St. 14. V Gorici, v torck dne 18. februarja 1908. Letnik X. Ixhaja TBak torek inflobotoob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dnova prainik izide dan prej ob f>. zroüer. Stane po poflti prejeman ali v Gorici na dorn poiiljan celoLntno 10 K, polletno 6 K in ietrtletno 2*50 K. ProdajasevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jelleriiti r Nunskih ulicah in Le- ban na VerdijeTfim tekali8Lu po 8 Tin. GORICA Uredniötvo in upravni&tvo ie nahajata t «Narodni tiikarni», ulica Vetturini b. it. 9. Dopiae je nailonti na urcdiiiltvo, opiate in naročnino pa na upravničtvo >Gorice«. Oglasi ie rafiunijo po petit- ˇrstah in licer ako ie tiikajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie tečkrat tiikajo, racu- nijo te po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni arednik Anton Bavöa Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. L. Lukežič). Hgrarni črviček. Kako se agrarai črviček vije, öe j stopi nanj „klerikalcc", je hotel pokazati j pisec članka „Klerikalna zagrizenost" bravcem „NaSega glaeu"; dejanski jim je pa pokazal, koliko more agrarni „črviček" nesnage narediti, öe se ga „klerikalec" samo dotakoe. Naverjetio, ko'ifco inai tako majhna žualica smradii v sebi!----- „Hinavci, nizkotaost miiljenja, rrbonec prostaičine, blazna n a d n t o 8 t, h i n a v s k a požrtna kliki», klerikalni veliki mogul" in diage take dahovitosti so puhtele iz oje proti dr. Pavletiču, ki je moral črvička v roke vzeti, da je kmetovalcem pokaza', kako malopridna živalica je. Seveda to živalici ni bilo po volji in braniU se je s tistim orožjem, ki jej ga je data mati narava! Toda govorimo naravnost, brez pri- mere, ki nam jo je vsilil nerodni agrarni člankar! Vse tiste „agrarne" stranke, ki so T raznih deželah nastale potem, ko eo bili liberalci r boja za polilično veljavo tepeni od „klerikalcev", so liberalnega izvora. En del poraženib liberalcev, in sicer z manj zaTednimi poseboo oni, ki jim ni bilo teSko potnhniti se za neko- liko časa, so zapnstili tovariše in začeli oznanjevati mir in spravo. Pred vero in duhoiščino, ki eo jo prej oajsrditejb na- padali, to napravili globok poklon, meneč, da se bo z lepa dala lažje ko z grda v stran potisnili. Idejalni interesi ljudstv«t, izvzemii narodnosti, naj bi se v javnem življenju poYsem nmaknili gmotnim. Tako je nastopila „agrarna" stranka tadi pri nas. Svoje liberalno pokoljenje sicer navadno taji, pa se ga zaveda. Ne- premišljeno, pa resnično je priznal Mer- molja po fihodn pri Rebkn : „M i s m o bolj liberalci 1" Narava je govorila. Postopanje „agrarne" stranke do zadnjega Časa je najsijajnejii dokaz, kako zmagovita so načela SloTenske Ljadske Stranke. Agrarci, dasi „bolj liberalci" so morali napraviti zgoraj cmenjeni globoki poklon pred vero in dohovičino predno bo šli med Ijndstvo. Rako bi pa d e- lovali za ljadske gmotne ko* risti, teg a se reveži niso bili nančili t Iiberalni soli za fariko gonjo. Cisto nagi bi mo- rali stati pred 1 j u ds t v om, če bi srojenagote ne bili pokriliz go spo da r ski m programom Slo- renake Ljndsko Strankel V nnaloštevilnih jaBnih trenutkih, ki jih je imel voditelj »grarcev dr. Franko v svojem političnem deliriju se je to spoznanje tadi pri njem sramožljivo po- kazovalo. Saj je n. pr. na agrarnem zbo- roTanjo dne 2. janaarja t. I. izrecno priznal: „Program ljudske stranke se krije s programom naie stranke". Z zdrnženjem teh dveh strank, tako je nadalje izvajal, nastal bi mir T deželi, „ker bi zdrnženi stranki tvorili tako mogočno sknpino, da bi poleg nje drnge straje ali stranke ne prihajale v poitev"___ Kazalo je torej nakoliko časa, kakor da se je v oni četi, ki je prva razvila agrarni prapor, zbudil kes nad svojim prejšnjim greäaim liberalnim življenjem. Bili so že na tern, da začnejo zveličavno pokoro. Toda v tern öasu je bila iz liberalnega tabora že doila k njim še druga četa bolj za- krknjenih grešnikov. To so bili Iiberalni učitelji, katerim Gabriček pri srojih praznih loncih ni mogel veČ krotiti agrarnega poželenja. S početka so bili agrarci teh imenitnih gospodov veseli, kakor otroci koojička, ki od zadaj piska. Menili so res, da si bodo Iiberalni uöi- telji r cast šteli, biti jim pokorni Binge. Kako britko so se varali ! To se je po- kazalo vsernu svetu oöitno pri omenjenem agrarnem shoda 2. janaarja t. 1. Spo- korni nape? dr. Frankota ni naiel od- meta pri liberalnem učiteljstvu. Vstalo je, zapelo himno: „Ne bodinao ialo- barde1" in nkazalo dr. Frankota in agrarcem, da bo ne smejo zdražiti s „klerikalci", temveč da morajo delati samostojno zgago. In dr. Franko jih je abogal, dal je „kontradampf-4 in od I tistih dob se ga ni nikdar več polotila sentimentalna želja po zdraženja s „klerikalci''. Kaj za to, da sta pri tem, 8 politiško zn ačajnoatj o dr. Frankota šla rakom žtižgat mir in sprava in možnost b1oi I____________________________________ž- nega delovanja vseh za Ijadski blagor vnetih mož! Milost libe- ralnih uttteljev je kajpada vredna več kot vse to skupaj ! Vodstvo Slovenske Ljadske Stranke je bilo pokazalo veliko samozatajevanje pri pogajanjih z agrarci za združiter strank. Zaradi Ijabega mir a je skašalo pozabiti cin politične felonije ki ga je dr. Franko izvršil za časa držaTnozbor- skih voliteT z zaTratnim napadom na naiega roditelja dr. Gregorčič>, zaradi Ijabega mira je ignoriralo otroCjo imper- tinenco, s katero so dr. Franko irv nje- govi tovariši zahtevali cd naše stranke posredno priznanje da je vero zlorab- I Ijale; zaradi Ijnbega mira je naše ?od- stTO bilo pripravljeno sprejeti rkljab Tsema dr. Frankota in njegove tovariše med svoje člane ter priporočati njihoTe kandidatare prav tako kakor kaodidatare naših starih zreslih pristaier. 1 Vse to je nažo Todstvo storilo, ker so tedaj sgraici slovesno zatrjerali, da imajo z nami ekopen program, in ker je hotelo ne glede na o»ebna casprotja podati roko vsakemn, o katerem ni bilo preveč' očitno, da ga hoče s trdiUijo skopnega prcgrama farbati. Toda ravno oni, o katerih je bilo najbolj očitno, da z nami nimajo skop- nega prcgrama, namreč Iiberalni ačite- lji, so bili dra. Frankota Ijabii kot „kle- rikalci", in gledal je mirno, kako je li- berelnaočiteljskastranka zsjezdilaagrarno «tranko na shoda 2. jannarija t. ). Od onega due je rse agrarenjc sgoij poixoana akcija za rešifev bankrotne Iiberalne botege 1 Ni čado, da se pri tem y vedno ! lepši lnči blesti political značaj dra. Frankota. Začetka je zaradi lepšega še Ygriznil razven „klerikalne" tadi liberalno stranko. Posebno lepo se ma je poda- jalo, kadar je sYOje poalnšavce pozivljal, da naj se „ne dajo več imeti za norca ne po liberalno, ne po klerikalno", ho- teč jih pridobiti za to, da bi se ma da 1 i imet i za norca po agrarno! GoYoril je o Iiberalni in klerikalni kliki, tarnal o tem, kako „obe stranki izže- mata ljadstvo na račan njegovih pra- yic" itd. V zadnjem časa pa se je spra- Yil izkljačno na „klerikalce", ker to zahteva od njega^ seveda poli- tična doalednost, da napada stranko, s katero ima skapen program! Padai je y tem pog eda Yedno nižje, ter začel naposled pred li- beralci Yihteti kadilnik, pristaše naše stranke pa psoYati z „nerazsodno kleri- kalno mago". Prarico do kritike jarcega deloYanja politične stranke ali politične oeebe moramo ysakema priznati ; ampak da cloYek, ki do zadnjega časa ni storil korak«, če ni bilo y njfgOYOzaaebno ko- riet. tako od zgoraj doli sodi in obsoja ddovanje naše stranke in naäih mož in kliče, zgesto rimskega i na- pe ra tor ja, pred BYOJ sodni stcl mej dragimi tadi moža, kakor je dr. Gre- gorčič, to je neznosno ! In pri Ysem tfm se dcmižljaje dr Franko, vsaj tako mora clovek misliti po pisavi njegovega glasila, da bi naäa stranka in naši možje morali njegOYO početje in početje njegove stranke mirno prenaiati, ali pa morda še celo vsako brco, ki jo od te strani dobe, kvitirati 8 hYaleznim smehljajem. Dragače si ni mo- goče raziagati besnosti, s katero je „Nai Glas" oblajal dra. Pavletiča zaradi nje- govega govora na shoda naäih zaapnikor dne 6. t. m. Seveda je moral Jagrarni ! člankar iztrgati posamične besede in stavke iz zveze, ki so jih imeli v Pavle- tičetem goYora, ter jim pretYoriti smisel in namen, da so mogli slažiti njegovim 8Yrham. Dr. Pavletič je imel predobro 1 mnenje o agrarcih: menil je, da pošte- njaki ne marajo Gabrščekove golide. Dc- godki pa so dokazali, da so „agrarci" z vsem drugiin liberalnim inventarjem pre- Yzeli tadi to Častitljivo posodo. Pa kaj goYorimo sedaj ie o agrar- cih in liberalcih ! Poglej „Sočo" od mi- nole sobote, dnša krščanska !........ Ali ne Yidii tarn dra. Frankota, ki je pred tedni ie toliko kokodakal o tem da je treba Gabrščeka izolirati, kandidriti v bratskem objema ne samo z Alojzijem Štrekljem, ampak tadi z Andrejem Gabrščekom ! Kdo bi si bii mislii, da bode dr. Franko tako hitel opravičiti sodbo, ki jo je o njem izreke) dr. Pailetič. Soroduc dttše so se ttašle, LISTEK. Za prvo nagrado. Ilumoroska. Hrv. spisul Zmaj Uonictski. Press, tit. L. (Daljo). Po ulicah je bilo opaziti precejäno ziyahnost. Pa nič čadnega; saj je danes v atrelnem druätvo pies barab. Treba je bilo ie marsičeaa priskrbeti za p?68, ki ' je zbndil med meščani veliko zaninci&nje. Srce mi je Ystrepetalo vselej, ko sem j pomislil na syojo talonsko obleko, ki je i ležala v zastavljaYDici, in na nagrado ; 200 kron. Tadi jaz sera se lahko Štel | med sreönike, ki so imeli ie marsikaj preakrbeti za ta pies. Z važnimi koraki Bern stopal proti gornji alici in dospel do prodajalne starinarja. Potreboval sem Baknjo, ki bi cdgovarjala današnji misiji, I'lace pa Bern imel svoje laätne zakrpane i z narnvnimi krpami. Predno sem stopil v prodajalno, Höm se ozrl na levo in na desno, da bi 111 e je videl kateiih mojih znancev. Pred ra©ne je atopil — v pravem pomenu be- sede — gin izraela. Človek srednje rasti, POgleda prijaznega in radovednega, sicer pa dobro vzgojen. Pozdravil me je nem- ško, jaz sem ma odgovoril hrvaiko in ga Yprasal, öe ima snknjo slabie vrste, ker tako potrebujem. Čim slabše blsgo sem zahtoval, tem bolj je on hvalil. Čisat je videl, da Bern resen kupec, samo aganiti ni mogel, zakaj zabteYam euknjo naj- slabše vrste. Po velikem trada sem ko- neöno izbral soknjo, ki mi je bila po volji, cit'at pa je zaöel, mesto da bi po- vedal ceno, hvaliti saknjo, kako je lepa dobra, malo ponoiena in ne vem, česa V8ega ni pcvedal. Slatil eem, kam to vodi, in hotel sem oditi iz prodajalnice. G fat me je vlačil za rokav in proail naj ie enkrat pogledam blago. S teživo sem zvedel od čifata ceno. Pogodila sva se in odiel Eem s euknjo domoY. Med teii se je tadi Stefan vrnil s sYOJega posla in prinesel raznih canj, ki sYa jih inorala iele prirediti za naio rabo. Veselil sem ae na tihem, ko sem Be vzrl Y zrcala oblečenega kakor pravi postopač naJ8labie Yrste. Ker sva imela ie polne štiri ure dasa za toaleto, je odiel Stefan domov, da bi se napravil, kakor sva se zmenila, med tem ko »em imel jaz a syojo toa- leto opravilo. Na glavo Bern dal kučmo, na Yec mestih raztrgano, s kožo spredaj. Srajce nisem oblekel, ampak dal sem kakor oni Svab, krog vratu cunjo, ki je lahko vsakdo spoznal, da je bila to nekoč ele- gantna rota; zadnji čas jo je rabila moja gOBpodinja za brisanje loncev in drage kahinjske posode. Saknjo sem moral tadi docela predelati, kakor raz- valine stare ga Sasjed-grada. Oblekel «em hlacc, ki sem jih nosil ie za časa di- jaikih let. Spominjam se, da sem naredil po iolskih klopeh precej lnkenj vanje. Nekoliko prekratke so mi bile, a to ni niö ikodovalo, imeli so vsaj čeviji lepšD priliko, da so se pokazali. Ob gležnjih so bile nekoliko iirie, ali rekel bi, bile so napihnjene kakor rokavi ženske blaze. Na enem čevlju je bilo ie opaziti peto, med tem ko ni bilo na dragem več no- benega sleda o lijej. Gornje asnje je ie prilično pokrivalo nogo razen palca in malega prsta. Podlpati bo bili ie precej dobri, Bamo oddelili so se od gornjega nsnja in pri hoji protestirali. Nataknil sein tadi maniete, ne popolnoma bele, a videlo se je, da so bili nekoö bele in cele. Meeto gam bo v sen jih zvezal, za slučaj da bi jih ne izgabil, z trvico. Belo polt lica in rok sem namazal s 8a- jami, a samo kolikor je to zahtevala moja — znnanjost. Dolgo sem stal pred zrcalom in nisem mogel prav verjeti, da da imam toliko sposobnosti za takega človeka. Ker ni bilo druga, sem vtaknil v žep ie ieseno pipo s kratko cevjo, in sicer na desno stran sukaje, iz hlač pa mi je kakal velik, radeč robec, ki je slažil Y postrežbo mojega spoitovanega. nosa. — Gas je potekel. V sobo se je za- aliäalo zvonenje Avemarije, nestrpno sem pričakoval Štefana, ki bi moral po dogovoru že biti ta. Vzel som denar za vstopnino in odiel naravnost proti Ste- fanovem stanovanja. Med potom mi je priilo na m'sel, da bi bilo dobro popiti čaio vina v okrepčavo oziroma v pogam, preden pojdem v dvorano strelnega društva. Kakor sem odločil sem tadi naredil. Odprl Bern vrata gostilne in hotel pri- sesti k prvi mizi, ko se me pa nata- karji zapazili, je nastal v gostilni velik vriič. Priletelo jih je nekaj k meni in zaöeli so vpiti in kričati: „Ven, ta ni» aaate opravila !" in dr. Franko, veliki figamoh, ho se- ! daj ob volitiwh hodil sloSno s (ia brščekttm ljudi f*o liberalno sa ttorca imet ! — Nam pa je prav, da so se zdruiili proti nam tsi', ki po sfojem miäljenja in značaja skapaj spadajo. Vsaj dobro misleče ne bode Tec" mogla begati drožba, ki se je zopet zbrala pod poveljništTom Andreja Gtbrščeka. Dru. Frankotu pa seje posrečilo tekom nekaj me- aecev doprinesti do samo dokaz politične breznačelnosti, am- pak todi sijajen dokaz popolne polične nespoaobn osti 1 Desef shodov. Zadnjo nedeljo je bilo po deželi 10 shodov „Slovenske Ljudske Stranke". Neka- teri teh shodov so bili naravnvst sijajni. S. L. S. je priredila shode v najhujših agrarno- liberalnih trdnjavah. A povsodi, razun v Pr- vačini, so se shodi izvršili dostojno in lepo. Edino v Prvačini so prišli pijani liberalni agrarci, da bi preprečili naš shod. A to je bilo dobro za našo stvar. Ljudstvo spozna- va in jim obraca hrbet. Prav malo se čuje o liberalnih-agrarnih shodih. To naj ne premoti nikogar! Liberalni agrarci delajo na tihem, da bi nas premotili. Zato neustrašeno naprej! Nedeljski shodi so bili lepi in nam kažejo, da kjer je delo, je zmaga! Sijajen volivni shod v Hudajužni. V nedeljo popoldne se je vršil v Hu- dajužni sijajno uspel volivni shod, ki ga je sklicala tolminska „Kmečka zveza". Predse- doval ie g. T o r k a r iz Podbrda. Govorili so gg.: kandidat Kosniac, Gabr. Bevk, dr. Knavs in župnik Kragelj. Vse kandi- dature so bile sprejete z navdušenjem. Ude- Jcžba je bila velika. Shod v Grgarju. V prostorih g. Miljavec je priredila .„SIot. Ljadska Straakau t nedeljo lep, dobro obiskan shod. Breznacelnost in onemoglost liberalne stranke, ia fik- fakoTstTO agrarne stranke, organiza- cijo in načrte „S!ot. Ljadske Stranke" 8ta zbranim posiašalcem pojasnjevala Aaton Rastja iz Bat in Ciril Vaga iz Gorice. Pazno so siedili zbrani možje ia mladeniči iz?ajanjem gOTornikoTim, ago- ˇarjala sta resno le poštar grgarski, Mi- lost, in grgarski župao. Pryi, ki se je s svojimi ugovcri le blamiral, gje dobil za- slnžene odgovore posebno od g. Rastje, ki je zagrizenega agrarca prisilil, da je polagoma bledo umolknil. Grgarskema žapann, ki je na svoje ngovore tadi prejel primerno zarrniter, pa bodi še naknadno povedano, da zveza med libe- ralci in rqrarci je pač dosti pojasnjena tadi T „Soči" preteklega tedna, kjer se na avodnem mesta pod aaslorom „Naši kandidati" aahajata kot kandidata dr. Franko in Andr. Gabršček. Da se o tej zrezi prepriča, naj si grgarski žnpan tisto številko „Soče" natančnejše pogleda. Klici: „Mi nočemo Gabršoeka", so se sliäali na shoda ; dosledno morajo Grgarci reči tadi: „Mi nočeaio dr. Fran- kota in agrsrcer", ker so oni tadi le li- beralci z dragim imenom. Da so naši kandidati „s*jn možje", je pripozaal celo grgarski poštar, Miloat in če je dosleden mož, bi moral tadi on delovati na to, da zmaga jo ti „fajn možje". Grgarci, ki so se pri zadnjih to- litvah po večini dali zapeljati od lepih besed in obljub agrarne stranke, so Tsi molčali, ko je ob sklepo shoda isti Mi- lost nedosledno zaklical : Ži?io dr. Franko 1 Od shoda so neali atis, da z agrarno stranko ni nic, in ker Be ne zlagajo z načelnikom in programcm li- beralne stranke, bodo po pametnem prerdarka volili kandidate „SIot. Ljad- »ke Stranke". Pokazali bodo, da niso no- razsodni, marveč da znajo loc'l; med STOJimi pravlmi in hinavskimi prijatelji. Shod v Čepovanu. Pri g. Kofoln t Čeporann je bil r nedeljo dobro obiskan shod „SIot. Ljadske Stranke". V dolgem gOTora je CrilVaga ž njo Bedaj zdražene hinaTske agrarne stranke in kaial na cilje prave ljad- ske stranke, v kateri edino najdejo kmetje prare prijatelje, obrambo in po- moč. Zato priporoča kandidate „SIot. Ljudske Stranke". Jasnim dokazom go- TornikoTim si ni opal agovarjati nobedea pričajočih. Maskarado agrarne stranke si je še posebej priroščil Aaton Rastja iz Bit, ki je s BTOJimi zaffkacijami zbudil tadi Teliko saieha. Ugovora ni bilo no- benega. Ko je še domači g. žapnik Rejec, tamoäajim domacinom posTežil spomin, kdo se jim je skazal najboljšega prijatelja ob časa, ko je ČepoTan pogo- rel, in je lokvarski g. župnik, Plesoičar, 8Tojim rojakom priporočil še edinost in složnost pri Tolitiah, je bil lepi shod zakljačen VstaaoTui zbor „Kinecke hranil- uice in posojiluice" in volivni shod v St. Ferjanu. V nedeljo dne 16. t. no. je bil za cbčino Št. Ferjan pomemben dan. Vntanovili smo posojilnico ra.ffjisenovko, GoToril je najprej obširno č. g. dr. A FaTlica o pomena in važnosti poaojilnice z ozirom na kmečki stan in zlasti z ozi- rom na kolonsUo. Posojilnice poma- gajo reynejsim kmetom na noge, jib re- šajejo iz oderaških rok, jim pomagajo pri sknpnem nakapovanja kmečkih po- trebščin in pri razprodajanja km kih pridelkoT, jih Tadijo varčeTanju, jih de- Ipjo neodvisne od kapitalistov, jih Tara- jejo pred razkosavaojem posestdT itd. Posojilnice bodo pomagale Tladi rešeTati koionsko vprašanje s tem, da bodo na- kaporale Telika poseatya, ki bodo na prodaj ter jih delile mej STOje ljadi. Kjer ni posojilnic, pokapijo navadno taka po- sestTa kapitalisti, oderahi ter jih potem prodajajo silno drago po malih parcelah. GoTornikoTO izTajanje je pazljivo poslašalo nad 150 kmetov iz Št. Ferjana. Na to je posloTodja „G^ntralne posojil- nice" v Gorici g. Bitežnik prečital pra- Tila in jih razložil. Ko so se podpisale pristopnice, izvoljeno je bilo prTO na- čelstTO in nadzorstTO. V nacelsWo so iz- Toljeni: P. n. Ernest Vogrič, podžapan kot načelnik, č. g. Janez Jarec kot bla- gajoik, Jožef Klanjšček, Stefan Maraž, Štef*a Klede (Djliaa), Karl Klede in Jo- žef Gravner kot odborniki. V nadzorstvo pa so izvoljeni: P. n. Franc Trpin kot predsednik, J*aez Knez, Jožef Maraž, Vincenc Trpin in Stefan Hiede (Britcf). Po nstanoTnem zborovanja kmečke posojilnice je bil shod za prihodnje de- Ž8lnozborske ToliUe. GoToril je ö. g. dr. A. Pavlica o liberalcih in agrarcih pa o naši S. L. S. Liberalci bo mrtvi, pokopali so jih agrarci. Agrarci Be imenajejo po latinski besedi ager, ki pomenja njiTo Agrarna stranka je tista njiTa, kjer leže pokopani liberalni koloTodje. Agrarci so torej pogrebci. Mi pa nočemo ne libe- ralceT ne pogrebcev, ampak delavne može ČTrdte „Slorenske Ljadske Stranke". Agrarcem — pogrebcem pomagajo libe- ralni aöitelji, ki pa iščejo le sebe. Libe- ralni nčitelji hočejo t deželnem zbora doseči povišanje STOje place z noTimi dokladami na izrevne daTke. Pridražili so se agrarcem, ker apajo, da bodo z njih pomoöjo dosegli, česar želijo. To pa se ne sme zgoditi na škodo našega kmeta in poaestnika! D^toIj je škodila sloTenekema kmečkema IjadstTa liberalaa stranka. Ne dajmo se Tec begati po no- Tih iiberalnih straniah, čepraT bi se imenovale kmečke stranke ! Pojdimo vsi na delo za zmago „SloTenske Ljadske Stranke 1" ZboroTalci so naTdnäeno pritrjeTali gOTornikoTim besedam. SaataTil se je tudi Tolilni odbor, ki bo skrbel, da se bodo izvriile TolitTe doe 2. in 4. marca za katoliäko stranko ngodno. Ogromna večina bo t Št. Ferjana volila t splošni kariji dne 2. marca: dr. AN- TON BRECELJ, zdraTnik v Gorici. JOZKF FON, držaTni poalaneo t Go- rici. Dr. FRANC PAVLETlC, odTet- nik T Gorici. V kmečki kariji dne 4. miMi m IVAN BERBUČ. deželniod- bornik t Gorici. A NT 0 N K L AN Č \ Č, žapau T Podgori. MI HA ZEGA; po- sestnik t Kanalo. Shod v Renčah. S. L. S. je sklicala preteklo nedeljo po prri ST. maši voliTni shod. V veži žapnišča se je zbralo nal lf>0 toHtcot, ki so pazno poslašali govornike. Dr. DermaBtia je opisal dosedanje deloranje deželnega zbora, očital naloge prihod- njega deželnega zbora, joznačil sedanje liberalne agrarce, ki so se konečno zdra- žili z isto stranko, iz katere so izišli, s staro liberalno, narodno-napredno stran- ko. GoTornik je na to imenoval imena kandidatOT za splošno in kmečko ska- pino. VoliTci so izjavili glasOTati za te raože in za nje po avojih močeh agiti- rati. — Na to je nastopil kandidat Miha Zega, ki je raaril gospodarski program, taknil se je tadi dela istega vprašanja in konečno pozral Tolivce naj trezno pre- mislijo in po treznem premisleka oddajo glasoTe onim moz'.m, ki jim najveö za- apajo. Besedam g. kandidata je sledilo živahno pritrjevanje. Sijajen shod v Dornbergu. Preteklo nedeljo se je vršil t Dorn- berga javni voliTni shod, katerega je sklicala S L S. Na prostranem dTorišču posojilnične hiše se je zbralo Teč kot 500 toHtcot. Predsednikom shoda je bil izvoljen g. Mrevlje, ki je po pozdraTa dal besedo dr. Dermastija, ki je očrtal dosedanje delovanje deželnega zbora in omenil nalog prihodnjega deželnega zbora na izobraževalnem, zdravstvenem in go- spodarskem polja. Omenil je zgodovino agrarne stranke, izjaTil, da so ma bili ljabi prTOtni agrarci, ne pa sedanji Ii- beralnih ačiteljih komandirani agrarci, ki so se konečno zdražili s staro liberalno stranko, kar je nekaj naravnega, ker so T tej stranki pravzaprav doma. Omenjal je kako si g. dornberüki nadačitelj raz- laga zahtevo agrarne stranke, da naj si ljadstTO samo Toli svojih poslanceT. Za- hteval je, da naj bode en ačitelj kandi- dat za deželni zbor. Tega učiteljskega kandidata pa si ne bode zbiralo Ijadstvo, temTeč določili ga bodo gg, liberalni, se- daj tako celo agrarai ačitelji saaai, ljad- stTO naj ga pa voli, če ma je aöiteljski kandidat po volji ali ne. Kandidat S. L. S. g. Miha Zega je razTil gospodarski naört prihodnjega deželnega zbora, pokazal na rane, na ka- terih ie trpi naia dežela, in na način kako jih odstraniti. hvajanjem g. kandi- date bo naTzoöi volivci barno pritrjevali. Končno je pozTal domači g. žap- nik Tolivce, da naj visoko drže zastavo S. L. S. in naj tako čaatno nastopijo t TOÜTnem boja kakor so to storili pri zadnjih držaTnozborskih TolitTah. Po 12. nri je bil lepi shod zakijačen. Po shoda sta kandidat g. Zsg* in g. dr. Dermastia obiskala „Slovensko Čitalnico" in pri- sperala nekaj za knjižnico. Hrala jima! Shod v Prvačini. Preteklo nedeljo po večernicah se je vršil na župniškem dvorišču volivni shod, katerega se je udeležilo precejšnje število volivcev. Shod bi se moral vršiti v go- stilniških prostorih g. Gregoriča. Liberalci, ki so se natepli iz vseh krajev, so takoj popoldne zasedli prostor, v katerem se je imelo vršiti zborovanje. Pijani, hripavi gla- sovi so prihajali iz teh prostorov, velike steklenice so stale na mizah. Naravno, da pri takih ljudeh se mirno zborovanje ne more vršiti, vsled cesar se je pozvalo so- mišljenike S. L. S., da naj pridejo na dvo- risče župnišča. Liberalci kakor divji |se za- ženejo proti župnišču in preprečijo našim soniišljenikom vstop na dvorišče. Ljudstvo se je zgražalo nad tako surovim nastopa- njem liberalcev in ž njiini združenih agrar- cev, zlasti znanega krčmarja Mozetiča, ki je bil pripravljen za pretep, in nekega pod- /župana, ki se je zelo divje obnašal. Ko so se razgrajači odstranili, sc je vržil na |dvo- rišču shod. Govoril je dr. Dermastia, ^ki je v trpkih besedali ožigosal divje postopanje zdruzenih liberalcev in agrarcev, s čimtir so javno pokazali, da stari libcralec in se- danii aurarec sta jedno in isto. S svujim surovim obnaSanjeni so javno pokazali, da jim ni do tega, da bi stvari mirno in trezno premišljevali, temveč hoeejo dobiti vsperiov s telesno silo. KoiKrno je govornik pozval zbrane moc je, da naj trdno in neomajeno stoje na strani S. L. S. Pri odliodu so možje obljiibili delati za kandidate S. L S., kolikor bode to v njiliovih moceli. Shod v Smarjah. V nedeljo takoj po kosilu se je vrsil v Šmarjah voliven shod. Shodu je predsc- doval odbornik „Kmečke zveze" g. Gre- g o r č i č. Navzočih je bilo vsega skupaj nad 70 volivcev, med njiini precej na- sprotnikov, ki so se pa obnašali mirno. Urednik Kremžar je govoril o delovanju dež. zbora ter pojasnil gospodarski načrt S. L. S. za priliodnjost. Zborovalci so mirno siedili izvajanjem govornikovim in tudi ne- katerim nasprotnikom se je poznalo, da shod ne bo brez sadu. Lep shod v Rihenberku. V nedeljo ob pol 4. uri je bil v Ri- henberku v prostorih g. Maksa Li en a lep voliven shod, ki ga je sklicala ajdovska „Kmečka zveza". Predsedoval je g. Ličen. ki je jako lepo govoril tudi o izboljšanju gospodarstva. Gosp. govorniku se pozna, da je veščak v kmetijstvu. Nato je urednik Kremžar omenjal, da se vrši na Dunaju posvetovanje za gospodarsko povzdigo Pri- niorske. K temu posvetovanju, ki je tako silno važno pred vsem za našega kmeta, so bili povabljeni ttfdi naši poslanci, ki vsled tega danes niso mogli priti med volivce, enako ne g. prof. Berbuč, ki je na po- svetovanju kot dež. odbornik. Nato je go- vornik razložil gospodarski program stranke, posebno je vleklo vprašanje o preosnovi ljudske sole, čemur pa se liberalno-agrarni učitelji upirajo. Med govorom se nekateri li- beralni agrarčki hoteli motiti z medklici, a so slabo naleteli. Z velikim navdušenjem so biti sprejeti kandidatje S. L. S.. Ko so bili pozvani agrarni liberalci, naj vzdignejo roke za svoje, so se vzdignile 3—4 roke; drugič pa se je pokazalo v zraku le 5 prstov, kar je vzbudilo pri zborovalcih velik sineh. Med velikanskim navdušenjem in živio-klici na S. L. S. in njene kandidate je bil zaključen lepi shod. Bilo je na shodu nad 200 mož. Shod v Stanjelu. V Štanjelu se je vršil volivni shod mi- nolo nedeljo po večernicah. Prostorna urad- na soba v župnišču je bila polna najboljših mož iz štanjelske občine. Predsedoval je podžupan g. Jan. Breščak. Dr. Brecelj se je predstavil kot kandidat splošne kurije, očrtal program S. L. S. in pozivljal volivce, naj tudi v kmečkih občinah volijo poslanca, ki bosta lahko po svojih načelih združena s poslanci S. L. S. v dež. zboru. Kurat Abram je v ognjevitem govoru slikal na- sprotnike in pojasnil način volitev. Domači kurat g. Gleščič je na kratko še pozval vse somišljenike, naj vsakdo pri volitvah stori svojo volivno dolžnost, na kar je bil shod zaključen. Liberalno-agrarni shod v Črničah. V nedeljo so imeli agrarci majhen sho- dič pri Slamiču v Črničah. Delali so prav po tihem, da ne bi kdo naših izvedel za shod. Navzočih je bilo nekaj fantov, mož nič! Za *vsak slučaj so imeli pripravljeno „hannoniko" in plesali so potem do pozne noči. V Tomaju so imeli liberalai agrarci t nedeljo po- poladne shod t dvorani ^.„Vinarskega drušUa". Nedorasli mladeniči izpod 30 let so ponajali kandidataro drag dra- gema, slednjič so se zedinili za dr. Gre- gorina. Zveöer sta prišla karat Abram in dr. Brecelj t Tomaj, da bi ee pogOTO- rila z zanpniki S. L. S. Zbrani agrarci so hoteli imeti Bhod. Pod predsedstTom g. Vrana je spregovoril dr. Brecelj, da se mu ne zdi Teč primerno goToritf, Tideč toliko preTeö opitih zboroTalcer ter poziTlje rse toUtco naj t kmedkih občinah Tolijo taka poslanca ki se bosta lahko J8porazamela s Iposlanci S. L. S. G. Alfonz Grmek in Sire» |sta kot pri- stna agrarca poadarjala naöelo naj knret Toli kmeta ter predlagala med obönim smehom kandidataro najnovejSega agrar- ca kmeta dr. Gregorina. 7 kratkem pri- redi S. L. S. volivni shod v Tomaja. Pozor volivci in zaupniki! Čujerno, da so agrarni liberalci posku- sili dclati na drug način, ker se jim sliodi niso obnc-sli. Ti Ijudjc delajo sedaj tajne se- stranke, kjer zbirajo le najzanesljivejše agi- tatorje. Tc pripravljajo na agitacijo in vo- litve. Zato vas opozarjamo,glejtc tern tičkom na prste! Delajte in ne dajte se premotiti nasprotnikom, češ da ti nič ne delajo! Nasprot- no, tern hujše rujejo na tiliein. Zato pozor! Na delo, da ho zniaga nasa sijajna in po- polna! Agrarci skupaj z liberalci. Čim bolj snio trdili, da so agrarci le druga pofarbana izdaja Gabrščekovega libe- ralizma, tem bolj so agrarci to tajili. Sedej pa ne poniaga nobeno tajenje več! Sobotna „Soča" je priobčila sledeče kandidate, ki jih imeiiuje svoje kandi- date: Za splošno sktipino Alojzij Štrekelj in dr. Alojsij Franko/; za kmečke ob- čine goriške okolice: Ivan Saunig iz Bilj in F. Obljubek; za kmečke občine kraške je do- segel ljudski glas le učitelja Jožefa Štreklja; za trge pa kandidira Andrej Gahršček. Te kandidate imenuje „Soča" svoje kandidate. Obljubek, dr. Franko in Saunig so torej zlezli pod Gabrščekovo lialjo. Ve- seli nas, da so se tako jasno razkrinkali ti ljudje. Sedaj si ne bodo upali več tajiti, da oni niso liberalci pristne Gabrščekove pasme. Volivci, to si zapomnite dobro in za- brusite tem ljudem v obraz, kar jim gre! Najgrša prikazen med vsemi grdobi- jami na svetu je taka hinavščina, kakoršno so doslej uganjali takozvani agrarci! Zato proč ž njimi! Politični pregled. Državni zbor. Parlament zaäne najbrž svoje zase- danje 17. no area. Perzjski šah umorjen ? V petek je bila na Danaja raz- širjena vest, da so omorili perzijskega šaha. Na poslaništvih na Danaja in v Berolina ne vedo nidesar o tem. Srbski kralj Peter odstopi? Mladoradikalni lhti javljajo, da na- merava kralj Peter po nastopnih obiskih na Danaja in Peterbarga odstopiti ter izročiti vlado «ivojema sina. VJudni Jisti oporekajo in izjavljajo, da bo kralj Peter vladal še nadalje. Volitve na hrvaškem. Saborske volitve so razpisane na 27., 28. in 29. febraarja. Ital janske pomorske vaje v jadranskem morju. LetoSnje italijanske poraorike vaje se bodo vräile v jadranskem raorja, ka- kor je prvotno bilo določeno. Vest, da se bodo va e Avstriji naljabo vršile v ti- renskem morja, ni resniena. Rusko hujskanje proti Avstriji. „Novo Vreme* «e zaradi avstrijskega sandžaškega železniškega načrta äe zdaj he more pomiriti. Piše, da sla Avstrija in Nemčija zdrnžila se s Tarčijo proti Rasiji. „Novo Vreme" opominja Taröijo, a&; se ne spasti v to nevarno igro, ker dragače bi se Rasija glede na balkanske vpraianje zdražila z Angleäko in Fran- cosko. Brat min. predsednika, Alekaander Slolypin apeiira v „Novem Vremenu" na saltana, naj ne povzroči vojske z Raaijo in naj ne poälnäa nasvetov za vojno na- vduäene larške dvorne stranke. Novice. Deželiiozborgke volitve na Kraiij- skem. Dne 10. t. m. je imela Slovenska lJQd8ka Stranka v Ljabljani veliki shod zaapnikov, na katerem so bili proglašeni kandidatje za bližnje deželnozborske vo- «tTe. Stranka je poatavila v vaeh kmeö- «in občinah svoje kandidate, tako tadi M naestno oböino Idrija, po dragih mest- nin oböinah bo pa stranka podpirala ^sne neodviBne kandidate. — Shod traf'kantov ne je vräil dne 16. febr. v prostorih st. Marzinija. DoSlo je 216 trafikantov iz Gorice, Gra- diäke in iz nkolice. Na shodn je bil na- vzoč tudi odposlanec strokovnpga glasila »Tabak Traliku iz Danaja g. Warzinger. Shod je kot sklicatelj otvoril g. Schwirz. Brznjavni pczdrav je poslalo inoravsko trafikantov. Predsedoval je najslarejši goriiki trsfkantg. Brajda kot načelnik draätva traf kanstvo je bil soglasno iz- voljen g. Seh w uz, za podnaöelnika g. Sardanja, g. B*jl za lanika in Krebelj za blagajnika, za odbornike gg. AfVie, Romano, Zamparo, Brumat, Terpin, Jah, Delbianes. Mollar, ßaamgartl, Brezinger, Sgobin, Cnstellan, Caissutti, baron Ba- aelli, de Poaarelli, Vrtovec, ter rovizorji gg. Blokar, Bavdaš, Sättige'li in S*msoa, TiberiB in Tmar in gospe Franijeta El- leriz in Tereza Preselj. Govorili so gg. Warzinger, Tiberis in drugi. GDvorilo se je slovensko, laško in nemško. Z živio klici na cesarja se je razšel lepi shod. — Državni zakon proti kužnim beleznim. V ministerBtra za notranje (¦tyari vrše se konference zastopaikor tosameznih ministerstev in cele vrate vsenčiliščnih prof^sorjev glede O3tano- vitve državnega zakona proti nalezljivim Inleznim. Ob enem se bavijo z izpre- membo predpisov o razkaževanja. Pri ližjih nalezljivih boleznih, kakor so in- f.aanca, ošpice (rbad) itd. v prihodajene do treba desinscirati stanovanj. Ta do- lotiba bi imela stopiti v veljavo že s 1. n;arcem t. 1. — Kako delajo sociainodemo- kraški gospodje z delavskimi groši. V Rima so socialni demokratje ravnokar naredili sodroga Morgarija za g!avnega urednika „Avantija", kar ma nese 30.000 sraakov, aKo ga tako plačnjo, kakor nje- g-)vega prednika Ferrija. Ziaj so pa za- [¦.ledili, da je Ferri falzificiral bilance „Arantija", samo da je mogel aebi ohra- mti toliko plačo. Uöogi Morgari bi moral biti torej zadovoljen z manjšo plačo, kar pa ne sme biti. Zato so razpisali nov strankarski davek, in sicer eno krono na glavo. Tako morajo lačni italijanski de- lavci plačevati, da dobi Morgari aprav ministersko plačo zato, da se jim bo t „Avantija" vsak dan kaj nalagal. „Goriški zvezi" je podarilo vigoko c. kr. poljedelsko miaiatersUo 109 iz- vodov zelo koristne knjig?: Kmečka posojilnica, ki jo je spisal Andrej Zonavc, potovalnj aöitelj za kmetijsko za- dražništvo na Štajerskem. Vae pridra- žene posojilnice dobe to prekoristno knjigo v prostorih „Goriške zreze" zastonj. — Sreča v nesreci. Iz Bazovice poročajo : Pretečeni ponedeljek dopoldne se je ta pripetila nesreča, v kateii pa vendar ni bilo brez sreče. V poslopjn nad premogokopom so imeli bliza že- lezae zakarjene peči spravljenih nekaj dinamitnih patron. Paznik, strojevodja in še tretji aüluzbenec so bili komaj tri metre oddaljeni od peči. Kar na mah grozen pok! Dinamit se je užgal, in raz- strelii pač na nebrojne kosce. Vqc zidov je porušenih, streha predrta, vrata je pa odneslo daleč proč. Vendar je vse tri O8lažbence obvarovala božja roka. Dra sta sicer nekaj ranjena, pa ne nevarno, tetjemu se pa ni zgodilo nič slabega. — Poštue izkaznice. Poštno rav- nateljstvo namerava izdati poštne izkaz- nice, ki bodo ime'.9 fotogralijo, osebni popis in lastnoročni podpis imejitelja. Veljale bodo za leto, v katerem bodo iz- dane. Dobivalo se jih bo po 50 vinarjev pri vsakem poštnena arada, v katerega okrožja dotičnik stalno ali dalj časa biva. S temi izkaznicami se bo Iahko dvignilo Tse poätne pošiljatve v Avstriji in na Nemškem. — Predavaiije dr. Kreka v „L9- oaovi dražbiu na Dunaja o „Narodno- politiškem razvoja Hrvatov \a Srbov" priobčaje „Vaterland" na svoji posebni prilogi v obširnem ekscerpta. Vodivne mi8Ü so bistveno iste kot v dr. Kreko- vem članka o politiäkem razvoja Hrvatov in Srbov v zadnjem „Času". Predavanje T danajaki „Lsonovi drnžbiu je obäirnejse in bolj detajilirano zlasti kar se tiče zgodovinskih dat in dejstev od leta 1790 do najnovejših öasov. Rar je izvajal glede dat o avtonomiji in njenem raz- voja v zgodovini ter o njenih pogojih je bilo dozdaj neobdelana tvarina. Preda- vanja je prisostvovalo najodliönejSe du- najsko občinstvo. „Agramer Tagblatf obiirno poroča o velezanimivem preda- Tanja dr. Kreka. Eaako tadi „Keichspost". — Zä usmiljeuko. „Wiener kli- nische Wochenschrift" prioböuje poroöilo o. kr. zdravniikega draitva glede zdrav- Ijenja gotovih bolezni. Ta öitamo : „Ker izkaftnja uöi, da postrežnice iz oböevanja teh bolnikov z zananjim svetotii delajo dobičke zase. bi bilo v nnivnAü moi.; *a. leti, da bi sa pri izberi svetnih postrež- nic za to s!uLbo najprevidaeje postopalo in jih tako plačevalo, da bi bili taki do- godki izkljnöani. Dokler to ni mogočn, öe najno priporoya, da se v takih bolnicah nastavijo redovnice". To je sijajno iz- priöevalo za nsmiljenke, temveö vredno, ker se dotična zdravniika poročila sicer za vero prav nič ne zmenijo. Prof'csorHki izpit iz srancosöine je napravil z odličaim a^pehom na da najskem vaeo^ilišča goap. Vincencij M a r i nk o. Č^titamo. — Grozna nesreča se je prigodila v nedfljo zve^.er na progi od Prvačine proti Ujrnberga. ßrzoviak št. 45, ki vozi iz Gorice proti Trstn, je povozil vojaka 97. pešpolka Alojzija Liha, ki se madil doma v Darnberga oadopasta, ter gi po- polnoma razmesaril. V 7 koscev ga je raztrgal. Ne?rečaež je hitel po progi na postajo Prvačino. da se odpelje v Trit, ker bi bil moral biti ob 12h ponoči žo v vojaüaici. Cospodarske vesti. g Mlckarsko šolo (petraesečen tečaj) otvori c kr, kmetijska dražba kranjBka h pomočjo državne in deželne podpore in *eled pnpomoči mlekarake zadrage na Vrhoiki dne 1. aprila t. I. na Vrhniki. Pouk na šoli bo traj*»J od 1. aprila do korct avgasta 1.1. Sola bo teoretično-praktična ter se bo poleg spoznavaDji, preisko/anja in ravnanja z mlekom poačevalo o izdelovanja pres- nega masla in sira. Nadalje se bo vriil tadi poak o mlekareki kemiji in bakte- riologiji ter Be bo poačevalo o oakrbe- vanju in krmljenja molzae živinp, o kažnih boleznih, o mlekarskem knjigo- vodatva in ra^austva ter o mlekarskem zadražništva. Pri praktcnem pcaka se bo oziralo na vse načine ravnanja z mlekom in polegtega tadi na oskrbovanje mle- karskih strojev in tadi parnih kotlov. V mlekariko iolo, kjer bo poak brezplačea, se sprejme 12 ačeacev, ki bodo imali brezplačno stanovauje. Zi hrano bo moral vsak ndeleženec sam skrbeti. Nekterim nepremotnim kraojskim ačencem bo mogoče dati podpore iz državnega, oziroma deželnega prispevka. Sprejemajo se tadi ačenci, ki si sami poskrbe za brano in staaovanje. Prošnje za sprejem je poilati do 15. marca t. I. na podpisani odbor. Proänjam je prilo- žiti spričevala o Ijndskošolski izobrazbi ia zdravniška spričevala o popolnem zdravja. Prednost za aprejem imajo tiöti, ki so že v kaki mlekarni delali, oziroma tisti, ki jih pošljejo ačit mlekarske za- drage. Po koQcanem pooka v soli se morajo nčenci podvreči izpita ter dobe o njem sprijevalo, ki jib aaposob: za voditelje mlekaren. Glavni odbor c. kr. kmetijske dražbe kranjske. g 3Hekarne v naši dežei. „Na- rodni gospodar piše: Mlekarne na Goriäkem aspevajo dobro. Skoro vsaka večja vas ima svojo mlekarno. Vačina nj h pa nima oblike zadrage v smisla zadražnega zakona. Tadi uiso še osre- dotočeae, kar se tiče knpčije. Viaka za- draga sama skrbi za svoje odjemalce, katerih ne manjka, ker se blago vse proda. Mlekarne izdelajejo sarovo m^slo n sir, posebno n» planinah. Maslo se po večini prodaja v Trst, sir deloma tadi na Italijansko. Cena masla je 240 K, sira pa 1 40—160 K. M!eko prndaja le mlo- karska zndraga v Črnicah. Oapr^ginove bohinjske železnice bi zamogle mlekarne, ki bi sveže mleko vozi e v Trat, zelo do- bro aspevati. Manjka pa orginizatoriö- nega dahi med Ijad^tvom. Prav miderno je orejena mlekarna kmetijskega draitva v C^rknem, kat^re maslo gre colo na Oroogoro in v lL,'ipt. Pred dremaletoma se je pri tej miekarni vrä I tadi daljši mlekarni teöaj. Čadao, da se ne po- navlja vsako leto. S^daj ko se ima od- dati izpraznieno m^4to potovaioega aöi- telja v Tolmina, aparao da se podeli rnoža, ki se bo zaoima! za vse potrebe zaupanega ma delokrog«!4 Nocoj usi h ppedovanju S. K. S. Z. v stoklcni salon restavraeije „Central". Začetek oh 8. uri zvečer. • Vsto]) [>rost! IV. KRhGEL], trgovec z vinom pri S. Luciji priporoča svojo zalogo raznovrstnih pristnih vin belih in crnih po zmernih cenah. Pošilja tudi po železnici. Postrežba poštena in točna. Loterijske številke. 15. itbruuarja. Trst.......85 14 61 76 6 Line ....... 24 41 73 4 20 Cerhueno mizarska dels u rimshem in gotišhem slogu izdelujc fl. Cernigoj-Gorica Otroci. odpravite se domov! Mania vam je poslala vase suknjiče in poleg tega še vsakemu ö Fay-ovih'pristnih sodenih pa- stilj. — Pri igri stc se razgreli in brez Fay-ovih sodenih pastilj bi se lahko prehladili. Tinčka že tako kaslja, ker je pozabila včeraj vzeti seboj v šolo sodene pastilje. Fay- ove pastilje so prava dobrota otroč- jega organizma. Dode se za 1 25 K po vseh lekarnah, mirodilnieah in trgovinah mineralnih vodä. Glavno zastopstvo za Avstro-Ogersko W. TU. Guntsert Dunaj IY\1 Grosse Neu- gasse J/. JOSIP BONANNI naslednik T. Slabanja spebrar in pozlntar v Gorici ulico Morelli IZ ^ odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenitn oskrbništvom za vsakovrsina izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dorn. ö;i Korn st. 11. EORICfl na Koran l\. 11. Sedlarska delavnica, Zaioga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi J različnc konjske potreb^cine, potovalne potrebščine, kakor: kovčeke, torbice, denar- 3 nice, listnice itd. itd. - IzvrSiije in sprejema v popravo različne koleseljne in kočije. j Popravila se fzvršujejo točno. — ^J0T CCTIC ZlHCRHe flnnouFjeViS Temne barve. Močno koncentrirano. Varčen v porab». Ima okus mesa. Pošljite nam zavojček iz stanijola našega mesnega izvlečka in m. Vam dopošljemo kuharsko kujigo gospe Line Morgenstern. Pri odvzetju 12 zavojčko^ razven toga velik kuhinjsk predpasnik, vse zastonj in franko. ARMOUR & C^ LT-^ LONDON Glavni xastopnik Heinrich Stössler, Dunaj, 1,20. Ne le v začetku zdelovala je „Prva kranjska tovarna testenin" dobro blago, da privabi kupce kakor se je govorilo, ampak kakovost je ostaLi vedno ista. Sezite tedaj po „Pekatetah"! Stev. 334 Op. Razglas. Naznanja se, da I javna dražba zastasil IV. četrtleta, t. j. mesecev uktDiira, novemtra in stecemüra 1906, začne v pondeljeh, 9. marča 1908, ter se bo nadaljevaSa naslednje de- lavnike in sicer četrtke in pon- deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po- poludne. Od ravnateljstva zastavjlalnice. V Gorici, 31. jaoaarja 1908. Fani Drascek, zaloga švalnih strojev. Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča se slav.ob činstvu Prva goriška tovarna umetuih wm wwww ogujev s strojnim obratom izdelujc: rakctc, bengalične Iuči, rimskc sveče, ko- lesa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to piöe. Zlasti priporoča jubilejne traspa- rente v velikosti 120 cm \ 200cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaSien in priznnn pyrotelmik (.orica. i\ F. (I. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo narc čila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske - palace.) —------; Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Valen- tina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na priviligirano lekarno „Schwa- nen-Apotheke, Frankfurt A. M. Tarn vdobi tozadevno brošuro brezplačno. ZANVAIA Za izkazano iskrcno sofutje oh prebritki in prerani smrli našega preljubljenega in nepozabncga soproga oziroma očeta gospoda Ivan-a Vyzourek kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku, izrekamo tern potom svojo iskreno zahvalo p. n. gg. deželnega odbora ter tol- minskemu pevskeinu društvo, katero je z ganljivim petjem izkazalo zadnjo cast blagemu ranjkemu. Bog povrni! Tolmin, dne 14. febr. 1908. Žalujoči ostali. MLOIi čevljar v Semeniški uiici 1 v Gorici priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvrsuje hitro. Ivan Bednarik priporocH svojo knjigoveznico v 0 oriel ulica Vetturini št. 9. CENJ. PÄME IN ^OSPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. Originfll-üictoria stroji deiajo . po 15- letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroji so neprekosijm na domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so najpnpravnejši za ttmetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Qictoria stroji so najboijši izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. « Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kersevani & Cuk ~ Gorica Stolni tpg (Piazza Duomo) št. g. v Gorici v ulici Corso Verdi 32 v najlepšem kraju mesta dya prostora za trgovino Cr>«O in sicer inanjoi koj, večji pa s 1. aprilotn t. 1. Jeden teh proslo- rov bi bil pripraven ziasii iiiui za lepo kavarno. Refleklanti nil te prostore se vabjo, da se s svojinii ponudbami obrnejo nanačolstvo »Centraine posojilnice«, ki je las'nica dotičnega poslopja. V GORICI, 10. lebr. 1908. Načelstvo ..Gentralne posojilnice4' v Gorici.