiter in Kreispropagandaleiter.
Popoldne je govorila Kreissachbearbelterin za »Mutter und Kind«, M o s e r, ki je pokazala važnost tega delovnega področja na raznih primerih. Pg. Haderlap je pripovedoval o svojih doživljajih v Sovjetski uniji, kjer Je bil nekaj let zaprt v ječah GPU.
Vodstveni nalog stranke
Zaključek v soboto je bil govor Kreislelterja P11 z a ,kl je govoril o vodstvenem nalogu stranke na Gorenjskem. Poleg tega je na-značil ustroj oddeljenj.
Za razvedrilo so predvajali Nestroyevo Igro »Ein MšLdel aua der Vorstadt« (dekle Iz predmestja). Na sledečem družabnem večeru je predvajal najrazličnejše veselosti znani humorist B u C h e r.
Po budnici fanfare se Je pričela nedeljska prireditev z jutranjim slavjem Hltler-Jugenda.
Po predvajanju Gauschulungswalterja NSLB StUcklerja o bistvu nacionalsocializma, je govoril Krelslelter Pilz pred vodilnimi možmi stranke, države, oborožene sile in policije o nemški nalogi na Gorenjskem. Najprej je podal kratek zgodovinski pregled naseljevalne zgodovine Gorenjske, posebno okrožja Stein. Po zavzetju stalidča do preteklega nemškega
Afillng ]e presenetil
Nedeljsko tekmovanje je v treh lepih igrah prineslo veliko presenečenje: zmago AB-lingerjev nad društvom letalcev. Nenavadno visoko so zmagali Vlllacherji nad Kralnbur-gerji. Samo v Klagenfurtu Je zmagal »KAG Rapid« z zmago nad Klagenfurter M-Spori-gemelnschaft. V nedeljo Je bilo v vseh treh mestih veliko zanimanje za nogometne tekme, kar se je videlo v številu obiskovalcev. Po dosedanjem poteku prvenstva sedaj samo še Vll-lacher Sportvereln, ABlIng in klub >KAC -Rapid« niso zgubili točk. Najboljše razmerje golov ima Villach z enako velikim Številom točk kot >KAC-Rapid In ABling.
Danes lahko označimo Jesensko tekmovanje kot zelo napeto In predvidoma bodo prihodnje nedelje pokazale jasno sliko glede prvenstva.
Letalcd premagani v AQIlngu
Pred 800 gledalci so bili v nedeljo nogometaši letalcev Klagenfurt nenadno premagani po tamofinjem športnem In telovadnem društvu. Igra je bila zelo napeta In lepa. Pač so morali klagenfurterski letalci nastopiti z nekaj rezervami, toda ABlingerji so igrali izvrstno in bi bili zmagali tudi Se nad boljSIm moštvom. Igro Je sodil sodnik Haschay Iz Kla-
Quistorp V hišo Hauptmanna brez vsake službe Sonntaga in vpraša tam po nečem, česar mu niso mogli odbiti.
Prihodnji dan stoji to v časopisih.
Istega dne gre Unteroffizier Theodor Wesenberg, naslednik svojega očeta, ne več neumen mladenič, ampak imetnik velikega in trdnega podjetja, v konzulovo hišo in vpraša po nečem, o čimer se je prej dogovoril s svojo materjo in svojima sestrama.
Ne morejo mu odreči, ampak ga z veseljem sprejmejo.
Prihodnji dan stoji to v časopisih.
Veliko takih objav prinašajo časopisi te dni; živo življenje se hoče nadaljevati. Doba osem dni je kratka, vendar zadosti dolga, da se nadomesti to, kar je že davno zapadlo. Dozorevalo je in dozorelo v tem kratkem vojnem pohodu.
Tako se napoti tudi Leutnant Hans Sonn-tag h gospe zidarskega mojstra in se ž njo pogovori o nečem, česar mu ne more odreči. Tudi to mora v časopis.
Ker je že vse prišlo v tek, se odpravi istega dne tudi Feldwebel Thiellcke in gre h goS'p6 zidarskega mojstra. Ona že ve, kaj bo vprašal, posluša napol v solzah, napol v smehljajoči radosti in ne more odkloniti. Prihodnji dan je to v časopisu.
V istem časopisu pa čitamo tudi, da naznanjata svojo zaroko Gefreiter Josef Ober-meier in gospodična Minna Kroger, ravno tako pa tudi Gefreiter Johann Ahlers in gospodična Elsa Dethloff.
Enega sina in svojega moia Je goepa zidarskega mojstra zgubila v tem kratkem vojnem pohodu, pridobila pa dva sinova.
Konzul Ji zgubil enega sina, enega novega ga gddeWL
obnovnega dela je pokazal temeljna načela za bodočo politično nalogo. Med drugim je naznanil ,da se omenja okrožno mesto že okoli leta 1190. kot trg in leta 1267. prvič kot mesto. V drugem delu svojega govora je podal pregled o bodočem delu stranke, da se iz Gorenjske napravi trdno mejno krajino Relcha.
Krelslelter je bil navzoč tudi pri vajah mestnega gasilstva ,kjer je kratko nagovoril zbrane gasilce.
Novi BannfUhrer v Steinu
Na zborovanju voditeljev Hltler-Jugenda je javil Stammflihrer P r a s c h Kreislelterju 202 Hltler-Jugend — FUhrer In Ftihrerlnnen. Z v2i-gajočimi besedami je orisal Kreisleiter Pilz velike dogodke v Evropi, od F4ihrerja postavljene naloge In posebni pomen delovanja HJ v tem ozemlju. Mora biti Izvir moči za stranko in s tem za bodočnost Relcha. BannfUhrer R a u t e r, vodja gorenjskega poveljstva, je poročal o preteklem delu In je govoril o nalogah v bodoči zimi.
Nato ee je zahvalil Kreisleiter Hauptgefolg-schaftsfflhrerju E b n e r j u, ki je postavljen za vodjo Banna Krainburg In mu izrekel priznanje za izvršeno delo In je obljubil novemu Bannfiihrerju, HauptgefolgschaftsfUhrerju H u b e r j u, Isto podporo In tovarištvo kot njegovemu predniku. Gebletsftihrer Hauptbann-fUhrer Regger-Schoas je nato hvalil velike uspehe enoletnega dela, ki se najboljše razvldijo iz tega, da so pred tem letom prišli trije HJ-FUhrerjl na Gorenjsko in da je danes eamo iz Banna Stein nastopilo 200 FUhrerjev. Gebletsfiihrer je vse Fiihrerje in Flihrerinnen pozval, da v prihodnjem letu še pridneje delajo za dosego zastavljenega cilja.
Mladinska Športna prireditev
Popoldne so se vršile športne In telovadne prireditve HJ In BDM. številni meščani so prisostvovali In so odlična izvajanja navdušeno pozdravljali.
Oba dneva v mestu sta bila začetek bodočega zimskega delovanja stranke v okrožju Steln.
genfurta. Za ABHng so zablH g-ole: Jane-schltech 2, Ropret, Knlflc In Kureech, dočlm sta zabila gole za Luftwaffensportverein Klagenfurt Petratschek In MUller.
VlUach zmaga premočno 7:1
VSV si je varno In gotovo pridobil prve točke. Moštvo se je naravnost igralo e Krainbur-gerjl. V jesenskem tekmovanju bo treba zelo računali s Vlllacherji. Ze v prvem polčasu so bili Vlllacherji močnejši, čeprav so se Kraln-burgerjl zelo trdovratno borili. Ko je bil v 3. minuti drugega polčasa Izključen levi branilec, se je vedno bolj opazovalo nadmoč. Krainbur-gerjl so bili včasih popolnoma potisnjeni v obrambo. Najboljše moči Villacherjev so bili Petz, Oremus, Melchlor П, toda tudi vsi drugI so dobro igrali. Najboljši mož Krainburgerjev je ))il do svoje izključitve levi branilec. Gole za Villach so zabili; Oremus, Dansbeck in Bock po 2, za Krainburg Slapar, Sodnik, Santner je bU dober.
Table-teniškl bo]i v Afillngu
Končno se je le poerečllo premostiti vse ovire in zaslguratl že dolgo časa napovedani in z zanimanjem pričakovani nastop svetovne prvakinje Trude Pritzi In Reichsmeistra (državnega prvaka) v namiznem tenisu Herberta
Sest mladih dvojic ae je stvorilo v tihi Cesti na brod, da nadomesti zgube in postavi novo moštvo.
Mlado, zeleneče življenje prerašča vse prazne lijake in tudi gomile.
Ko deveti dan bataljon zopet nakladajo, koraka spet z zastavo in godbo skozi mesto.
Zopet ga spremlja celo mesto.
Na tovornem kolodvoru se je zbrala tudi vsa Cesta na brod in se poslavljala od starih in novih sinov. Ob prvem dopustu bo sledila poroka. Postavljeni so sedaj novi cilji. Cesta na brod mora svojim novim dvojicam pripraviti streho in opremo.
Mostovi preko vseh'ovir so gotovi. Prehod čez nje je mogoč.
Po človeškem preudarku bodo držali to, kar se od njih zahteva, kajti dovolj solidno so izgrajeni.
Tu da Major trobiti za vstop.
Še enkrat objamejo roke to, kar je vsakemu srcu ljubo in drago.
V	potokih tečejo solze trfi sicer tako tihih in ravnodušnih ljudi.
Godba zasvira zadnji komad. Potem vstopi tudi ona v svoj oddelek.
En vlak prihaja.
Drugi pred njim.
V	hipu je vse natovorjeno in hitro vsi prostori zasedeni.
Vlak odhaja.
Rute mahajo.
Sedaj je usoda pionirjev «op»t v božjih rokah.
Tako, kakor bo on odločil, bodo morali
sprejeti.
Na svidenje — pravi domovina!
^вМ .
Wunscha. Ta velika prireditev se bo vršila v Bredo dne 28. t. m. ob pol 20. url v veliki dvorani »iHaua dea deutgchm Sportes« (»Hiša nemškega športa«) v ABllngu. Trud« Pritzi, dvakratna svetovna prvakinja In sedemkratna nemška prvakinja, je brez konkurence v Nemčiji, zmagovalka na velikih internacionalnih turnirjih v Londonu, Kairu, Bad-nu, Pragi itd.
Herbert Wunsch, letošnji nemški prvak, je nastopal na velikih svetovnih prvenstvih in Internacionalnih turnirjih, poznana evropska »Klasa«, zmagovalec velikega Wiener-turnirja.
Franz Pilsl, Igralec velikega formata, nastopal na svetovnih prvenstvih in neštetih državnih prvenstvih, zmagovalec pomladanskega Wiener-tumirja.
Imenovani so v preteklem letu v klubskem prvenstvu kot zmagovalno moštvo ostali nepo-raženi In brezkonkurenCno dosegli prvo mesto. Njim nasproti postavi v boj ABltager Sport-gemelnschaft: Edlth Klinar, paumeisterin (prvakinjo Gaua Karaten), Alois Strumbl-a, prvaka v slnglu in Karla Knifitza prvaka v dublu od Gaua Karnten, kakor tudi prvorazredna igralca Lacknerja In Pajerja.
Kljub temu da je namizni tenis kot šport novejše vrste pri nas še malo razvit In poznan, so se domači igralci dvignili do zavidljive višine, kar je bilo s številnimi uspešnimi nastopi večkrat dokazano. Kljub temu da so rezultati naših Igralcev publiki dobro znani, so le redki tisti, ki so že videli domaČe fante v borbi za zeleno mizo. Zato te redke prilike gotovo noben prijatelj športa ne bo zamudil.
Hreii stein
Wodltz. (Prometna nezgoda.) Na cesti Woditz—Steln se je pripetila neljuba nezgoda. Nek avto je podrl kolesarja Franza Klmowetz, slikarja iz Bukowitz. Kolo je uničeno sam pa je zadobil težke poškodbe. Prepeljan je 'bil z rešilnim avtom v bolnišnico Gallenfels.
Llttai. (Poučni večer.) V tukajšnji klnodvoranl se je vršil 22. oktobra šolski apel za vse Amtswaiterje in Amtswalterinnen. Otrsgruppenleiter Pg. Rohm je podal številnim udeležencem smernice za bodoče zimsko delo. Poseben odmev pa so dobila Izvajanja govornika o zgledni požrtvovalnosti Ortsg^up-pe, katera je med prvimi v Krelsu Steln. Naslednja obširna Izvajanja o političnem položaju so dala vsakemu udeležencu nazorno sliko o brezupnem položaju, v katerem se nahajajo sovražniki Velike Nemčije. S pesmimi naclje je bil ta poučni apel zaključen.
Vsem raznašalcem
KARAWANKEN BOTE!
Ali ste si tudi v zadnjih dneh prizadevali, pridobiti nove naročnike za Karawanken Bote? Naš časopis je zelo priljubljen in ga radi čitajo. Zato Vam ne more biti težko, zvišati število Vaših stalnih odjemalcev.
Pridobivajte jih v Vašem kraju še nadalje v prihodnjih dneh! Pomislite na enkratno provizijo in nam izvolite pravočasno sporočiti število Vaših stalnih odjemalcev za 1. november I
Der Verlag.
IVaš knjižni kotiček
Samo malokaterim je znano, da je vosko-vodja Helmuth pl. Moltke v svojih mladih letih včasih pisateljeval, da si kot Leutnant s pisateljskim delom In prestavljanjem ša kaj prisluži k svoji majhni plači. Eno takrat nastalih pripovestl »Die belden Freunde« (Oba prijatelja) je izdal Verlag C. Bertelsmann v GUtereloh (cena nevezani knjigi 0,60 RM). Napeto pisana pripovedka opisuje življenjske usode Iz druge šlezijske vojne, opisujoč vojaško čast, prijateljsko dolžnost in viteško ljubezen. Isto založništvo je Izdalo tudi knjigo, ki opisuje tragiko nemške vojske v svetovni vojni, kateri niso bili znani veliki upori v francoski vojski in je s tem brez krivde zamudila priliko zadati že leta 1917. nasprotniku smrtni udarec ,kateri je njo samo radi notranje politične slabosti Nemčije prisilil po 1% letu kasneje k premirju. Ko se je pomladi 1917 po upapolnem generalu Nlvelleu nameravana ofenziva izjalovila radi hrabrosti nemškega vojaka, se je uprlo med Relmsom In Solsaoneom 46 francoskih divizij. »On ne les aura pas mllltalrement« (vojaško jih ne bomo premagali), ee je govorilo v polkih, ki so mislili, da se bodo po večdnevnem moreCem topniškem ognju lahko Sli sprehajat in ki so prišli v uničujoč obrambni ogenj nemške pehote. Brutalno so zadušili vedno bolj In bolj ee razširjajoči upor. Ko so na nemški strani o tem zvedeli, je stal pollu zopet v jarku, da izpolni kot njegov nepremaganl nasprotnik svojo dolžnost. Knjiga P, C. Ettlghoferja »Eine Armee meutert« (armada se upira) opisuje ta usodni teden francoske vojske na podlagi francoskih listin In lastnih Izkustev .katere je zbral takrat sam, ko se je boril na tem frontnem odseku na nemški strani. Vojna knjiga je Iz leta 1914/18, ki tudi še danes nI Izgubila вгеЛ te ie veičje vojne svoje vrednosti. Cena vezani knjjfi 4,40 RM.
lUedrlcb
IVaš športni kotiček
stran в. — Stev. 85.
KARAWANKEN BOTE
Sreda, 28. oktobra 1942.
40.000 članov v Oberkralnu
Velike manifestacije т Tseh Ortsgruppah s skupno okrog 35.000 zborovale!
Oberkraln je bilo v petek, soboto In nedeljo v znamenju manifestacij, Id so našle tned preWvalcd povsod veliko odmeva. V Krelsu Kralnburg je bilo okrog 8000 udeležencem. V Kreisu Steln se Je manifestacij udeležilo okoli 6450 udeležencev. Mnogokrat so bile dvorane v vaseh premajhne, da bi sprejele vse poslušalce. Za ta zborovanja so se postavili na razpolago Krelsleit«rji vseh treh Kreisov, po teh pa tudi številni govorniki Iz Ober-kraina in Karntna. Kot smo že večkrat opozorili v našem časopisu na delovanje NSV v Oberkralnu, so lahko poročali tudi govorniki o izvrstnem delovanju te največje socialne ustanove sveta, ki ima tudi v Oberkralnu že lepe u^>ehe.
v naslednjem priobčujemo govor, ki so ga v takšni ali slični obliki imeli v vseh Kreisih Oberkraina.
Ko je pred približno 1% leta vkorakal v Oberkrain zmagoslavni nemški vojak, je prišel kot zaščitnik in varovalec reda in miru. In kratko nato je prišla tudi NSV kot opolnomočena organizacija der Natio-nalsozialistischen deutschen Arbeiterpartei kot pomočnica, da bi Oberkrainerjem tudi takoj prinesla pomoč, katera jim je bila zaradi sramotnega zadržanja jugoslovanske vlade nujno potrebna. Takoj je pomagala na velikopotezen način z obleko, pe» rilom, čevlji, živili in vsem, kar je bilo naj« nujnejše potrebno. Razumljivo je sedaj, da se je prebivalstvo spraševalo, kako je to mogoče, kaj in kdo je NSV?
Kakšne naprave ima NSV v Oberkralnu?
Ustanovili smo s tem v Reichu kar na veliko otroške vrtce, pomožne postaje za mater in dete, mladinske okrevališke domove, materinske domove, porodnišnice, zobne postaje, šolske kuhinje in mnogo drugega. — Isto, kar sem v teh kratkih stavkih naštel o razvoju in delu NSV in Winterhilfswerka v Reichu, velja tudi za področje Oberkraina. Tudi tukaj je bilo najprej potrebno privesti človeka z besedo in dejanjem k velikemu dogodku skupnosti, pokazati mu močan razvoj v skupnosti, seznaniti ga z idejo skupnosti in mu dati s tem tudi možnost se pri sodelovanju in pomaganju v teh
Hrels Kralnburg
Polland. (Izročitev članskih Izkaznic KVB.) Pred kratkim so izročili v šolski dvorani NSDAP v Pollandu članske Izkaznice 380 članom Kamtner Volksbunda. V svojem govoru pred Izročitvijo Izkaznic je opozoril Ortsgruppenlelter Pg. Burger na zgodovinski pomen Gauleiterjeve proklama-cije In je opozoril člane KVB, da se ravnajo po navodilih Gauleiterja. Z zaobljubo, da se bo v bodoče vsak popolnoma in res zavzel za FUhrerja in Reich, je razdelil Ortsgruppenlelter Burger članske izkaznice. Pri tem je dekliška skupina s prodajo cvetličnih šopkov, ki so jih same napravile, zbrala lep znesek @2 RM za WHW.
Seeland. (Sprejem v KVB.) Pred kratkim je bilo nadaljevano razdeljevanje ostalih 274 članskih izkaznic v hotelu Kaslno. Ortsgruppenlelter Pg. Gendarmerlemeister Johann Egger je govoril o pomenu sprejema v KVB in je pozval nove člane k zvestemu In skupnemu sodelovanju. Po tem ko so člani po-davlS roko Ortsgruppenlelter zaobljubili, so bile razdeljene izkaznice In znaki.
krasnih pridobitvah staviti na razpolago tudi za Oberkrain.
Začasno imamo v Oberkralnu že okoli 40 otroških vrtcev, kjer dnevno nadziramo okrog 2.000 otrok, jih podučimo v igri in jeziku ter jih tudi popolnoma prehranimo. Ustvarjena je s tem materam z mnogoštevilnimi otroci ogromna razbremenitev. Vsaka mati ve, da svojega otroka ne more dati v boljše varstvo, kakor državno izprašani vrtnarici v otroškem vrtcu NSV.
88 pomožnih postaj je že urejenih, v katerih dobe matere v svojih skrbeh nasvet in pomoč. Tam preiskujejo strokovni zdravniki dojenčke in bodoče matere, jim
svetujejo, jim* delijo redilno sredstvo, kakor tudi posreduje voditeljica pomožne postaje NSV družinam vse to, kar otroci in bodoče matere potrebujejo. To delo vrše v vseh pomožnih postajah skoraj brez izjeme oberkrainake žene, ki so prostovoljno in častno prevzele delo za svoje potrebne sestre. Mnoge stotine častnih delavk vrše samo hišne obiske v pomožnem delu »Mati in dete«, svetujejo materam, izvrše pomožne ukrepe, sprejmejo predloge za stanovanjske in živilske podpore, podpore za obleko, materinska okrevanja, pošiljanje mater na dopust, pohištvene podpore, posebne podpore in mnogo drugega, kar izvrši nato Kreisamtsleitung. Stoje zunaj kot direktne posredovalke in pomočnice naroda, vedno pripravljene zavzeti se za drugega.
Razen tega smo ustanovili na področju Oberkraina mladinske in materinske okrevališke domove, v katerih najde mladina okrevanje pod strokovnim nadzorstvom, kakor se tudi matere v materinskih <iomo» vih oddahnejo.
Sotrudnlšivo pri NSV časina služba
Vse te ureditve so popolnoma brezplačne. Oskrbe ne plača niti kak mladenič niti kaka mati, plačana je voznina, dobe obleko, za matere, ki imajo doma mnogoštevilno družino, določi NSV brezplačne gospodinjske pomočnice, tako da se lahko vsaka mati brez skrbi poda na 4-tedenski dopust.
Nadalje ureditve NSV, Ortsgruppenlei-tunga s svojimi aparati Zellen in Block-walterji gledajo v stalnem delovanju samo na to, ščititi človeka pred bedo.
Vsi ti častni sodelavci ne delajo za plačo, temveč iz idealizma, iz ljubeči do svojega naroda ter ne dobe za to nikake odškodnine.
Častna služba in s tem tudi častna stvar za kak narod je torej, da v svojem prostem času tudi tam sodeluje, kjer je vsak v stanju, da lahko pomaga, najsi bo kot Block-waiter, Zellenwalter ali pa naj na kaJcršnem koli mestu deluje. Naglaš^ to prav posebno radi tega, ker sem že večkrat slišal naipačno mnenje, da so sodelavci NSV pla« čani. — Mislim, da sem Vam z gornjo raz-ložitvijo vse objasnil, da nobeden častni sodelavec NSV ne dobi nikakega povračila ali kaj drugega za svoje delo.
Ta ogromna dela so pa samo ob sebi umevno možna samo taJcrat, kadar sode« luje ves narod v združeni volji in v zvestem sodelovanju in kadar stavi s svojo požrtvo« valnostjo, svojim razumevanjem nemškega smisla skuipnosti zato opolnomočeni NSV na razpologa potrebna sredstva, da ta lahko ustvarja ljudstvu te velike in krasne ure« ditve.
Ce stoje dames milijoni pridnih nemških vojakov in desettisoči prostovoljcev skoraj vseh držav Evrope zunaj v boju zoper gve« tovnega sovražnika — boljševizem — in ščitijo domovino, potem je le samoumevna obveznost vsakega posameznika, da z vse« mi sreidetvi sodeluje in se izkaže vrcd-nrga veličine žrtev, ki jih doprinese vojak zu« naj na fronti vsak dan in vsako uro.
Da je prebivalstvo Oberkraina ureditev stranke, kot katere opolnomočenka deluje NSV, pravilno razumelo in jo tudi pravilno doumelo, dokaže prebivalstvo ObrkraLna s tem, da štejemo danes že 40.000 članov NSV v Obrkrainu.
Oberkrainerji! Možje in žene!
Ce gledamo okoli sebe in se temu na« sprotno ozremo nazaj v prejšnji ča@ ter pod novimi pogoji gledamo v bodočnost, smo lahko prepričani, da gremo tudi v Oberkralnu boljšim časom nasproti. Kako smešne in bedaste so napram temu govorice, ki jih razširjajo gotovi ljudje, ka« terim ni nikoli in jim tudi ne bo ničesar prav. To so ljudje, ki vedino preobračajo vse pravilno v nepravilno in vse dobro v slabo ■ in potujejo skozi deželo kot širokoustneži in vsevedeži.
Pride na pr. nekdo in trdi, da bodo sedaj po proklamaciji Gauleiterja, v kateri je bflo proglašeno Oberkrainerjem državljan« stvo, vsi vojno sposobni vtaknjeni v Ar« beitsdienSt in nemško Wehrmacht, da bi služili Nemcem za topniško krmo. To bedasto govorico lahko mimo položimo v stran, kajti:
1.	nas Je učila zgodovina in tudi ta voj« na, da je nemški vojak vedno in povsod svoje sovražnike na vseh bojiščih sam premagal. V nemški vojski še ni bilo nikoli tujih plačancev. Ce se bore sedaj v tej vojni ramo ob rami z nemškimi vojaki skoro vsi narodi Evrope, kakor n. pr. hrabri Fin« ci, Italijani, Hrvati, Romuni, Madžari in, mnogi prostovoljci iz severnih držav, po« tem delajo to prav sami v spoznan.ju, da je sedaj tudi zanje prišel čas, ko lahko potolčejo boljševiškega svetovnega sovraž« nika in tako doprinesejo svoj prispevek k novi in mirni ter srečnejši Evropi.
2.	mi bo lahko vsak, in prav posebno Oberkrainer, ki je bil v svetovi vojni vo« jak, potrdil, da je vojaška izobrazba naj« boljše vzgojno sredstvo države sploh, ka« tera iz mladega človeka izoblikuje s strum« no disciplino in redom za življenje zrelega moža. Pomislimo samo, kaj bi bilo iz vseh mladih mož, če ne bi imeli te sicer trde, amipak potrebne in dobre šole; rezultat bi bil množica nediscipliniranih ljudi, pomeh« kuženih in za praiktično življenje neuporab« nih malopridnežev,
, Drugo preobračanje resničnih dejstev je, če trdijo, da mora Nemčija izgubiti vojno, ker sedaj že strada. Ta laž je jasno odkrita in tudi odločno zavrnjena z zvišanjem mesnih in krušnih obrokov, ki je že v veljavL Z ozirom na prehrano našega naroda na more v bodoče postati slabše kljub nada-i Ijevanju vojne, temveč samo boljše*, kakor: je to ugotovil Reichsmarschall Goring v svojem zadnjem govoru na dan zahvale zal žetev. V Rusiji smo že zasedli v vojni proti boljševizmu Ukrajino in najboljše in najt rodovitnejše predele ter smo s tem za vse čase rešeni skrbi za prehrano. Največja žit« niča sveta je v nemških rokah. Bodite uverw jeni, da jo bomo uredili tako, da bo kork stila nemškemu narodu in vsej Evropi. La-i kota nas ne bo več spravila v zadrego aH pa celo uničila. Ne verjemite zato sovražni propagandi, kadar Vam hoče prigovarjati, da Nemčija že strada, V svojem brezmočt ju in zadregi iznajdejo sovražniki Veliko.^ nemškega Reicha vedno nove laži, s katew rimi hočejo slepariti lahkovemeže in Jih pridobiti za nove temne in egoistične cilje.
Smešne sovražnikov« govorice In laži
Mislim, da je odveč, da bi se bavOI Se dalje z lažmi in umetnijami preobračanja naših sovražnikov. Dve laži sem posebno navedel, kateri državnosovražni in neodgo« vorni elementi razširjajo med prebivak stvom, in ga zoper nemški Reich naščuvajo. Razmišljajte le enkrat v miru in brez pred# sodkov o vseh ugotovitvah, katere nant pripisuje sovražna stran in jih primerjajte z resničnimi dejstvi. Sovražnemu priSepetat vanju ne boste niti besede več verjeli.
Možje in žene! Verjemite in zaupajte samo temu, ki bo pripeljal Vašo usodo in Va^ šo ter Vaših otrok bodočnost v boljše: пач šemu PUhrerju Adolfu Hitlerju.
Dr. F. J. Lukas
Ausschneiden! Aufbewahrenl
n)ejitseli metliodiSjph iind ptakiiselt
119. STUNDE Leichte Wicderholungsaufgaben
I. Setzen Sie das Eigenschaftswort in der gesteigerten Form ein: (z. B. ein wich-tiger Brief, ein wichtigea Telegramm, eine wichtige Nachricht — ein wichti-gerer Brief, ein wichtigeres Telegramm, eine wichtigere Nachricht). ,
1.	Eine schone Frau, ein schSnes Kind, ein schoner Hund.
2,	Ein groBer Mann, ein groGes Haus, eine groGe Dame.
3.	Ein guter Vater, eine gute Mutter, ein gutes Kind.
4.	Ein breiter FluB, ein breites Tal, eine breite StraBe.
5,	Ein langer Faden, ein langes Seil, eine lange Strecke.
6,	Ein kurzer Tag, eine kurze Nacht, ein kurzes Gliick.
П. 1. Der starke Lowe, das starke Ge-briill, die starke Zigarette.
2.	Der kleine Fehler, das kleine M&d-chen, die kleine Hand.
3.	Der schone Tag, das schSne Wetter, die schone Zeit.
Wichtige Wbrter in gebrSuchlichen Satz-verbindungen,
1, Am Ende elnea Briefes liest man mainchmal; Heil Hitler! Ihr eehr er-gebener..*
2.	Da er wehrlos seinen Feinden ausge-liefert war, muBte er alles iiber sich ergehen lassen.
3.	Die Getreideemte in diesem Jahr war sehr ergiebig.
4.	Das Wasser der groBen Strome ergieBt sich ins Mehr.
6. Man soil jede Gelegenheit ergrelfen, um zum Ziel zu kommen.
6.	Fiir die Ergreifung des Mordera setzte die Polizei eine Pramie von 5000 RM aus.
7.	Die Geheimnisse der Natur sind nicht immer zu ergriinden.
8.	Karl ist ein Mensch, der iiber jeden Verdacht eine schlechte Handlung begangen zu haben, erhaben ist.
9.	Um Fleisch frisch zu erhalten, muB mam es in den Eiskasten legen.
10.	Wo haben Sie diese nerrlichen Bimen erhalten? Bei meinem Kaufmann.
11.	Dieser Ungliiokliche hat dich in seiner Verzweiflung im Keller erhSngt.
12.	Da das UnglUck durch die Schuld des Fahrers verursacht worden war, konnte dieser an die Versichcrung keine An-spriiche erheben.
13.	Die Obetemte war dieses Jahr erheb-lich beaser als im Vorjahre.
14.	Die Taschenspielertricks des Zauberers haben alle Zuseher mehr erheitert.
15.	Jede Erhbhung der Lohne wiirde eine Steigerung der Lebenshaltungskosten nach sich Ziehen.
16.	Nuii, wie war's in den Ferien? Haben Sie sich gut erholt? Danke, aus« gezeichnet!
17.	Es ist mir noch sehr gut erinnerlich, daU Sie seinerzeit eine ganz andere po-litische Meinung hatten.
18.	Infolge einer starken Erkaitung mulite die alte Frau tagelang daa Bett hUten.
19.	Jeder Sieg muli erkSrapft werden.
20.	Juden sind in Deutschland durch den Zionsstern erkenntlich.
21.	»Ich werde mich Ihnen dafUr gelegent-lich erkenntlich zeigen«, hort man oft sagen.
22.	Ihre ErkWrungen sind sehr schon, aber sie genUgen mir nicht.
23.	Der Spahtrupp hatte die Aufgabe, das Gel&nde zu erkunden.
24.	Im AnechluB an den Nachrichtendienst erfolgt meijst eine Erlftuterung zum W ehrmachtbericht.
25.	J&ger erz&hlen geme ihre Jagd-erlebnisse.
26.	Ich bitte um schnellste Erledigung meiner Anfrage.
27.	Bei der Treibjagd wurden liber 200 Haaen erlegt.
28.	Ich bitte Sie, diesen Belrag auf mein Konto bel der Sparkasee zu erleigen.
29.. Wir werden alles tun, um Ihnen Ihra
schwere Aufgabe zu erleichtem. 30. Was er mir erzahlt, ist alles erlogeiu
Wbrter.
ausgeliefert sein (mir) — v mojih rokah biti ergiebig — izdaten ergieSen (sich) — razliti, izliti se ergreifen — prijeti, poprijeti se česa Ergreifung (w) — zasačba, prijetba ergriinden — dognati, priti čemu do dna, spoznati
erhaben aein (Uber etwas) — vzvišen biti,
stati nad čim erhangen (sich) — obesiti se erhalten (frisch) — ohraniti (sveže) erheblich (bedeutend) — znaten erheitern—razjasniti, razvedriti, razveseliti erinnerlich sein — spominjati se (česa) erkampfen — pribojevatl erkenntlich (erkennbar) — razločen, po-znaten
erkunden (ein Gelftnde) — pozvedetl Erlauterung (w) — pojasnilo, razlaga erlegen (Geld) — vložiti (denar)
erlegen (Hasen) — ustreliti (zajce) erleichtem — olajšati erlogen (etwas ist...) — zlagan, Izmišljen Gcheimn(s) — tajnost, skrivnost Lebenshaltungskosten (w) — stroški za
prežitek seinerzeit — svoje dni Steigeruag (w) — stopnjevanje Taschenspielcrtrlck (m) — sleparske
zvijača Treibjagd (w) — gonja
f
frođa, 28. oktoJbra 1942.
KARAWANKEN BOTE
Stran 7. — б4вт. 88.
KSrnfnerlsAe
SPARWOCiSE 1942
Kia^cniuri
LandeshypofhehcnansfaU
Das Gciesnsiuni đes danes
Dom^assc 3
fcmral 2410,2411
Gewahrung von Darlehen gegen grundbiidierliche Slcherstellung fur Neu-bauten, Althausbesitz und Landwirtsdiaften. - Gew^brung von Gemeinder Darlehen und reidisverbiirgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von Ptandbriefen und Kommunalschuld-scheinen. - Haftung des Reidisgaues Karnten.
ZUR DEUTSCHEN SPARWOCHE 1942
Die unterzelchneten Krebsparkaasen rufen Eucb, Manner und Frauen Oberkraina, zur Teilnahme ao der
Deutedien Sparwodie тот 26. bis SI. Okiober 1942 auf!
Saromelt Eure Ersparnisse, sorgt dadurch filr Eure Zukunft und apart vor allem schon jetzt fUr die nach dem Kriege notwendigen Anschaffungen.
Jeder Sparpfennig iet aber auch ein Beitrag zum Sieg und zum wirt-schaftlichen Aufschwung Eurer Heimat.
Wean Ilir in der Sparwoche vom 20. bia 31. Oktober 1942 Eure Er-eparaisae zur Sparkaaae bringt, dano legt Ihr zugleich ein machtvolle« Bekenntnis Eurea Aufbauwillens ab!
Die VerwaJtung Eurer Spargelder beaorgen:
KREISSPARKASSE
RADMANNSDORF STEIN K RAI N B Ч RG
K NEMŠKEMU VARČEVALNEMU TEDNU 1942
Podpisane Kreissparkaase (Okrajne hranilnice) poživljajo Vas, može In žene na Gorenjskem, da sodelujete pri
nemškem varčevalnem iednu od 26» do 31. oklobra 1942!
Zbirajte svoje prihranke, skrbite na ta način za svojo prihodnjost in varčujte že sedaj za razne nabave, ki bodo po vojni potrebne.
Vsak prihranjeni pfenig je pa tudi prispevek k zmagi in k gospodarskemu napredku VaSe domovine.
Ce vložite v varčevalnem tednu od dne 26. do dne 31. oktobra 1942 svoje prihranke v hi^anilnico, izrazite s tem svoje znatno priznanje in trdno voljo za splošni napredek!
Vai prihranjeni denar upravljajo:
KREISSPARKASSE
RADMANNSRORP STEIN KRA I N BURO
SPARWOCHE
тг
CREDlTi\ST/lLT-Bil№KVEREI№
HACPTSITZ: WIBN, I., SCHOTTENGASSE NR. 6
Aktienkapital und Riidclagen rund RM 111,000.000 # 32 Zweigltellen in Wien
filiale ^rainšurg^ ^afilstelle ^eldes 'filiale ^lagen^urt 'filiale ^^illacf)

Adolf-Hitlcr-Plati, Femruf 871 Park-Hotel, Feinraf 211 Flennbnrger Platz 5, Feroraf 27-46,27-47 Adolf-Hitler-Platz 18, Fernruf 10-77
Weitere Filialen: Bregens. Cilll, Feldkirch, Graz, Innsbruck, Leoben, Linz, Lundenburg, Marbnrg a. d. Dr., Salzburg, St РбНеп, Wiener-N eustadt, Znaim, Krakau, Lemberg, Budapest, Neusatz
DVRCHFOHRVNG ALLER BANKGESCHIFTE END BERATVNGIN ALLEN G E L D A N G E L E G B N H E1T E N
SpareinCaqen
JedericH рег§нфаг
тћтеп enigegen
:fpawnfođie 1942
die Landwirtschaftlichen Kredit-genossenschaften AOIing, Stefn, Radmannsdorf, Laak a. d. Zaior, Krainburg, Veldes sowie an vielen PlStzen Oberkrains
Stran 8. — Stev, 85.
KARAWANKEN BOTE
Sreda. 28. o&totra 1942.
Kreissparkasse Radmannsdorl
Haoplanstall Kadmannsdorf - Hanplzweigsfelle ЛбИпд
Uebernahme von Einlagen auf Spar-buch und in laufender Rechnung. Unser Spargiroverkehr verbiirgt Ihnen schnellste und billigste Ueber-weisungsmoglichkeit, Darlehen ge-wahren wir gegen erstrangige Hypo-thek oder auf Wechsel. Wir beraten Sie geme liber das Bausparen sowie In alien Geldangelegenheiten.
Prevzamemo vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu. Naš promet v hranilnem žiru vam jamči za najhitrejšo in najcenejšo možnost nakazovanja. Posojila dajemo na hipoteke na prvem mestu ali na menice. Z nasveti glede štednje za nove stavbe, kakor tudi vseh drugih denarnih zadev smo Vam rade volje na razpolago.
Nabavni krediti Družba Ava daj* ugodne kredite nabavo raznih strojev, pohištva, motorjev, avtomobilov itd.
Krediti plačljivi v 24tih mesečnih obrokih Ava Teilzahlungs-Rredituntemehmen, Wien L. Hanusdigasse 1 (Operngasse 2), Telefon R 2-25-80 R 2-82-78. Filiale Graz, Herrengasse 17, Telefon 32 58
Kredite posreduie: Friedridi Russ, Krainburg Ueldeserstrabe 14 — Telefon I96
Bcsteingefiibrte alte GroBhandels-gesellsdi.bietet an:
Knodien'eim,
Hautleim,
Lederleim,
KunsIdOnger,
Gelatine,
diem. Produkte
jOmnla^ Leim- n. CbRfflikal.^Haodelf-
£ps m.h.H. Wltal, BlinnqasM Nr. 13
GesdiafbfOhrer
als FUmtheaterleJter fUr 2 Theater In Ober-kraln zu sofort oder 1. Dezember gesucht. Bewert>ungen mlt Lebenelauf und Gehaltsan-•prUchen erbeten an Allgemelne FUmtreuhand O. m. b. H., ZwelgBtelle Veldes, Oberkrain, lialbacher StraBe 126.
ESS G
Fabrik €-wenger Klagenfurt
LMftrt rasen und teubcr
Theodor Rabifsch
St Veit an der Sawe
SENF
Fabrik C.Wenger Klagenfur
\ , L' /
1тп
zxSonneri' /—4- scfjein
Cigenfiem
durcfi bausparen!
AnskOnfte nnd Beratung kosten los bei jeder
SPARKASSE
der Donau-Alpeogaue
Offcntliche Bansparkasse (ur die Ostraark Wien 1, Fichtegasse 10
E
Službo dobi
Večji obrat na Gorenjskem išče za laboratorij žensko pomožno moč, ki bo, ko se v določen dobi nauči, lahko samostojno reševala manjša dela. Ponudbe fotografijo, prepisi spričeval itd. naj se izvolijo poslati pod štev. 2431-1 na Kara-wanken Bote, Klagenfurt.
Ženska pisarniška I moč dobi takoj stalno mesto. Ponudbe na „Gla-ditsch, Kohlen handel, .Afiling".
KAFFEEe«aiz
Fabrik C.Wenger Klagenfurt
7. SMetki^
OPTIK + DOMSCHALE Specialna optična delavnica
ZAHVALA
Povodom smrti naSe predrage hčerke In se-
etre
Franziske Krsdikdmig
ki Je v cvetu mladosti, stara komaj 19 let — odšla v večno življenje, se vsem, ki so z nami sočustvovali, naši predragi ranjkl darovali cvetja In vencev in jo spremili na njeni zadnji poti — prisrčno zahvaljujemo.
Vsem Se enkrat >Bog plačaj !c Drulovk - Wart, 25. X. 1942.
Žalujoča rodbina Krechischnig in sorodniki.
Službe išče
Iščem službe kot pisarniška prak-tikantinja. Znanje strojepisja in nemške stenografije. Ponudbe pod 2007—2 na Karewanken Bote, Krainburg.
Išče v najem
Opremljene ali prazne sobe v K.ainburgu ali Wartu iJče W Schubert, Fein-
maschinenbau-Werk, Krainburg. 2408-4
Kravo monta-fonko s teličko, brejo kravo m enoletno, lepo razvito telico proda Volk-miihle Studa bei Domschale.
'2456—6
Kupim
Otroško dvokolo (bicikel) kupim — nujno. Grethe K rant, Krain burg, Postamt.
Kupim dobro ohranjeno zimsko suknjo ali raglan, vel, št. 50, barva športna. Naslov pri Kar. Bote, Krainburg.
•2452- '
Nakup hiš
Manjšo hišo ali vilo na lepem kraju kupim. Po nudbe na Karaw. Bote Klagenfurt pod „Sončna lega". 2430-9
Vzamem v zakup
v pajem vzamem dvostano-vanjsko hišo aii kupim enostano-vanjsko hišo v okolici Krain-burga. Ponudbe na Karawanken Bote Krainburg
Menjam
Prodam	Železno peč zamenjam za dobro ohranjeno kolo. Naslov pri Karawan. Bote, Krainburg. 5003—15
Prodim gramofon z 12 rabljenimi pločšami in dobro idočo krom - zapestno uro. Kdor lahko preskrbi blago za ženski plašč ima prednost. Ponudbe na Kar. Bote, Krainburg, pod „Ustregli bi mi". 2453—6	
	Ženitve
	Gospodinjo, pošteno, snažno sprejme starejši meščan. Vdova alt ločenka br«z otrok ni izključena. Zenitev ni izključena. Naslov pri Karawanken Bote Krainburg. 2395-21
Koncertna violina naprodaj! Su-homel Gottfried, Sawe Vorstadt št. 50, Krainburg. 5007—6	
uradnik. Ponudbe po možnosti s sliko poslati na Karawanken Bote, Krainburg, pod „Savinčan".
2464-21
Inteligenten mladenič, kvalificiran delavec,
želi poznanstva z gospodično 18 do 22 let starosti. Le resni do-pisi na Karaw.,gg]^ygg у stalni Bote Krainburgi bi, srednje pod ».Tina -J"- postave, zdrav in •	'neoporečen, star
Gorski mladenič Зб let, se želi po star 22 let, prijetne zunanjosti,
želi znanja s preprostim in srč-kanim dekletom,
starim do 25 let.
ročiti s kmet-skim dekletom primerne starosti, ki zna tudi Šivati. Dopise s sliko pošljite na
Zenitev ni iz-'Karawan. Bote, ključena, ResnelKriinburg, pod ponudbe s sliko »Mirni dom", na Karaw. Bote|	2451—21
Krainburg pod ,
^m, čisto sam". iZPUbljPlIO
Mali posestnik in nameščenec stalni službi, želi spoznanja v svr ho ženitve z gospodično ali vdovo brez otrok, ki bi imela veselje do gospodinjstva, iz dežele in vsaj nekaj znanja nemščine. Le take z neomadeževano preteklostjo v starosti 30 do 40 let, pridejo v poštev. — Samo resne ponudbe s sliko je poslati na Karawanken Bote pod ,Stei-rer". 2419-21
Mladenič, fine in simpatične zuna njosti, čedne preteklosti, želi znanja z ravno tako gospodično, staro 18-—20 let, najraje iz okolice Krainburga. Slika zaželena. Zenitev po dogovoru. Do pise na K. Bote, Krainburg, pod Ljubitelj nara-8—21
Gorefljko, velTttq' in lepe postave, kompletnim pohištvom, sMro do Š5 let, takoj ali kasneje poroči dritvni
Zgubila sem ročno torbico v Krainburgu, v kateri se nahaja obrtni list in nad 200 RM gotovine, ter Bczug-schein za čevlje glaseč se na ime Jakob Volkar, Woisko. Najditelja prosim, naj izroči najdene predmete pri K. Bote proti visoki nagradi.
5011—22
Razno
Dve desni dam-ski in ena leva moška rokavica, najdene v Krainburgu, se dobe pri Kar. Bote, Krainburg.
Bel, srednjevelik pes, z dolgo dlako in rjavo liso na hrbtu, z imenom .J'ifi" se je zatekel v okolici Zwisdien-wassem. Najditelj naj ga odda proti nagradi pri Konjer Filip-u v Ifc 21L
Zatirala
Vsem, ki ste ob preranl emrtl nagega dragega
Josofa SIcherla
posestnika
z nami eočustvovall in pokojniku Izkazovali toliko ljubezni, prisrčna hvala. Posebna zahvala veljaj onim fantom in dekletom, ki so pokojnikovo počivališče tako lepo okrasili s cvetjem, nadalje vsem obiskovalcem našega, večni sen enlvajočega ranjkega. Iskreno se zahvaljujemo tudi predllnlškemu delavstvu In moštvu iz Tratten In £fetak za poklonjenl venec in udeležbo pri pogrebu. Srčna hvala vsem, ki ste ga spremili v njegov večni dom miru in areCe. Se enkrat — Bog plačaj!
Naj naš dragi Josef vžlva v večnosti, kar mu evet ni mogel dati. Hlg. Gelst, 20. oktobra 1МД.
V žalosti ostali: Rodbina SIcherl.
Kar je Vam nemogoče, to premore
„Mali oglat" Desettisočem pove, kaj Vi hočete 1
Zahvala
Povodom smrti moje ljubljene In nepozabne soproge, gospe
Eiiiabethe llariesdilbdi
roj. Pauloschltz, trgovke,
ki je dne 8. oktobra 1(№2. za vedno zatlsnila svoje blage oči — se tem potom vsem, ki so pokojnlco kropili In jo spremili na njeni zadnji poti, ter vsem, ki so nam v dneh žalosti stali ob strani, prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa Izrekamo gg. zdravnikoma za pomoč v bolezni, vsem darovalcem cvetja, C. g. župniku Thaler-u, godbi In vsem, ki so z menoj sočustvovali.
Zwlsctoenwttescm, 23. X. 1942.
Anton MarlJofKihnltv.h, trgovec. * Žalujoči soprog

fdtaffende Cbetkwainsl
Benutzt die SPARWOCHE zur Aniage eines Sparbudies bei Eurer Genossensdiaftsbank, der
{fodfeinihi Sotenjskel
Porabite TEDEN VARCEVAKJA, da naložite hranilno vlogo pri Vaši zadružni banki
Volksbank Krainburg
neben Hotel „Alte Post mit Zweigstellen
poleg hotela „Stara pošta" » podružnicami
ASSLING • LAAK • NEUMARKTL