"v
„Vrli Slovenci: Prav« vera bodi vam luč, materin jesdk bodi vam ključ do rveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek.
lakaja vsak dragi i»trtak. Narožriki „Slov, Gospodarja“ ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred eno krono za celo lato. Posamezne številke teijajo 4 k. — Naročnina ae pošilja na npravništvo „Našega Doma® v tiskarni »v. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice (petit),
če se enkrat natisne, po 15 h, dvakrat 25 k, trikrat 85 k.
Različni dogodki.
Našim čitateljem ne bo neznano, da ^Mgo avstrijskih Nemcev, posebno iz izobraženih krogov, koprni po tem, da bi tudi čez Avstrijo vladal nemški cesar. Zadnji dan marca tega leta je bilo na Dunaju veliko zborovanje Nemcev, na katerem »o proslavljali Avstriji sovražnega pruskega državnika, trolasega Bismarka. S posebnim navdušenjem se je omenil Biamar-kov izrek: „Kar je nemškega v Avstriji, •* bo prej ali slej zopet vrnilo k Nemčiji!“ Ib slavnostni govornik je rekel, da ne bo Bič težje vladati Avstrije iz Berolina, kakor je vladati sedaj Ogrsko iz Dunaja. Prvi dan aprila pa so Nemci tudi v Gradcu slavili Bismarka. Tukaj pa je med velikanskim odobravanjem izrekel slavnostni go-besede: „Duševna skupnost Nemcev, "I druži naš narod, nam ne zadostuje več. “f* sanjamo o drugi skupnosti, o politični,
bi naj obsegala vse nemške rodove! V ks^i obliki se naj ustvari taka skupnost, Bam je vseeno. Taka Vsenemčija bo nastala. Djudje naj nas magari imenujejo sanjače, fzoraše, toda dolgo nas mejni koli ne bodo T«č ločili. Ravno sedaj, ko Avstro-Ogrska P°ka na vseh koncih in krajih, moramo ^kati skupnosti z Nemčijo!“ Ne zdi se »am čudno, da se najdejo ljudje, ki tako
govore. Toda to je žalostno, da smejo tako govoriti na javnih shodih, na katere pridejo tudi e. kr. uradniki kot zastopniki vladj. In vsaj uradniki bi morali biti toliko zvesti Avstriji in presvitlemu cesarju, da bi ne smeli pripustiti govorov, v katerih se na vsa nsta navdušujejo poslušalci, da se naj Avstrija kmalu razbije in habsburška vladarska hiša naredi prostor pruskemu kralju.
Avstrijski Nemci bi radi prišli pod prusko vlado. Tudi na jugu države imamo narod, ki ne mara za Avstrijo in ujenega cesarja, To so Italijani! V zadnjem času se je izvedelo, da sta najuplivnejša italijanska lista v Trstu podkupljena od italijanske vlade, namreč list „Pikolo* in list „Independente“. V mestu Cresu v Istri so sklenili, imenovati vse ulice z imeni, ki bi naj spominjala na ljudovlado beneško. In tudi na jugu so italijanski .a nemški c. kr. uradniki popolnoma mirni nasproti italijanski gonji, če niso celo pospesitelji in prijatelji izdajic. V Gradišču ob Soči se je bil prijavil pri politični oblasti neki Pel. Ittaro, vojaški begunec iz Tareenta v Italiji. Politična oblast je sklenila glede na kazni, katere je prestal ta človek v Primorju, predno je prišel k vojakom, izgnati ga ter v ta namen odvesti do meje. Ali Ittaru to ni ugajalo, zato se je obrnil na namestništvo, in namestništvo ni imelo nujnejšega
posla nego razveljaviti sklep glavarstva v Gradišču ter dati kazaovaneu in beguncu dovoljenje, da sme ostati v Avstriji, kjer je že itak preveč nevarnih življev iz Italije.
Tretji narod v naši avstro-ogrski državi pa, ki noče biti več v naši državi in ne mara več za našo cesarsko hišo, to so Madžari. Madžari se ravno sedaj močno trudijo, da bi se popolnoma ločili od Avstrije, da bi postali država sami za se, in le to zatrjujejo, da še hočejo imeti našega presvitlega cesarja za svojega mažarskega kralja. Toda vsak otrok na Mažarskem ve, da je tudi to le pretveza. Mažari hočejo svojo državo, pa brez kralja, njihov vzor je samostojna mažarska ljudovlada.
Vse beži torej proč od Avstrije in naše presvitle vladarske hiše. Le Slovani stojimo zvesto ob Avstriji in Habsburžanih. Da znamo v krvavih bojih braniti Avstrijo in svoje cesarje, pokazali smo že nestevilnokrat. A tudi sedaj v mirnih časih delajmo na to, da se oslabi moč izdajalskih narodov. Ne podpirajmo torej trgovcev in krčmarjev, ki gorijo za Nemčijo, branimo se glasno vsakega uradnika, o katerem gre glas, da je natihem izdajalskega mišljenja!
Radeckijev junak.
Spisal Job. Gosak.
Brž ko sem prišel na svoje novo IBBsto, jel sem se zanimati za starčka, ki JB ob solnčnib dneh z na hrbtu prekriža-aimi rokami počasi lezel iz kočke proti vasi kil Z0Pet nazaj. Povedali so mi, da je yedno čedno oblečeni in snažno obriti mo-"ceU invalid, ki dobiva majhno vojaško Bstanovo, ker je bil v letih 48 in 49 ran-JBB na Laškem. Kmalu sva se sezna-Bda in sprijaznila. Pripovedoval mi je svoje dogodljaje izza vojne po večkrat, kakor to store stari ljudje, ki često pozabijo, da so eno in isto stvar že po desetkrat pnpoyedovali. A, dasi sem večino tistih histerij že uprav na izust znal, vendar sem rad poslušal, zbog njegovega zanimivega načina pripovedovanja. Da, Ba»i dedi in babice ti znajo pripovedovati! «i smo napram njim pravi šušmarji. Če-udi je po navadi tiste dobe osem let pre-1 pri armadi, vendar ni v svojo govorico B'č kaj vmešaval prisiljenih nemških besed, Kakor te radi store naši mlajši, ki so
„links um, — kehrt euch, — schultert!“ le po domačih vežbališčih urili.
„Če ravno me tlači že 79 križev, bi se še vendar nekaj bolj mezil, ko bi ne bil pri Sommakampagnie „pleziran“, je začel navadno svojo povest, „ali tako pa le čutim, da sem letos zadnjič kukoveo slišal.“ „Le potolažite se, saj ste še čvrsti, bo že še Bog nekaj primeknil!“
Pri tem tolažilu je dedec zmajal z glavo, kakor bi hotel reči:	„Kaj hočete,
leta so že tu.“
„Kako pa kaj Rusi in Japonci? Povejte mi gospod, ko berete vsak dan časnike!“ „Padajo tu, padajo tam. Zopet brzojav, da je pred Port Arturjem padlo 15.000 Japoncev.“
„Ubogi ljudje, kaj je mladega življenja strtega,“ tarnal je starec in nevoljno odkimaval z glavo . . . „Glejte, todi mene je tako dobilo. Osem let sem služil cesarja pri topničarjih. Ni bilo ravno hudo, dokler smo ležali v garniziji, saj nas niso vsak dan gonili na eksercirke kakor dandanašnji, le menaža je bila tistikrat bolj čvipla. Pa, vseeno smo na Laškem dobro živeli. Dandanes je to seveda že vse drugače, a
tistikrat, no . . .“ in zamahnil je z roko. kakor bi hotel odgnati spomine, ko so za par ,šajnastih‘ grošev pili vino na bokale.
„Ko smo tako nekaj časa pasli lenobo v Milanu, je nakrat prišlo povelje, da bodimo pripravljeni, kajti sovražnosti so»se že pričele. Naša posadka v mestu je bila le majhna, zato smo po noči mesto zapustili in se jeli umikati proti Veroni. Pa Radecki nas je tolažil: „Fantje, nikar se ne jezite, v treh tednih se vrnemo.“ — In res, tako je, bilo! Takega generala, kakor je bil Radecki, ne bodemo več imeli.
„Kako vam kaj gre, moji otroci?" je večkrat povprašal in tuintam kakega vojaka potapljal po rami . . .
No, mi smo dobili ojačenja in se postavil’ Pijemontezarjom v bran. Naša baterija je ravno za precej globokim potokom iskala broda, da bi prišla na majhen griček pred Sommerkampagno. Pravim vam, da sem pač imel svojega angelja varuha zraven sebe. Krogle so že žvižgale nad nami in vštric mene je padel postrežni kanonir št. 2, na desni in levi je bilo zdi-hovanje in stokanje ranjencev, toda meni se ni nič zgodilo.“
3kte$> uredništva je v ponedeljek opoldne
Rusko-japonska vojska.
General Linevič zbira sedaj 200 klm severno od Mubdena ob reki Sungari svoje čete; za seboj je uničil železnico, ceste in mostove. To zadržuje Japonce, da ne morejo hitro prodirati za njim. Kakor poroča neki francoski dopisnik, so utrdbe ob reki Sungari zelo močne in je v njih mnogo težkih topov. Sumi se, da hoče Linevič tukaj počakati Japonce, ki bodo morali zopet z velikanski žrtvami vzeti to postojanko in da se misli potem umakniti dalje proti Harbinu. Za poveljnika druge armade je imenovan prejšnji poveljnik tretje armade general Kaulbars, za povel jnika tretje armade je pa imenovan general Bačanov, poveljnik prve armade je pa postal na lastno prošnjo general Kuropatkin. Prosil je carja naj ga pusti na bojišču, ki je postalo zanj sveto mesto, če tudi kot priprostoga vojaka, da more služiti domovini. V Rusiji mobilizirajo sedaj šest vojnih korov, katere hočejo spraviti do meseca avgusta na bojišče. To bi bilo okoli 300.000 mož. Zadnje dni so se začele pojavljati vesti, da se bo sklenil med Rusko in Japonsko mir in da v tem posredujeta Francoska in Zjedinjene države severoamerikanske. Japonska je baje pripravljena skleniti mir, če se da Mandžurija Kitajski nazaj, če dobi Japonska veliki otok Sahalin in l1/2 miljarde vojne odškodnine. Rusija pa pravi, da ne da ne ped zemlje in ne krajcarja odškodnine. Kajti za 1'/s miljarde se še lahko bojuje dve leti, ima še tudi dovolj denarja in moštva, medtem ko mora Japonski tega kmalo zmanjkati in bi ji že tudi bilo zmanjkalo, da je ne podpirajo druge države. Pred nekaj dnevi si je namreč Japonska najela že četrto posojilo v znesku 200 milijonov jenov in je zato zastavila svoje dohodke pri tabačnem monopolu. Kolikokrat si bo še izposodila Japonska denar, če bo še vojska dolgo trajala!
Kljub temu, da se je vršilo umikanje iz Mukdena po noči in da je prišlo to povelje nenadoma, je bil red pri umikanju primeroma vzoren. Neki pisatelj piše, da ne pozna zgodovina tako vzornega umikanja. Francoska vojska pod Napoleonom, čeravno je bila v takratnem času ena najboljših in
vajena boja, se je vendar pri umikanju popolnoma razpršila. Istotako so »e tudi avstrijski vojaki pri Königgrätzu izvrstno bojevali ; toda ko je prišlo povelje za umikanje, bežali so v velikanskem neredu. Ko bi bili bežali Rusi v neredu, niti polovica bi se jih ne bila rešila Tako so se pa samo umaknili, ko so uvideli, da so Japonci številnejši, kakor so sodili. Da so imeli Japonci v bitki pri Mukdenu večje izgube kakor Rusi, čeravno tega nočejo priznavati, to sodijo vsi strokovnjaki. Kajti naskočili so trinajstkrat ruske utrbe. Pri tem so imeli take izgube, da so si ruski vojaki naredili iz njihovih trupel nasipe, za katerimi so se bojevali. To poroča neki poročevalec, ki je to videl na lastne oči. Isti poročevalec tudi poroča, da znašajo ruske izgube najmaj 75.000 mož, medtem ko japonske gotovo presegajo
120.000	mož. Neki angleški vojaški list piše, da šteje sedaj japonska armada 570.000 popolnoma izurjenih mož, manj izurjenih je
358.000	mož, skupaj torej 930.000 mož. •Rusija pa je dosedaj poslala na bojišče komaj 700.000 mož. Čete v Port Arturju so že izgubljene. Največ čet pa porabi Rusija za varstvo železnice. Samo od Mukdena do Harbina, to je 300 klm, jo je stražil cel armadni kor. Koliko čet pa jo straži na 2000 klm dolgi cesti od Harbina pa do Bajkalskega jezera, si lahko vsakdo sam predstavlja. Železnico pa Rusi morajo stražiti, da je Hunhuzi, neki divji narod v Mandžuriji in Mongoliji, ki so najeti od Japoncev, ne razrušijo. Po železnici dobiva sedaj ruska armada pomoč, streljivo in živež. Brez te železnice jim je vojskovanje v Vzhodni Aziji nemogoče in zato jo morajo varovati kakor zenico v svojem očesu, če tudi porabijo zato večino svojih čet.
Dokaz temu, da so se Rusi redno umakr nili je tudi, da so se že 30 klm severno od Mukdena prvikrat ustavili ter odbili nadlegujoče Japonce. To bi se gotovo ne bilo zgodilo, če bi bili bežali v neredu. 150 klm severno od Mukdena so zopet odbili zasledujoče Japonce, bržkone samo za to, da se glavne čete utrdijo in odpočijejo v postojankah pri reki Sungari. Tukaj se bo zopet igral enaki prizor, kakor pri Ljaojanu in Mukdenu. Japonci še nimajo
niti tretjino Mandžurije, katero so sklenili vzeti Rusom. Torej še imajo dolgo pot pred seboj. Če jim le ne bo prej sape zmanjkalo, predno dospejo na svoj cilj!
Mladinska organizacija.
Delovanje mladeniške zveze pri Sv. Antonu v Slov. gor. v letu 1904. Naša mladeniška zveza je priredila v minulem letu samo tri poučne shode, pri katerih so govoriliv naš bivši duhovni voditelj č. g. Ognjeslav Škamlec ter tudi več mladeničev. Pač pa smo se pridno udeleževali predavanj g. J. Klemenčiča: o vinarstvu, sadjarstvu in kmetijstvu v obče. Mladeniči naše zveze so tudi nastopali pri raznih shodih kot govorniki: na političnem shodu pri Sv. Trojici (Fr. Štelcari, na mladeniškem shodu pri Sv. Treh kraljih (Fr. Štelcar, Al. Balaškovič, Ljud. Polanec) in na političnem shodu v Bišu (Fr. Štelcar, Lgud. Polanec). Na vseslovenskem mladeniškem shodu na Brezjah je bila zastopana naša mladeniška zveza tudi v lepem številu. Prejšnji naš duhovni voditelj č. g. Ognjeslav Škamlec nam so pri poučnih shodih dajali vsestranske poučne nauke in svete, ravno tako tudi sedanji duhovni voditelj č. g. Josip Lassbaher žrtvujejo vse svoje moči za naš narodni napredek in sicer z največjo vnemo, za kar jim izrekamo prisrčno zahvalo. Dne 19. sušca je imela naša mladeniška zveza svoj redni občni zbor z navadnim vzporedom. Odbor je izvoljen iz samih novih udov: Voditelj Fr. Štelcar, namestnik Fr. Borko, tajnik Mat. Kukovec, blagajnik Ivan Kozar, knjižnjičar Mat. Holc. V odboru so zopet sami za narodno stvar vneti mladeniči. Zato pa, mladeniči in možje, na noge in ne zamudimo poučnih shodov, katere bo priredila naša zveza.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Zadnjo nedeljo, dne 2. aprila se je vršilo zborovanje „Mladeniške zveze“. Na vzporedu je bilo predavanje o zemljiški knjigi, o avstrijski ustavi, o zdravilni in redilni moči medu itd.
Gornja Radgona. Četrtletno poročilo o delovanju dekliške zveze. „Dekliška zveza“ je priredila v prvem četrtletju občni zbor, ter tri poučne shode ter pri dveh veselicah
„Ali Vas je bilo v ognju kaj strah ?“
„Čisto nič, vam pravim. Ko prvo grozo prebije, se človek docela privadi gromenju.
Tistikrat, ko smo bili najbolj izpostavljeni ognju, se mi ni ničesar zgodilo, pozneje pa, ko smo menjali pozicije, sem med vožnjo dobil prvo rano. Nakrat me je nekaj zaskelelo v desnem bedru, v škornih sem čutil nekaj toplega — kri. Pa hvala Bogu, ni bilo nevarno, krogla je šla skozi mečo. Za tako malenkost še porajtal nisem. Malo sem izpral, odtrgal kos srajce in zamašil rano, pa je bilo dobro.
Ej, smejal sem se Lahom in jim prav očito fige kazal. Pa ni vedno tako gladko izteklo.
Drugo noč smo se polagoma pomikali na zavarovane točke pred nami. Bila je strašna noč. Bliskalo in grmelo je, da sem mislil, da bo sodni dan. Po cestah in stezah so drveli hudourniki, vozovi so se vgrezali do peste, zraven pa še prava egiptovska tema. Kar mezit se skoro nismo mogli. Proti jutru pa je nevihta utihnila, nebo se je ubrisalo in napočil je najlepši dan.
Kmalu smo se postavili na višinah pred Sommerkampagno in začeli obsipavati sovražnika s pravo točo granat. Tisti dan bi bila mene doletela sreča, pa človeku menda že ni namenjeno. S svojim topom sem ravno prizadeval sovražniku prav občutne izgube. To je sovražna pehota tudi uvidela in me z naskokom skušala pregnati. Ali s šrapnelom sem jih zopet porinil nazaj.
V tem pridirja general pred mene, ki je videl, kako neustrašeno odbijamo naj-Ijutejše sovražne napane.
„Kako se imenujete, vrli junak?“ „Štefan Tantegel, Vaša ekselenca!“ General potegne biležnico z žepa, hoteč si zapisati moje ime. — Žžžž. . . žžžž . . . je zapiskalo, priletela je kroglja in general se je zgrudil mrtev na tla; odnesli so ga sanitetni vojaki. Moja odlika pa je šla po vodi. Toda še večja nesreča me je zadela.
Popoldne tistega dne, ko so si naši priborili sijajni uspeh, bil sem drugikrat, a nevarno ranjen. Zadel me je svinec v levo stegno, odtrgal mi nekaj mesa ter odkršil kost. Padel sem po kanonu, se ga oprijel z obema rokama in tako ležeč sem se odpeljal z našinci v varno zavetje. Sprayili
so me v lazaret — neko cerkev, kjer je že ležala vrsta za vrsto ranjencev, naših in Lahov.
Tako se je za me končala vojna. Vlačil sem se nekaj časa po bolnišnicah, da sem za silo okreval. Pozneje sem še dobil vojno medaljo in majhno podporo za invalide. Hudo je, hudo! Prebil sem veliko hudega, užil pa malo dobrega. Prav molimo v litanijah, če prosimo: Kuge, lakote, vojske, ognja, potresa in povodnji, varuj nas, o Gospod!“
Tako je navadno končal starček povest-nico svojega življenja, pokimal z glavo in se zamislil . . .
Pred nekaj tedni, ko je bolehal in slabel vso zimo, so ga zanesli k sv. Ani. Po naravi je še ležal sneg, črez Pohorje pa je bril rezek sever in pogrebci so si hu-kali v osinjele roke. Predno je gora ozelenela je moral iti. — Tako izmirajo Ra-deckijevi junaki in kmalu ga ne bode med nami, ki bi nam pravil o okrogloličnem generalu na konju belcu z molekora v roki, ko je skrbno pregledaval svoje vojake:	„No, kako je kaj, moji otroci?“
nastopila s pevskimi točkami. Na dobro obiskanih shodih so govorile: M. Zemljič: Judita, vzgled junaške domoljubne žene starega veka; R. Zemljič: Kaj je narod? M. Štefanec: Kako se greši zoper narod ? R. Kovačič: Estera, vzgled junaške rodoljubne žene starega veka. Deklamacije so bile: Na potujčeni zemlji (M. Osojnik); Slovenskemu ljudstvu (N. Kovačič); Tamburašem (R. Zemljič); Mojemu naroda (M. Mlinarič); V pepelnični noči (N. Zemljič); Moja oporoka (T. Krašovec). Tudi č. g. duhovnemu voditelju se imamo veliko zahvaliti za njihov trud in požrtvovalnost! Z veseljem lahko letos rečemo: „Me gremo naprej, me mlade! Od novega leta sem je zopet precejšnje število deklet pristopilo k našej „Dekliški zvezi“. Le tako naprej! Bog in domovina!
Studenice pri Poljčanah. Poučno predavanje v tukajšnjem bralnem društvu s® bo vršilo v nedeljo, dne 9. aprila po jutranjem sv. opravilu.
Dobrnski fantje se pridno učijo občinskih postav in to dobrnske nemčurje grozno jezi. Vsak slovenski dobrnski fant Je v takih stvareh bolj poučen, kakor pa rsi dobrnski nemčurji skupaj. — Fantje dobrnski! ne pozabite, da so na Teharjih pn občinskih volitvah slovenski fantje mnogo Pripomogli k slovenski zmagi!
Vodstvo „Bralnega društva“ na Dobrni je poslalo udom dobrnske „Mladeniške zveze“ sledeči poziv: P. n. Od tedna dö tedna se množijo prepiri med nekaterimi fanti dobrnske fare in med fanti sosednjih tar. Ti prepiri so bili tudi že vzrok različnim tepežem. Prvi in poglavitni vzrok vsemu temu je pijančevanje. Vodstvo „Bralnega društva“ z ^veseljem povdarja, da se med t®) ugledu in časti slovenskega naroda škodljive prepire oziroma tepeže, udje »mladeniške zveze“ do sedaj niso mešali. R01- pa se delajo poskusi, zvabiti tudi trezne, Pametne in narodne fante r te prepire, opozarja podpisano vodstvo vse ude „mladeniške zveze“, da začenjajo take prepire oziroma tepeže ljudje, kateri so v vseh ®Tojih nazorih in dejanjih nasprotni „mladeniški zvezi“ v verskem in narodnem oziru, udje „mladeniške zveze“ naj pomislijo na kar so počenjali proti „Bralnemu društvu“ nekateri dobrnski fantje o priliki magoslovljenja društvene zastave, in imeli o°do vzrokov dovolj, da se ogibljejo dotičnih ljudi. Dokler se dotični fantje ne predrugačijo v vseh ozirih, tako dolgo fantje »Bralnega društva“ ž njimi ne morejo imeti nobene zveze. Slovenski fantje imajo dandanes dovolj nujnejšega dela z izobraže-vanjem in pripravljanjem na bodoči poklic, zatorej jim za prepire, pijančevanje in tepeže ne more preostajati nobenega časa. Če bo Pa treba kedaj pokazati pogum, pokazali ga bodo za vero, za domovino in cesarja! Bralno društvo na Dobrni, dne 30. sušca 1905.
Dr. Josip Jurij Strossmayer.
Peter I.
Dne 4. februarja t. 1. oznanjale bo p vsem Djakovem vihrajoče narodne zastave a hrvaški narod slavi veliko slavje, kateri o vsakemu v trajnem spominu ostalo. L zares veliko je to slavlje, ker je ta dai
*	avu svoj devetdeseti rojstni dan največj 1B najbolji sin bratskega hrvaškega naroda
*	ta je djakovski vladika Josip Jurij Stross ®ay«r. Gotovo ga ni ne enega, da ne b
bil ničesar čul o tem slavnem možu, ki ga je rimski papež Leon XIII. zval ljubljenca svojega, hvaležni hrvaški narod pa prvega svojega sina. Ne mislimo tukaj popisovati in oceniti zasluge tega moža, katere si je pridobil v svojem življenju za „vero in domovino“, samo bomo nakratko povedali nekoliko najimenitnejših Črtic iz njegovega življenja.
Josip Jurij Strossmayer se je rodil v Oseku dne 4. februarja 1815 od siromašnih starišev. Ljudske in latinske šole je izvršil z izvrstnim uspehom v rojstnem mestu. Sodobniki pripovedujejo, da so mladega Jurija vedno videli hoditi ob Dravi s knjigo v roki, kjer se je marljivo učil in zato je tudi bil zmiraj prvi na gimnaziji. Po šesti šoli je leta 1832 stopil v duhovno semenišče v Djakovo, a ko se je tudi tu odlikoval z redkim znanjem, ga je tedanji škof poslal v Fešto, da bi se na tamošnjem vseučilišču učil bogoslovja. Tukaj že leta 1834 postane doktor modroslovja še kot bogoslovec; a k« je delal skušnjo iz bogoslovnih znanostij, je tako učeno odgovarjal, da je predsednik izpraševalnega odbora vskliknil: „Strossmayer bode ali prvi krivoverec XIX. stoletja ali pa prvi steber katoliške cerkve.“ Po dovršenih bogoslovnih naukih je bil posvečen za duhovnika, ter je bil tri leta kaplan v Petrovaradinu. Dne 4. septembra leta 1840 ga je sprejel cesar Ferdinand v Augustinej (zavod za višje bogoslovske nauke na Dunaju), kjer je prav sijajno prestal vse težke skušnje in postal doktor bogoslovja leta 1842. Sedaj se vrne nazaj v Djakovo in je ostal tukaj do leta 1847. Takrat so ga poklicali na Dunaj v Avgustinej za vodjo, ter ga obenem imenovali kaplana in pridigarja na cesarskem dvoru. Že se je takrat udeležil borbe za brambo hrvaških pravic, ter jih zagovarjal v raznih dunajskih časnikih.
Mladi duhovnik je slovel zarad velikega domoljubja in bistrega uma doma in na tujem, in ko je leta 1849 djakovski škof Kukovič zapustil svojo službo, so vsi domoljubni in veljavni Hrvati želeli, da bi mu Strossmayer bil naslednik. Na priporočilo bana Jelačiča je cesar ustregel splošni želji, ter imenoval mladega Strossmayera dne 18. novembra 1849 škofa starodavne vladikovine bosenske in sremske, ki ima sedež v Djakovem. Mladi vladika je odmah začel podpirati z denarjem mlade pesnike in izdajati njihova dela. Vsako književno začetje na slovenskem jugu se je že tedaj smelo na-■ dejati njegove izdatne podpore. Že je takrat podaril bolnim duhovnikom svoje škofije
10.000	goldinarjev, za ustanovitev deškega semenišča 70.000 goldinarjev, za knjižnico duhovskemu semenišču 11.000 goldinarjev. Kot škof je tudi kaj marljivo deloval za svoje ljudstvo. Potem je leta 1861 daroval
70.000	goldinarjev za „akademijo znanosti in umetnosti“, ki ima namen podpirati mlade pisatelje in pesnike, izdavati njihova dela, preiskovati zgodovino južnih Slovanov in podpirati vsako znanost in umetnost. Ta akademija je bila odprta leta 1867. Nato je daroval za vseučilišče v Zagrebu 57.000 goldinarjev, ki je bilo odprto leta 1874. Vladika še ni miroval, temuč je začel zidati novo cerkev v Djakovem, ki njega samega stane 1,200.000 goldinarjev, a 300.000 goldinarjev so zapustili za cerkev prejšnji škofi. Ta cerkev je po pričanju ljudi, ki so že videli cerkve na Dunaju in drugje, najlepša na balkanskem poluotoku razen cerkve sv. Sofij« v Carigradu.
Tako se je torej proslavil ta znameniti mož z velikimi darovi in z neumornim delom. Toda to še ni vse. Na vatikanskem cerkvenem zboru je veljal za prvega govornika in ravno zaradi tega so ga po celem svetu spoznali. Takrat si je stekel veliko slavo, ali on je ostal ponižen, kako poprej in vedno samo misli na to, kje bi mogel koristiti domovini in sv. veri. Pa tudi nas Slovencev ne pozabi, ampak vedno misli na nas, kar je tudi sam rekel pri svoji zlati maši: „Jaz nisem samo škof hrvaški, ampak tudi slovenski. Slovenci so mi isto tako mili kot Hrvati.“
Toliko ob kratkem o možu, ki je tudi nam Slovencem posredno in neposredno mnogo koristil ter zlasti o prvem prebujenju narodnega življenja skoraj vsakemu slovenskemu društvu z bogatim darom pomagal na noge.
Kazne novice in druge reči.
Naše misli. V Mariboru imamo nabore. Nekateri mladeniči so se odzvali našemu vabilu in nas obiskali. Posebno nas je razveselil mladenič s šopkom cvetlic na prsih, ovitim s slovensko trobojnico, kije ponosno oznanjala vsemu Mariboru narodnost mladeničevo. Kdor je šel mimo, vsak je zapazil trobojnico, a nibče si ni upal reči žal-besede. Tako si odločna narodna samozavest pridobi tudi spoštovanje nasprotnikov! Upamo, da bodo prihodnja leta vsi slovenski mladeniči, ki pridejo k naboru, odičili svoje šopke s trobojnico, ne pa s brezpomembnimi enobarvnimi trakovi. Lepo so nastopili v tem oziru slovenski mladeniči, ki so prišli v Celje k naboru. Mladeniči iz Savinjske doline so se pripeljali večji del na vozovih, okrašenih z narodnimi trobojnicami in smrečicami, ovitimi s pisanimi trakovi, belo-modro-rudečimi. Mladeniči iz Gotovelj so krasno zapeli več slovenskih narodnih pesmi. Mladeniči iz St. Jurija ob južni železnici so se pripeljali na dveh vozovih, prvi je imel napis „Za domovino in cesarja“. Nekdo, ki je videl, kako so letos prihajali mladeniči v Celje k naboru, piše: „To je bilo vrlo, slovenski mladeniči! Bodite prepričani, da nas je vse celjske Slovence v srce veselilo ob pogledu na vas, ki ste tako lepo pokazali svojo narodnost in zavednost. Na praznik vaše mladosti vam je bila v mislih domovina, in kadar pride delavnik, tudi tedaj je ne smete ppzati. Hrabro stojmo na braniku za naš dragi materni jezik, za naše pravice in našo čast!“ V Rogatec dobijo za sodnika ne samo hudega nasprotnika, ampak moža, ki je odpadel tudi od katoliške vere. To je kazen za rogaški okraj, ker je narodno tako zaspan in ker si voli vedno nemškutarski okrajni zastop. Državni poslanec po okusu naših nemškutarjev in štajerčijancev je bil zastopnik mariborskega mesta dr. Wolfhart. Mož se je te dni ustrelil, ker je bil baje bolan in s svojim premoženjem na kantu. Vendar velja Nemcem kot vzor „neustrašenega“ nemškega moža! Pri občinskih volitvah v Studencih pri Mariboru, torej tik pred velikim nemškim mestom, je prodrlo tudi pet Slovencev, izmed kojih so dva Slovenca tudi Nemci volili, trije pa so zmagali s samoslovenskimi glasovi. Občine okoli Maribora, ali bi ne bilo to posnemanja vredno? Zadnjih štirinajst dni, kolikor vemo, ptujski pek Ornig ni vložil nobene nove tožbe, mariborski Francij Girst-majer pa nobenega govora ni imel. Čudno, dvakrat čudno! Z Bogom!
Liberalci in narodnost. Katoliško-na-rodna stranka na Kranjskem je ponudila liberalni stranki, da skupno postopata pri bližajoči 'se dopolnilni volit vi iz veleposestva v deželni zbor. Veleposestvo na Kranjskem je namreč doslej še nemška trdnjava, a katoliško-narodna stranka trdi, da bi ne bilo nemogoče, te trdnjave podreti, če se združita obe slovenski stranki. Na Štajerskem pa se še vedno nahajajo ljudje, ki občudujejo narodnost kranjskih liberalcev!
Ptujski mestni očetje so darovali za sid-marko, ki ima namen izpodriniti slovenske posestnike z njih zemljišč ter naseliti nemške, nič manj nego 600 kron. Letos so naredili plazovi v Halozah velikansko škodo. Mesto Ptuj dobi veliko denarja iz Haloz in lepo bi bilo, da bi mesto kaj pomagalo. Toda ravno nasprotno! Mesto še podpira društva, ki so naperjena proti slovenskemu kmetskemu ljudstvu. Znabiti se še Haložani tudi spominjajo one vladne podpore, ki je bila v prvi vrsti njim namenjena, a so jo znali tudi ptujski meščani dobiti v roke. Kmetsko ljudstvo, ne verjami sladkim besedam meščanov !
Slavna zmaga ptujskih Slovencev. Kakor znano, so lansko leto bile v ptuj-•kem okraju volitve v okraj ni zastop in so Slovenci v veleposestvu, ki je 'odločilno, propadli za 14 glasov, tako da je prišel zastop v nemške roke. Slovenci pa so se v več slučajih po deželnega glavarja namestniku g. dr. Jurteli pritožili na upravno sodišče ter je bila v tej zadevi pred kratkim razprava in se je pritožbi Slovencev ugodilo glede 16 glasov. Vsled tega je zelo mogoče, da pride ptujski okraj zopet v slovenske roke, .Razsodba upravnega sodišča je za Slovence velike važnosti ne le za ptujski, ampak za vse spodnještajerske okrajne zastppe. Z imenovano razsodbo se je namreč razsodijo, da ne sme biti podlaga volilne pravice v veleposestvu takozvani čisti direktni davek po 120 K, to je vsota, ki ostane po odbitku 15% popusta pri zemljiškem in 12% popusta pri hišnorazrednem davku, marveč ima biti podlaga volilne pravice predpisani davek brez odštetja popusta. Brežiški okrajni zastop je padel v nemške roke, ker je čisti (resnično plačani) davek (brez priklad seveda) vsled odraču-nanega 15% in 12% popusta pri mnogih slovenskih posestvih pri zadnjih volitvah znašal manj nego 120 K, dočim je po novi razsodbi merodajni predpisani davek znašal nad 120 K. Slovenci brežiškega okraja naj torej izvajajo iz razsodbe posledice za prihodnje volitve. Tudi za celjski okraj bode imela razsodba z dne 24. m. m. morebiti dalekosežne posledice. Nemci bodo zopet za dolgo vrsto let morali opustiti vsak poskus udreti v naše okrajne zastope, zlasti v celjskega !
Iz konjiškega okraja. Bere in govori se od našega nemškega okrajnega zastopa v Konjicah, da je predlanskim dal podporo iz okraja ven nemškim ljudem v Mariboru in Šentlenartu. Do vseh domačih slovenskih ljudi ni zastop enako dober. Nad Konjicami v gorovju je strašno revna občina Bezovica v Orešnicah. Troho dohodkov dobiva edino od lova, od drugod nič, ker ni tam krčem, ne obrtnikov. Že deset let zdihuje pod težkim dolgom za šolo. Več let zaporedoma jo je pobila toča in posmodil mraz. V svoji preveliki bedi je lani za svoje reveže prosila okrajni zastop podpore, da bi ji potem še deželni odbor kaj dodal. Pa okrajni zastop je kratkomalo preinjo zavrgel, da
ni treba podpore. Nekaj let popred je enako neusmiljeno odgovoril na prošnjo za podporo k neobhodno potrebni cesti iz Rov.— Kakor v zasmehovanje je tudi proti občini lani odločil, ko je bogati knez želel pot skozi svojo grajščino zaprt imeti. To se pač ne sme reči, da zastop zastopa slovenski okraj. Odrivlje ga. Nemški gospodje niso naši prijatelji, četudi nam včasi kaj takega s sladkim obrazom zatrjujejo.
Sv. Urban na Kozjaku. Cenjeni gospod urednik! Ko sem se v zadnjem času do dobrega prepričal, da je vrh Sv. Urban najvišji vrh, iz katerega bodem opazoval kraje v severnem delu mariborske okolice, kjer je še žalibog nemčurstvo in narodne spanje v najlepšem cvetu, spravil sem se na zvonik cerkve sv. Urbana ter tam shranil svoje nanovo naročene reči za korondičev lov. Sprva sem si naročil iz Pariza rešpetlin, s katerim vidim v veliko daljavo, če je treba skozi hrib ter v najbolj globoko grabo pa tudi skozi steno v hišo korondiča. Pa ne samo to, naročil sem si tudi iz Londona posebno telefonično cev najnoveje iznajdbe, katero bodem potreboval le tedaj, ko bodem slišal korondiče se med seboj pogovarjati. Kaj pravim tedaj, da korondiči v tem kraju govore? Da in še celo neko posebno veselje imajo za razgovor med seboj, napravijo si namreč na različnih krajih celo bolj tihe shode, kakor sem to pred kratkim zvedel. Kje bodo imeli kakšen tak shod, bodem Vam, cenjeni gospod urednik, že poročal, pa tudi objavil vse govore. Zato mi pa bode dobro služila moja telefonična cev. Naročil sem si tudi puško naravnost iz Carigrada, katero pa znam tako spretno sukati, da, ko jo sprožim, takoj korondiča zadenem. Nadalje imam pripravljeno prav veliko torbo, v katero bodem spravljal vse korondiče in različne hansvurst politične hujskače. Tudi piskrovez bo imel veliko kšefta, naročil sem mu mnogo debele žice ter še prav močne klešče iz Berolina, da bo lažje rinkal giftne krote, katere imajo jako trde gobce. V bližnji prihodnosti bodem Vam zopet sporočil, kje da imajo ti korondiči s ptujskimi krotami svoja shajališča ter tudi objavil vse govore teh kro-tarjev. — Išči g a.
Občinske volitve v Šoštanju. V Šoštanju se pripravljajo na občinske volitve. Od nem-škutarske strani se je tako grdo sleparilo, da je bil okrajni glavar Čapek primoran, vse dosedanje priprave razglasiti kot neveljavne ter odrediti nove priprave. V Šoštanju je bil zadnja leta lep narodni mir, občinska uprava je bila v najboljšem tiru, a sedaj so začeli nemškutarji brezozirno hujskanje proti Slovencem in pri tem se ne ustavijo pred nobenim še tako podlim sredstvom!
Sromlje pri Brežicah. Kjer je štajerči-janec, tam ni več ljubega miru. Pri nas so se vršile občinske volitve dne 9. marca t. 1. Zmagala je narodna stranka, štajerčijanci so samo od strani opazovali. V boj, kjer bi si gledali iz oči v oči, si niso upali, pač pa so hitro po volitvi vložili ugovor, češ, da se niso volitve pravilno izvršile. A tudi tukaj se bodo urezali!
„Straža“ na Dnnajn je priredila na praznik sv. Jožefa jako zanimiv slavnostni večer v čast slovenskem pesniku Simonu Gregorčiču. Slavnostni govornik nam je podal v jedrnatih besedah živO sliko pesnikovega življenja in delovanja. Odlikoval se je ta večer posebno društveni mešani zbor s točnim proizvajanjem zanimivih pevskih točk. Med deklamacijami je posebno uga-
jala „Romarica“, ki jo je zares spretne predavala gdč. Frančiška Subelj. Krasna je bila živa slika „ovenčane Slovenije“, • katero se je primerno zaključila lepa slavnost.
— Prihodnjo nedelo dne 9. aprila bo popoldne ob pol treh v cerkvi sv. Antona slovenska služba božja, kakor po navadi; po službi božji pa bo prijateljski sestanek v društvenem lokalu v VI. okraju, Magdalenen-strasse 104, kjer je društvena knjižnica, ki je odprta članom „Straže“ vsako nedeljo popoldne od 4.—6. ure. Društvo si j« omislilo svoj lastni harmonij, v kratkem se ustanovi tudi društveni tamburaški zbor.
*
* *
Koroške misli. „Kaj si je zmislil naš cesar, naš kralj, naš cesar, naš kralj, naš preš vitli vladar?“ Tako ste prepevali, dragi slov. koroški fantje, ko ste šli na nabor.
In res pobral jih je veliko: „te luštne te žavberne vse“ kakor pravi naša narodna pesem. V jeseni boste torej tisti, kar je vas potrjenih, oblekli vojaško suknjo. Veliko od vas jih bo služilo pri domačem 7. pešpolku. Kakor smo brali v časnikih, pridejo vsi naši fantje iz Gradca v Celovec. Torej ne boste šli tako daleč. A tudi pri vojakih ne pozabite, da ste slovenski fantje. Jaz sam sem služil pri 7. polku in z žalostjo sem opazoval, da si naši slovenski Korošci še slovensko govoriti ne upajo. Torej bedite vi bolj možki, proč s strahopetnostjo! Delajte tudi v tem oziru čast naši slovenski domovini! In če se boste dobro držali in varovali svojo slov. čast, vas bodo črez 3 leta, ko se boste vrnili domu, veseli vaši stariši, še bolj pa vaše pridne slovenske neveste. — Fantje, sedaj prihaja čas, ko se bomo vdarili. Kakor je vam znano, je že nekaj slov. društev na Koroškem. Fantje, prihajajte v mnogem številu k shodom, kr-" jih bodo društva priredila. Na shodih se čuje marsikatera pametna beseda, katero je treba potem doma premisliti, pa tudi venelo je, saj nam naši koroški fantje že prav lepo zapojejo po domače. Le tako naprej vrli pevci — slavci! Pa bom vam še nekaj povedal! Gregčev Mihec se je prvikrat peljal po železnici. Veselo je dirjal 1 uka-matija po tiru in večkrat je zažvižgal od samega veselja. Mihec se kar ni mogel načuditi, kako so letele gore, reke in vasi mimo njega. V enomer je gledal vun pri oknu. Oče mu pravijo: Miha, ne glej vun, boš klobuk zgubil. Toda za Mihca je bilo prevabljivo. Kar naenkrat je izginil klobuk. Mihec v jok. No če boš priden, bom pa zažvižgal in klobuk bo zopet nazaj priletel. — Oče zažvižgajo in klobuk je sedel zopet na glavi. (Zmaknili so mu ga prej namreč oče in ga skrili). Mihec se smehlja zadovoljno. Toda „firbuc“ ga je zopet lomil. Pa vrže klobuk skozi okno in pravi: Oče le zopet zažvižgajte! ■— Kaj mislite, kdo je potem doma žvižgal, ali Mihec ali oče ? — Srečno!
Celovec. Dne 23. sušen je tukaj v veliki dvorani Ogrizove gostilne imelo katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovenc* na Koroškem svoj letni občni zbor. Tokrat je bil občni zbor prav dobro obiskovan, posebno iz Rožne in Ziljske doline in iz celovške okolice; žalibog da ste Podjunska dolina in velikovška okolica poslali manj zastopnikov, kakor drugokrat. V izbranih besedah je najprej pozdravil shod g. predsednik društva, dež. poslanec Grafemaueri ki je na kratko povedal namen društva in današnjega zborovanja V dobro premišljenih besedah poroča državni poilanee iz zelene
Štajerske g. dr. Ploj o političnem položaju. Rarreselile so nas besede, ko je obljubljal izvrstni poslanec, da bode on in njegovi tovariši v državnem zboru se zmiraj potegoval za nas koroške Slovence, ki žalibog Mmamo tam svojega poslanca in zagovor-*ika. Tajnik č. g. Dobrovc poroča o delo-Tanju političnega društva, ki je bilo lansko i«to prav živahno. Lepi shodi so se vršili Pri Prevaljah, v Št. Stebnu, v Medgorjah 'n na Želinjah. Pridno zborujejo Ciril in Metodove podružnice razven nekaterih, ki spe. Veselo znamenje je tudi, da so se za-^«li gibati slovenski delavci in da se snujmo izobraževalna društva. A čaka še nas T«liko dela in skrbi, ako hočemo na Koroškem rešiti, kar se da. Zato je treba edinosti in delavnosti. G. Grafenauer govori n šolskem vprašanju. Zahvali se gg. dr. tloju in Žitniku, da so v državnem zboru *P«t pogumno odkrili krivice, ki se v šolah §°de koroškim Slovencem. Odločno pa za-Trača grdo in krivično ravnanje šolskih polasti in hudobni namen nemških poslancev 'z Koroške v državnem zboru. Plojev, kakor tudi Grafenauerjev govor bo ?Miru prinesel T ®Moti. Govorili so še g. župnik Poljanec 0 krivičnem sestavljanju porotniških listin, S- dr. Breje o krivicah, ki se gode sionskemu ljudstvu pri sodiščih, g. Ekar o postopanju e. kr. vlade, ki nastavlja urad-J11**, ki slovenskega ljudstva ne ljubijo, ^fflveč le hujskajo proti njemu. Šentjakobski zupau g. Kobentar govori o c. kr. kme-t’jski družbi za koroško deželo. Četudi je ustanovljena za Slovence ravno tako kot za riemc«, se vendar prav malo briga za napredek kmetijstva v slovenskem delu dežele. Dd 2000 kron, ki jih daje poljedeljsko ^jMžtcrstvo z» slovenskega potovalnega uči-jih dobi g. Sumi le 600 kron, oni •nar pa dobč nemški potovalni učitelji, ^«mski kmetyski list „Landwirtschaftliche «itteilunjen* je prvič slabo urejevan, in Puteni za slovenskega kmeta nerazumljiv. .. Čuda, ako med slovenskim kmečkim Jpdstvom ni veselja in zanimanja za kme-J*ko družbo. Zahtevamo kmetijski list v *lovenskem jeziku. Zahtevamo tudi slovenske ®»trike. Tozadevno resolucijo je stavil g. a to nič iz Št. Jakoba. Prav živo se je Opravljalo o slovenskih matrikah. Popol-!10B5» pravično je, da se farne knjige o prstih, pogrebih in porokah v slovenskem * a ^«Žele pišejo v slovenskem jeziku. Nihče e »ore in ne sme tega zabraniti sloven-«mu duhovniku. Nazaduje nam je še en-SrKJ&g0t0Til obljubil g. dr. Ploj, da e bodo slovenski poslanci v državnem zboru ,4 Donaju zmiraj potegovali za pravice oreških Slovencev. Izrazila se je tudi želja ^..^hteva, da naj naše glasilo „Mir“, tako oeno, kakor zastopa narodne pravice, tudi rarn versko stališče koroških Slovencev.
1 imamo mogočne narodne nasprotnike pa eBe» tudi zlobne sovražnike naše sv. vere. D eT®jrno8t je velika. Zato pa vsi v edinosti
prj Velik.rea. V nedeljo, dne • sušca zvečer okoli 10. ure je začela |?r*ti Oiganova hiša pri veliki cesti.
. 440 j« ogenj nastal, nihče ne ve. Ker so der rm?ni	J‘h je zadela zatega-
tl l ®e ve^ja *esreča, posebno lotos, ko je * Iet^‘ ^ Džganom vred je hudo pri-e* tudi važenberski mlinar Jnry Kumer.
_hoiyiča, ki ga je pred ki ^1D?	1® kupil, je imel pri Ožgana v
ui ker doma nima pripravnega prostora.
Zgorel je tudi ta. Ne daleč od pogorišča ga je drugi dan pokopal konjederec iz Velikovca. — Zapustil je našo šolo učitelj drugega razreda g. Pikel. Pravijo, da se ne vrne več in sploh tudi odstopi iz učiteljske službe. Na njegovo mesto je prišel g. Od-lasnik iz Škocijana. Ko Vam pišem te vrstice, je pri nas kaj lepo vreme. Vse vstaja in se oživlja. Ljudje na polju pridno orjejo in sejejo. Zimska setev kaže lepo; čeravno nam je lani toča pobila vse, še vendar tudi drevje obeta, da bode jeseni nekaj sadja in priboljšeka pri „mavžni.“ Boga prosimo, da bi nam dal letos boljše leto, kakor je bilo lani. Hudo je pri nas. Malo je kmetov, katerim bi ne bilo treba kupovati krnha. In povrh še drugih plačil celi kup. Upajmo, da se obrne na boljše!
Podjunska dolina na Koroškom. Goto £ je vsakdo, kateri se kolikor toliko zanima za šole in za njih sad, prepričan, da so sedanje koroške šole skoraj brez izjeme popolnoma za nič, da niso vredne svojega imena. Res. škoda je za otroka, ki mora osem let hoditi v to mučilnice, skoraj brez koristi. „Osem let“, dolga doba, zlata doba mladosti. Otrok bi se v moderno urejeni šoli naučil marsikaj neobhodno potrebnega!
V	teh šolah neumnosti se pa ne nauči ne slovenski in ne nemški, še manj pa kaj dragega. L« to korist imamo, da otrok, ki ide neskvarjen v šolo, izstopi popolnoma pokvarjen, zna preklinjati, ne zna pa ubogati. O lepem vedenju še sploh govoriti ni.
V	rokah imam razglednico, sad sedanje šole. Da boste bolj prepričani o resničnosti mojih besed, podajam Vam tukaj nje vsebino : .... fo misarce Ijo vori Nailubeišisiti patudi va Mvoši Mo seve li Ho N včne-praznike dabili vsivesili jas žili M dabibila temo Nove Moleti bolzvestakakosipaute Msta-rem tenebolji rivavo. Kajne, res krasna pisava, in koliko takšnih in še slabših pisem in dopisnic se piše na našem Koroškem. Srečni ste naši bratje na zelenem Štajerskem, da imate Sole, ki vaaj nekoliko odgovarjajo svojej nalogi. Mi pa, če hočemo dobro šolo imeti, si jo moramo sami postaviti in vzdrževati, »aj naši lakomni nasprotniki nam ne pustijo trohice pravice. Eno narodno šolo že imamo, pa še eno bomo zidali! Prosimo, podpirajte nas v tena podjetju, saj drugje ni rešitve kakor v samopomoči! Pošiljam vam bratski pozdrav.
Gozdanje. Nemila smrt je po preteku osmih let zopet stegnila svojo koščeno roko med šolsko mladež, in nam jo pobrala sedemletno deklico, po domače Radarjevo Miciko v Zgornji vasi. Spremili so jo učitelji z otroci od hiše na pokopališče. Dragi krščanski stariši, danes je spremil učitelj vaše otroke k pogrebu, dne 13. maja jih bode pa spremljal na šulferainsko slavnost v Vrbo. Prav in hvalevredno je, da so se šolarji tako polnoštevilno udeležili pogreba svoje součenke. Prav je, da ste jih stariši poslali. Ali na Vrbo jih pa ne pustite, saj kaj koristnega tako ne bo videti, še manj pa slišati. Pametnejše je, da jih katekizem učite. Saj otroci tako ne bodo nič zdravejši, še manj pa pametnejši prišli domov, ker lepega nič ne bodo videli, ampak vse črno frankfurtarie. Slišali bodo pač hvaliti koroške, utrakvistično imenovane šole in jim klicali heil. Bil sem namenjen natančneje opisati, kdo bode govoril in koliko srca imajo taka društva za kmetski narod. Govorili bodo samo c. kr. uradniki, ki imajo toliko srca za slovenskega kmeta, kot pes za mačke, samo to da bi nas porinili z do-
mače zemlje ter od vere in od narodnosti! Dragi krščanski stariši, storite svoje dolžnost in nobenega otroka ne pustite na slavnost!
Cerkvene in duhovske nadeve. V stalni pokoj je stopil preč. g. Simon Incko, dekan in župnik v Žabnicah. Nevarno je obolel in se priporoča v molitev 6. g. Valentin Limpel, župnik v Čaiyčah. Č. g. dr. Lambert Ehrlich, stolni kaplan v Celovcu, odpotuje dne 23 t. m. v dražbi svojega očeta in brata v sveto deželo. Romarjem želimo srečno pot in srečno vrnitev! Sv. Oče Pij X. so s pismom z dne 20. prosinca dovolili, da se tudi v Krški škofyi, kakor v Lavantinski in Ljubljanski, god slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda praznuje dne 5. julija. — Faro na Trbižu je dobil č. g. Val. Kraut, dekanijski oskrbnik in župnik na Brnci. — V stalni pokoj je stopil č. g. Albert Eicbholzer, župnik v Globasnici. — Nevarno je obolel č. g. Janez Sablatnik, župnik v St. Iju. — Razpisane so fare: Zabnice do 28. aprila, Brača in Globasnica do 5. majnika t. 1.
Šolske vesti. Alb. Woschitz je imenovan nadučiteljem v Melvičah. — A. Hölzel v Libučah je dobil dopust do velike noči. — Za svoje zasluge je dobil pohvalo od deželnega šolskega sveta uČitej Janez Lohwasser v Škočidolu. — Umrl je vpokojeni nadučitelj v Pokrčah Simon Perne.
Promocija. Dne 22. m. m. je bil promoviran doktorjem prava v slavnostni dvorani Karol Francovega vseučilišča v Graden naš rojak, g. Ožbe Ilavnik, avskultant pri c. kr. deželnem sodišča v Oslove«. Maj-prisrčnejše čestitke!
• *
Bolgarski knez — kurjač. Med vožnje iz Londona v Pariz se je bolgarski knez Ferdinand, najbrže vsled dolgega Časa, preoblekel za kurjača ter je prebU več nr pri lokomotivi. Njegov salonski vlak je prišel točno v Pariz, toda kako so se saču-dili dostojanstveniki, ki so ga prišli sprejemat na kolodvor, zagledavši ga v umaaani obleki kurjača, vrhutega pa še do kože premočenega, ker je močno deževalo.
Kako visoko letajo ptiči? Znani naravoslovec Gätke je mnenja, da postajajo mnogi ptiči v visočini 3000—5000 metrov. Temu nasproti trdi Lucanus, da se po izkušnji zrakoplovcev ptiči le redko kedaj nahajajo v visočini nad 4000 metrov. Največjo višino doseže orel s 3000 metrov, škrjanec s 1900 in vrana s 1400 nad morsko gladino. A pl. Humbold je trdil, da se vspne kondor celo do višine 7000 metrov.
Vrelo morje. Ladje, ki plujejo skozi južno Cikladsko morje, so navadno plule in plujejo še sedaj skozi vode blizo nekega mesta, ki se s polnim pravom zove Vulka-nos. Voda je tukaj rumene barve ter izgleda kakor da vre. Knjige, ki služijo mornarjem za ravnaiye, priporočajo navadno ladijam, da plujejo nalašč skozi te vode, ako je trup ladje pokrit s polži in dragimi morskimi živalimi. Treba je le Četrt ure kretati se v teh vodah, da vse ostrige, polži in druge živali, ki se naberejo na trapu ladije, popolnoma odpadejo. One se v tej vodi doslovno skuhajo. To vrelo morje Vulkanos smatrajo kakor neki ventil za sigurnost nekega ognjenika. S tem nazorom se ujema tudi opazka, da se vedno v okolici dogajajo potresi, ko zgine v vodi rumena barva.
Msste žensk. Edini kraj na sveta, kjer žensk« vsč zaslužijo ko moški, je mesto
Troy v državi Newyork, kakor zagotavlja neki američki list. Glavni opravek tu je iz-delovanje ovratnikov, naprsnikov in pranje perila za pol države. V tovarnah in pralnicah je uslužbenih do 10.000 deklic, ki zaslužijo na teden po 60 do 100 kron. V vodivnih službah zaslužno na dan tudi po 20 kron. Tudi možje delajo v obeh industrijah, a ker opravljajo le surova dela, pri strojih kot kurjači, znažilci itd., na teden ne zaslužijo več ko 40 do 45 kron. Ako se v Troyu poroči kaka deklica iz tovarne ali pralnice, napravijo velik sprevod. Splošno pa ondotne Evine hčere niso take ko drugod ter ne hrepene po zakonskem jarmu, in sicer iz čisto praktičnih vzrokov. Odreči se namreč nočejo svoji višji plači v prilog možu. 100 družic pri svatbi ni aič nenavadnega v Troyu, 30 do 40 družic ima vsaka nevesta. Ženin družicam ničesar ne daruje, pač pa prinese malo darilce vsako dekle, ki je povabljeno. V podporo mladi dvojici začetkom gospodinjstva se pred poroko napravi „Kuhinjska družba*, h kateri mora priti vsak gost z darilom. Potem je veselje veliko, ko pride eden s kotlom, drugi z loncem, tretji s peharjem, četrti z rešetom itd. Tako dobi dvojica vse kuhinjsko orodje. Perica in tovarniške delavke v Troyu dobe na teden skupno do 800.000 K ali na leto 40,000.000 K in mnoge, ki so bolj varčne, so si po bankah in drugih denarnih zavodih prištedile že lepo premoženje. Delodajalci skrbe za dobra stanovanja; deklice imajo svoje klube in družbe ter udobno in prijetno žive. Tako so tovarniške delavke v Troyu brez dvoma najbolje plačane in najzadovoljnejše ženske na svetu.
Novi avstrijski poljski topovi so sedaj prestali izkušnje. Sodijo, da so to najboljši topovi novega časa. V oddaljenosti dveh kilometrov prodre kroglja 90 cm debel zid r v in tudi za njim napravi še mnogo škode. J I Zaporedoma so oddali iz enega topa 250 ! I strelov, ne da bi topova konstrukcija kaj I I trpela.
I I Premetena tatvina v Trsta. Zvitost in I I premetenost tržaških tatov se je pokazala i zopet enkrat v prav svetli luči. V kleparsko j I delavnico Ferdinanda Zorna v Via Chiac-I I eiera je prišel dne 17. m. m. neki človek, * f ki je rekel, da ga je poslal inženir Brai-f P doti, da poizve, koliko bi stalo, če bi obil \ I neki zaboj Zorn s cinkovo pločevino. Zorn i* f je naznanil ceno 100 K. Neznanec je odšel. J I Okolu polu 6. ure zvečer je zopet prišel in naznanil, da je gospod zadovoljen in da bo zaboj kmalu tu. Cez nekaj časa se je vrnil z vozičkom, na katerem je bil nov lesen zaboj, 1 in pol metra dolg, l-40 m visok in 80 cm širok. Ker je bila ura že Šest, so zaprli kakor aavadno delavnico. V soboto zjutraj ob polu 4. uri je pa službujoči stražnik zapazil, da je okno Zornove delavnice odprto. Ko so Zorna o tem obvestili in odprli delavnico, se je pokazalo, da je imel zaboj dva dela, katerih spodnji je bil 70 širok in v katerem je bil skrit človek, ki je imel nalogo izprazniti blagajno. Načrt se je pa prebito slabo obnesel, ker v blagajni ni bilo več nego 160 K. Tat je svojo nevoljo pokazal s tem, da je zapisal na neki listek, da bi si bil prihranil toliko dela, če bi bil vedel, da je tako beraška blagajna. O premetenih tatovih ni nobenega sledu.
Hilijonar zblaznel. Te dni je zblaznel v Parizu milijonar Emin Menije. Sprehajal sej je po drevoreda, hipoma obstane pri
nekem drevesu, izvleče žebelj in črno tablico in začne po njej nekaj pisati. Neki mimogredeči človek ga vpraša, kaj dela, nakar mu odgovori bogataš osorno: „Vi bi radi zvedeli moje tajnosti!“ Obenem izvleče revolver ter ustreli dvakrat na človeka. Zadel ga je v roko. Prihitela je policija. Izvedelo se je, da se je bogataš vglobil v misel, da mora iznajti stroj za letanje in v svoje načrte se je tako zamislil, da je znorel.
Ceneni krompir. Vedno je čitati, kako se draži krompir. To je pač živež, ki ga vidiš na mizi siromaka in bogatina. A sedaj so prišli časi, ko more revež jesti krompir le še ob nedeljah in praznikih. Ko bi naša vlada tako skrbela za krompir ko ogrska, bi revežem ne bilo treba stradati krompirja. , V Pešto pride po odredbi poljedelskega ministerstva vsak dan po tri vagone krompirja. Tu ga prodajajo na drobno in na debelo po tri do štiri krajcarje kilogram. Po vladinem naročilu bo došlo še 60 vagonov.
Žrtva slabe vzgoje.
(Zoranov.)
Petelinov Lojze je bil edini sin pri hiši, zato se mu je dobro godilo; mati je ustregla vsaki tudi manj upravičeni želji njegovi; oče pa, ki je bival v tujini, opravljajo zidarski posel, je pošiljal nadebudnemu sinčku redno raznih igrač. Nikdo pa ga ni v strah jemal, četudi bi mu bilo treba, kakor vsakemu otroku. Zato je postal črez mero nemaren in sam svoj; jokal pa se je več na teden, kot drugi otroci, po katerih je včasih šiba pela, eelo leto; pa saj si ga lahko spoznal po razjokanih očeh. Ko je že v šolo hodil, mu součenci niso smeli pokazati zakrivljenega prsta, pa je že rosa padla na njegove oči. Za učenje je imel glavo, če bi le hotel. Mati ga je bila voljna dati dalje v šolo, ali on se ni hotel ločiti njenega krila; zato je ostal doma. Le enkrat je obiskal očeta v tujini, da bi se učil pri njem zidarske obrti, pa oče ga ni mogel rabiti, zato je šel domov. Takrat se je Lojze učil lomiti nemško besedo, kar ga je precej napihnilo.
Poleg tega, da je bil vtragljiv, je še imel eno lastnost, ki mu ni delala časti: plah je bil in boječ; ljudij se je bal, samo doma pri materi se mu je zdelo varno. Plašljivost se ne podaje nobenemu možu, še posebno pa ne našemu Lojzetu, ker je bil visoke rasti. Noge so dobro služile njegovi boječ-nosti, ker so še prekoračile razmerno dolžino, so bile kakor nalašč pripravne za tek ali pobeg. Zbog takih lastnostij si je prislužil Lojze priimek „božji volek.“
Prišla so za Petelinovega Lojzeta tista leta, v katerih mora mladenič čuti nad seboj obsodbo, ali je sposoben služiti cesarja ali ne. Navadno so fantje, ko grejo na nabor, dobre volje, žal, da dostikrat preveč sebi v škodo in sramoto. Čeravno si je Lojze moral biti svest, da so med njegovimi sovrstniki fantje, s katerimi se on ne more kosati, da se torej gospodje pri naboru ne bodo trgali zanj, ker imajo dovolj drugih boljših junakov, se je vendar bal nabora, bolj ko tisti mladenič, katerega so obsodile rojenice, da ga bo v 24. letu zadela strela; če bi mu kdo rekel, da na naboru gledajo tudi na zobe, takoj bi si jih dal nekaj izdreti. Čimbolj >o ga tolažili domači, češ, da mn ne bo treba iti služit, če ga tudi potrdijo, ker je edini rin priletnih starüev, tembolj
je postal klavern; svojega joka ni mogel prikrivati. Imel se je za najnesrečnejšega človeka na svetu
„Ko bi le res bilo, da mi kot edinemu sinu ni treba služiti! Pa Če že mora biti, da postanem vojak, da bi le lepo ravnali z menoj ! Meni ne smejo nakladati tam vsakdanjih opravil; edini sin uglednih starisev sem, trpljenja ne poznam, delal sem tu pa tam le radi dolgega časa; sploh, jaz nisem za vojaka, posebno še za prostaka ne.“
Strahopetnež, kakor je bil, misli na sredstva, s katerimi bi napravil gospodom pri naboru utis, daje gosposkega pokolenja; menil je namreč, da imajo gosposki sinovi prednost pred drugimi, da jih ali raj še oprostijo ali lepše ž njimi ravnajo; mogoče še celo doseže, da se mu bodo drugi morali pokoriti; ni pa pomislil, da gosposka suknja teh predstojnikov ne omehča, če je v glavi prazna slama in neokretnost v udih.
Dan pred naborom se oglasi Lojze pri domačem organistu s prošnjo, da mn posodi trd klobuk ali cilinder in črno dolgo suknjo ali škric. Orgijavec se čudi tej zahtevi, vendar ustreže njegovi želji. Tako gosposko opravljen gre Lojze drugi dan v trg na nabor. V tej dolgi suknji, ki mu je stala precej narahlem, se je še le videlo, kako se je tresel njegov život od strahu pred naborom. Samo nekaj ga tolaži: da ga bodo kot gospoda ali izpustili ali pa vsaj vvrstili med gosposke vojake; za zadnjo rešilno vejico pa še je imel blaženo nemščino.
V	takih občutkih bojazni in napačnega samoljubja »e bliža trgu. Tovariši se čudijo Lojzetu, da se je kar črez noč prelevil v gospodiča, ter ga na razne načine pikajo, on pa molči; le enemu mladeniču, kateremu je najbolj zaupal, razodene, zakaj se je nadčl tako gosposko zunanjost. Ta pa ga opozori, da mu to nič ne bo pomagalo, ker je obleko treba prej odložiti, nego se stopi pred zbor komisije. Cilinder in škric ste torej dva izmed tistih prijateljev, ki spremljajo Človeka samo do vrat, potem pa ga zapustita. Lojze se huduje, da mu to ni prišlo že prej na misel, sedaj se je torej zastonj postavil v zasmeh svojim rojakom, zdaj pa je že predaleč od doma, da bi spremenil svojo obleko; mora torej naprej.
V	tej zadregi jame tuhtati, kako sredstvo bi še bilo, da bi ga pri naboru prištevali gospodom, ker prvo ni obetalo pomoči. Na enkrat mu zdrava misel šine v glavo. Prsten si moram dobiti, tega mi ne bo treba odložiti. Pa kje ga zdaj dobiti? In še več jih mora biti, eden še ne naredi gospoda, treba je najmanj na vsak prst enega, si je dejal. Ne premišlja dolgo, kmalu stoji pred zlatarjem v prodajalnici. En prstan si kupi; druge štiri, pa, pravi, si hoče izposoditi za nekaj ur. Zlatar ga nezaupljivo pogleda, misleč, da se gospodič šali. Čemu bi mu le bilo toliko prstanov. Štiri zlate prstene (ker take si je izbral Lojze) izročiti tej osebi, da bi potem najbrž več ne videl ne človeka, ne prstanov, teko daleč ne sega njegova dobrotljivost. Čimbolj si tudi ogleduje kupca, tembolj se mu zdi sumljiv, zlasti ko vidi, da klobuk in suknja ne morete biti zmerjena na njegovi koži. Tudi njegova boječnost in trepetajoč glas mu ne ugajate. Ne dvomi več, da ima opraviti z goljufom, ki bi rad zlepa izvabil od njega prstane. — Pošlje po orožnika. Orožnik ga vpraša za ime, Lojze mu poda pozivnico za nabor, na kar ga žene orožnik pred komisijo gospodov pri naboru, ter jim ga priporoči kot goljufa, ki mora takoj po nabora v preiskovalni zapor.
Goipodjc si njega prvega ogledajo; *i bilo kaj mičnega na njem raznn dolge poštare in najbrž bi ga ne bili pobrali; pa sknSnja nči, da se pretepač ali zločince malokateri zmuzne pri naborn, ker si ondi mislijo: boljše drži ga, kakor pa lori ga; boljše je, da ga imamo na rame» pred vojaškimi očmi, nego da vznemirja poštene ljudi na deželi. Po kratkem posvetovaiyn ga potrdijo za vojaka na tri leta. Lojze prosi in joka r obeh deželnih jezikih, pa gospodje ostanejo trdovratni. Pri prisegi stopi na stran onih, ki so prisegali v nemškem jeziku, da bi še mogoče omehčal komisijo, pa nič ne zda. 8e celo domači župan, ki je bil navzoč, je govoril zanj in vložil prošnjo, naj ga oprostijo, ker je edini sin, pa zastonj. Ne-poštenjakoviči ne zaslužijo olajšav.
Po nabora potuje Lojze v organistorem klobuku in suknji v zapor. Črez nekaj dni ga pa izpustijo, ko se prepričajo, da prejšnje življenje »i storil nič nepostavnega.
Jeseni je Petelinov Lojze vzel slovo od svoje matere, da postane vojak. Jokala sta °ba, Lojze Se vso bolj, ko mati; njo je sicer skrbele, kaj se bo z njenim ljubljencem tam godilo, a pri delu ga ne bo pogrešala, ker mu je delo šlo slabo izpod rok.
Med vojaki je našel nekaj znancev, pa ti so bili čemerni do njega in se gn ogibali. Dobre volje ga niso videli nikdar, vedno je kje zamišljen stal ali sedel v prostih urah, delal na razne načine kisel obraz. To zadnje ga je tudi rešilo vojaške suknje. Zapovedujoč častnik je že poznal vse svoje vojake, Lojzeta pa si ni mogel zapomniti, ker se je v svojem nesrečnem položaju zvijal in kisal in spreminjal vsako uro svoj obraz v nove Poteze, da ni bil nikdar sebi podoben. Kolikorkrat je poklical častnik Petelinovega Lojzeta pred se, vselej je stopil pred njega nov vojak neznanega, kislega lica, katerega *0 častnik ni mogel spominjati, da bi ga ftl že kdaj videl, še manj pa se mn je zdel
prvotni Petelin Alojz. To je nazadnje
častniku že presedalo, zato je izposloval Lojzetov odpust.
Ko Lojze zvč, da sme iti domov, se je njegovo lice prvič po dolgem času razširilo v prijeten nasmeh; še le zdaj ga je bilo mogoče spoznati kot Petelinovega Lojzeta.
Ustnica uredni!tva,
Sv. Lovrenc. Hvala, da ste nas ope* Borili, toda smatramo, da je boljše, 5e o tem v listu molčimo. Onemu pa pišemo zasebuo pismo. — Goedanje. O pijančevanju smo že veliko pisali, da sedaj vašega članka ne morem® objaviti. — Možice: Preveč osebno 1 A pišite nam večkrat!
Najboljša semena
za zelenjavo, cvetlice = —— in poljske rastline
se dobe v trgovini
F. Holasekovega naslednika J. Sirk, Maribor
Gr lav ni trg-, rotovž.
Trgovina obstoji Se 25 let, .. : :	:
7 2 • 7
Naj cenejša prodaj alnioe.
ar, zlatnine, srebrnine, optičnih predmetov, zzzi godbenih avtomatov, gramofonov-
IMcatixngr<Đx»j£b nAslednlls:
T. FEMHBMBACH
MARIBOR,
Gosposka ulica 25,
filijalka: Dravska ulica 2.
Bemonter ura h aikina, . . gML 1'80 črna jeklena remonter ura .	„ 2 (0
srebrna, remonter ur» ...	„ 3-40
srebrna verižica.................. —
srebrna vratna verižica . .	„ —•(6
14 karat, zlata ženska remont, «ra „ 8 90 14 karat, zlata moška remont, ura „ 16*80 14karat, zlata verižica. . .	„ 6*60,
Vsaka ura 6
h Pi ' 18 a
14 karat zlati prstan 14 karat, zlati aha»! ura na nihale . . . nra z godbo , . . okrogle knkiajake ure ure budiluiee . . . očala...............
«id. 2*20
„ i-w » * S0 . «•«> n 1-65 . 160 .—30
M
Pl
d!
n
in srebrnine
je taknšana I* natančne arsjtna, — Popravljanje «r, zlatni®*
„	ŽO kr. — Zamenja se stara zlatnina in «rage starinske vrednestL	90
Novi, veliki ilnstrov&nl cenik ma zahtevo brezplačno in franko.

♦: x z z zzzzzz
.ZZZZ-ZZZ'
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska cesta 19.=v Medjatovi hiši v pritličju = Dunajska cesta 19.
------- vsprejema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi in
8. za nižj©avstrijsko deželno zavarovalni«© na Dnnaji:
«) zavarovanje na doživetje in smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 60 vin , 1, 2 3 in 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddelka „Rentna hranilnica“ deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo;
b) zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju na suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrsto.
Pojasnila daje za Štajersko glavno poverje-ni&tvo v Maribora, Fabriksgasse 21, ter postreže ako se zahteva, tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahke meri z vsako drugo zavarovalnico.
V krajih, kjer ie ni stalnih poverjenikov, «e proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel
Postavno vloženi ustanovni zaklad J amöi zavarovancem popolno yarnost.
Svoji k svojimi
Slovenci! pristopajte k domači zavarovalnici I
Kdor želi imeti lepo podoio
ki p? *4» Uri ja M»t«r Boljo v zrasdi in i!ot«{o raaanko ecrkav Noto Itifto pri Gornjem frada, uj d jo narodi, dokler jib je dobiti. Velikeet »odele Je MXdient. Cena 2 kroni « poštnino. Želel 11 in raapedilja proti predplaiiln ali porretja Zrnu Xeinlek,
trgtm, Veva ittfte, pošta #ornjl grad
(SUjerko).	10 3
Krojaškega pomočnika
«prejme eedaj ali po Valiki noši r atalao delo JL jPandnlk, krojaS t Sabi, Labod (Laramiind^
Cepljene trte
na Pertetia in aiaert Baktnina bela, mnška-telee, medte, ertliber, traminer, Burgunder beli. Bnrfimder modri, portugieer, rulander, laški rilšek, mad riliek, ^Tanee, "	.
dobre Tkoreninjeae, pr 39 krm, pri Ttijmn
Ivanee, najboljše kekoroeti,
pr odd e 100 komadov po «n oarzetjn pa še eeaeje
F. 8BEBBE, Maribor
Tegsttkofova eeeta 2S.	5 (d-5)

uradne pečate KUVERTE
priporož»
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Delavnica za vsa cerkvena dela
•• priporoča t izdeloTaaje
vsakovrstnih kipov, aitarjev, križevih potov, božjih grobov, božičnih jaslic, posrebrenih svečnikov itd.
VdUii» zaloga | Zahtevane fotografije ter nairti dovršenih kipov, križev in etik. % s povratno poito.
Stotino »prišcvdl U poltr»laik pitane s« r*«p#l»ga!
lelnniee z «nnjeniai MnraMli paipipftM pre» rdani
Konrad Skaza
SS. XJlviokx-OrvdSdLmxn, mpolalao.	[d «-12	(!<
Svoji k svojim!
m*$m®*****m®mm&®
Svoji k svojim!
Prva narodna tovarna kmetijskih strojev Jožefa Pfeifer-Ja
v Hofcnlx pri Mariboru (Štmjarakco) ■■■'
te priporoča v izdelovanje stpojmv za delo v «pomladi:
brane za travnike
od 50—80 kron,
sesalke za gnojnico, čistilnice žita, mlatilnice na roko, mlatilnice na vitelj, Titelje in razne druge stroje.
8 1 Več kakor 200 spričeval potrjaje izvrttnoit mojih izdelkov.
Java Kava
direktno od pridelovalca.
Pošilja se vrečica s 5 kg «dnine protta brez vseh stroikor aa vsak* ;	■	.....pošta» postaj* r:---' ■ ...
turova: —
— eurova: —
Marka Javoflor najfinejta . . fl. 6 65 i Javabrazil laešauiea ..... f). 5 75 Marka Javaner Sm zelena . fl. 6 20 | Kapucinska atauaUa, žgana fl. 7 —
čaj I kg gld. 2 80, gld. 4-—, gld. 550.
TURK & DB.
peuttuik plaitaž na «teka Java. Peiiljatve iz eldadžšša v laki.
TPret, A.cquedlotto öS.	31 8—12