Št. 45. V Gorici, dne 8. junija 1901. Letnik III. Izli;ij;i vsak torek in soboto v tediiu ob 11. uri i>r«-(li>ol«lne za mt>sl.o ter ol H. uri popoldne za dežulo. Stane po pošti prejeman ali v Gorici na dorn pošiljan celolntno 8 K., polletno 4 K. in «Mrlli'Liio 2 K. l'rodaja se v Gorici v lobakaniali Schwarz v Šolskili ulicah in .1 fi- lers itx v Niinskih ulicali po 8 via. (Zij at mine izrtanje.) I'rednistvo in upra vništvo se nahajata v «N a r o d m i tiskarni», ulieu Vetlurini h. at. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, ojrlase in naročnino pa na upraviiištvo «Goriee>. Oglasi se racmiijo po pe.tit- vrslah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se vcčkral tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatfilj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Bohinjska železnica vsprejeta! ^Konec.) Ali seveda korist od gradnje že- leznice je le mimogredoča, dokler traja gradnja železnične proge. Glavna kü- rist od železnice nastopi pa so le potom, ko se odpre ista promelu. V kuliko pa bode koristila iiam go- rižkini Sloveneem bohinjska železnica potem, ko se odpre na istej stain i proinet? Reči moramo: jako mnogo bode lahko koristila, a zato se moramo pobri- gati že dosti zgodaj. V ta namen se mo- ramo začeti gibati — gospodarski. Že- leznica je pripomoček gospodarskemu razvoju in je v naših časih pravi pred- pogoj istemu. Radi toga so vse gospodar- ski rnzvite dežele bogato oskrbljene z železnicami, katere prevažajo razne go- spodarske izdelke iz kraja v kraj. Kudo- kopi, industrija in kmetijstvo za svoj po- polen razvoj neobhodno potrebujejo že- Jeznice, a tudi v splošnem promelu so železniee blagoslov za onega, ki to pro- metno sredsLvo zna izvrstno izkoristiti. V tern pogledu pa smo Sloven ui žal še le bori začetniki. Železnica, katero dobirno, nam bode za v prvo služila pač za prevažanje naših kmelijskih pridelkov in bode omogočila da boderno laglje iste spravljali na trg. A to bode za sedaj tudi vse, ker druzega nimanio dosti za prevažati. Radi tega se moramo požuriti, da ustanovimo novih gospodarskih pod- jetij, ob katerih bode železnica izborno pomagala dvigati naše slabo gmotno stanje. Naša skrb bodi, da vsaj v krajih, pristopnih po železnici, zasnujemo pod- jetij, ki donašajo koristi, n. pr. v domači industriji. Ne čakajmo pa, da taka pod- jelja na nasi zemlji zasuuje tujec, mi pa da hi iiiu samo pomagali polniti žepe ob suhi mezdi. Tujci izkoristijo vsako novo železnico in se že prav pridno pri- pravljajo, da hi — nam pred nosoin — izkoristili tudi bohinjsko, ker lujec je zvit in izveden. Zato bodimo oprezni in skrbimo, da se nam tujci ba3 po tej že- leznici stoprav ne ugnezde v deželo. Potem bi se gradiia železnica po iiašeni svetu le za tuje kapitaliste, a ne za nas. Železnica nam prinese lahko srečo, ako nismo nevedni, a tudi veliko škodo, ako bodemo gledali križem rok, da jo iziab- lja za svoj dobiček nasprotnik našega gmotnega in narodnega obstanka. Radi tega je od nas samih odvisno, da poslednje zaprečimo. i S projektom „Bohinjske" doživimo goriški Slovenoi sicer nekoliko prevare, kajti večina od nas želela je „Predelske". Ali tej železnici so se stavile od raznih čini- teljev take ovire, da ni mogla prodreti, kujti kakor razvidimo iz dr. Ferjančiče- vega govora, ki ga je irnel v poslanski zbornici o priliki razprave o investicij- skih predlogah, so bili odločni protivniki Predelske železnice celo naši najbližji kranjski sosedje. Dr. Ferjančič je namrec rekel, da — Kranjcem je bilo do tega, da dobiji» ždeznico čez Škotjo Loko in ker to ni slo, da se morajo zadovoljiti z j.manjšim zlom", nauireč z Bohinjsko železnico, kajli Predelska bi bila za Kranj- ce — „vecje /Jo". Ko torej ni šlo s Pro- delsko žele/nico, smemo biti zadovoljni, da dobirno Bohinjsko in to izkoristimo tako, da nam prinese zares blagoslova. Ta proga bo:li budilka našega vse- stranskega narodnega napredka in ko pridirja p r v a 1 o k o in o t i v a po tej progi, prinese naj nam nje žvižg poro- čilo, da je nastopila za nas goriske Slo- vence doba narodno-gospodarskega pre- poroda. V to ime kličemo: Dal Hog! Origovor na odguvor. a. „Sočin" člankar namiguje na koncu svoje razprave, da mora priti ta zadeva v deželnem zboru v razpravo, češ, de- želni zbor gotovo prime za ušesa onega poslanca, katerega bode tarn dr. Tuiria kot pisatelja našega članka objavil. V tern se ujemamo ž njim ; tudi mi smo uverjeni, da mora priti ta zadeva v razpravo v deželnem zboru, da ob- činstvo potem razsodi, kje so „sleparji našega ljudstva". Slovenski p o s 1 a n c i morajo v p r a š a ti g. d e ž. g 1 a v a r j a, ali v e, da i m a v t e m vprašanju dr. T u in a v e z a n e r o k e t e r da j e primoran i z strankarskih o z i - rov, delati proti s o g 1 a s u e m u sklepu deželnega zbora glede napobiranjeužitninev last- n i u p r a v i ? Je-li deželnemu glavarju znano, d a j e r u I p o r o č e v a 1 e c o d e ž e 1 n i u ž i t n i n i proti tern u sklepu na j a v n e m sho d u, n a g 1 a 3 u j o č, d a bi i m e I d e ž e 1 n i u ž i t n i n s k i u r a d s i 1 n o veliko m o č i in u p 1 i va na krčmarje in mesarje, ki so t e m e 1 j Tumove s t r a n k e V In t a k e in u siloveku i z r o č i r e 1' e - r a t o t e m z a n a š o d e ž e I o tako v a ž n e in vprašanju! Ali se ne pravi to narediti kozla za vrtuarjaV V s a d e ž e 1 a i ni a tudi p r a - v i c o, da i z v e, je-li res p o - nudil zakupnikov posred ova- lee deželi v okroglem številu 20.000 K (t. j. 20%) v e Č n e g o 1 a u i samo o d deželne u ž i t n i n e v g o r i Š k e m most u, ker so mestni mesarji in krčmarji dali pooblastilo dež. odboru, naj sprejme dežela erarsko užit- nino v svojo upravo? K sreči niso mestni krcmarji in mesarji t e m e 1 j „ n a r. - n a p r e d n e" s t r a n- k e, inače bi bil dr. Tuma tudi tu za- prečil njihove podpise, kakor je njegova stranka to zaprečila v goriški okoliei, na Tolminskem in Cerkljanskem; a dežela bi bila. imela samo v goriškem mestu 20.000 K škode. In ce bi se bila t a n a k a n a p o s r e č i 1 a, k d o b i bil i in e I d o b i č e k o d tega? — K r č m a r j i in mesarji? — K a j i5 e ! Izvestno je, da bi bil ponudil deželi sedanji zakupnik tudi za goriško okolico vsaj 20.000 K več nego plačuje sedaj, pred no bi jo bil prepustil deželi v lastno režijo, ako bi se bila izrekla vecina krč- marjev in mesarjev za deželni odbor. In kdo je to preprečil ? — D e ž e 1 n i odbornik in poročevalec o u- ž i t n i n i, dr. Tuma, k i j e „f a r b a 1" k r č ni a r j e in in e s a r j e n a s h o d u v V r t o j b i z ustanovo krčmar- s k i h zadrug, o katerih pa n i sedaj n e d u I» a ne s 1 u h a. Kdo imadobiček od tega? — Vsa- kako le privatni zakupnik! Ali so na svetu še kje taki o d n o š a j i, da g I a s u j e odbornik in referent o u ž i t ni n i v d e ž e 1 - nem zboru in odboru za uve- denjeužitninev deželno re- ž i j o, a r u j e potem javno proti n j i ? I n t o ne raditega, ker bi bil ta korak škodljiv deželi, a in p a k le radi tega, ker bi raz- r u š i 1 t e m e I j o d b o r n i k o v e s t r a n- k e, t. j. ker b i ne bil v p r i 1 o g n e k a t e r i in „n a p r e d n i rn" k r č - ni a r j e in? To sovnebovpijoče raz- mere, in — res — potrebno je, da sejavno pojasnijo, da vsa d e ž e 1 a lahko r a z s o d i, k j e s o „sleparji n a š e g a 1 j u d s t v a". Prepustivši to vprašanje slovenskirn poslancem, preidemo k stvari. Temelj zakonskemu načrtu za dav- ^čino na žganje, kateri je bila vlada predložila deželnim zborom, a se je bil tern potom ponesrečil, je sledeči: Vlada je nadzorovala za-se skozi 4 leta, od 1896.—1899. 1., uporabo žganih opojnin ter nabirala dotične podatke. Na podlagi najvisjega konsuma je dolo- čila odškodnino posameznim kronovinam, ako se odpove njej v prilog svoji pra- vici do naklad od takih tekočin. Koli- (jino največjega konsuma, reduciranega v čisti alkohol je povekšala za 5% v kronovinah, katere so že imele naklade na tovrstne tekočine, ker je uverjena, da se bode množil konsum od leta do lela. Vsako hektolitersko stopinjo (t. j. 1 liter c. alkohola) zaračunala je po 20 h, a odbila potem od tega nečistega zneska OVä'Vo svojih režijskih stroškov. Izneske, zaračuuene po teh pravilih, po- nudila je posameznim kronovinam za prihodnjih 10 let. Po tern načrtu bi dobila: ^^iKu.fi9 s 5°/o Znesekä 6V3%vlad- Gisti zne-DEŽELA hieis!ega"at nnvixknm 20 h pr. nirežijski sek v kohola Poviskom { , stroški kronah Goriska 3320 3486 69.720 4408 65.312 Istra 3298 3463 69.260 4379 64.881 Trst 4817 5058 101.160 6396 94.764 Predarelsko 2284 2398 47.960 3042 44.918 Po istih pravilih bi dobila Kranjska 323.488 K od 16.444 hi. č\ alkohola, Šta- jerska 658.985 K od 33.498 hi, Koroška 513.784 K od 26.117 hi itd., kakor vsak lahko izračuna. Zadnje tri kronovine so imele po- biranje deželnih naklad v svoji upravi in ker so bile naklade večje od vladnih, so imele primerno tudi večje dohodke : Kranjska 868,861 K, Štajerska okroglih 900.000 K, za Koroško manjkajo po- datki, vlada jih ni objavila. LISTEK. Gospa Kordula. Vesela i^ra v 2 dcjanjifi. Prosto posl. E. KI. (Dalje.) K 1 j u n o v a : Ali pojde po krstnih imenih? B e z g a v č e v a : Jaz men im po priimkih. S 1 a d k Li 1 j a : Zakaj neki ? Krstna imena so starejža in nespremenjena ; ostanimo pri krstnih imenih. Kordula: Naj bo tedaj! Torej moram pri sebi začeti. (Nalij« scbi in daljc Bezgav^evi. Potem hoöe naliti SladkuJji.) S 1 a d k u 1 j a : Pro.sim, ne še meni! M a stoji pred M i. Kordula: Ne zamerite, gospa Marjana Jezičkova (joj nalije, potem Slad- kulji.) Prosim, doložite sladkorja, gospa Kljunova, smetane gospa Bezgavčeva, vzemite peeiva gospica Marjana. S 1 a (1 k u 1 j a : Prav radovedna sem, kako se konča j>ri llabetovih — lepe reči ! Kljunova : Pri llabetovih___ J e z i č k o v a : Kaj pa, kaj pa ? ... Bezgavčeva: Povejte vendar, gospa Sladkulja! S 1 a d k u 1 j a : No, jaz pravim vedno, kaj meni ? jaz pornetarn pred svojim pra- gom in se ne brigam nič za druge ; — a tako ne more iti nap re j pri Habetovih; taka potratnost. Mislite si, preteklo ne- deljo so imeli pečeno gos na mizi — ej 1 jaz sem jo vonjala — in danos sem videla z lastnimi očmi, da je llabetovki majal kozličev rep iz cajne, ko se je s trga vračala domov. Jezičkova: Kozličev rep! Kljunova: Oh, to je preveč! Sladkulja: Tako ne more iti naprej ! S tako potratnostjo se morajo ljudje ugonobiti. A čujte; s tem še ni končano, kar sem hotela povedati. Ko sem še strmela nad kozlicjim repom in nad toliko potratnostjo, kaj vidim? Sod- nijski sluga jeprinesel Habetovim debelo pismo s petimi pečati. Z okna sem vi- dela vse to. Stavim, da je bila kaka ter- jalev, če ne morda rubež ! Kljunova: To je strašno I Bezgavčeva: Grozovito ! Sladkulja: Tudi me bi se rade osladile s kozličevino — a kdo si more kaj tacega privoščiti ? Bezgavčeva: Jaz nisem žo nad tri mesece vonjala nobene gosi; da bi jo bila pokusila, o tem niti misliti ne! Kljunova: Ker že govorite o gosi, prihaja mi na misel Suhadolčev Kastor; saj veste oni velik, črn, kodrast pes z rudečim ovratnikom------- Sladkulja! No, kaj pa je bilo s Kastorjem? Saj sem ga še davi srečala. Kljunova: Mislite si; potuje neki Anglež skozi naže ljubo gnezdo, zagleda psa in se zatelebi vanj ter ga hoče kupiti — on ponudi — nezaslišano — ve ne bodete tega verjele — a na svojo cast Vas zagolavljam, on ponudi, pravim, za žival pet napoljonov, reci pet napoljonov. In zdaj prihaja najlepše; Suhadolčevi ga ne dajo in odbijejo pet napoljonov ! Kaj pravite k temu ! Sladkulja: No, tem je pač po- trebno — — J e z i č k o v a : Pet napoljonov ! Ti so zreli za norišnico ? Kljunova: Da, in kaj menite, zakaj ? Smeäno i Ker je Kastor nekdaj Količina konsuma v teh kronovinah, po vladnih organih opazovanega, se ujema povsern z ono po dotičnih dežel- nih upravah izkazanega. Na Štajerskem je znašala razlika rned vladno opazovano in po deželi obdačeno količino lo 9 hi (beri devet hektolitrov) pri ogromni vsoti 33.498 hl. Iz tega se razviJi, dajenapor „Sočinega" elankarja : skrčiti goriäki kon- suni na polovico in äe niže doli, p r a v i pravcati hurnb ug. Mogoče, da pride kaj špirita v razprodajo po tihotapstvu, toda tega ne more tudi vlada kotrolirali in uračuniti. Da je iraola naša dežela pobiranje 'eželnih naklad v lastni upravi, bi bila vsakako izkazala 1. 1899konsuma žganih opojnin 3320 hi, in to je jedino pri tern jnerodajno. Kežijski stroSki ne pridejo v poštev, kor vlada se ozira le na kosmati dohodek žganin. Pri nas znašajo naklade 20 h za spirit pod 55U/O in 36 h nad 5370. Vsak človek mora priznati, da je torej pov- prečnica 24 h za vaak liter na drob no prodanega špirita ali žganja — z e 1 o n i z k a. Ker je v prometu oboe 4070ni spi- rit, znaäa torej pri nas naklada za vsako hektolitersko stopinjo, t. j. za vsak liter čistega alkobola 2l/8X24=60 h. Po tern takem postavlja račun za Goriäko tako- le: 3320 hi konsuma iz lota 1899 je pornnožiti za 5<>/u, kar daje 3486 hi, po 60 K od hektol itra znaša 3486X60=299.160 K. Če odbijemo 6l/s70 režijske stroške," ostane za deželo 195.936 K. Vlada je racunala povsein po tern ključu, zaraöunala je pa le 20 K za hi č. alkobola, zato je ponudila deželi le 65.312 K. Ako bi računala po primerju naših naklad, ponuditi bi nam morala vsakako trikrat več, torej 65.312X3= 195.936 K. To bi bili tuii dobili, ako bi bili inieli pobiranje naklad v lastni upravi ter izkazali dohodke, odgovarjajoče na- šemu konsumu in naširn nakladam. A ker smo dobili od zakupnika povprek le 43.610 K ud leto, nam vlada ni mogla vec" ponuditi, trdeca, da smo itak še na dobičku. Torej dežela bi morala dobiti 195.936 K, a iobi le 65.312"), razlika znaša na leto 130.624 K in za dcset let 1,300.240 K. Ta racun je čist in jasen, na tern ni kaj glodati. (Konec prih.) Tumovo politično društvo za pevce. (Dalje.) Danes pride na vrsto 3. točka Tu- move „poslanice", s katero je hotel pri- kriti svojo eminentno „urnetnostno" na- mero : vpreči petje v jarem politike. V lej točki pravi, da ga je vedla k temu okoliščina, da ni prava naloga niti „Čt- talnice" niti „Sokola" gojiti petje in glasbo, ali le v svrho prirejanja društvenih ve- selic, dočim morajo biti pri pevskeni in glasbenem druätvu nasprotno svrha : redne pevake vaje in glasbene vaje, in služijo javni nastopi le v izpodbudo pev- cem in občinstvu. — *) Po zak. načrtu sprejetern v drž. zbom dobinio le 62.178 K, odbije se namreč povišek za Kranjsko, Štajersko in Koroako — drugini delel .im. malega Hinkota potegnil iz vode in mu rešil življenje. Iz hvaležnosti ! Hvaležnost do psä! Jozičkova: Imenitno I S1 a d k u 1 j a : Naj bi bili raje hva- ležni ljudem; to bi bilo pametneje. O tem bi jaz lahko povedala lepe reči! Bezgavčeva in Jezičkova: O, povejte, povejte no! K 1 j u n o v a : Najprej prosim besede! S1 a d k u 1 j a : No, če že mora biti, pa govorite, gospa Kljunora! Kljunova: Pozdeva se mi, dani danes pri našej gospej Korduli vse tako, kakor bi moralo biti. — (Kordula je molčč sedela in le tu pa tarn udihovala.) Jezičkova: Da, gospa Kordula je štirikrat zdihnila; jaz sem to ätela. (Kordula dkrije obraz v robec.) (Dalje prih.) Iz tfi argumentacije kuka pristen Tumov „Steckenpferd", t. j. i'ormalizem in parada. Kdor tega ne veruje, naj le poseti dr. Tumo v „njogovi" rezidenci, v politični hi3i, katero smo njemu, Ne- goričanu, priredili mi, Gorieani, ali — natančneje rečeno — katero si je prire- dil sam. Nekdo nam je pravil, da mrgoli tu visoko-bobnečih napisov in naslovov bolj nego v kaki namestniStveni palači. Izpod teh prihajajo in pod nje-zahajajo mladi gospodje z obrazi, ki bi pristojali samim ministerijalnim šefom. Mi jim ne štejemo to v greh, ker vemo, da jib uči te nadutosti dr. Tnina sam. Namen pa je prozoren. On hoče s tem imponirati naše- tiiu priprostemu krneticu, da bi ta irnel „rešpekt" pred „mogočno" „napreduo" stranko. Ni cuda torej, ee se s trebuborn za krubom s Kranjskega sem prišli Poh- lini, Verniki (in kakor se še, imenujejo) gerirajo za nekake mentorje na^i inteli- genciji, kalere zasluga je, da eksistujc blagajnica, iz katere uživajo oui svoj vsakdanji kruhek. — Pa vrnimo se k petju ! Dr. Tumi je torej formalizem tako zašel v kri in meso, da ne more — po njegovem tnnenju — gojiti petja drustvo, ki ne nosi pevskega naslova. Mi seveda nismo tega mnenja. Dr. Tume mnenje izvira večinoma — poleg njegove naklonjenosti za lormal- nost iz dejstva, da se petje bolj goji v pevskih društvih nego v drugib. To pa je le poslediea neugodnih socijalnih raz- mer. Na vaseh n. pr. se dobi skoraj povsod toliko mladenieev in mož, zmož- nih petja in imajoeih za to veselje, da se ustanovi pevski zbor, ko se je naSel tudi učitelj. Ko je pa pevski zbor skupuj, je prav naravno, da mu dajo še obliko pevskega društva. Tako postane sestava zbora trdnejša, in pevci se lehko vežejo k malim prispevkom za nabavo kakega glasbila in muzikalij. Ustanovitev drugih družtev, n. pr. čitalnice ali bralnega druš- tva je zvezana že z vecimi troški in zahteva tudi več žrtev. Zato pa imamo po vaseh mnogo več pevskih zborov ali pevskih društev nego drugih društev. Življenje na krnetih to bistveno pouspe- šuje. V dolj^ib jesenskih in zimskih ve- čerih pač ne more kinelski lant iti spat kakor koko^i. Njemu je torej velika za- bava, da liodi — tudi vsak večer — k pevskim vajam, katere tudi red no obis- kuje. Vse drugače je v mestu. V rnestn je vzdrževanje bralnih družtev mnogo lažje nego pevskih društev. Troškovno vprašanje ne pride v mestu, kjer je vee denarja nego na kmetih, niti v poštev. Drugib žrtev pa bralna društva niti ne zahtevajo. Ali hodijo društveniki eitat ali ne, je isto; dovolj da plačujejo dru^tve- nino. Vse drugo je pa s pevskimi družtvi. V pevskem drustvu je glavni i'aktor pojoči drustenik. Žrtva, ki se zahteva od takega dt-užtvenika, se ne da nasproti članom kakega bralnega družtva niti primerjati. Posebno za pevca v mestu je ta žrtva še mnogo večja. Mestnemu pevcu niso pevske vaje zabava, ampak prava pokora. Meačanu ni najdaljši zimski vecer pre- dolg. On najde dovolj zabave v gledališču, kavarnah, pivarnab, goslilnah itd. Zato je pa izkljueeno, du bi bil mestni pevec tako reden kakor vaški. Poleg tega stane pevsko društvo v mestu mnogo več nego na vasi; treba plačevati učitelja, najem- ščino za prostore, treba veejih troškov za glasbila in muzikalije. Da bi pevei sami to plačevali, je mnogo zahtevano. Pravičncje je pač, da plačujejo to drugi, k i niso pevei, ki se s petjem ne trudijo. To nalogo imajo navadno ustanovni in podporni člani pevskih društev. Ali teh dobiti ni tako lahka stvar. Tudi ni tako cudno. Malokedaj se dobi nepevec, ki bi bil toli navdušen za petje, da bi na mesec plačeval nekaj kronic le za petje, katero le. tu pa tain sliši. Tumovo društvo eksistuje že blizu 8 mesecev, ali njega nepojočih članov število je enako neki okrogli številki. Po teh premisah moramo priti do zaključka, da jeza pevske zbor e osobito v mestih velika sreča, ako so integrujoči del kakega nepevskega društva, katero jim da je prostore, glasbovine in česar treba. Plačujoci člani takega društva so zajedno tudi podporni člani pevskemu zboi u. ali le indirekt.no," da se tega niti ne zavedajo. Plačujejo pa društ- venino radi ; kajti za ta prispevek uži- vajo čitanje, udele/bo pri veselicah („be- sedah") in pevskih produkcijab. Pojoei člani se tem intenzivneje posvečujejo nalogi svojega pevskega zbora, ker jim ni biti v «krbeb za njega gtnotno stran. Poleg toga se jim nudi še neka druga ugodnost. Društvo dovoljuje lehko peveem v priznanje za njih trud brezplaeno uživanje istih pravic, kakor jih imajo drugi plačujoci druStveniki. To ni le mo- ralna vzpodbuda, ampak tudi gmolna podpora onim peveem, kateri stoje še le na pričetku svoje karjeve, ali katerih gmotno stanje ni bus evetoče. Tako ravna naša „Citalnica" že mnogo let sem. Pevei plaču.jejo društvenino le prostovoljno; kdor hoee, je popolnoma oproščen. Ci- talnični odbor je doslej celo tako deli- kat r t o ravnal, da je pribajal onim mla- d i in gos[)üdom povcem, katerim v i i5j a izo- braženost nekako ote/.uje prošnjo za oj)roščenje od drustvenine — da jim je prihajal — pravimo — naproti s tem, da je društvenernu čuvaju naročal, naj od teh gospodov ne pobira mesečniiie. In tako so vsi ti gospodje pevci b r e z p I a c n o zahajali v eitalnične prostore, čitali čas- nike, biljardirali, udeleževali se plesov in drugih citalničnih veselic. To je sedaj, ko jib je dr. Tuma zvabil v svoje drus- tvo in jako prei'ri^ano (povemo že kako) iz njih i/.vil sklej), da ne smejo pri čital- nionem pelju več sodelovati, seveda vse odpadlo. (Tu imate, ljudje božji. zopet eklatanten dokaz, kako sveto si je mo- ral dr. Tuma priseči, da bo zasejal rned goriškimi Slovenci tudi v najbolj skritem kotičku p r o k 1 e t s t v o razdoraüj Tumovo miKMije, da ne spada go- jitev petja v dru.šLva, ki nimajo naslovca pevskega dru^tva, je torej povsem krivo. Dejstvo, da imajo po drugih mes- tih samostojna pevska društva, ne ometa naše trditvo, kaže ternveč, da niso imeli zbori teb pevskih druStev ugodnn prilike, da bi se bili priklopili kakemu drugemu društvu, ki bi bilo zanje skrbelo. Ker je imel tore0 čitalnični pevski zbor to ugoduo stališče prav ne vemo, kako naj imenu- jemo nasreeno Tumovo roko, ki je to tendencijozno raztrgala, kako naj imenu- jemo njegov obraz, da si upa to pogubno delo s „p r e t v e z a m i" Äe zagovarjati ! ! Ali misli dr. Tuma, da se bodemo po- klekuje metali pred njim po tleh, da se bodemo še divili njegovim konfuznim mahinacijam, kakor se morajo oni, katere je on vpregel v svoj jarem' Dt1. Tuma -- upamo — ni tako otročji, da bi hotel trditi, da so redne pevske vaje v „Či- talnici-' in v „Sokolu" nerriogoče, ker se ne vrse pod firmo „pevskega društva"1. Da ni prava naloga „Citalnicc'1 (o „So- kolu" bodemo govorili pozneje enkrat) gojiti petje, piše dr. Turna ; a mi vemo zakaj V — : Ker se mu ni letos posreüilo dobiti „Čitalnieo" v svoje roke, kakor je „do bil" „bralno in podporno drustvo". In res v „Soči" smo že čitali obljubo dr. Tume elanoin „podpornega društva", da jim ustanovi iz njih srede posebni pev- ski zbor. Torej Citalnica mora opustiti svoj pevski zbor, ker ni Tuma nje predsednik, „pod- porno društvo" pa dobi pevski zbor, k e r je T u in a njega pred- sednik. Zares klasična načela ! Potem pa dr. Tuma še „brblja" o nalogi „Čital- nice" ! Da, da, g. doktor, naša Čitalnica ima svojo nalogo, katero izvršuje že ma- lone 40 let, t. j. gojitev pevske (narodno- glasbene) in dramatiške umetnosti. Tej svoji dvojni nalogi se „Citalnica" ne more odreči, dokler je ona jedino združeva- liäce niestne inteligeucije. Naslov „Cital- nica" naj dr. Tumo nič ne moti ! Ta naslov ji je bil v preteklosti celo potre- ben in je še potreben ; kajti čita nj e je oni faktor, ki druži čitalničarje vsak dan v društvenih prostorih, česar petje in dramatika ne moreta. Dokler mestni Slovenci ne bodemo socijalno toliko na- predovali, da si priborimo uhod v mestno gledališče ali si vsaj zgradimo „Narodni Dom",*) toliko casa mora „Citalnica" ostati, karje in kakor je. Kdor „Cital- n i c o,. v tej eminentno narodni na 1 o g i zavi ra a I i jo skuša celo zatreti, ta uničuje našo narod- nost v Gorici, ta je torej nje u n iče v a lee. Dr. Tuma dela na vse krip- lje, da bi „Čitalnici" s korenino izrul vsako možnost izvrševanja jednega dela nje naloge, t. j. gojitve petja. A ne le to; on hoče „Čitalnico" postaviti tako na suhn, da bi ne mogla za svoje veselice dobiti jx!vc(>v niti od kje drugod. Zato je pn^povedal svojim peveem sodelovati v „(Jitalnici •' Ni pa pomislil, da ne more „Citalnica" brez petja izvr.ševati tudi dru- gega dela svoje naloge t. j. gojitve dra- matike. Katero dru^lvo naj pa to prev- ziimo, o tem dr. Tuma popolnoma molči. Kaj ne, kako ,,llelno-' je podirati in na podrtinah nicesa postavljali ! To bi znal še kilo drugi, ne samo i\r. Tuma. — Ako sta ,,Citalnicau in „Sokol" doslej gojila petje, da sta prirejala veselice, sta izvr- iševala pač le g lav no nalogo, za katero mora težiti tudi vsako pevsko društvo. 0 gojitvi petja v druge namene. posebno o popevanju in popivanju po krčmah, smo povedali svojo mnenje v predzad- njem članku. Take „redne" pevske vaje kakor so v Turnovem drustvu, so bile tmli v „Čilalnici" in v ,.Sokolir'. Mesec dni je že prešel, k;ir je prepeljal dr. Tuma svoje drustvo v „nove" „krasne" prostore, a le ne vprašajte ga, koliko „rednih" vaj so že imeli pevci v teh „krasnih" prostorih. Kdaj bo konec tega „farbanja" ? Naj bi bil dr. Tuma se to- liko trudil za čitalnično pelje, kakor se zdaj napenja placujoč in pojoč za svoje, j)0tem bi bil videl, kake izgledne redne pevske vaje bi bile v Čitalnici, drugače kot so v njegovem drui5tvu, kjer so „pevci", ki imajo še le pevci postati, prave coldje drugiin. — (Dalje prih.) D o p i s i. Iz Dornbvr^a. — Dne 3. t. in. se je tukaj vršila volitev novega županstva. Završila se je povsem složno, mirno in častno. Županom je bil zopet jednoglasno izvoljen gosp. Fran Uerce. Podžupani so bili tudi jednoglasno izvoljeni in sicer: gg. Dr. Ferdo Kojic, Jo sip M r e v 1 j e, Ant. V o d o p i v e c, Jos. Šinigoj ter z večino glasov Anton Kojic, Jos. Cotič in Jos. Saksida. Da so se završile volitve tako složno in častno, to jako grize v dužo nekalere propale obč. zu '^nnike; da so propali, so si sami krivi, ker so ooUviü pravo pot ter jo krenili na krivo, katera vodi, osobito naš kmetski sloj, v nesrečno gmolno stanje ter dušno temoto. Še dan napovedane volitve so ne- kateri prejšni obc. zastopniki lazili okrog novoizvoljenih starašin liki lokavi izgu- bljeni duhovi, .da bi jih naščuvali ter povzročili med njirni razpor — a naši novoizvoljeni obč. zastopniki ostali so trdni kakor skala svojemu poklicu. — Slava jim ! Omeniti moram >5e, da o času vo- litve župana se je bilo priklatilo v volilno dvorano neko bitje, ki tlači travo na mirenskih livadah, hoteč napraviti med obč.zastopniki zgago — ali še pravočasno sta ga zapazila g. župan ter vladni za- stopnik in ga iz dvorane odstranila — kar je bilo tudi nam vsem prav, jedino njemu samemu ne. Iz Kožbane. — Dovoli mi, ljuba „Gorica1' k mojemu posled njemu do- pisu še nekoliko nadaljevanja, to pa radi tega, da povem, kako vsi rodo- in miroljubni Kožbanci želimo, da bi se zopet povrnili k nam oni lepi časi, ko smo še vsi kakor jeden delali za narod, *) Pr«d leti jt! ilr. Tuma innugo sanjaril o ,.Narüdncm doinu'', Untiuvga da bode zidala v nt'katt'iih U'tih ,.Ljudska posojilnica". Zdaj je po- poliidina ulihnil. 1'rav naravno! Kje naj vzaine posojilnica, ki je sania potn'bna in mora skrbeli za druge polrebe, n. pr. „pevsko drustvo'*, zato po- trebna sredstvaV Dr. Tuma naj bi bil ubogal ro- doljube, ki so mu svetovali, naj pusti posojilnico uti'politiku. Ured. dokler ni prišel tisti — „Miha", ki je imel svoje posebno „rodoljubno" veselje na tern, da naz razdruži. No, večirui od nas je kmalu spoznala, da „možic" iiima za našo narodno stvar dobrih namenov, zato rnu ni šla na lim; nekateri so si pa le dali po „Mini1' zavezati oči, da jih je potem vlekcl po tami nokam, da rovčki Še sami niso znali, kam gredo. Zdaj pa, ko jim je padla mrena z oči, so se za- čeli vračati zopet k nam na svillo, kjor so prej z nami zadovoljno živeli, a „Mi- hota" no pogleda nobeden več. Mi pa vsakega, ki so prijateljski k nam vrne, veselo sprejmemo, pa nam tudi vsaki pove, kako in od koga je bil zapeljan... Slučajno je bilo te dni, da se sni- dem z jednim od teh zapeljanih, pa zač- neva govoriti o marsieem; polagoma prideva tudi na državnozborske volitve V. kurije, kako so jo vršila v Kožbani. Pri.jatelj mi pravi: No zamerite nam. saj ini nismo krivi, da sta bili dve stranki na dan volitve v Kožbani, ampak toga je le kriv oni učitelj (aha! op. st.), kajti on je že par dni pred volitvijo našo ljudi nagovarjal, da naj volijo može, ki so od „narodno-napredne" stranke itd. itd. Pa tudi one dopise „od beneške meje" pise, kakor smo na sledu, ome- njeni učitelj. Zavoljo toga nam oprostite ker mi smo nedolžni, mi tega nismo prej razumeli, a zdaj vidimo da nas je učitelj zapeljal. Jaz pa in več mojih tovarišev, smo se oklenili zdaj tern močneje vase stranke, ker smo spoznali, da nas je za- peljivec le vodil za nos, kar pa se mu ne posreei nikdar vee. Samo ovaditi me ne smete, ker drugače bi bil ucitelj jezen na me". — Ko se dovolj razgovoriva, se podam na kozarček belega k „stelli be- nedetti", notri pa zagledarn po prijatelju mi označenoga „Mihota" sodeti pri mizi. Izpijem svoj kozarček in grem, „Mihota"' pa sem si še prej dobro ogledal. Pa po- glejmo zdaj one dopise „od beneske meje", ki jih je zagrešil po prijatelju opisani učitelj „Miha" v „Soči" in „Pri- morcu". Ali ni to napad, zdražba, pso- vanje in grdenje preč. duhovščine in drugih V Zares, lepa cast! Da mu podrepnik izza Golegabrda marsikaj „premleva", je samo ob sebi umevno, saj kaj tacega, kakor je bilo v onem „namečku" v „Soči" pisano, za- more se zmleti in nabrali le v — Mlinu, v katerem se tudi neoprani „ZamorOki" delijo onim. ki prinese.jo žito mlet; z ostalimi — in oslano jih vedno dovolj, ako se vzame, da jih gre okoli — 3000 „po deželi" — pa maäijo od miši razjedene luknje v žakljih. — Mlinar pa mar.sikaj sliši in čuje od onih, ki nosijo v mletev, vsaka jezična babica prinese merico no- vosti, iz katerih se potem izmeljojo „na- predni" otrobi. Ko je vreča otrobi polna, pa hajd mlinar ž njimi k — uuitelju, da jih odda preslavnemu urednistvu „Soče", katera jih potem raztrese somišljenikom „po deželi" v „3000 izvodih". Politični pregled. Državni zbor. V torkovi seji je poslanska zbornica vsprejela šestmesečni proračunski provi- zorij v drugem in tretjem branju z ve- liko večino glasov. Razni govorniki so povdarjali, da bodo njih pristaši glasovali za ta zakonski načrt, ne da s tern izreka sedanji vladi zaupanje, marveč le za to, ker zahtevajo to državne koristi. Mini- sterski predsednik je izjavil, da sedanja vlada ne bode vladala ne proti Nemcem, pa tudi proti kaki drugi narodnosti ne. Tržažkemu poslancu Hortisu, ki je očital vladi, da nima za tržaške ltalijane dru- gega nego policijo in državnega pravd- nika, je odgovoril rninisterski predsednik, da-lijedruga železniška zveza in razšir- jenje tržaške luke, za kar bode morala vlada toliko potrositi, tudi le policija in državni pravdnik ? Trentovcem je povedal dr. Koerber, da hoče vlada njihove želje glede razširjenja autonomije sicer upo- števati ali Tirolska da mora ostati celo- kupna in nerazdeljena. Poslanska zbornica ima se danes in prihodnji pondeljek sejo, potem se pa zasedanje pretrže ter odloži do jeseni. Gosposka zbornica. Gosposka zbornica je v sredo v svoji seji sprejela v vseh treh branjih zakonski načrt zadevajoč pristojbine glede prenosa lastninskih pravic. Istotako je vsprejela tudi zakonski načrt glede preo- snovo volilnega reda trgovske zbornice. Pol eg toga je vsprejela tndi zakonski na- črt zadevajoč prodajo umetnega surovega masla (margarina) in kar je za nas naj- važnejše, sprejela je tudi v vseh treh branjih vladne predloge o inveslicijah, Inrej sprejela ludi zgradbo lloliinjskc /elezuice. Domače in razne novice. Društvo „Slo$;a" vabi uljudno svoje drustvonike, da plaeajo za easa letnino za tekoče leto, ki znaša eno krono, ter pozivlja one, ki so zaostali z letnino za leto 1900, naj jo plačajo prav gotovo do konec t. m. V G or i c i, 1. jun. 1901. Odbo r. Duhovske vesti. (\. g Janez Kumar, vikar v Ravnici, je imetiovan kuratom v Pevmi. Na njegovo mesto v Havnico pojde e. g. V a I e n t i n Z e g a, kaplan v Bovcu. C. g. J. B u J i n stopi v red oo. lazaristov. Smrtna kosa. — V lorek due 4. t. m. je umrl po dolgotrajni in mučni bolezni (zadela ga je namreč večkrat jkap) v Gorici g. Peter Leupušček, c. Kr. sodni sluga v p. v 77. letu svoje starosti. - 1. t. ni. pa je umrla so- proga pokojnega g.a Katarina Leu pu- ss č e k. — Pokojna sta bila stariša c. kr. avskultanta g. Kr. Leupušček-a v Gorici. N. v in. p. (iroticn Ksaverina Attems umrla. — Visokorodnega gospoda grofa Žigo Attemsa iz Podgore zadela je v nedeljo bridka nenadomestljiva izguba. V Mona- kovem umrla mu je namreč plemenita soproga grolica Ksaverina Attems, rojena grofica Waldburg, v 40. letu svoje dobe. Blaga pokojnica bolehala je že delj č*asa; ker so pa mislili, da jej bode zrak njene rodne dežele — rojena je bila namreč v Kisseggu pri Bodensoe-ju — pomagal, prepeljali so jo v Monakovo, kjer pa je po kratkem bivanju umrla. Za „Solski 1)ila tudi cerkvena bratov.scina sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu. Ta ima, kakor je znano, svojo lepo zastavo s slovenskirn napir un. Ž njo se je iniela. bratovščina že lani udeležiti proeesijo sv. Rešnega Telesa, ali labonskemu žu- ganju in pritisku se je posrečilo, da se to ni zgodilo, ter da so naslali vsled tega neredi, ki so inieli tudi nekaj slabih posledic za nekatere Slovence. Letos pa se škofijska knrija ni prestrašila in se ni zbala irredentovskib hujskačev, marveč dovolila je, da se udeleži bratovščina proeesije s svojo zastavo. To je pa tako razburilo irredenlovski Izrael in pod židovsko komando stoječi tržaški mestni zbor. da je še v sredo zvečer bil skli- can k izvanredni seji, da protestuje proli skofijski kuriji. V lej seji, za ka- tero je Jjilo naročeno vse pol no tržaške (akinaže, da je na galeriji razgrajala ter srainotila škoia in Slovence, se je skle- nilo, da se procesije ne udeleži ne ma- gist a I, ne župan, ter vse drugo, kar j<> odvib,j(« od teb ljudij. Glavno besedo so imeli seveda židje Luzzatto, Morpni'go in Spadoni. Sklenili so tudi, da mesto ne sme prispevali nili novčiča več k cer- kveniin slovesnoslini ter za druge cer- kvene potrebe, razun Onega, k čemurje j)O postavi primorano. Odločno in jako spretno je osrnesil to komedijo slovenski^ mestni starašina g. dr. Rybaf rekoč, da mora italijanska narodnost v Trstn stati na jako sibkih nogah, ako vidi nevar- nost svojega obstanka v jedni beli za- stavi s slovcnskim nabožnim napisom. Seveda je fakinaža na galeriji strašansko rjula in napadala dr. Kybar-a in sicer tako, da je moral župan dati galerijo izprazniti. No in pri vsem tern se je pro- cesija inirno vršila, a namera vecine tržaškega inestnega zbora, ki je bila povsem prozorna, se ni izpolnila. Zna- rnenje, da so Tržačanje laške narodnosti že do grla siti židovske komore ter da jej nočejo več iti na limanice. To je pa tudi dokaz, da je potrebno pokazati le nekaj odločnosti od za to poklicaniii oblastev in vsa žuganja irro- dentovske klike se izkade v nič. Državni rjuuiinrski i/piti boel pred kral- kem vHonetke. lzdelali so ga na Angleš- kem. Coin je 5(i cevljev dolg in 10 širok. Prostora ima za f>0 ljudij. Iinenovali so ga Alessandro Volta. V Ameriki so elek- trični čolni že deset let v rabi. Mesto iniiijonarjev. —V inestu Gens' na Svicarskciii živi 210 milijonarjev. Ko so pa nabirali za zdravilišče za jetične, so se pokazali milijonarji kot veliki uma- zanci. Proračiin za stavbo je bil nare- jen na 350.000 frankov, 70.000 pa za pohištvo. Nabrali pa so vsega skupaj samo 181.000 IVankov. in sicer skoraj vse med sttulnjimi sloji in delavci. Kiijizevnoslv Zsisi'i nikdin Lcvčevcga pravo- pisa v prcvdarek. — To j(^ naslov brošurici, ki je izsla to dni kot ponatis članka, katerega j(^ spisal in v „Ljublj. Zvonii"1 objavil g. V. Be/ok, prol'esor na tuk. ženskem izobraževališču. — Pisatelj te brošurice je r.zvil svoje nazore glede preosnove in konecne uredbe sloven- skega pravopisa. V glavnem je mnenje g. prol'esorja, da se določi slovenski pravo- pis v onih mejah,ki so pristopne širši masi n a r od a, a ne le posameznim lilologom, ki si itak vsaka za se priredi svoj pra- vopis. Ako pa se hoče narou, t. j. maso vsposobiti za pravopis, treba ga urediti uprav analogno splošno slovenski narodni govorici in odstranili iz njega vse iz- rastke slovničnih ekslravaganc. Za določitev v s e s 1 o v e n s k e ga in nekakega „olicijelnega" pravopisja pa treba po mnenju g. pisatelja, da se skliče enketa jezikoslovcev, kalcrej bodi pover- jena ta za naše slovslvo toli važna naloga. ^ Zahvaia. ^ Potrtih sro in globoko ginjena ob tolikem sočust- vovanji izrekava tein potom vsem častitiin znaneem in prijateljem presrčno za- hvalo. Bilo namaje v tolažbo, v kolikor je možno pri ta- kem udarcu. V Gorici, 7. junija 1901. Josfp in Franc f, Leupu^ek. J >] „JVsarodna Jiskarna" v (Joriei jj uliea Vetturini 9. i Ilijada. ij Povest slov. mladini. \i Prosto po Homerju r pripovcduje fl ANDREJ KRAGELJ. h S tohiiačeih važnejsih osebnih j^ iinen ter obsega 273 stranij. ^ CENA: I 1 K 40 vin., po pošti 20 vin. veö. ^ Vezana v platno 2 kroni, ozi- |1 roma 2 kroni 20 vin. h üobiva se v „Narodni Tiskarni" v Gorici, |1 pri knjigotržcih Pallicliu v Gorici na 4 Travniku, pri ScliwL'iitnerju v Ljubljana Ij in I'loiijami v Kranji. Duiiajska borza. 7. junija 1901. Skupni državni dolg v notah . 98Ö0 Skupni državni dolg v srebru . 99 10 Avstrijska /lata ronta . . . . 117 Of) Avstrijska kronska renta 4°0 . 96' 15 Ogerska zlata renta 4''/„ . . . 117-90 Ogerska kronska renta 4°/0 . . 93'- Avstro-ogeiske banene delnice 16'73 Kreditne delnice...... 6872:") London vista........ 240*27'/., Nem. drž. bankovci za 100 mark 117'47:/ö 20 mark •......... 23T>1 " 20 frankov......... 190S Italijanskelire........ 90 75 C. kr. c(^kini ....... 11 :-};-* I Jakob Miklus, i | Irgovecz lesorn in opeko, zaloga j f pohištva, rakev (trug), vinskih po- ' » sod. stiskalniee za vino in sadje | vsake velikosti, kakor tudi krat- ) kocasnih iger slovcnskih ,.^Jari- 9 janic1' t. j. lieiiili in trpez'nih I " miz iz ti'dega lesu, ki imajo i znotraj tro- ali štiridel no keg- j 9 ijisče z vrtenci in kegljavnično I . blagajno po najnovejši seslavi. za I krcinarje, zasebuike itd. | I v Pevini, ( * za Soškjm mostom, p. Gorica, ' | prijtoroca |). n. občinstvu svojo I " lxigato zalogo, zagotavlja naj- I hitrejšo postrežbo in jako nizke , f cene. I Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 23, priporoča raslili duhovsrini in slavncmu obcinstvu v nu'slu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos. Sandorningo, Java, Cejlon, Porlo- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korlu, istersko in dalmatinsko. Petrohij v zaboju. Sladkor 'f.zne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 1-3, 4, 5. Več vrst ri/.a. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po V« kila in od 1 Junta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valeneič v II. liistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kraniu in z Jochmann-ovc^a v Ajdovščini. Vse blago prvo \ rstc. Po posti se razpošilja v zabojckih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. Josip Valentinčič, pekovski mojster v Gorici v Raštelju št. 29. pripoioča veduo svcži kruh ixavadni in najfincjši, vsakovrstno pecivo za godove in druge razne ..po^riijciic"', prav i okusne kolače za birino in po- I roke, različne torte itd. • Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov na- ročnikov po jako zmernih cenah. izvole naj ga torej počastiti z mnogobrojnimi naročili cenj. gg. rojaki v inestu in na deželi. Tiskovine za prošnje v dosego brezobrestnik posojil vinogradnikom ima v zalogi „N ii r o (1 n a 1 i s k a r n a.'* „Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v d[)rljo. A' ;ir o č i 1 a vspn-joma pro ti povzetju in liutiio izvršiijo (i. Pic- col i. lflk:irii;ir »pri ainrHu* v Ljiibljani, na Dunajski ccsti, Tinkturo /a žolodrc pošilja. izdidovatcj v škatljab po Vi sink Ion ičiu za ^Id. 1"2(5 u. v.; po 2-1- sLukliMiic /.a ^Ul. "2"iO; po 8ü /a gld . iVoO. po 70 /.a -M. Ü5U, po 110 za gld. JO3O. — I'o.slnino inoi. ' 'r-,\[\ p. n. naroönik. Anton Pečenko Vi-lna uliea 8 (iOIUCA Via Giardino 8 iirinrn'ora pnstna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dal- matinskih in isterskih w i - nuaradov. wuäi.i v ija na iioiu in i.i/,|)u,sii|a po /A'wz- iiici na vse kraji; avstro-cgrrsko nionarbijo v sodih od ;')6 lilrov naproj. Na zahlovo pošilja ludi u/.orce. Cene zmerne. Postrežba poštena. Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, pivvzoma vsa zidarsk;i dela po naj- nižji ceni. — Naročena dela se lično izvršujojo. Odlikova^a kleparska delavnica ArturMakutz | v öorici ^ Ozka uliea št. 1. — Via Stretta St. 1. Priporoča iz lastne zaloge izvrslne i« trpczne Skropilniee proii peronospoi'i, (prenovljene po Vermor