Leto LXX Štev. 14 a V Ljubljani, v nedeljo, 18. januarja I942-XX Ponm™ PMana»gotovim Prezzo — Cena L C.7b SLOVENEC in 10.349 sa inaerate. to««"100* Podružnica« Izhaja vsak dan ijatraj rasen ponedeljka in dneva po praznita. Filiale! u , Noto meato Novo meato. Or,dn|»lTO |D «pr.T«l Kopltar|eva 6, L)ubl|an«. g ^ . „ t: Izključna pooblaščenka za oglaSevanJe Italijanskega ln tnje*a | Redazlone, Ammlnistrazlone. Kopitarjeve 6, Lnblan«. I Concessionaria escluslve per le pnMiIItfta di provenlenza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. 1 Telefon «001—«005. i ed eatere: Unione Puhbliciti Italiana S. A, Milana Attivita esplorativa presso Agedabia il Quarticre Generale delle Forze Arma-to communica: II nemico ha battuto con grossi calibri (crrestri c navali le nostre posizioni di S o 1 -lum-Halfaya sulic quali ha rinnovato anehe insistenti azioni aeree. Alla pressizionc i presidi italo-germanici oppongono ferma resistenza, malgrado le ercscenti diffieolta dci rifornimenti. Intensificata attivita esplorativa a sudo-vest di Agedabia. L'aviazionc ha ripetuta-mente attarato centri logistici c nodi stradali delle retrovie avversarie. Attendamcnti di truppe e concentramcnti di nutomczzi sono pure stati mitragliati e spezzionati con buon esito. Nei combattimenti scgnalati dal bolletti-no di ieri, cinque e non tre velivoli inglcsi risultano abbattuti. Le operazioni della arma nerea tedesea rontro la isola di Malta hanno ottenuto nuovi positivi risultati. II porto di L a V a 1 -1 e t ta o stato cffieacementc bombardato. Vojno poročilo it. 594 Oživljena izvidniška delavnost pri Agedabiji Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Sovražnik jc s topovi velike vrste s suhega in z morja obstreljeval naše postojanke pri Sollumu in Halfayi in jc ponovil nanje tudi živahne letalske napade. Pritisku nudita italijanska in nemška posadka odločen odpor in sicer vkljub naraščajočim težavam pri oskrbi. Oživljena izvidniška delavnost na jugozahodu A g c d a b i j e. Letalstvo jc ponovno napadlo skladišča in prometne vozle v sovražnem zaledju. Prav tako so bila z ognjem iz strojnic obsipana in razpršena z dobrim uspehom sovražna motorizirana sredstva in čote. Pri bojih, ki jih omenja včerajšnje vojno poročilo, jc bilo sestreljenih pet in ne tri angleška letala. Napadi nemškega letalstva na otok Malto so imeli nove dejanske uspehe. Pristanišče v La Valctti jc bilo uspešno bombardirano. Potopljena angleška ladja Rim, 17. jan. AS. Angleška admiraliteta sporoča. da se pomožna ladja »Lady Sbir!ey« ni vrnila in da jo je smatrati za izgubljeno. Japonske čete pred vrati Singapurja Japonci zasedli Tarakan — Angleška vojska nesposobna za odpor Rim, 17. jan. AS. Londonski radio je objavil | naslednjo novicio: Neizogiben umik na Malajskem polotoku se nadaljuje. V nekaj dneh ho japonska vojska pred zunanjimi utrdbami Sinuapooreja. Saigon, 17. jan. AS. Radijska po6taja v Bataviii objavlja, da so Japonci včeraj zjutraj zopet napadli Amboine. Letala 60 napravila veliko škodo na vojaških napravah Tokio, 17. jan. AS. Ministrstvo za promet je objavilo, da je ze dovoljena odprava pošte na Malajski polotok, na Filipine in v druge dele v Vzhodni Aziji, ki so jih zasedle japonske čete. Tokio. 17. jan. AS. Tukajšnji mornariški krogi opozarjajo na severnoameriški poskus, zmanjšati lastne pomorske izgube s tem. da objavljajo japonske izgube, ki da so večje od njihovih. Resnica pa je, da ameriško brodovje ne more izpolniti nalog, ki jih ameriško ljudstvo od njega pričakuje. Da bi ustregli pobožni želji ameriškega prebivalstva, so tako imenovani veščaki smešno zatrjevali, da lahko ameriška mornarica v treh tednih onesposobi Japonsko, čeprav je res nasprotno, da je ameriška mornarica pretrpela velikansko izgube, ki onemogočajo vsakršno delovanje. Tokio, 17. jan. AS. Letala japonskega pomorskega poveljstva so zmetala na tone zažigal-nih in rušilnih bomb na letališči Kluang in Sku-daj v državi Johore, ter na Singapoore. Lizbona, 17. jan. AS. Ob priliki padca mesta Malaka pišejo portugalski listi, da je to mesto osvojil leta 1511. Alfonso de Albuquerque, ustanovitelj portugalskega imperija v Indiji in da je bilo pozneje celo stoletje središče katoliške latinske kulture v Pacifiku, dokler ga niso leta 1641. Portugalci prepustili Angležem. Tokio, 17. jan. AS. Japonski cesarski glavni stan objavlja poročilo, ki pravi, da so japonske čete dne 12. jan. zasedle letališče Tarakan. Japonske vojne ladje in letala so po zasedbi sestrelila še štiri sovražna dvomotorna letala. Pri bojih za Tarakan so Japonci izgubili dva mino-lovca. Cesarski glavni stan je tudi objavil poročilo, s katerim potrjuje, da so japonske čete zasedle važno mesto Malako na zahodni obali Malajskega polotoka. Japonske čete odločno zasledujejo sovražne sile, ki se umikajo. Odbiti sovražni sunki pri Sebastopolu Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 17. jan. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na bojišču pred Sebastopolom so nemške in romunske čete ponovno zavrnile sovražne sunke in je imel sovražnik velike izgube. Na zahodni obali Krima je nemško obrežno topništvo prisililo sovražne vojne ladje, da so se morale odstraniti. Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča so nemške čete s podporo močnih skupin letalstva prizadejale sovražniku v hudem obrambnem boju tudi včeraj velike izgube. Na prostoru vzhodno od Kurska so bili z naskokom napadalnih čet uničeni trije sovražni topovi, več strojnic pa je bilo zaplenjenih. Pred angleško vzhodno obalo je bomba iz letala hudo poškodovala angleško minolovko. V Severni Afriki se nadaljujejo živahni napadi ui živahen ogenj topniitva na nemSke in italijanske postojanke na prostoru pred Sollumom. UspeJno so bile bombardirane angleške kolone tankov ln motornih vozil, letališča in šotoriiča v Cirenajki in ob egiptski obali. Nemška letala so podnevi fn ponoči izvajala učinkovite napade na ladijske cilje in pristaniške naprave v La Valetti in na angleška letališča na otoku Malti. Berlin, 17. jan. AS. Zvedelo se je, da je v bojih junašho umrl 23 letni letalski poročnik grof Er-bo von Hageneck. Junaški letalec, ki jc dobil že mnoga odlikovanja, je sestrelil v bojih 67 sovražnih letal. Posledice padca Singapurja Rim, 17. jan. AS. sodelavec »Newyork Chro-niclea« našteva posledice, ki jih bo imel padec Singapooreja: 1. popolna svoboda delovanja japonske mornarice od Kamčatke do Jave; 2. japonski konvoji bodo lahko brez ovir pluli po vseh teh morjih in prinašali stalne okrepitve v zasedene pokrajine; 3. Japonci bodo imeli v Singapooreju veliko oporišče za podmornice, ki bodo ogražale zvezo zaveznikov z Avstralijo, Bližnjim Vzhodom in Sredozemljem; 4. izgubo cele Nizozemske Indijo. Požari v Singapurju Bangkok, 17. jan. AS. V Singapooreju so izbruhnili po neštetih letalskih napadih veliki požari. Zelo je bilo prizadeto poslopje glavne rari-narnice, ki je zgorelo. Na vsem otoku tudi nimajo vode. ker so vodovodne cevi, ki so dovajalo vodo z Malajskega polotoka, pokvarjene. Posvet pri predsedniku japonske vlade Tokio, 17. jan. AS. Pri predsedniku vlade je bila konlernca državnikov, ki so ob raznih prilikah bili člani japonske vlade. Predsednik vlade je državnikom razložil vojaški položaj Japonske. Nujen poziv Churchillu Rim, 17. jan. AS. Major Attlee, ki nadomešča gospoda Churchilla, mu je poslal brzojavko, v kateri ga nujno prosi, naj se takoj vrne, ker je položaj zelo težak. Proti generalu VVavellu se dvigajo ostre kritike, ki pravijo, da je zaradi japonskih uspehov obramba Singapooreja nemogoča. Kitajska ofenziva proti Japonski propadla Šanghaj, 17. jan. AS. Da bi general Cangkaj- I napadal Japonce, ki so oblegali Hongkong. Japon- i t _i_i_____ j_i_______i . J_______:i ___ " r,l,n >iB>v>n/ln in nol/raiini (''nnrfco na ta krirnk (SB Avstralski ultimat Angliji Rim, 17. januarja. AS. Avstralski opolno-tnočenec pri angleški vladi je vložil v Londonu neke vrste ultimat, ki zahteva, naj Anglija takoj odpošlje pomoč Avstraliji. šek dal dokaz za delavnost in tako odgovoril na angleško amerikanski pritisk, ki zahteva od njega pomoč, je imel namen razviti vsesplošno ofenzivo proti Japoncem. Toda poveljstvo japonskega ekspedicijskega zbora je to izprevidelo in je samo prevzelo iniciativo in s tem podrlo Cangkajškovo načrte. Hoteč ugoditi pritiskajočim zahtevam Združenih držav in Anglije je kitajski general potegnil 4. kitajsko armado iz pokrajine Čangša in jo poslal na fronto pri Hongkongu, kjer je z boka Hov razmah ameriškega imperializma to je cilj Združenih držav na konferenci v Riu de Janeiru nerlin, 17. jan. AS. Diplomatska in politična korespondenca piše, da Sumner Welles na pan-ameriški konferenci upravičeno govori o dejstvu, da so ameriški narodi danes pred največjo nevarnostjo za svojo neodvisnost. Dopisnik pravi, da se ta izjava bije s pravim pomenom, ki mu ga je Rooseveltov odposlanec hotel dati v Riu de Janeiru. Rooseveltov govornik je v resnici govoril o nevarnosti, ki preti ameriškim latinskim državam od osiščnih držav in od Japonske, dočim je zasužnjenje latinske Amerike in Evrope ena temeljnih točk imperialističnega načrta Bele hiše. Ko je Rooseveltova propaganda izzvala vojno v Evropi in na Tihem oceanu — piše dopisnik korespondence — odposlanec predsednika Združenih držav na panameriški konferenci nič več ne govori o miru in nevtralnosti na ameriški celini, marveč vedno zatrjuje, da se je treba boriti za obrambo svobode in neodvisnosti. To pomeni v govorici Bele hiše vojno, ki naj bi Združenim državam prinesla uresničenje njihovih imperialističnih načrtov. Če bi v Riu de Janeiru razpravljali o resničnih vprašanjih solidarnosti vseameri-ških koristi — nadaljuje dopisnik — bi se sile trojne zveze tega le veselile. Tam doli pa se Združene države trudijo le za to, da bi prodrle s svojimi dobro poznanimi vojnimi načrti. Argentina proti izzivalnim sklepom Rim, 17. jan. AS. Po novicah, ki so do sedaj prišle iz Ria de Janeira, je na konferenci ameriških držav najvažnejše to, da je Argentina odločno proti temu, da bi prekinila diplomatske, gospodarske in finančne zveze z državami trojne zveze. Podpredsednik argentinske republike je namreč poslal na konferenco poslanico, v kateri ponavlja to stališče Argentine. Argentinski listi poudarjajo, da na konferenci ni soglasnosti glede predloga za prekinitev *vez z državami trojne zveze in »Associated Press« je prepričana, da bo Argentina vztrajala pri svojem stališču. Brazilski zunanji minister je tudi pooblastil dnevnik »La Noitec, da lahko objavi, da bo spor med Ekvadorjem in Perujem urejen na konferenci v Riu de Janeiru. Predlog za prekinitev zvez z državami Osi mislijo predlagatii države Mehika, Čile in Venezuela. Toda čilski zunanji minister je podčrtal, da mora konferenca urediti važna mednarodna gospodarska 'vprašanja, kajti države v Južni Ameriki ne morejo izvažati po cenah v mirni dobi, kupovati pa drugod po vojnih cenah. Celo čilski tisk poudarja, da je javno mnenje za to, da naj ostane Čile izven vojne in da naj se ne prenagli. Čilski dnevnik »Nation« meni, da je skupna vojna napoved nepotrebna in bi bila za mnogo držav v Južni Ameriki celo škodljiva. Churchill v Londonu Stockholm, 17. jan. AS. Iz Londona se je izvedelo, da se je Churchill danes zjutraj vrnil iz Amerike. Priletel je z letalom v Pliimouth z Ber-mundskih otokov. Pred spremembami v angleški vladi Stockholm, 17. januarja. AS. Londonski dopisnik lista »Stockholms Tidningen< poroča, da so londonski krogi zelo razgibani, kajti Churchillo-vemu povratku naj bi takoj sledile številne spremembe v vladi, širijo se glasovi, da Cripps ne bo sprejel nobenega mesta, marveč bo ostal v rezervi. Poudarjajo tudi, da se lord Beaverbrook nekam predolgo zadržuje v Ameriki in da Dun-can ne bo več trgovinski minister. Prav tako bo zamenjan tudi vojni minister, in lord Moyne da bo moral zapustiti kolonialno ministrstvo. Pričakujejo, da bo Churchill stopil pred parlament potem, ko bo izvedel spremembe, s katerimi bodo kaznovani krivci razsula na Malajskem polotoku. ska armada je v pokrajini Čangša na ta korak odgovorila z močnimi napadi, zavzela več kitajskih postojank in tako uničila Čangkajškov načrt in 4. armada se je morala vrniti na svoje prejšnje bojišče. Sovražna propaganda, ki neprenehoma govori, da so kitajske čete zopet zasedle mesto Čangša, 6e nanaša ravno na te japonske uspehe. Kakor se vidi, ne gre v resnici za ni-kakšno resnično zmago, res je nasprotno, da so čungkinške sile ravno tukaj doživele klavrni jx>raz, Od začetka vojne z Združenimi državami in Anglijo Japonska ni poklicala s kitajskega bojišča niti enega vojaka ter ni odstopila niti koščka osvojenega ozemlja. Po padcu Hongkonga, po izgubi Šanghaja in po uspešnem bombardiranju oporišč v Birmi ne more Čangkajšek dobiti več nikakršnih okrepitev v vojnem materialu in preskrbi z živežem. Japonci sedaj na Kitajskem nimajo namena osvojiti nove kraje, marveč uničiti ostanke Čangkajškove vojske. Samo v mesecu decembru 1941 so imeli Kitajci na bojišču pri Čangši mrtvih 12.000, ranjenih 20 do 30.000, 2.000 ujetnikov, poleg tega pa so izgubili mnogo strojnic, okoli 4500 pušk in mnogo drugega vojnega materiala. Če pomislimo, da Kitajci nimajo tankov in da imajo le malo topov, so te izgube za kitajskega generalis-sima zelo občutne. Šanghaj, 17. jan. AS. Angleško-amerikanski porazi so zelo zadeli Čangkajškove čete, katerih borbeni duh je padel. Čangkajšek, ki je dobil le malenkostno pomoč od zaveznikov, je pred kratkim izjavil, da Kitajska ne bo smela biti odvisna več od tujih držav, ki imajo predvsem le svoje interese in hočejo braniti le sami sebe. Kakor pravijo dobro poučeni viri, je bila ta izjava potrebna, ker so čungkinški vojaki že močno utrujeni. Tudi ne razumejo, zakaj bi se morali boriti za Angleže in Amerikance. Pravijo, da je iz Čangkajškove vojske dezertiralo vsega skupaj že za eno divizijo vojakov, Nov ameriški izum Lizbona, 17. jan. AS. Iz Newyorka se je izvedelo, da so Amerikanci predlagali maskiranje velikih industrijskih mest za primer letalskih napadov. Neki arhitekt da je iznašel ukano, s katero je mogoče nad mestom narediti videz, kakor da je ena sama velika voda. Pošiljke zavojev angleškim vojakom prepovedane Rim, 17. januarja. AS. Angleška vlada je ■prepovedala pošiljati zavoje z življenjskimi ' Z vsega sveta Švedska Švedski vojni minister je imel te dni obsežen govor o petletnem načrtu za preosnovo švedske vojske. Število motoriziranih edinic bodo zelo povečali, izdelali pa bodo tudi mnogo tankov srednje vrste. Za obrambo proti tankom bodo ustanovili posebne jk>1 k e. Vojna mornarica bo predvsem dobila mnogo rušilcev, podmornic, polagalcev min in minolovcev. Tudi obrežno topništvo bo povečano. Za vojsko bo Švedska morala izdati letno po 750 milijonov švedskih kron. Sven Hedin je podal izjavo, v kateri jo rekel, da je sovjetska oborožena sila zlomljena. Zima je samo za nekaj mesecev zavlekla propad boljševizma. Sovjeti so izgubili najboljši del svojega ozemlja, pomoč iz demokratskih držav pa ne more priti pravočasno. O bojih na Tihem morju je Sven Hedin rekel, da bo Indija v veliki nevarnosti, ko bodo Japonci zasedli Singapur. Amerika Guverner Nizozemske Indijo van Mook je prišel v VVashington, istočasno pa jo prišla v Washington tudi delegacija kitajskih vojaških strokovnjakov. V Washingtonu znova krožijo govorice, da se bo zavezniško vrhovno poveljstvo na Tihem morju še povečalo. Ameriška vojska šteje sedaj 3,600,000 mož, tako pravi poročilo agencije »Associated Press« v poročilu iz \V'ashing-tona. Na črno listo tvrdk, s katerimi Amerika ne sme trgovati, so sedaj prvič prišle tudi evropske tvrdke in sicer so v Washingtonu objavili novo črno listo s 1800 imeni oseb in tvrdk iz Portugalske in njenih kolonij, iz Španije in njenih kolonij, iz Švedske, Švice in Turčije. Japonska Prvi ameriški ujetniki so prišli na Japonsko. Prišlo je 462 ameriških vojakov, ki so jih zajeli dne 12. decembra, ko so japonske čete zasedle otok Guam. Ameriške vojake bodo internirali v taboriščih na otoku Šikoku. Anglija Državni tajnik za letalstvo je imel v Londonu govor, v katerem je rekel: »Danes Anglija nima letalstva, ki bi bilo enako nemškemu letalstvu. V bodočnosti moramo gledati stvarnosti v oči, ker bodo še sledili neugodni dogodki. Najbrž bomo imeli v bodočnosti še mnogo črnih dni, zlasti v Vzhodni Aziji. Predvsem p>a moramo biti čimbolj pozorni in potrpežljivi.« Indija Gandhi je imenoval za svojega naslednika predsednika indijskega kongresa Nehruja. V jx>sebni izjavi poudarja Gandhi, da je v političnih zadevah Nehru njegov dedič. Sirija Pomanjkanje iivil zelo pospešuje širjenje nalezljivih bolezni v Siriji. Zdravstvene oblasti so ugotovile mnogo primerov tifusa zlasti v pokrajinah Libanona. Palestina Krušne karte bodo s prvim februarjem uvedli v Palestini. Tudi potrebščinami vojakom vseli vrst orožja, ki slu- , za vse druge glavne življenjske potrebščine bodo žijo onstran morja. Ta odlok je moral iziti za- uvedli racioniranje. Do sedaj je bil na karte 6a-to, ker morajo varčevati s prostorom na ladjah. 1 mo sladkor. Gospodarstvo Deželni in industrijski pridelki Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine je ,/rejclo od Vis. Komisariata na 6vojo vlogo z dne 23. dec. št. 1540-41 sledeče pojasnilo: Pod izrazom »deželni pridelki in industrijski živilski izdelki« v čl. 1 točka 1 naredbe Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 27. nov. 1941-XX, š». 165, Si. list 96-41, 6e morajo razumeti vse življenjske potrebščine, ki služijo za človeško prehrano, ki niso v uradnih maksimalnih cenikih ali za katere ni določena maksimalna cena 6 posebno odločbo oblastva. Zlasti se smatrajo kot industrijski živilski izdelki v spredaj navedenim smislu sočivne in sadne konserve. nadalje sardine in druge morske ribe v škatlah, ribje paštete, mesne konserve in paštete, razni izdelki iz žita za otročjo hrano, n. pr. ovseni kosmiči, Zikin zdrob, Ncstle, Erle in Fosfatin mo- ka itd. Izvzeto pa je: kandirano sadje, ananas v škatlah, kaviar, konserve iz rakov, bonboni, ka-kao itd. Izmed deželnih pridelkov spadajo posebno pod udar točke 1. naredbe o določitvi pribitkov v prodaji na debelo in drobno: ješprenj, prosena in ajdova kaša, ajdova, ovsena in sojina moka, leča, suhi grah in bob, dokler njih cena ne bo maksimirana. Za odobritev cen blaga, ki 6e uvaža in za katere 6lične vrste so že določene maksimalne ccne v drugih provincah, je treba zaprositi pri uvozu za odobritev cene, kakor je bilo to običajno. Cena za kislo repo in kislo zelje ter čebulo in česen je maksimirana s ceniki za sočivje in 6adje in za to blago ne pride v poštev uvodoma navedena naredba. Delovanje IKA v Ljubljanski pokrajini Z odredbo Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino je bilo določeno, da prevzame listnice zavarovalnih družb Jugoslavija in Feniks veliki državni zavarovalni zavou INA (Istituto nazionale assicurazioni). Ta zavod, katerega poslovanje v Ljubljanski pokrajini se ie začelo že prej, bo dobil sedaj še obsežnejši delokrog s prevzemom portfe-lja navedenih dveh zavarovalnih družb. Zavod je eden največjih zavarovalnih zavodov v Evropi in je na prvem mestu med italijanskimi zavarovalnicami, ki gledajo že na staro tradicijo. Zavod skrbi v zadnjih letih jx>sebno za razširjenje ljudskega zavarovanja, dalje daje na razpiolago svojim zavarovancem tudi brezj)lačne zdravniške preiskave in preglede, za kar namerava uvesti posebno službo tudi v Ljubljani kot središču pokrajine. Končno pa je še omeniti, da so udeleženi zavarovanci prt tein zavodu tudi či6ttga dobička zavoda, kar je vsako leto znatna vsota. Zavod daje tudi ugodnosti pri vpisu 5% zakladnih bonov, katere daje na obroke, pa so vendar tudi ti boni deležni že takoj pravice do žrebanja, kar je znatna korist kupovalcev ozir. zavarovancev. • Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani sporoča svojim cenjenim vlagateljem, da izplačuje na stare hranilne vloge, ki dne i. januarja 1941 niso presegale zneska 20.000 lir, 10% (deset od sto), na ono 6tare hranilne vloge, ki so dne 1. januarja lfMl presegale znesek 20.000 lir, pa 5% (pet od sto). — Vsa tekom leta 1941 izvršena izredna izplačila se odbijejo od razvezane izplačilne kvote. Keka in sodelovanje s Hrvatsko In Madžarsko. Reško pristanišče je izredne važnosti tako za Hrvatsko, kakor tudi za Madžarsko. Strokovnjaki računajo, da je promet v rešketn pristanišču ie dosegel tri četrtine prometa izpred prejšnje svetovno vojne. Madžarska namerava dati zgraditi v reških ladjedelnicah šest motornih ladij in tem ladjedelnicam dobaviti tudi mnogo drugega gradiva. Te ladje bodo nosile madžarsko zastavo, imele pa bodo matično pristanišče Reko. Paroplovna družba Le-vante proučuje 6edaj možnosti za povečanje v reškem pristanišču. Tudi Hrvatska se bo mnogo posluževala reškegi pristanišča, kjer je imela že odrejen poseben del pristanišča. Pred nedavnim je bila ustanovljena posebna družba za organizacijo velike avtomobilske službe med Reko, Zagrebom in Budimpešto. Naravno se ta služba ne bo omejevala samo na potniški promet, temveč bo veljala tudi za tovorni promet. Prodaja rabljenih tapet. Z ozirom na vesti, da je dovoljena prodaja rabljenih tapet brez oddaje točk, je sedaj ministrstvo za korporacije odredilo, *** da se to ne sme vršiti, ker so vse tapete podvržene oddaji točk, čeprav gre za rabljeno blago. Veljavna določila pravijo, da niso podvržene oddaji točk samo rabljene obleke, katere pa smejo prodajati samo tvrdke, ki imajo za to dovoljenje. Zato je prodaja tapet vseh vrst vezana na oddajo točk. Zvišanje glavnice. Družba Dinamo s sedežem v Varzu namerava zvišati glavnico od 105 na 2'n milijonov lir. Sloventka knjiga v vsako hiio V naših imate izredno priliko, da si poceni nabavite leposlovna dela domačih avtorjev. Na pr. tele: Kolekciia številka 48 Bevk: Kresna noč. — Vihar. Kranjec M.: Predmestje Slovenske novele. Vse tri knjige L 25. Kolekcija številka 49 Rovk: Rahljl. Cankar: MoJe žlvllenle. Jaklič: Izbrani spisi I. zv. .larc: Novo mesto. Vso Štiri knjige L 16'—. Kolekcija številka 50 Bevk: Ljudje pod Osojntkom. — Krivda. Javornik: SreCanje z nepoznanimi. Vetikonja: Otroci. Vse tri knjige L 3f—. Vseh kolekcij ie 100. Bogata izbira. Pohitite z naročilom, da ne bodo pošle. Ljudska knjigarna, pred Škofijo Stev. 5 Iz Hrvatska Zatemnitveni predpisi na Ilrvatskem. Oblast opozarja prebivalstvo, da 6e mora strogo držati vseh zatemnitvenih predpisov. Zaradi odstranitve motenj v prometu zagrebško cestne električne železnice, je vojni minister dovolil, da so tramvajski vozovi lahko razsvetljeni. Hrvatski delavci se vračajo iz Nemčije ▼ domovino. Po končanih poljedelskih delih v Nemčiji, se je vrnilo domov 12.000 hrvatskih delavcev. Napredek nemškega zndružništva na Hrvatskem. Meseca novembra lanskega leta so člani nemške narodnostne skupine v Slavoniji ustanovili 30 svojih zadrug, ki so vse včlanjene v nemški zadružni zvezi. Ustanovitev centralo vodnih zadrug v Osijeku. Zastopniki hrvatskih vodnih zadrug so imeli pred kratkim sestanek v Osijeku, kjer so ustanovili zvezo vseh vodnih zadrug na sedanjem hrvatskem državnem [»odročju. »Vzgoja in pomen hrvatskega domobranca.* Pod tem naslovom Je maršal Kvaternik napisal vojaški priročnik, ki je obvezen za vse člane hrvatskega domobranstva. Iz Srbije Vršac se odsedaj imenuje Vršeč. Na zadnji seji je občinski odbor v Vršcu sklenil, da se bo odsedaj dalje imenovalo mesto Vršeč in ne več Vršac. Popisovanje gosi in rac v Banata. V celem Banatu so f>opisovali vse gosi, race in purane. Rejci domače perutnine smejo pridržati za svoje potrebe samo tri gosi, purane ali race od desetih komadov. Vse ostale morajo prodati prehranjevalnemu uradu. Zapiranje krčem po deželi. Poročali smo ie, da je srbska vlada izdala posebno uredbo, s katero bo zaprla večino gostiln in krčem po deželi. Krčme po vaseh so že pričeli zapirati. Ljudstvo po časopisnih vesteh povsod odobrava ta korak srbske vlade. Ponekod je namreč bilo toliko gostiln, da je prišla gostilna že na vsakih 95 hiš, Belgrajska občina namerava razširiti vodovod Zaradi preskrbe Belgrada s pitno vodo namerava belgrajska mestna občina sjiomladi razširiti vodovodne naprave na Belih vodah. Šiba poje novo mašo. In kar na veliko v srb skem mestecu Obrenovac. Kakor v vseh ostalih mestih, je tudi v Obrenovcu najstrožje prepovedano igranje kart po gostilnah' in krčmah. Toda kljub prepovedi se razni ljudje še vedno niso mogli sprijazniti z mislijo, da bo odsedaj treba dan uporabiti za delo in ne za posedanje po go- J stilnah in za pitje črne kave ali pa žganja. Med I Navodila za delo akademske organizacije v Ljubljani Ljubljana, 17. januarja. Odkar so bila z odlokom Eksc. Visokega Komisarja z dne 30. okt. 1941 razpuščena akademska društva v Ljubljani in je bila z odlokom tajnika N. F. S. ustanovljena enotna univerzitetna organizacija v Ljubljani z namenom, da bi združila slušatelje krajevne Kr. univerze in da bi skrbela za kulturno, umetniško ter športno udejstvovanje študentov, ne da bi zanemarjala svoje socialne naloge, so si voditelji nove organizacije vedno prizadevali rešiti edino nalogo, izpolniti navodila, ki jih je dal Eksc. Visoki Komisar direktoriju, ko ga je sprejel 12. decembra in dokončno določil njegove naloge v okviru potrjenih pravil, ki jih je organizacija sama določila. Brez dvoma je bilo treba premagati mnogo težav, marsikaj razložiti študentom, ki ne smejo gledati v ljubljanski univerzitetni organizaciji politične organizacije s propagandnimi nameni, niti s tajnimi cilji, marveč drugo družino, ki ima srce za njihov telesni in duhovni napredek, za njihovo moralno in gmotno dobro. V novi organizaciji torej ni treba gledati G. U. F., fašistične bratovščine, marveč preprosto slovensko organizacijo, namenjeno izključno napredku univerzitetne mladine v Ljubljani, ki je že večkrat lahko spoznala resničnost storjenih obljub in danih zagotovil. Člani direktorija U. O., ki so prvi čas kazali dvom v uspeh tega dela in so previdno ter z veliko pazljivostjo sledili navodilom svojega zaupnika, so morali potem priznati lojalnost uvedenega sistema, ki v celoti odgovarja danim obljubam izza prvih srečanj, in so zato povedali, da so pripravljeni vložiti ves svoj trud za sodelovanje v prepričanju, da nameni nove organizacije nimajo nič skupnega s fašističnimi univerzitetnimi skupinami v drugih italjanskih pokrajinah. In res, nova organizacija ne zahteva od tistih, ki pristopijo, prisege ali pristanka na doktrino, četudi ona sama izrecno izjavlja v svojih pravilih, da nima nikakih ne političnih, ne vojaških namenov, marveč da zahteva le lojalno sodelovanje v korist študentov in vsakega posameznika v namenu, da bi čimbolj gojili slovensko kulturo na vseh področjih in v lepi umetnosti, da bi potegnili dijake iz odmirajočih gibanj, ki le hujskajo mladino. Kakor je znano, vodi organizacijo zaupnik, imenovan po tajniku GUF-a, toda direktorij ie sestavljen iz slovenskih študentov, ki so bili že voditelji razpuščenih organizacij in v členu 6. pravil je jasno določeno, da zaupnik v začetku vsakega akademskega leta skupno z direktorijem določi program za delo. Ne more se spremeniti točka, da bi bil zaupnik Slovenec, v kolikor je to nezdružljivo z dejstvom, da je Ljubljanska pokrajina italijanska in da morajo izvajati nove odredbe italijanski voditelji, ki so odgovorni Fašistični Vladi za njihovo delovanje. Zdi se torej, da morajo ljudje dobre vere, ki niso prežeti z napačnimi ideologijami in ne za-padajo utopiji, odkrito priznati, da navodila za delo U. 0., ki so zgoraj navedena, v nikakršnem pogledu niso napačna. Kako je torej treba gledati na dejstvo, da se del Študentov noče vpisati v novo organizacijo, ki so jo italijanske oblasti ustanovile in izvedle za njih? Zvedelo se je iz stalnih stikov s profesorji in študenti raznih fakultet, iz podatkov, ki so v naših rokah in osebnih ugotovitev, da bi velik del študentov vstopil v novo organizacijo kakor je določeno število že iz lastnega nagiba storilo, če se študentje ne bi bali nasilnih reakcij od strani tistih, ki hočejo samo nered in tudi to, da bi bila univerza ukinjena, ker jih tuji narodi podpihujejo k zmešnjavam in sabotažam in ker brezuspešno upajo, da bodo lahko izkoristili žalosten nered, ki bi bil na vsak način samo v škodo slovenskega ljudstva in učeče se mladine, ki pa potrebuje le to, da lahko mirno nadaljuje in konča svoje študije, da bo potem lahko uresničila svoje zdrave namene in tako dosegla sposobnost za delo v prid celotne slovenske skupnosti. Tega skromnega članka ni treba torej smatrati za drugo, kot za pobudo študentom, naj pomnože število vpisanih, kajti če bi bil le to edini namen, po katerem se stremi, bi bila potrebna le odredba Visokega komisarja, ki bi obvezovala vse študente ljubljanske univerze, naj se vpišejo v U. 0. Namesto tega je hotel Eksc. Grazlolj pustiti študentom popolno svobodo, kajti ta oblika, ki jo je on sprejel, bo rodila najboljše uspehe in je v sedanjem času najprimernejša, da da študentom priložnost pokazati svojo pripravljenost za lojalno sodelovanje, ki bo edina za bodočnost lahko zagotovila uresničenje vsake dobre in zdrave delavnosti za okrepitev ter gosjiodarsko in socialno izboljšanje nove pokrajine. L3UBL3ANSKI Predstava ob 16 in 18.15. ob nedeliah in pr* mifcUi o* ob 10.30. 14.30. 16.30 'n 1P.30 Odlična veseloigra Nočem se poročiti Jenny Jutro — Nino Berozzi KINU MATICA - TEL. 22-41 Film Izredno lepii prizorov nimtnlovičin in borbe r.n. ljubezen lepega uck eta Ocean v plamenih Hnns SHhnker, Itene Oeltgen, Winke Markns KINO SLOOA - TKI,. 27-30_ Z nasmeifom v zivfjenfe Muztkalna Saloigra. mlnn dnhovite vedrosti, petia In liuheznl Fernand Gravey — Betty Stockfeld KINO UNION - TEL. 22-2«_ Krasno filmsko delo o matfri, njenem trpljenju in ljubezni Bož i mlini Germaine Demz, Joracques Grntilat, Fernandel E. G. Bobinson v svojem zadnjem in najboljšem filmu MeScevalec Predstave oh 14,30 in 17. uri KINO KUOELJEVO, tel. 41-64 Šport temi ljudmi je seveda bilo tudi več intelektualcev, ki so pravtako igrali karte. Posebna policija jih je zalotila pri prepovedanih igrah in jih zato skupno z lastnikom gostilne odpeljala na policijo, kjer so vsakemu prisodili gotovo število udarcev na zadnjo stran. In so jih tudi odšieli vsem zalotenim kvartopircem. Seveda na javnem trgu. Moški desno — ženske levo. Izredni komisar za obnovo Smedereva je izdal razpis za vsa kina v Smederevu. Po tem razpisu morajo biti vsi sedeži v kinu označeni s številko. Odsedaj dalje bodo v vseh kinih v Smederevu smeli sedeti na desni strani samo moški, na levi pa ženske. Med službo božjo morajo hiti vse gostilne zaprte. Tako je odredil izredni komisar za obnovo Smedereva, Dimitrij Ljotič- »Obisk« ob zaključku ti. letnika Z majhno zamudo, ki je nastala iz tehničnih ter izvenuredniških razlogov, je le izšla v sredo 11.—12. številka, s katero je »Obisk« končal svoj drugi letnik. Navzlic vsem zunanjim dogodkom in težavam časa j'* dostojno in v popolni obliki iz-I>olnil svojo nalogo v drugem letu svojega obstanka. Morda je na zanimivosti*in pisanosti še pridobil ter s tem vsakogar, ki ga pozna, navdušil za list, ki ga ne more zlasti danes pogrešati nobena slovenska družina. Enajsta in dvanajsta številka tega odličnega, ilustriranega družinskega mesečnika, prekaša V6e dosedanje po zunanji obliki in po razgibani vsebini. Izšla je v povečanem obsegu in prinaša na 48 straneh pravo, vsestransko razkošje. 8 strani lista v krasnem bakrotisku prinaša na naslovni strani jaosnetek starinskega božičnega angela s Sladke gore. Zadnja 6tran ovitka nam lajvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu komisarju spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani, ter jih je ta odobril. Z odlokom VIII/2 št. 21/2 Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 19. januarja 1942 zjutraj daljo, dokler ne izide nov cenik. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Domači krompir na drobno 1.30 lir, zelnate glave na drobno izpod 10 kg 1 liro, zeljnate glave na debelo 0 80 lir, kislo zelje zeljarjev z obrtnim lislom na drobno 2.50 lir, kmečko kislo zelje na drobno 2 liri, repa na drobno izpod 10 kg 0.75 lir, repa na debelo 0.60 lir. kisla repa 2 liri, rdeče zelje 2 liri. otrebljeni ohrovt 2 liri, repni vršički 2 liri. brstni ohrovt 5 lir. kolerabice 3 lire, rumena koleraba 0.70 lir. rdeča pesa 2 liri, rdeči korenček brez zelenja 3 lire. rumeno korenje na drobno 0.80 lir, črna redkev 1.20 lir, osnaženi hren 3 lire, šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.30 lir, peteršilj 3 lire, por 3 lire, zelena 3.25 lir, domača čebula 2 liri, šalota 2 liri, česen, 25 glavic na kilogram, 4 lire, otreb-ljena endivija 3.80 lir, otrebljeni veliki motovileč 8 lir, otrebljeni mali motovileč 12 lir, otrebljeni domači njivski radič (cikorija) 4 lire, v škafih in sploh siljeni radič, suhi, 10 lir, mehka špi-nača 4.80 lir, liter suhih bezgovih jagod 6 lir, kilogram suhega šipka 8 lir, kilogram suhega lipovega cvetja 20 lir, domača jabolka I. vrste: kanadke, dolenjske voščenke, renete (Harberto-va, šampanjska, landsberška. kaselska in Bau-mannova) 6 lir, II. vrste: kosmači. zelenci, ta-felčki, rožmarinčki, carjevič 5 lir, III. vrsta: vsa zdrava drobna jabolka 4 lire, domači orehi na drobno 11 lir, orehova jedrca I. vrste 38 lir, orehova jedrca II. vrste 35 lir, kunci žive teže 10 lir. jajca 1.75 lir kos. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski po- razodeva drugo podrobnost iz 7.aklada slovenske baročne umetnosti: oltarno sliko iz cerkve na Muljavi. Cela stran je posvečena domačim javnim dogodkom v zadnjem času; pri nadaljnjem listanju po bakrotisku naletimo še na čudovite posnetke iz domačega in tujega sveta: trgatev na Vipavskem, pogled z letala (če bi bilo) na Rim v starem veku, snežene — pardor.l peščene puščave v južni Kaliforniji, fotografski prikaz iz otroškega sveta »Mali kadilec«. Poleg bakrotiska je med vsebino razvrščenih kakih 80 izvirnih fotografij brez risb in mode. Prva stran v knjižnem delu prinaša starinsko »Božično koledo« z napevom, po zapisu našega strokovnjaka F. Marolta. Jože Dular je prispeval novelo »Tatovi«, h kateri je mladi, nadarjeni slikar Lojze Perko prispeval osem mojstrskih risb. Končuje se roman »Amerylis, sladki cvet«. E. Ra-ven je napisal izredno zanimiv in temeljit ter aktualen prikaz s slikami »O Nostradamusu, prerokih in prerokbah«. R. Bednafik priobčuje pisano, s fotografijami posejano sliko »Trtica rodila jc«. Inž. Nefima je napisal dober, ilustriran članek o »Spremembah živil pri shranjevanju«, Drago Ulaga opozarja v besedi in sliki »Smučarji, pripravite se na zimol« Moda je topot po obsegu in praktičnosti naravnost razkošna — na 4 straneh. Iz del slovitega francoskega dramatika Hčn-ryja Ghčona je prevedena božična novela »Lica«. Marjan Juvan zanimivo piše o »Rastlinskih strupih in njihovih temnih skrivnostih«. Mladi humorist Zorko Simčič je prispeval črtico »Čuden dogodek«. Po izvirnih fotografijah preseneča ell-kovni prikaz »Sveti kraji v novem času«: Jeruzalem. Palestina, judovske vzorne naselbine, Sirija, Aleppo, petrolejski vod čez puščavo. Damask, Evfrat, Mezopotamija ... Niko Kuret je prispeval slikovit prikaz Naše stare hišne jaslice, dr. Stane Mikuž pa preleno »Slovensko podružnico«. Šah. utranke, kriminalna uganka so zanimive kakor vedno. Kakor posnemamo iz naznanila na koncu lista, bo »Obiske pod dosedaniim uredništvom in v sedanji obliki izhajal odslej vsak mesec, in 6icer 15. Prva številka novega letnika bo izšla takoj za pričujočo, potem pa redno ob terminu. Naročnina za vse leto znaša snmo 40 lir. Pohitite in naročite »Obi=k< pri upravi. Ljubljana. Kopitarjeva Smučarski klub Ljubljana. Trening za tekače se prične v ponedeljek, 19. t. m. Vodi ga Starman. Zbirališče ob 15 j>od skakalnico na Moste-cu. Vsi in točno. Mornarji so pokazali na plavalni tekmi v Litzmannstadtu lepe uspehe. Sietas je zmagal na 200 m prsno v 2:52.4, Schroder pa na 100 m prosto v 1:03.2. Norvežani so povabili v Hamar svoje najhitrejše drsalce. V hitrem drsanju na 5.000 m je zmagal bivši svetovni prvak Engnestaugen, drugi pa je bil Finn Hodt. Na Vrbskcm jezeru se bodo sestali konec januarja najhitrejši drsalci Nemčije, Norveške in Nizozemske. Tekmovali bodo na vseh progah teka na drsalkah Italijanska veslalna zveza se poteguje za organizacijo evropskega veslalnega prvenstva 1942. Prireditev naj bi se vršila v Milanu. Hornlischer, prvak Evrope v rokoborbl, je bil ranjen na vzhodnem bojišču. Na mednarodnih tekmah proti Švedski in Madžarski ga bodo Nemci hudo pogrešali. Ranjen je bil tudi načelnik nemških težkoatletov Kurt Frey. Triestina bo igrala jutri v Florenci proti Fio-rentini, Benečani bodo gostovali v Torinu, Rimljani pa v Milanu. Slovak Mohlcr bo sodil nogometno tekmo med nemško in hrvatsko reprezentanco v Zagrebu. Na igrišču Concordie bo vročo. Jutri bodo imeli v Zagrebu velik športni dogodek. To bo mednarodna tekma rned Nemčijo in Hrvatsko. Hrvati bodo napolnili stadion, da bi videli zmago svoje enajstorice, Nemci pa so prišli v Zagreb, da bi ponovno potrdili sloves dr. Nertzove šole. Lansko leto, ko so Se pomerili na Dunaju, so zmagali Nemci s 5:1. Na domačih tleh bodo imeli Hrvati pač več sreče in ni izključeno, da bodo zadovoljili gledalce, ki bodo do zadnjega zasedli prostore na Concordiji. Rokoborba v Rimu. Na mednarodni tekmi italijanskih in švicarskih rokoborcev so dosegli sledeče rezultate: Bertoli (Italija) je premagal Pez-zeta, Holenger (Švica) je premagal Panzarilla, Magni (Italija) Erschbella. Callegati (Italija) Go-gela, Silvestri (Italija) Sflescbmanna, Donati (Italija pa Argesteja, Poleg drugih odličnikov sta prisostvovala tudi švicarski konzul v Rimu in predsednik CONI-ja. krajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blaizo v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 8 ulica 8. »Obisk« mora letos obiskovati vsako *lo-na "zelenem papirju. ' vensko rodbino! Ljubi Jezus je poklical danes k Sebi po dolgem, mučnem trpljenju, previdenega s svetimi zakramenti, v cvetoči dobi 19 let, našega edinca, nečaka, bratranca, gospoda Ladislava Roglfa dijaka IV. državne realne gimnazije K večnemu počitku bomo spremili dragega pokojnika iz kapelice sv. Krištofa v ponedeljek 19. januarja ob 3 popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Žalujoči: Marjeta, mati; Anton, oče; rodbine: Rogelj, Polžar, Wester, Bevc za Družinske doklade delavce in nameščence uresničene Od I. decembra 1941 dalje bo vsak nameščenec In delavec dobival doklade Ljubljana, dne 17. januarja. Današnji »Službeni list« objavlja važno od-rebo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino o ustanovitvi blagajne za izplačevanje družinskih doktad, ki jo bo upravljal Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani pod nadzorstvom Visokega komisariata. S to uredbo se uvajajo za delavce in nameščence v Ljubljanski pokrajini družinske doklade, s čimer je uresničen zakonski predlog, ki ga je dne 30. 9. 1941-XIX sprejel ministrski svet m po katerem 6e družinske doklade razširijo tudi na Ljubljansko pokrajino. Uvedba družinskih doklad, ki je značilen izraz stremljenja moderne socialne politike, pomeni izdaten in krepak ukrep za zaščito naših delavskih in naineščenskih družin. Družinske doklade 60 doslej pri na6 prejemali samo uslužbenci države in raznih samouprav, izredno redki pa so bili zasebni delodajalci, ki 6o svojim uslužbencem izplačevali te doklade Velikanska večina delavcev in zas. nameščencev pri nas v prejšnjih časih ni prejemala nobenih doklad za ženo in otroke in je to dejstvo upravičeno smatrala za socialno krivico. Na eni strani so klicarji populacijske politike opozarjali na padanje rojstev v delavskih družinah, na drugi 6trani pa je socialna politika ščitila le delojemalca kot takšnega, ne pa tudi njegove družine. Beda v delavskih družinah je bila zaradi tega nujna posledica, kajti mezde, tako one, ki so predpisane od države, kakor one, ki jih ustanavljajo kolektivne pogodbe, aH pa so dogovorjene med delodajalci in delojemalci predstavljajo 6amo plačilo za deloje-malčevo delo, družina pa se smatra pri tem za njegovo zasebno zadevo, ki delodajalca prav nič ne briga. Tako se je moglo zgoditi, da sta v isti tovarni za istim 6trojem stala dva delavca z isto dslovno kvalifikacijo; eden je bil samec, drugi pa je imel doma družino 6 5 ali 6 nepreskrbljenimi otroki, oba pa 6ta prejemala isto plačo. Na dlani leži, da je moral družinski oče občutiti to kot veliko družabno nepravičnost. Nekatere delavske organizacije 60 6e tudi pri na6 že borile za rešitev tega vprašanja in priporočale uvedbo družinskih doklad .vendar niso mogle prodreti zaradi raznih težav. V nekaterih delavskih in nameščenskih krogih je tudi prevladovalo načelo, da je mezda samo plača za delojemalčevo delo, ne pa tudi dohodki za njegovo družino, — načelo, ki bi moglo obveljati 6amo tedaj, če bi bila mezda tako visoka, da bi zadostovala za vzdrževanje še tako številne družine. Toda to načelo še nikjer na svetu ni uresničeno. Socialno-politični moment uvedbe družinskih doklad ie torej silno važen. Je pa uvedba družinskih doklad tudi splošno narodno-gospodanskega pomena. Izkazano je. da delovna moč družinskega očeta kot delavca ni bila zmerom toliko vredna, kakor delovna moč samskega delavca. To ni nič čudnega, če pomislimo, da je delavec-oče moral svoj zaslužek deliti 6 svojo družino, kar je rodilo nujno posledico, da je bil slabše hranjen, mauj odporen zoper bolezen in take ni mogel razviti tiste delovne moči ter opraviti tistih delovnih storitev kakor 6amski delavec, ki je 6 porabo celotnega zaslužka zase lažje ohranil svojo telesno kon-stitucijo. Uvedba družinskih doklad bo tudi temu vprašanju precej odpomogla. Uredba Visokega Komisarja odreja obvezno izplačevanje družinskih doklad za vzdrževanje otrok ali tem enakih oseb, za ženo in za starše, ki so brez premoženja, in sicer vsem družinskim poglavarjem, ki 6o za plačo zaposleni v službi drugih in so obvezno zavarovani za bolezen pri Zavodu za socialno zavarovanje, njegovih krajevnih organih (TBPD in Merkur) in drugih zavarovalnih in podpornih zavodih, ki se zato izrecno pooblastijo. Krog koristni kov družinskih doklad je torej z malimi izjemami istoveten s krogom obveznih zava- rovancev v dosedanjem socialnem zavarovanju. Prispevke za doklade plačujejo delodajalci 6ami, in sicer so določeni z 10% zavarovane mezde. Pobirajo jih Zavod za socialno zavarovanje ter njeni organi in pooblaščene ustanove, izplačuje pa doklade Zavod za socialno zavarovanje sam. Doklade 6o jx> uredbi številčno določene in bodo prejemali: tedensko: za ženo: delavci 9.30 lir, nameščenci 13.20; družinski poglavarji, ki imajo enega otroka, bodo prejemali, delavci po 6 lir, nameščenci po 9.30; družinski poglavarji, Id imajo dva do tri otroke, za vsakega otroka: delavci r>o 8.40 lir, nameščenci po 12.30, družinski poglavarji, ki imajo štiri ali več otrok, za vsakega otroka: delavci po 10.80 lir, nameščenci po 14.70 lir. Za vsakega roditelja bodo prejemali delavci po 5.40 lir, nameščenci po 8.70. Te doklade se bodo pričete izplačevati z dnem 1. decembra 1941-XX. To 60 glavni obrisi uredbe Visokega Komisarja. s katero se uvajajo družinske doklade v Ljubljanski pokrajini Načrt kavarne ob tromostovju and - are and - ai and - asti and - 6 and - ammo and - aste and - arono NB. avere: V knjigi »Architectura perennis«, ki jo ie pred nedavnim založila Ljubljanska mestna občina, je med drugimi načrti, namenjenimi ljubljanskemu mestu, tudi zanimiv načrt mojstra Plečnika, kako naj bi se ob trimostju in ob Marijinem trgu zgradila kavarna tik nad obrežjem Ljubljanice. Čeprav načrt v knjigi sami nima nobenega pojasnila, se da iz načrta Sodba v pravdi zaradi 13 milijonov Ostoja Vukič obsojen na 10 mesecev zapora Ljubljana. 17. januarja. Mali kazenski senat je včeraj ob 17 v prisotnosti mnogo občinstva izrekel sodbo proti 0. Vokiču, obtoženemu zlpčina tatvine vojaškega denarja 13,500.000 din. Dopoldne so dve uri trajali v procesualnem postopniku predpisani govori. Drž. tožilec gosp. Bogdan Lendovšek je zbral vse momente, ki govore proti obema obtožencema in oj>ozarjal na okolnosti glede tatvine. Za obtoženko Olgo Vokičevo je predlagal strogo kazen, glede obtoženca Vokiča pa je izjavil: »Gospodje sodniki! Kar se tiče kazni za prvega obtoženca, predlagam z ozirom na izredno visoko vsoto, na drzen način tatvine državnega denarja in na obtoženčev oficirski položaj, prav eksem-plarično kazen.« Dr. Kocijančič, zastopnik drž. pravobranilstva, je kratko utemeljil odškodninske zahtevke državnega zaklada in se je pridružil izvajanjem drž. tožilca. Biranilec dr. Maks Š n u d e r 1 je v dobro uro trajajočem govoru živahno branil oba obtoženca, nizajoč vse posredne in neposredne momente, ki govore v prilog obema obtožencema. Plediral je za oprostilno sodbo. Sodba je bila objavljena proti mraku ob 17 v navzočnosti obeh obtožencev, drž. tožilca, zastopnika drž. zaklada, branilca in mnogoštevilnega občinstva. Senatni predsednik g. I. Brelih je prečitat sodbo in jo nato tudi utemeljil. Ostoja Vokič pa je bil oproščen od obtožbe zlorabe uradne dolžnosti (§ 379 k. z.), da je kot državni uslužbenec v času od 11. aprila do 15. maja 1941 uporabil vsoto najmanj 340.000 din državnega denarja za sebe, na 10 mesecev zapora, ima povrniti stroške kazenskega postopanja in izvršitve kazni ter plačati 200 lir povpreč-nine. V kazen se mu všteje dosedanji zapor in pripor od 15. maja lani naprej. Državni zaklad in Ivan Breskvar se zaradi odškodninskih zahtevkov napotita na civilnopravno pot. Ostoje Vokič pa je bil oproščen od obtožbe zaradi zločina tatvine glede ostalega milijonskega zneska. V polnem obsegu je bila oproščena obtoženka Olga Vokičeva, ki je bila obtožena, da bi bila prikrivala ukradeni denar, ga prelagala in uporabljala. V razlogih je sodišče naglasilo, da je bilo pristojno za presojo te kazenske zadeve. Pristojno je bilo predvsem zato, ker vojaško sodišče bivše jugoslovanske države ni več poslovalo na tem ozemlju, in drugič je že nekdanji vojaški zakon določal pristojnost civilnega kazenskega sodišča v primeru, da je poleg vojaške osebe obtožena tudi civilna oseba. Italijansko vojaško sodišče se je izjavilo za nepristojno. Sodba je dalje utemeljila, da je bil v času dejanja obtoženec še vedno kot oficir, ki ni bil razrešen svoje dolžnosti, državni nameščenec. Kršil je s tem, da je uporabil večji znesek za sebe, službeno dolžnost. Priči Rafaelu Batističu gre polna verodostojnost. Državni tožilec je proti sodbi glede obeh obtožencev prijavil revizijo v točki oprostilnega dela, priziv pa glede prvega obtoženca zaradi prenizke kazni. Branilec se ni izjavil in si pri-držal tridnevni rok za premislek. Ob 17.45 je bla razprava končana. samega in iz arhitekturnega oblikovanja razbrati, do je mojster Plečnik to kavarno zamislil deloma kot smiseln zaključek obrežja Ljubljanice pod trimostjem in hkrati kot lepo pro tiutež 6tcbrišču in tržnicam na nasprotnem bregu. Kavarna naj bi bila nomreč nekako od sedanje trafike na Marijinem trgu navzdol v dolžino 30 metrov. Zajela bi 6podnjo teraso obzidja Ljubljanice in zgoraj zunanji del ceste Poljanskega nasipa .torej nekako isto območje, kakor ga je že sedaj poleti zavzemala vrtna kavarna Prešeren. V ta namen določa načrt zazidavo spodnje terase podobno kot so na na nasprotni strani zazidale teroso ribnice in dalje obokani hodnik pod strebriščem. Zunanji zid spodnje terase bi bil zgrajen iz kamna kakor je zgrajena 6podnja polovica tržnic s kletnimi okni. Tudi okna sama, ki bi bilo sicer postavljena bolj na gosto, bi bila podobna kletnim oknom mesarskih tržnic. Pritličje samo pa bi na Ljubljanico gledalo s briščem, ki bi bilo v skladu s stebriščem nri Kresiji, za stebri samimi pa bi bila zgrajrna kakih 25 metrov dolga in okrog 4 metre ši- EIAR - Radio Ljubljana PARLAMO LTTALIANO! Schema della XXV lezione, che verrft tenuta dal dott. prof. Stanko Lebeu lunedi 19 genaio 1942-XX°. ore 19.00 ' Tu natisnjeno besedilo jo samo ključ ta vso one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijan ske ure so samo na sporedu ob ponedeljkih, sredah in petkih, vedno ob 19. uri zvečer. LEZIONE VENTESIMA QUINTA Perfctto (Passato remoto) čred - ere part - ire čred - ei part - ii čred - esti part - isti čred - 6 part -1 čred - enuno part - immo cred-este part-isto čred - erono part - irono ebbi esscre: fui avesti fosti ebbe fu a ve mino fummo avesta foste ebbero furono U pittore Un antico pittore giapponese girava una volta la campagna, pei luoghi piu selvaggi, in cerca di bellezze da copiare, e quando passč per un folto bosco, si trovč presso al rjfugio d'un cignale che dormiva. L'artista evit6 ogni rumore, si rannicchid presso una pianta e lo čopič. Poi, quando dopo molto camnuno usci dal bosco, cercč ricovero in una capanna di miseri plicarono. <č un cignale morto». II pittore non replicč nulla, e ii giorno dopo rientr& nel bosco, ricercč il covo, aspett& il cignale e, quando questo s'addorment6, rieomincid quieta-mente a oopiarlo. Port& aneora il disegno ai le-gnaioli, i quali alla domanda: dnjo teraso in na pritličje kavarne izpred Kresije. spodnja slika pa zunanjost .pritlične kavorne kakršna bi bila na Poljanskem nasipu. Poudarjumo seveda, da je to le načrt. Opravljajte pobožnosti devetih petkov! Starši! Izročite svoje otroke varstvu Srca Jezusovega! Opominjajte jih neprestano, naj ostanejo dobri Jn pravični ter zvesti Bogu! Današnji čas je poln zmot. Božja postava pa nam kaže pravo pot Iz Dobrepolja Po nalogu Visokega komisarja je za do-brepoljsko občino imenovan za župana posestnik Matija Samec iz Kompolj št. 61. Kap jih je zadela. »Oprostite, kolega, toda jaz sem tam za morjem videl precej stvari, ki vaše besede pobijajo! Kolikor vem, je vila Al Cajjoneja v Cice-ronu pri Čikagu pravcata trdnjava. V Feldma-novo vilo, ki je v samem Čikagu, pa se ne more priti drugače kot z dvigalom...« »Prav! Toda vse te hiše niso vame pred zračnimi napadi! Kaj naj storijo prebivalci teh vil, če bi se zazdelo njihovi konkurenci in bi jim vrgla na njihova bivališča par bomb iz aeroplana?« »Kaj. ali se gangsterji v medsebojnih bojih poslužujejo že tudi takih sredstev?« ga_ vpraša gosjiodična Tessy Cassertonova presenečeno. Chappell zmaje z glavo. »Trenutno se ne pretepa jo. Gospod Hoover s svojimi ,governement-men' je pripravil gang-sterje do tega. da so sestavili defenzivno fronto. Ko bo pa ta enkrat pripravljena, se bo šele prav začelo. In potem bo pa joj!« »Torej ne mislite, da bodo lahko zatrli poklicne zločince?« ga vpraša Lystrock. »Ne. Nikoli!« »In varovalna sredstva?« »Prinesejo samo začasno izboljšanje, kajti, ■ko pridejo ,stari tigri' za mreže, dobite že v kratkem času na delu njih naraščaj! Ne, vrtiljak se suče veselo naprej!« »Ne držimo se načetega pogovora!« pripomni Helena Chappellova. »Misliš, da nam bo storilec ušel?« jo vpraša komisar, ko se je razgledal po sobi. »Koma i!« Te besede so jim pripomnile, čemu so se prav za prav zbrali v dvorani. Na naši gruči je ležalo nekaj kot mora. »Namen teh kletnih prostorov jhkI gradom,« je spet povzel besedo Chappell, »je bil kar tako na videz ta, da bi imeli v njih varen prostor za ponarejevanje vseh mogočih stvari. Pravi namen te kleti, varne pred bombami, pa je bil ta, da bi imeli v nji štirje glavni banditi čikaškega kroga varno zatočišče...« Tessy Cassertonova je ogorčeno vzkliknila: »Čemu potem ta komedija? Ali niso imeli ti ljudje zadosti denarja, da bi lahko kupili grad.« , . . , »Da,« je vpadel Higgins, »zakaj si niso zločinci pridobili gradu s kupno pogodbo?« Chappell se mu nasmeji. »To je ravno tisto! Stvar je skoraj tragikomična. Poslušajte torej in, prosim, ne skakajte mi več v besedo. Pred par leti je bil Feldman, ki poveluue še s tremi drugimi — k njim prištevam tudi AI Caponeja — daleč po svetu znanemu .Krogu pregreh', v veliki nevarnosti. Za las je ušel smrti. Medtem pa je bilo pripravljenih nanj vec atentatov, ki pa jih je lahko prestregel, ker je imel odlično organizirano obrambo. Feldman je imel posebno četo, ki mu je bila za telesno stražo. Poveljeval ji je El X, znani mehikanski vodja gangsterjev. Kljub temu se Feldman ne počuti povsem varnega v tej družbi. Že neknj let sem živi zelo žalostno življenje, kajti Feldman je zelo strahopeten. Zato je poslal svoje ljudi na ogled, da bi mu našli kraj, kjer bi bil skoraj tako varen kot v kaki ječi. Izvolil si je ravno heatherstonski grad!« »Zakaj ga pa ni ipoieui kupil?« ga vpraša Higgins fazburjeno. »Ker je še živel zadnji grof iz rodu Ilea-therstoncev. Feldmanov zaupnik...« »Kdo pa je to?« poizveduje Bystrock razburjeno. Potegnil je iz žepa notes. Amerikanec je odkimal z glavo. »Tega pa ne boste zvedeli od mene, dragi kolega! Kajti Feldmanov zaupnik je zelo ugleden mešetar, ki se ni nikakor pregrešil. Čemu ga torej izdajati?«_ Bystrock vzkipi: »Ker se druži z gangsterji...!« »To dela še več drugih!« ga zavrne nebrizno Chappell. »Bom rajši nadaljeval. Zaradi nakupa heatherstonskega gradu sta se domenila čisto na tihem. In ko je umrl zadnji potomec...« »Ali so mu pomagali na drugi svet?« hoče vedeti Bvstrock. ki bi bil zelo rad pripisal na rovaš kako stvar Feldmanovemu zaupniku. »Ne!« mu odgovori veselo komisar. »Človek božji! Meni se zdi, da nimate pri angleški policiji sploh nobenega dela?« vpraša Bobby zbadljivo. »Ko je umrl zadnji potomec, je bil grad Heatherston naprodaj,« nadaljuje Chappell, da bi se čimprej pozabilo na Bobbyjevo nelju-beznivost. »Feldmanov zaupnik je previdno preizkušal pogoje in si je dobil neko lutko, ki je tudi grad pred par leti kujpila. Oficielno naj bi bil ta nadomestnik lastnik gradu in od Feldmana naj bi dobil tudi denar za nakup. In s tem se je začela smešnost tega primera. Angleški zaupnik je izbral iz znanih mu zanesljivih ljudi tako lutko — bil je to neki Lowel...« »Morda Harry s slamnikom?« ga prekine naglo Bystrock, Anton Klun — 80 letnik Rakitnica pri Dol. vasi, 17. januarja. »Saj ni mogoče, da jih ima že osemdeset!« bo rekel marsikateri znanec današnjega jubilanta. Pa je res. V krstnih knjigah dolenjevaške župnije je zapisano, da je Anton Klun zagledal luč sveta v Rakit-nici na št. 18 na dan sv. Antona, dne 17. januarja 1862. Pa računajte! Točno 8 kri-žev, kajne? Če pogledamo danes njegovo visoko zravnano postavo, mu jih res nihče ne bi toliko prisodil. Njegovo življenje je potekalo nekako takole: Komaj je dal slovo šolskim klopem, že ga je oče, ki je bil rešetar, vzel s seboj »zdoma«. Polnih 59 let je naš slavljenec prenašal težko krošnjo po Avstriji. Ne le vsi starejši ljudje, marveč vsak otrok je poznal rešetarja »To-nija«, tako je bil popularen v svojem rešetarskem okolišu. Jubilantu se še danes najbolj »razveže« je^ik takrat, kadar začne govoriti o svojih znancih z rešetarskih pohodov. Tudi v daljni Ameriki, kjer je ostal pet let, je iskal zaslužka. Kljub temu, da je bil toliko časa v tujini, Je vendar Klun ostal zvest svoji zemlji, jeziku in narodu. Seveda je za časa svojega gospodarjenja dosegel lep gospodarski napredek. Ob prevzemu posestva je bila njegova hiša prava podrtija, danes pa so tako hiša kakor tudi vsa gospodarska poslopja, popolnoma nova. Priden kot čebelica je delal in garal celo svoje življenje. Naš slavljenec je trdna kmečka korenina, lepega značaja in dobrega srca. Da ima res čuteče srce in odprto roko, vedo najbolje reveži, ki ne odidejo nikoli praznih rok iz njegovo hiše. Sam je mnogo potoval in dostikrat trkal na tuja vrata za prenočišče, zato dobro ve, da je popotne sprejemati in lačne nasititi človečanska dolžnost. Čeprav ima že 80 let, je njegov duh še vedno čil in svež. Še danes rad čita »Slovenca« in »Domoljuba« ter se še vedno živo zanima za dogodke, ki se dogajajo po celem svetu. Že 45 let mu zvesto stoji ob strani njegova življenjska družica Frančiška, zelo delovna in skrbna žena. V vsem svojem življenju nista nikoli pozabila na Boga in v tem duhu sta vzgojila tudi svoje otroke, ki so že skoraj vsi lepo preskrbljeni. Pred letom je izročil jubilant Klun gospodarstvo svojemu starejšemu sinu Francetu, na katerega zre s ponosom in zaupanjem, saj ve, da je domačija, za katero je delal celo življenje, v varnih in skrbnih rokah. Da bi bila jesen njegovega življenja podaljšana do skrajnih mej človeškega živlienia. ie vroča želia njegove družine kakor tudi vseh vaščanov. Na mnoga letal novica Koledar Nedelja, 18. januarja: Petrov 6lol v Rimu; Priska, d. in m. — 8 dnev. za ed. kristj. Ponedeljek, 19. januarja: Kanut, kralj in m.; Marij, m.; Vulstan, škof; Nimfa, m.; Pija, m.; Germanlk, m. Torek, 20. januarja: Fabijan, papež in muč.; Sebastijan, m.; Evtimij, Škot; Neofit, mučenec; Maver, škof. Novi grobovi + Dijak Ladislav Rogelj. V cvetu mladosti nas je zapustil dobri tovariš in edini sin svoje trpeče matere Ladislav Rogelj, dijak IV. državne gimnazije. Iztrgala ga nam je v starosti 19 let kruta jetika. Ubogi materi iskreno sožalje izrekajo La-dislavovi sošolci. — Tudi mi ji izrekamo svoje sočutje. Rajni Ladislav, ki je lepo previden o-dšel, v večnost, pa naj uživa nebeško veselje. Pogreb bo v ponedeljek ob treh popoldne iz kapelice sv. Krištofa. -J- Muzlovič Jožef, kovač državne železnice, je nenadno umrl v Ljubljani ter bo pokopan v ponedeljek, 19. januarja ob pol treh popoldne iz kapclice sv. Andreja na Žalah. Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem, vdovi in otrokom ter drugim izrekamo svoje sožalje. + Toni Hladnik ie umrl v Kamniku pri Pre-serju, star šele 28 let. Za njim žalujejo oče, dva brata in tri sestre, ki jim izrekamo svoje sožalje. Rajni pa nai počiva v Bogu! + Rozaliju Zupan na Obirskcm. Dne 2. decembra preteklega leta je umrla na Obirskem na Koroškem spoštovana in priljubljena gospa Ro-zalija Zupan, mati 14 otrok. Živi jih še 8, med njimi g. Ignacij, ohirski župnik. — Svetniška slovenska mati, vodno dobrotno nasmejana. Vprašana pred leli, ali morda toliko moli, da ima vse otroke poštene in dobro preskrbljene, je odgovorila: »Moliti ne morem, kolikor bi rada, zalo pa delo in trpljenje Boru darujem.c In ko so jo otroci na smrtni postelji vprašali po zadnji želji, je rekla: »Ljubite se med seboj!« Pač sveta želja in obenem duhovit, času primeren nauk! Naj počiva v Bogu, blaga dti5n, svojemu narodu pa izprosi bratsko ljubezni in skorajšnjega miru! Autobusno podfetfe S. A m. r. RED! & C. Odhod autobtisa v Gorico dnevno razen ob nedeljah in praz.n'kih izprei glav. kolodvora oD 14. uri Važno opozorilo lovcem Zveza lovskih društev v Ljubljani opozarja vse člane lovskih drutev, da so lovski zakon iz leta 1931 in vse nanj se naslanjajoče bano-vinske in ministrske uredbe, osobito predpisi o lovopustu, gojenju divjadi, omejitvi odstrela koristne divjadi, prej ko slej v jjolni veljavi in da sc bodo prekrški proti zakonitim določbam ne samo kaznovali po upravnih oblastvih temveč tudi disciplinsko zasledovali po |>ristojnih lovskih društvih. Predpisi za izdajo lovskih kart in tudi toksni predpisi so ostali bistveno neizpremenjeni, kakor so navedeni v letniku 1940 »Lovca« na strani 35, samo kolkovne pristojbine =o zaokrožene na lire in sicer kol-kovna taksa za prošnjo za lovsko karto od 10 din na 4 lire, kolkovne takse za lov brez psa od 30 din na 12 lir, za lov z 1 psom od 40 din na 16 lir, za lov z 2 psoma od 50 din na 20 lir, za lov s 3 psi ali več od 60 din na 24 lir in jiokmjinska kolkovna taksa od din 50,— na lir 20.—. Zavarovalne vsote pri »Zedinjcni zavarovalnici« so se |>ovišale iz dinarjev v lire tako, da je vsak član zavarovan v nezgodnem zavarovanju za lir 10.000, oziroma lir 5000, v jamstvenem zavarovanju za lir 10.000, oziroma največ za lir 30.000, za poškodbe ali usmrtitve oseb in za lir 500 zn poškodbe stvari ali živali. Povišanja so dopustna v smislu zavarovalne pogodbe na zneske, navedene v 7. številki »Lovca« iz leta 1940. Premije za jKivišanje je vplačati naravnost pri Zvezi, ali na njen čekovni račun. št. 119+2 s pristnvkom: premija za povišanje lovske zavarovalnine. Vsi lovci, ki =o ob vrnitvi lovskega orožja iprejeli kake tuje lovske puške, se pozivajo, da nemudoma v izogib neljutyh posledic naznanijo pristojnemu lovskemu društvu točen j>opis tujih lovskih pušk ki se nahajajo v njih shrambi ali jx>sesti, osobito pa pri tem navedejo sistem, kaliber, tvornico. oziroma pušknr-ja, kjer je puška izdelana in tvorniško številko. Spremembe v prometu potniških vlakov Pričenši s ponedeljkom, dne 19. ianunrja 1942-XX začno veljati naslednje spremembe v prometu potniških vlakov: 1. Na progi LJUBLJANA-VRHNIKA trg vozita zopet dnevno redno mešani vlak št. 8034 z odhodom z Vrhnike trga ob 9.26 in s prihodom v Ljubljano ob 10.01 ter mešani vlak št. 8033 z odhodom iz Ljubljane ob 11.15 in s prihodom na Vrhnika trg ob 11.50. 2. Na progi NOVO MESTO-STRAZA TOPLICE vozita zopet dnevno redno mešani vlak št. 9536 z odhodom iz Novega mesta ob 14.40 in s prihodom v Stražo Toplice ob 14.58 ter mešani vlnk št. 9537 z odhodom iz Straža Toplice ob 15.27 in s prihodom v Novo mesto ob 15.45. Izostanetn pa na tej progi dnevno redno mešani vlak št. 9540 z odhodom iz Novega mesta ob 19,50 in s prihodom v Stražo Toplice ob 20.08 ter mešani vlnk št. 9541 z odhodom iz Straže Toplice ob 20.22 in s prihodom v Novo mesto ob 20.40. 3. Na progi LJUBL.IANA-ZALOG vozita zo pet dnevno redno potniški vlak št. 636 z odhodom iz Ljubljane ob 7.40 in s prihodom v Zalog ob 7.55. dalie vlak štev. 630 z odhodom iz Ljubljane oh 14.20 in s prihodom v Zalog oh 14.35. V obratni smeri vozita dnevno redno vlak št. 637 z odhodom iz Zaloga ob 8.05 ter s prihodom v Liubliano ob 8.20 ter vlak št. 613 z odhodom iz Zaloga ob 14.11 in s prihodom v Ljubljano ob 14.53. Na navedeni progi pa izostanetn dnevno redno potniški vlnk št. 624 b z odhodom iz Ljubljane ob 8.05 in s prihodom v Zalog oh 8.19. ter vlak št. 625 b z odhodom iz Zaloga ob 8.26 in s prihodom v Ljubljano ob 8.41. Smučarski viak Ljubljana—Višnja gora—Stična V nedeljo, dne 18. januarja vozi na progi Ljubijana-Stična posebni izletniški vlak z odhodom iz Ljubljane ob 8.05 in s prihodom v Višnjo goro ob 9.05, odnosno v Stično ob 9.20. V obratni smeri odhaja posebni vlak iz Stične ob 16.25, iz Višnjo goro ob 16.42 in prihaja v Ljubljano ob 17.41. Vsi smučarji in izletniki za postaje do Stične so v lastnem interesu ojiozarjajo, da uporabljajo prvenstveno oba navedena izletniška vlaka, v katerih bo dovolj sedežev. * — Nalahno sneži. V petek je v malih presledkih ves dan snežilo. Tu in tam močneje. Padlo je do 5 cm novega snega. Padavin je meteorološki zavod nameril za 2.9 mm. V petek se je čez dan temperatura nekoliko izboljšala in je bila dosežena popoldne najvišja — 5.6 stop. C. V soboto zjutraj je termometer padel na — 8.8 stop. C., torej za malenkost nasproti prejšnjemu dnevu. Barometer še pada. V soboto je bilo stanje 762.9 mm. Po deželi je močno snežilo. Težave so nastale zaradi prevoza drv v mesto. Po gozdovih je nagrmadenih ogromno že pripravljenih bukovih drv. Cena drvam na mestu je zadnji čas primerno poskočila. Sobotni trg je bil zaradi slabega vremena srednji. Gospodinje so hitro nakupovale vse potrebščine za kuhinjo. Živilski trg pa je zadnje dneve oživljal šele okoli 9. Poprej vlada mrtvilo. Zadnje dneve je temperatura vedno pod ničlo. V januarju pa smo že imeli tudi visoko temperaturo nad ničlo, ko je bilo 6. t. m. doseženih celo 8.6 stop. C. nad ničlo. Vse vrste oglasov § za ..SLOVENCA" in ..DOMOLJUBA" 1 lahko naročate v naši podružnici v 1 NOVEM MESTU | — Zahvala. Ob nenadni, bridki izgubi našega iskreno ljubljenega sina Ivana, policijskega komisarja, nam je došlo toliko prisrčnih sožalnih izjav, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Zato izrekamo vsem tem potom našo najtoplejšo zahvalo. — Rodbina Polakova. — Važen delavski sestanek bo v nedeljo, 18. jan. ob 10 v veliki dvorani Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva 22. Tekom prihodnjega tedna bodo pogajanja za sklenitev novih kolektivnih pogodb za pleskarje, soboslikarje, kleparje, monterje, instalaterje, mizarje, krojače, modistke, šivilje in dimnikarje, s katerimi se bo uredilo delovno razmerje za leto 1942. Vabimo na sestanek odbore delavskih strokovnih organizacij gornjih strok. Sestanka se lahko udeleže tudi ostali delavci gornjih strok, ker bodo na sestanku podana poročila tudi o drugih važnih delavskih zadevah (izredne brezposelne podpore, minimalne mezde itd.). — Pokrajinska delavska zveza v Ljubljani. — Trgovci s tkaninami, oblačilnimi predmeti in obutvijo dobe v pisarni Združenja trgovcev in gostilničarjev Ljubljanske jx>krajine v Trgovskem domu pregledno tabelo za naročanje nabavnih bonov. — Gotovo preberite zadnjo rakovniško knjižico: »Japonski zgled«. Stane le 70 cent. Ljubljana 1 Cerkvene slovesnosti pri Sv. Pelru v Ljubljani. Danes, 18. januarja praznujemo pri Sv. Petru spomin stolovanja apostola prvaka v Rimu. Ta dan je v župni cerkvi tudi celodnevno češčenje sv. Rešnjega Telesa. Svete maše bodo ob navadnih urah; ob 9. bo slovesna peta maša; zadnja maša bo ob 11. Pojx>ldne ob 2. bo pridiga, nnto slovesne pete litanije Matere božje. Ob 3. popoldne bo sklep celodnevnega češčenja- kratka pridiga, slovesne pete litanije presv. Srca Jezusovega, zahvalna pesem in blagoslov. Vse župljane, pa tudi druge ljubljanske vernike lepo vabimo, da la dan pridejo k Sv. Petru počastit Jezusa v najsvetejšem zakramentu in njegovega prvega apostola sv. Petra. KOMEDIJA GLEDALIŠČE MLADIH LJUBLJANA ln Jazsc VESELI BERAČI FRANČIŠKANSKA DVORANA SOBOTA 17. t. m. ob 18.30 - NEDELJA 18. t. m. ob 14.30 — PONEDELJEK 19 t m. ob 18.31' 1 Kongregacija gospodičen pri sv. Jožeiu ima svoj redni sestanek v ponedeljek 19. januarja ob pol 7 zvečer. 1 Hišno gospodinjski posli, služkinje itd. se vabijo danes, 18. januarja 1942 ob 5 popoldne na sestanek, ki bo v prostorih Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva c. 22 (Delavska zborijlca). — Sindikat hišno gospodinjskih poslov. Mesto venca na grob gospe Marije Černe sta darovali družini Blažič in Dolinar 100 lir Vin-cencijevi konferenci v Trnovem. Iskrena hvala! 1 Kdo še ni videl in slišal spevoigre »Kovačev študent«, ki jo je uglasil naš priznani skladatelj Vinko Vodopivec? V nedeljo, 1. februarja jo bodo v frančiškanski dvorani zapeli veliki Frančiškov! križarji. Istočasno bodo uprizorili tudi Gheonovo dramatizirano legendo »Vražji most«. Preskrbite si vstopnice v predprodajil Urad za registracijo biciklov in kočij v Beethovnovi ulici 7 posluje za stranke vsak delavnik od 9—14. Tudi pogrešane kočije in bicikle, ki so bili — ali oddani na vojne vežbe ali odtujeni — morajo lastniki javiti temu uradu. Prav tu morajo javiti lastniki vozil tudi vsako spremembo bivališča. Oboja obvestila, pravočasno predložena. so takse prosta. Kočije in kolesa, ki so dotrajana ali ki so zaradi kvara poslala neuporabna za promet, morajo lastniki odjaviti, obenem je treba vrniti evidenčno tablico in prometno knjižico temu uradu. Ta odjava se mora kolko-vati s kolkom za 4 lire. Razen tega mora lastnik plačati celo redno takso. — Kr. Kvestura v Ljubljani. 1 Akad. slikar prof. Saša Šantel bo v nedeljo ob 11 dopoldne tolmačil slike na razstavi akad. slikarja Zorana Mušiča v galeriji Obersnel na Gospo-svetski cesti 3. Gornji prostori galerije, kjer se vr&i razstava, bodo tudi ob tej priliki, kakor vse ostale dni, toj^lo zakurjeni. 1 Vse perice in mlekarice ter sploh vsi, ki imajo v ljubljanski občini opraviti z mlekom, so bili meseca novembra cepljeni proti tifusu. Mestni fizikat bo v ponedeljek in torek, 19. in 20. t. m., napravil kontrolni pregled vseh cepljenih oseb na mitnicah in tudi po mestu, zato pa morajo vsi imeti pri sebi potrdilo o opravljenem cepljenju ter ga na zahtevo pokazati uradnim organom. 1 Združenje čevljarjev v Ljubljani naznanja, da se v najkrajšem času prične prikrojevalni tečaj ter vabi interesente, da 6e najkasneje do 22. t. m. prijavijo v zdiuženju. — Uprava. I Institut italijanske kulture obvešča, da 6e bodo v ponedeljek 19. januarja nadaljevali vsi tečaji na institutu. Dalje se obveščajo vsi oni, ki 6e zanimajo za italijansko literaturo, da je knjižnica instituta obogatela z italijansko Enciklopedijo Troc-cani (41 knjig). 1 V frančiškanski dvorani bo danes popoldne ob 5 dobro fKiskrbljeno za pošteno zabavo. Stolna prosveta vam vprizori komedijo »Zmešnjava nad zmešnjavo« v treh dejanjih, ki bo vzbudila salve 6iueha. V odmorih va6 bo zabaval orkester. Cisti dobiček te uprizoritve gie v korist bednim in potrebnim. Sezite po vstopnicah pri blagajni takoj v prvih urah dojx>ldne pri blagajni v frančiškanski pasaži. I Pozor! Ukradeno mi je bilo kolo znamke »Styria«, št. 550.961. tablica št 233.342. Kolo je rdeče plcskano. Kdor ga izsledi in mi ga pripelje nazaj, dobi 500 lir nagrade. Pctrič Jakob, mesarija. Ljubljana 1 O cenah na ljubljanskem živilskem Irgu. Prejeli smo: Ker sem bil netaj dni na službenem potu, sem šele ?edaj izvedel, da je neki ljubljanski dnevnik po tabeli o gibanju cen za zelenjavo, ki je bila objavljena v januarski štev. »Sadjarja in vrtnarja«, napisal obširen članek. V omenjeni tabeli je pa neljuba tiskovna pomola: iznad razpredelkov za meseca maj in junij niso označene cene v dinarjih. Glavna ta solata je torej imela v juniju ceno 14 dinarjev, nato pa v juliju 2 liri, berivka v juniju 10 dinarjev itd. Stvar torej zares ni tako tragična, kakor bi kdo sodil na prvi pogled, in bo tudi »Sadjar Berimo rakovnšške ..Knjižice" Z 1. jan : Bog pomagaj — 15. jan.: Japonski vzgled — 1. febr. izide: VeC »rca 1 Koncert predklasične orgelske glasbe, ki ga bo izvajal v ponedeljek, 19. t. m. ob j>ol sedmih zvečer v Hubadovi dvorani (posl. Glasbene Malice) skladatelj prof. Matija Tome ima naslednji spored: I. De Orlo ( okr. 1500): Ave Maria; II. Brumel (okr. 1500): Regina Coeli; III. Schlick (roj. 1400): Koralna zaigra »Marija, nežna roža«; IV. Svveelink (1562—1621): Variacije na koral »Moje življenje se bliža koncu«; V. Frescobaldi (1583—1644): Preludij in fuga (g-mol; VI. Bu- xehude (1637—1707): Preludij in fuga fis-mol; VII. Pachelbel (1653—1706): Koralna zaigra »0, jagnje božje«; VIII. Bohm (161 — 1733): Preludij in fuga c-dur; IX. Ilandl (16a5—1759): Koncert v b-duru I. stavek; X. Bach (1685—1750): Preludij in fuga g-dur. Opozarjamo, da bo začetek točno ob pol 7. Konec ob tri četrt na 8. Vse, ki se zanimajo za orgelske skladbe in igro na or-glah, opozarjamo na ta koncert. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. 1 Za mestne reveže sta podarila ga. Milka in g. Jože Klarič iz Novih Sel pri Kočevju 100 lir namesto venca na krsto g. Josipa Stupice; g. Franc Miklič, lastnik »Hotela Metropol«, pa je nakazal 100 lir. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu pod-piranih. 1 Otroci in starši! Ali 6te že videli krasno opereto »Janko in Metka«? Gotovo ne. Zato pridite v nedeljo, 18. januarja ob jx>1 5 jx>poldne v dvorano mladinskega zavetišča v Zeleni jami. Vljudno vas vabi Prosveta v Zeleni jami. Cene običajne. 1 V sredo 21. t. m. bo ob pol 7. zvečer v Frančiškanski dvorani koncert znanega koncertnega tenorja g. Slavka Lukmana, ki ga bo spremljal g. Alfred Riegl. Predprodaja vstopnic je v trafiki Sever, Šelenburgova ulica. Med posameznimi pevskimi točkami bodo recitirane slovenske lirične pesmi. Francesco Perrli J7 Neznani učenec Zgodovinski roman Iz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič. Marcus se je čutil vedno ponižanega, kadar 6e je sjx>mml, da je obrezan. Ob j>ogledu na novo pokrajino, vso v sinjini in krvavordečih barvah, 6e mu je pa zdel 6pomin na obredno okrnjenje kot nekaj 6vetega, kar naj ga privede k novemu- skrivnostnemu božanstvu. 2. Ladja je medtem prispela v pristan in moi> narji so že spuščali jadra zakaj veter je pihal oa strani in veliki valovi ki 60 butali ob sprednji del, so 6e razbijali med rogovi krave Nut. Polagoma je postala obala razločnejša. Onstran razburkanih valov, ki so polnili ozračje s peno in bučanjem, se je videl grič, ves v zelenem drevju, čigar vejevje je bilo v jutranji luči vijoličasto. Na vrhu griča je bil kup majhnih, nizkih hiš 6 ploščatimi strehami, 6amo v sredi je bilo večje poslopje z majhno kufx>lo, obdano z nekaj palmami. To poslopje je bilo sinagoga, kraj pa Jopa. Ogromno, rdeče in še medlo sonce je pravkar vzhajalo in je bilo kakor bakren ščit, ko pride iz kovačnice. Obala in vsa okolica je mrgolela ljudi in živali kake mravljišče. Thamusovo ladjo so s težavo usmerili in premikali proti lesenemu fiomolu, ki je bil 6amo za poštne jadrnice, in spustili sidro. Krdelo legionarjev v šlemih in oklepnih je čakalo, da prevzame poštne pošiljke. Ko so zagledali Marka Adonija, ki se je med prvimi izkrcai, so iztegnili roko v oozdrav. »Ave, gosfiod!« Sjjoznah so ga, da je plemič iz Rima. »Ave!« jim je odgovoril Marcus in bil vesel ob pogledu na rimske vojake. »Kje je vaš poveljnik?« »Tam 6jx>daj pri carinarnici. Pojdi z nami, gosjDod,« je odgovoril eden izmed legionarjev. Kakih 6to korakov od pomola je bila za pre-grajo jxxi nekako streho miza, za katero je sedel carinik, ki je izterjaval mitnino in mostnino. Stra-žilo ga je nekaj vojakov in Marcu6 je videl, kako se je med njimi dvignil centurionov šlem 6 per-janico. Medtem ko 60 sužnji pod Megaklesovim nadzorstvom raztovarjali prtljago, je šel Marcus s Simonom, ki je poznal kraje in ga vodil, proti izhodu. Okoli carinarnice so 6e gnetli potni Judje s culami. V?e vprek so vpili v aramejščini, a nekateri tudi grški, in 6e jezili zaradi visoke carine. Vojaki so 6e brezčutno upirali na 6ulice in bili pripravljeni, da bi v slučaju potrebe nastopili. Na mizi so 6e vrstili zloženi kupi rimskih sestercev in &rebrnih siklov. Ko je centurion zagledal Marka, je stopil v pozor in iztegnil roko v [»zdrav. »Ave, gosj>od! Ali greš v Jeruzalem?« »V Jeruzalem s svojimi 6užnji,« je odgovoril Marcus. »Ali smem vprašati, gospod, iz katere rodbine si?« »Iz rodbine Valerijcev, sin Valerija Grata. »O, gospod,« je vzkliknil veselo začuden centurion. »jaz sem še služil pod tvojim očetom! Dvajset let sem že v Judeji. Tvoj oče je bil velik in jx>-gumen gosjx>d.« »Mojega očeta si poznal? Tvoje ime?« je vprašal Marcus. »Corneiius sem in pripadam h kohorti jeruzalemske posadke jxxl poveljstvom Sisinija Panza.« »Ali je upravitelj še v Cezareji ob morju?« »Ne, gospod; tri dni je že v palači Antoniji. Ta ča6 prihaja v Jeruzalem toliko teh smrdečih Judov. Hudo bi bilo, če ne bi čutili železne roke. In Pontius Pilatu6 se ne šali! Ali vidiš, kakšna gneča je? Iz vseh kotov Sredozemlja prihajajo. Pi-latus jih imenuje uši države.« Res, jx>mol, obala, trgovine ob pristanišču in vse ce6te in poti, ki so se kakor rebra pahljače cepile med mejami in zidanimi ograjami proti Sa-ronski planiavi — vse je mrgolelo ljudi, ki so se 6 prihodom vsake ladje še bolj množili in gnetli. Vsa obala je bila polna kamel, konj, belih oslov, ki so čakali pred culami in vrečami 6vojih gospodarjev. Nekateri so bili že na živalih in jih poganjali v notranjost, gugajoč se in pogrkovaje kričeč. Ženske 6o v pesku sredi rojev muh dojile otroke ali jedle sočne sadeže, da bi si ugasile žejo. Druge 60 se pripravljale,, da se spravijo na dromedarje v 6edla s slikovitimi baldahini. Ležeče živali so jx>časi prežvekovale in 6 priprtimi očmi obračale glavo, da bi pregnale nenasitne obade, pri čemer 60 jim rožljali leseni kraguljčki pod vratom. Nehote bi človek mislil na rožljanje ogromnih suhih stročnic, ki se majejo v vetru, ko potegne preko obali skozi slano in že razgreto ozračje. »Pomagati mi boš moral, Cornelius, da najdem kak voz. Danes bo težko ob tolikem navalu,« je rekel Marcus Adonij. »Samo ukaz in za nas Rimljane mora biti vse! Nič ne skrbi, gospod. Za tvojo prtljago že poskrbijo moji vojaki, voz zate in za tvoje spremstvo se pa tudi dobi,« je odgovoril centurion. In se je obrnil k nekemu vojaku, veteranu iz Galije, ki je vodil man i pel, in mu naročil: »Tricongius, spremljaj gospoda k usnjarju Simonu in mu reci v mojem imenu, naj stopi k vdovi labiti, ki naj pripravi za plemiča Marka Valerija Grata vse, kar poirebuje.« in vrtnar« v prihodnji številki to jx>moto prav rad popravil. Kratka pripomba glede špinače jx>d tabelo je pa opravičena: cena špinači 1.50 do 3 lire v novembru in decembru je gotovo prenizka, če je ob istem času biJa določena cena za korenček po 2.50 lir in za bretnati kapus po 5 lir. — C. J. Gledališče Drama. Nedelja, 18. jan., ob 14: »Dom«. Izven. Znižane cene. Ob 17.: »Voda«. Izven. — Ponedeljek, 19. jan.: Zaprto. — Torek, 20. jan., ob 17.30: »O, ta mladina!« Red Torek. Opera. Nedelja, 18. jan., ob 10: »Princeska in zmaj«. Izven. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Ob 15: »Ples v Operi«. Opereta. Izven. — Ponedeljek, 19. jan.: Zaprto. — Torek, 20. jan.: Zaprto. Mrakovo gledališče Frančiškanska dvorana Nedelja, 18, t. m. »Pavlihovci«. Začetek ob 10.30 dopoldne. — Torek, 20. t. m. »Elektra«. Premiera. Začetek ob 18. Blagajna franč. dvorane danes od 9—13 in od 15—17. Rokodelski oder Danes popoldne ob 5 bo prva uprizoritev vesele komedije: »Velika skušnjava« na Rokodelskem odru. V igri gre za dediščino, ki jo je zapustil neki stric svoji zvesti sorodnici. Ta dediščina privede končno več ljudi v veliko skušnjavo. Vmes se plete ljubezen, nji ob strani pa briljirata dedek in kuharica Urška s svojo preprosto komiko. Vloge so zasedene z najboljšimi močmi. Vsem, ki si žele prijetnega razvedrila, obisk toplo priporočamo. Vstopnice si nabavite že v predprodaji, da ne bo navala pred predstavo. Predprodaja je danes od 10—12 in od 3 dalje do pričetka, ki bo točno ob 5, v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. Služba trafik v nedeljo V nedeljo, 18. januarja, bodo odprte naslednje trafike: Od 7 do 20: Bric, Medvedova; kiosk, kolodvor; Kočnik, Černetova 17; Francot, Tyrševa 53; Lev-stek, Pokopališka; kiosk pri progi; Blas, Dober-dobska 3; Ravnikar, Poljanska 51; Resnik, Zaloška, stara mitnica; Mlakar, Resljeva, kiosk, križišče Sv. Petra c.; Ahčin, Frančiškanska 6; Jerman, Blei-' eisova, kiosk, križišče Celovška c.; Košak, Aleksandrova 1; Vadnjal, Židovska 1; Šoukal, Pred Škofijo 12; Hitti, Sv.Florijana 12; Kranjc, Opekarska c., kiosk pri Ljubljanici; Novak, Tržaška 45; Škerl, Cesta na Brdo, kiosk pri progi. Od 7 do 13 pa bodo odprte: Erjavec, Celovška 34; Unk, Vodnikova 81; Leskovšek, Tyrševa, kiosk nasproti Gospodarske zveze; Šmon, Zelena jama, kiosk pri Kolinski tovarni; Mekinda, Društvena 27; Preša, Poljanski nasip, kiosk, Ljudska tiskarna; Graizer, Šmartinska 18; Kolar, Tabor, kiosk; Valenta, Kolodvorska 41; Hafner, Marijin trg, kiosk; Novak, Miklošičeva 20; Kladnik, Tyr-ševa 9; Lesjak, Bleivveisova 14; Košir, Gregorčičeva 12; Sattler, Gallusovo nabrežje, kiosk pri Št. Jakob, mostu; Radežič, Jeranova 1; Dolenc, Cesta na Rožnik, kiosk. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Leustek, Resljeva 1; mr. Bahovec. Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič — Tržaška 48. — V ponedeljek: dr. Piccoli, Tyrševa 6; mr Hočevar, Celovška 62, in mr. Gartus, Moste — Zaloška 47. S Spodnjega Štajerskega V Mariboru je umrla v 35. letu starosti dobra mati in skrbna žena gospa Babnik Mina, bivša učiteljica v Jarenini pri Mariboru. Pokoj njeni blagi duši! O DO<3 6 a družino in m ladi in o DOO a k Koliko moreš storiti za otroka? Malo se d& storiti. Vendar, kolikor se le d4, to je treba staršem vestno opraviti. Glejmo, kaj piše švicarski list, kjer je vzgoja brez dvoma na višku, o tem, koliko morejo starši dom& storiti za otroke, da bi kaj zaleglo: Predvsem je tu važnega pomena bojazen mater, da ne bodo videti starokopitne. Da bi ne bilo treba poslušati tozadevnih očitkov doraščajočih hčerš in sinov, popuščajo matere v vsem, še celo v takih primerih, kjer bi morale zaradi vzgojnih, zdravstvenih in denarnih vzrokov brezpogojno reči »ne«. Otrok Čuti materino omahljivost, jo izrabi in postane tiran vse družine. Največja vzgojna težkoča je dandanes ta, da so starši izgubili vero v svojo avtoriteto in da tudi več ne verjamejo v svoje vzgojiteljske naloge. Nič ne zaleže, če starši poskrbijo le za razvoj naravnih zmožnosti, saj je nadnaravni poklic človeka najvišja vzgojna zapoved. Ta vzgoja pa ni izvedljiva brez vzgoje za požrtvovanje, za premagovanje, za obvladanje svoje volje. Če zaslišimo vprašanje otroka: »Drugi pa smejo, zakaj se moram pa jaz odreči?«, tedaj naj mati otroku razloži, zakaj se mora odreči. Mati mora pa biti toliko močna, da se ne da omečiti ne s prošnjami ne z laskanjem in kljubovalnostjo, ampak naj v dobroti ostane trdna. Sicer 6i sama izpodkoplje svojo avtoriteto in si vzgoji otroka, ki misli, da mu inora biti vsaktera želja izpolnjena in da se mu ni treba nikoli premagati. Tako nastanejo tisti sebični, trdosrčni otroci, ki vidijo povsod samo svoj »jaz« in pa šport. Kako naj iz takih otrok postanejo dobrosrčne, požrtvovalne zakonske žene in matere in pomočnice svoje domovine in kako dolžnostni, vestni možje in očetje? Kako je v mišljenju toliko deklet pa tudi sedanjih fantov poglavitno vprašanje o oblekah! Le kar je najmodernejše, je zadosti dobro za šport in vsakdanjo uporabo. Tu se mora znati otrok brezpogojno odreči, mati mora z vso odločnostjo vztrajati na čim večji preprostosti in se ne sme z ničemer dati zavesti v večje izdatke, kakor pa jih zmore in so stanu primerni. Kjer mislijo starši, da morajo upravičeno kaj slabega očitati šoli in učiteljskemu osebju, naj to storijo na pravem mestu. Ne kar tjavendan pso-vati, marveč naj gredo k dotični osebi in k rav- mogoče stvari, se naj starši združijo in naj skupno predložijo svoje zahteve. Le tako se kaj doseže. K pravim šolskim skrbem, ki se nemara pojavijo, spada tudi »šolska utrujenost«, ki se pokaže navadno v dobi pubertete pri obeh spolih. V tej dobi je to naravni pojav zaradi duševnih in telesnih sprememb. Tu naj starši dobrohotno pomagajo. da se težavna doba premaga, ne smejo pa Domačija v snegu. popustiti in otroka tebi nič meni nič vzeti iz šole! Če je pa kaka bolezen opazna, pa naj gredo z njim k zdravniku. Ali naj bi pomagali pri nalogah? Učiteljstvo naj bi predmete tako razlagalo, da more otrok sam napraviti naloge. A nadzorovati je treba naloge in skrbeti za to, da jih otrok zares izvrši. Instrukeije naj bi imel otrok le tedaj, Če je zaradi daljše odsotnosti iz Šole preveč zaostal. Če je otrok trajno preslaboten, da bi mogel napredovati, ga pustimo, da dotični razred ponavlja. Prav posebno odgovornost zadeva starše glede na prosti čas otrok. Prostost bodi tudi razvedrilo! Glede na to točko je najbolj važno razpoloženje doma. Ko pride otrok domov, pa dobi dobrohotno, mirno mater, mu Je »o že koj v odpočitek in razvedrilo. Ce je pa mati slabe volje, muhasta, razburjena; če se oče in mati pravkar pričkata, tedaj se otrok rad izogiblje doma in si drugje poišče razvedrila. Zatorej naj bi se mati, kolikor le more, potrudila, da najde otrok radostno domače ozračje. Potem bo tudi uspelo, da se bodo otroci — obojega spola — radi poprijeli domačih del, da bodo hčerke pomagale materi pri gospodinjstvu, a sinovi bodo delali kaj na vrtu ali izvršili kako natelju, kjer so v kakem razredu zares kake ne- 1 rokodelsko opravilo za domačo hišo. Dve zimski obleki za pod plašče Moč jabolčnega dihanja Nihče ne bi našemu jabolku prisodil, da v svojem zrelem stanju vodi nekakšno plinsko vojno s svojo okolico. Znano je, da jabolko, ko dozoreva, izdihava poseben plin. Razen ogljikove kisline so našli v plinih, ki jih izdihava jabolko, tudi etilen. Ta plin, kakor pravijo raziskovalci, pa nastaja v presnavljanju mnogih rastlin in se širi po okolici. Že dolgo je znano, da krompirjeve klice v ozračju laboratorija in v svetilnem plinu zastajajo v rasti na dolžino, a se večajo glede na svojo debelino. Iste pojave so dognali v plinih, ki jih izdihavajo zrela jabolka. Iz jabolčnega tkiva so proizvajali pristni etilen, ki je bil kemično isti kot etilen, ki ga izdihavajo zrela jabolka. Po mnogih novih poskusih se je znanstvenikom posrečilo dognati, da je etilen, ki se tvori v jabolkih in v mnogih drugih sadežih, tista snov, ki zorenje uvaja in ga pospešuje. Etilen tudi povzroča barvo 6adežev. Zanimiv poskus ie pokazal, da plin, ki ga jabolka izdihavajo, vpliva tudi na odpadajoče listje: listnate vejice nekega grma so dali v kozarec vode in so ga izpostavili jabolčnemu in čistemu ozračju. Že čez pet dni je vse listje v jabolčnemu ozračju odpadlo, v navadnem ozračju pa so odpadli samo nekateri listi. Prav tako se je zgodilo z vejico grma, ki je bila polna jagod. Petnajst teb jagod so dali pod kozarec s čistim zrakom, 15 pa pod kozarec, kjer je bilo še troje jrtbolk. Uspeh je bil naravnost čudovit: čez tri dni so bile jagode v čistem zraku zelene kot prej, V jabolčnem- ozračju pa so bile oranžno rdeče. Kakor čudež se nam zdijo učinki jabolčnega dihanja in nam nudijo nove vpoglede v odnošaje med rastlinami. Predvsem so poskusi dokazali, da vsebujejo rastline snovi, ki vplivajo na druge rastline pospešujoče ali pa so jim v oviro. Tudi tu vidimo potrjeno to, kako razni strupi in draž-ljive snovi škodujejo ali pa. če jih je manj, koristijo. V prosti prirodi taki dražljaji pač le malokdaj nastopajo. Drugače pa ie v pokrajinah, kier 60 strnjeni gozdovi, kjer rastline v velikih mno- žinah izločajo pline ali paro. Tu se lahko pokaže vplivanje rastline na rastlino. Raziskave so pokazale, da tudi korenine nekaterih rastlin izločajo plinske 6novi, ki ovirajo rast in ki vplivajo na druge rastline prav tako kot jabolka. Vidimo, da imamo tudi v rastlinskem, kot v človeškem življenju, različna prijateljstva in prav tako sovraštva. Šo rastline, ki so druga drugi dobre, in so, ki se sovražijo. Na take nove izsledke nas je napotilo dihanje našega domačega jabolka. Morala brez vere Morala brez vere, kakršno nekatere knjige in vodilne besede še zmeraj proslavljajo, si mora nujno poiskati nadomestek za vero, da utegne svojim naukom nuditi potrebno hrbtenico, brez katere nimajo enotnosti in spričo splošnosti tudi nobene moči, ki bi te nauke vezala in držala skupaj. Laično vzgojeslovje si je, zlasti v Franciji, pomagalo z raznimi nadomestki, med drugimi tudi s solidarnostjo« in »socializmom«. Toda tisti, ki so bili med njimi bolj uvidevni, so se kmalu prepričali o pomanjkljivosti teh surogatov. Zakaj, navadno občutenje solidarnosti samo po sebi ni, da bi moglo brzdati in krotiti vse tiste različne pro-timoralne in protisolidarne elemente, iki jih že zgolj zaradi izvirnega greha človek vsebuje in ki nasprotujejo temu, da bi utegniji ljudje zares socialno živeti drug z drugim .Za to so potrebne krepkejše, nadsocialne sile! Robes-pierre je bil hudo v zmoti, ko je zamenjal križ na oltarju cerkve Notre Dame v Parizu z »boginjo razuma«, to je z našemljeno igralko, in je menil, da je na ta način nadomestil mistično abstraktnost z živo tvarnostjo. V resnici pa je pobožanstvena pamet jako onemogla ab- straktnost, ki mora propasti povsod tam, kjer i je zaupano golo duhovno vodstvo množic. Criž pa se ie kot liudsko pedagoška tvaruost ohrunil in obnesel skoraj dva tisoč let. Svečeniki »božiče pameti« obvladajo v najbolišem jrimeru samo zunanje okraje človeške duše. Sumo služabniki besed o razodetju, torej evangelija naše vere, ki ie najbolj jedruata razrešitev uganke človeškega srca. morejo oprati greha vse demonske nagone in razsvetliti vse njihove brezdanje globine. Orientalska pripovedka V sivi davnini je živel kralj. Imel je tri sinove. Vzgujal jih je krepostno in skrbel, da so bili poučeni v najlioljšili naukih in v vseh vedah. Otroci so postali mladeniči, dorasli so v može. V boju s sosednimi, sovražnimi državami so si pridobili lep sloves, in ves narod, s kraljem vred, je bil ponosen na kraljeviče. Zaradi njihovih različnih nravi je kralj večkrat razmišljal, kateri izmed njih nai bi postal njeoov naslednik, kajti v deželi je veljala postava, da dedno nasledstvo ni pripadlo ravno prvorojencu. O tem se je kralj tudi posvetoval s svojimi ministri, izmed katerih je eden dajal prednost temu, drugi drugemu kraljeviču. Izmed vseh učiteljev, ki so poučevali kraljeviče, je kralj najbolj cenil starega zvezdo-slovca. Ce je znanje njegovih ministrov odpovedalo, mu je ta s svojim modrim svetom če-sto pomagal rešiti marsikatero važno vprašanje. In ker je z naraščajočo kraljevo starostjo vprašanje prestolnega nasledstva postajalo vedno nujnejše, je stopil kralj do tega modrijana. Ločen od sveta je zvezdoslovec domoval v nekem visokem stolpu, da se ie mogel nemoteno baviti z opazovanjem neba. Kralj se je nameril nanj, ko je vprav preračunaval tek ozvezdij in skoraj se ga ni upal motiti. Star-čkova učenost je bila za kralja samega knjiga s sedmimi pečati. Vedel je pač, da sonce (dozdevno) v 24 urah enkrat obkroži zemljo, do torej v vsakokratnih šestih urah dopolni če-trtinski krog ali pa pravi kot, bilo mu je pa nerazumljivo, kako se po sončnem teku more razen časa določiti tudi kraj. Ravno zato je v osivelem učenjaku občudoval časti vrednega mojstra. Kralj je modrijanu razodel svoje skrbi in mu razložil, da bi v teh težkih časih za svoiega naslednika moral vsekakor določiti najmodrej-šega sina. Mnenja učiteljev in ministrov pa so si popolnoma nasprotna. Stari zvezdoslovec je nagubančil čelo in dolgo resno razmišljal. Izprosil si je daljšo dobo za premislek. Po modri janovem predlogu je kralj svojim sinovom zastavil nalogo, ki jo je izmislil stari zvezdoslovec. Zbral je svoje tri sinove in jim takole govoril: »Ljubi sinovi! Čutim, da vas kmalu zapustim. Moja roka je postala že tako slaba, da morem komaj še držati žezlo, in krona me teži. Prišla je ura, ko moram dolo&iti naslednika. Veste, da ste mi vsi trije enako dragi. Toda časi so resni, in ljudje postajajo pre-vzetnejši. Vladanje bo vedno težavnejše, in samo najmodrejši se bo mogel obdržati. Zato vam bom zastavil nalogo in kdor jo reši najboljše, postane moj naslednik.« Sinovi so bili s tem zadovoljni in stari kralj je nadaljeval: »Daleč od tu, na drugem koncu države, je velika visoka planota. Vedno kristalno čisto nebo se boči nad njo, toda nobeno drevo, ne grm, ne daje sence. Tam iščite mojo krono na dan enakonočja. Moj stari služabnik naj vas spremlja.« Sinovi so odšli s starim služabnikom. Po dolgih, težkih potih so na predvečer pred ena-konočjem izmučeni dospeli do vznožja visoke ravni. Vendar pa jim stari služabnik ni dopustil, da bi se odpočili, ker naslednji dan, ko bo sonce stalo najvišje, se naj začne poskus. Pustili so svoje konje ter splezali po pobočju. Potem so čvrsto korakali dalje ter ob svitanju dosegli središče planote. Zdaj jim je starec ukazal, naj se vležejo in osvežijo s sipanjem, da bodo pripravljeni za rešitev naloge. Izmučeni od naporne poti so mladeniči zaspali. Ko je sonce stalo v temenišču, jih je služabnik prebudil. Potem je molče odšel v južno smer. Ne da bi si vedeli pomagati, so se spogledovali med fiel»oj. Blizu ležišča so ugledali velik, okrogel kamen. (M tega kamna je natančno nebesnih smereh peljalo osem premih poti. kumnu je bil naslednji napis: »Sledi vedno svojemu spremljevalcu s krepkim korakom takoj. Odpočij se šele ob sončnem zatonu, zaznamovani kamen označuje prostor Tam leži na koncu poti krona skrita v kamnu. In če si šel v pravem merilu, naj ona postane tvoja last. In če ti spomin pomaga pri iskanju, si moreš omejiti j»ot.« Ko «o bratje to prebrali, so se napotili. Prvi je odšel proti jugu, za služabnikovo sled: jo, drugi proti severu, tretji jo je ubral proti severovzhodu. , Kateri od mladeničev si bo priboril kronof (Rešitev sledi.) Tiho, lahno pada nežni sneg kmalu polje belo bo in breg. Kmalu bodo bele travne lok6 veselile stare in otroke. DNEVNIK PALČKA iT odrijančka IV. Borba z razbojniki. To »e je zgodilo poleti, nekega lepega, toplega dne v juliju. Bilo je pa takole. Mi, palčki, smo zvedeli, da bivajo v razvalinah stare hUe na koncu gozda strašni razbojniki, dasi ni Se nihče od nas nikoli • videl kakega resničnega razbojnika. Tu v sosednjih hišah so se dogajale čudne stvari: nekaj časa so izginila piščeta iz kur-nikov, včasih je izginjalo mleko iz kuhinje, včasih pa je zmanjkala ta ali ona reč iz omare. »Kdo bi utegnil počenjati take grdo-bi je, če ne razbojniki?« smo si mislili in sklenili, da pomo-remo ubogim ljudem. »Tovariši, uničimo hudobne razbojnikel Pomagajmo Ijudeml Pripravimo se za boji« je predlagal Miick in vsi smo se koj odpravili na delo. Vsi so se lotili priprav. Čiček je snažil svojo puško, Vseznal je nasul v svojo smodnika, Zajček je pripravljal svojo, a Mornarčck in Indijanec sta prinašala patrone. A najbolj zaposlen od vseh sem bil 6eveda jaz, Modrijanček. Hitel in tekal sem zdaj sem zdaj tja, trudil sem s«, da bi bil vsem v pomoč. Z eno besedo: delal sem, kot se pravi, do onemoglosti. Vendar se je nekaterim dozdevalo, da ne delam nič. »Modrijanček, zakaj pa stojiš prekrižanih rok?« »Modrijanček, nikar ne bodi v napotje!« »Modrijanček, tak fiomagaj malo, saj prav nič ne delaš!« Rešitev zlogovnice od 11. j'anuarja t. Dolenjsko; 2. Sežana; 3. Jenisej; 4. sa-movar; 5. Ravnikar; 6. Kosovel; 7. Reval; 8. Mussolini; 9. Kostanjevica; 10. Kartagina; 11. Primorsko; 12. Orvieto; 13. Primož; 14. Jesenice; 15. Viktorija; 16. Tahiti; 17. mandolina; 18. Parižan. Gregorčičev rek: »Dolžan nii samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. Zlogovnica a — a — a — a — de — dra — ga — go go — gol — i — in — jen — ka — ko — len 1 ist — Ion — ma — na — po — po — pur — ra — ra — re — ro si — sin — stor — ta — to — va — ve — zan — žič. Iz teh 56 zlogov sestavi 12 besed. Njih j>o-men je: 1. ruski pisatelj (Revizor); 2. mesto v Poadižju; 3 grški 'bog; 4. slovenski pesnik (t 1869); 5. gora na Gorenjskem; 6. jKitniška družba; 7. sanjač, navdušenec; 8. močnata jed; 9. 6taroindsko božanstvo; tO. angleška trdnjava v Aziji; 11. mesto v Zg. Italiji (bojišče v svetovni vojni); 12. muslimanski jx>st. Prve in nato predzadnje črke, brane navzdol povedo jk> eno Tavčarjevo povest. Ti, dekle in žena! Krepost in značajnost so Tvoje najvišje odlike. Vse človeštvo ima isto merilo za ocenjevanje vrlin in po njem sodi: Tebi čast in spoštovanje ali zaničevanje. Ti odgovarjaš zase in za svojo okolico. Bodi ji svetla luč vodnica po najvišjem vzoru — Mariji. Staro, mlado, smučalo se bo, holarija, holadri, hajlol / (Karel čadež.) Stekleno jiosodo umivaš v mlačni posodi, a jo izpereš v hladni. Kristalno steklo umiješ z mehko ščetko v vodi, kjer je malo špirita, ali v milnici. Obrišimo ga s snažno krpo. ki ne gredo »mucke« od nje, da se začne svetiti. Katera je najbolj črna reka v Evropi? To je Donava. Saj izvira v Črnem lesu in se izliva v črno morje. Za brihtne glave Kdo bo dobil stavo Če se Jaka res potrudi, lahko obseže s palcem in kazalcem 23 centimetrov. Nekoč sedi pri mizi in modruje: »Imam majhen leksikon iz šestih zvezkov. Vsak zvezek je pet centimetrov debel. Ves ta leksikon lahko obseženi z eno roko od prve strani prvega zvezka do zadnje strani zadnjega zvezka ...« Ker so prijatelji dobro poznali razsežnost njegove roke, so zatrjevali, da to ni mogoče, Jaka pa, da je. Stavili so. Kdo je dobil stavo? Koliko so stari? Prijatelj je slavil rojstni dan. Bilo je na njegov petdeseti rojstni dan. Vsi smo mu čestitali. Ko smo sedeli dobro razpoloženi pri polni mizi, smo zvedeli, da so njegova gospa, sinček in hčerka rojeni istega meseca kakor on. Prijatelj, ki je slavil petdeseti rojstni dan, nam je stavil sledeče vprašanje: »Sedaj sem star prav toliko, kot moja žena in oba otroka skupaj. Moja žena je petkrat toliko stara kakor sinček. Jaz in žena skupaj sva šestkrat toliko stara, kakor najina otroka. Sedaj boste vsi lahko zračunali, koliko je vsak izmed nas star.« Rešitev obeh preglavic Najprej ju skušaj rešiti sam. Le ko ju boš rešil, poglej rešitev V prvem primeru je Jaka res dobil stavo. Kako je storil? Zložil je vseh šest zvezkov leksikona tako, da je bila prva stran prvega zvezka tik oh prvi strani drugega zvezka, zadnja stran zadnjega zvezka pa pri zadnji strani petega zvezka. Tako je moral s prsti obseči le štiri zvezke in po en list iz prvega in zadnjega zvezka, kar je z lahkoto storil. — Rešitev druge preglavice: človek, ki obhaja 50. rojstni dan, jo 49 let star. Ženi je bilo 35 let, sinčku in hčerki, ki sta bila dvojčka, pa vsakemu 7 let. Da bodo kupci zadovoljni Prvi kupec: »Ta čevelj me malo žuli.< Prodajalec (ljubeznivo): »Nič ne skrbite, gospod, med hojo se usnje vedno raztegne. Ti čevlji so prav kakor nalašč za vašo nogo. Kar vliti so nanjo.« Drugi kupec (nekoliko pozneje): »Ti čevlji so mi malo preveliki.« Prodajalec: »Verujte mi, gospod, čevelj mora biti vedno malo večji, ker se usnje skrči, zlasti kadar hodite po mokrem.« Tretji kupec (še pozneje): »Odlično! Ti čevlji so mi prav in mi odlično pristajajo. Kar vzel jih bom.« Prodajalec: »In kar je še lepše, gospod, verujte mi, da bodo čevlji takšni tudi ostali. Ne bodo se ne razširili in ne skrčili, dokler jih boste nosili.« NESPORAZUM Živinozdravnik (mlajši dami, ki je prinesla svojega psička na pregled): »Cenjeno ime, prosim?« »Muki.« PRENIZEK HOTEL »Prosim vas, koliko drage so sobe v vašem hotelu?« »Štirideset lir v prvem nadstropju, trideset v drugem, dvajset v tretjem, petnajst v četrtem.« »Hvala lepa in oprostite, da sem vas nadlegoval. Vaš hotel je prenizek zame.« Križanka št 18 Vodoravno: 1. merilo čosa, 8. kitajski lirik, 15. časovno razdobje, 16. unesek, obraba, 17. nemška reka, 18. studenec, izvir, 19. bližnji sorodnik, 20. rimski pesnik, 21. dalmatinska trdnjava, 22. italijansko mesto, 23. svetopisemska oseba, 25. odigoja, reditev, 27. prevozno sredstvo, 29. bolečina, žalost, 30. evropski prebivalec, 31. nemško ime, 32. bogunja umetnosti, 33. branjarija, šara. 36. del noge, 38. Leskovčeva oseba, 41. domača žival, 42. utežna mera, 43. čarovniški hrib, 44. maloozij-ska gora, 45. pesniška oblika, 37 nevestina oprema, 49. svetopisemska oseba, 51. del obleke, 52. železniška proga, 53. rusko ime, 54. vez, spono, 55. finski pripovednik, 56. razkroj, razčlenitev, 57. zdravilna rastlina. Navpično: i. goriški kraj, 2. cirkuško bo-rišče, 3. del drevesa, 4. del obraza, 5. kiparska snov. 6. svetopisemska oseba. 7. rodovina, pleme, 8. postavna figura, 9. mohamedanska vera, 10. francoski zgodovinar, 11. francoski kraj, 12. vrsta vrb, 13. vozač letala, 14. kmečko orodje, 24. zgodovinski zapisek, 25. francoski kraj, 26. poldrag kamen, 27. slovenski umetnik. 28. azijska državica, 29. italijansko pristanišče, 33. določen znesek, 34. francoski kipar, 35. koralno otočje, 36. zapisnik, beležka, 37. prisilno delo, 38. junak, polbog, 39. ameriška dtržavica, 40. gosposka soba, 46. vrsta papig, 47. kraj pri Ljubljani, 48. turški gospodar, 49. morska žival, 50. starorimski pozdrav, 51. balkanska planina. Rešitev križanke št. 17 Vodoravno: 1. kri, 4. Verena, 10. Ramon, 15. lava, 16. gorila, 17. mati, 18. Eboli, 19. si-nica, 20. rok, 21. kino, 22. Dakija, 23. Rače, 24. Ada, 26. narava, 28. bober, 30. Gema, 32. sirena, 35. kuha, 37. Otelo, 39. mika lo, 41. Sam, 42. dete, 43. pisavo, 44. Pako, 45. ilo, 46. sonata, 47. Devin, 48. čada, 49 Tirola, 50. rama. Navpično: 1. klcka 2. rabi,, 3 lvona, 4. Va-lona, 5. egida, 6. rosa, 7. erika 8. Ninive, 9. Alija, 10. raca, It. Amaro, 16 marabu, 13. Otoče, 14. Nike, 25. Detela. 27 Rimini. 28. balada, 29. Ramona, 30. Godič, 31. Metod, 32. Sopot, 33 risar, 34 naval, 35. Koper. 36. Ilakia, i 38. leeu, 40. Kuto, 41. Sava. Pozabljeni zakladi Ljudje so pri skrivanju svojih bornih prihrankov sila iznajdljivi. Toda na ta način je že mnogo denarja zašlo v peč in postalo žrtev ognja ali pa hrana za molje. Neka Berlinčanka je spravila svoje prihranke pod parket. Lepega dne jih ni bilo več. Izkazalo se je, da je dal gospodar popraviti parket. Nekdo drugi je zopet skril denar v vrečo pšenice, pšenica je prišla v mlin in z njo so bili zmleti tudi bankovci. Neka gospa v Čhicagu je prodala starinarju več starih knjig. Prepozno se je spomnila, da je pred dolgim časom v te knjige varno spravila lepe prihranke. V Belgradu je nekdo smatral slamnjačo za prvovrsten tresor. Ko pa je hotel prešteti 40.000 din, je našel le prah, ki so ga molji pustili za seboj. ,V Novari je nekdo spravil denar v senik. Žena je nič hudega sluteč s senom dala osličku tudi denar, ki je romal neusmiljeno skozi osličkov želodec. Krvava zgodba mesta je takoj zakopal v zemljo vojaško blagajno, opisal mesto, kjer se nahaja v posebni listini, ter jo na nekem drugem mestu prav tako zaupal zemlji. Lastnik tistega zemljišča je šele leta 1910. našel listino, ko je kopal vodnjak. Toda še preden je bil zaklad sam dvignjen, so se javili kot upravičenci zaklada kanadski fiskus, francoska država, poveljnikovi dediči in mestna občina. Spustili so se v pravdo. Ko je bil zaklad dvignjen, so bili pravdni stroški že višji, kakor je znašal zaklad sam. Končno so se pravdali le še zato, kdo bo poravnal sodne stroške. »Ta neumnost! L. 1892. je sanjal poročnik Ilija Konstantinovič v neki trdnjavi, da je pod velikim stolpom dragocen zaklad, ki ga lahko dvigne oni, ki poškropi zemljo z moško srčno krvjo. To ni, tako je sanjal, nič nevarno; pri zakladu je tudi čarobno sredstvo, ki mrtve zopet oživi. Poročnik Ilija je zaupal svojo skrivnost nekemu tovarišu. Domenila sta se. da ga bo ta naslednjo noč na mestu, ki ga je videl v sanjah, zabodel v srce. Načrt je bil izveden, revež je celo noč iskal zaklad in čarobno sredstvo, toda zaman. Nazadnje se je revežu skoraj zmešalo. Ravno zato ga je sodišče milo sodilo. Vstopi in poišči srečo! V Texasu je pes odkril tajni zaklad. Vsako jutro zaporedoma je odšel od hiše in ni pustil nikogar, da bi mu sledil. Čez nekaj ur se je vsak dan vrnil z bankovcem v gobcu. Očividno je našel skrivališče kakega gangsterja, ki ga je vsak dan olajšal za bankovec. — V mestu Nirvo je gospodar opazoval svojega psa, kako je kopal jamo za kost. Nazadnje pa ni frčal med Nerono-vimi zadnjimi nogami le pesek, ampak tudi zlatniki. Bilo jih je za 50.000 lir. — V Kopenhagenu je opazoval neki deček ptiča, ki je hodil skozi luknjo v zidu v klet. Zanimalo ga je, kam gre in je pogledal skozi luknjo. V zidni votlini je našel hranilno knjižico za 0000 kron. Dediči se pravdajo za zaklad Pred leti so našli delavci v Parizu 5000 zlatnikov in oporoko kravarja francoskega kralja Ludovika XIV. Pa niso imeli nič od najdbe. Na mah se je priglasilo nič manj kot 300 kravarje-vih dedičev. — Leta 1759. so Angleži napadli kanadsko trdnjavo Quebec. Francoski poveljnik « Nečak nekega bogatega starinarja v Rimu je zaman iskal glavni del stričeve zapuščine. V neki sobi, polni stare šare, je bil tudi mavčni odlivek znanega »metalca diska«. »Ta neumnost,« je zagodel in je zagnal kip po sobi. Od kipa se je odlomila roka, iz nje pa so se vsipali zlatniki in drugi dragoceni predmeti, vredni 400.000 lir. Drugih zakladov ni našel. Dedič je hišo prodal. Kupil jo je neki antikvar, ki jo je zopet preiskal. Na dvorišču je našel kup dragocenih marmornatih fragmentov. Med njimi je našel tudi sloviti Michelangelov kip »Orfeja«, za katerega je dobil mnogo več, kakor pa je dal za celo hišo. Tudi repa je nekaj vredna Na zemljišču, ki je bilo nekoč last opatije Cysoing, so med francosko . revolucijo zakopali dragocene zaklade raznih francoskih in plemiških rodbin. Sedaj je bilo zemljišče last nekega flam-skega kmeta. Ni še dolgo tega, ko se je pri tem kmetu zglasil mdž, ki je odkril mesto, kjer se nahaja zaklad. Zgodilo pa se je nekaj nezaslišanega! Kmet je zmigal z rameni in rekel: »Kaj, mojo njivo bi radi razkopali in mi pokončali lepo repo? Še na misel mi ne pride, da bi kaj takega dovolil.« Tudi pozimi, ko so repo že pospravili, je ostal pri svojem sklepu. Zaklad jo ostal ne-izkopan. Žena ve za zaklad V srednjem veku se je angleška krona rada posluževala pomorskih roparjev za izpodkopava-nje španske pomorske moči. Nekega dne je španska vojna ladja ujela slovitega morskega roparja Blackbearda, o katerem se je širil glas, da je na nekem antilskem otoku zakopal neizmerni zaklad narojianih dragocenosti. Trdo so ga prijemali, da bi izdal svojo skrivnost. Vse je bilo zaman. Ropar ni hotel izdati zaklada. »Vprašaj mojo ženo,« je ves izmučen siknil španskemu admiralu, ko je ta znova silil vanj z vprašanji. »Pravijo, da imaš tri žene,« je odgovoril Španec. »Katero naj vprašam?« Morski ropar se je nasmejal. »Tri žene?« I je sopel. »Štirinajst jih imam.« Nato je izdihnil. Pozabljivi Sokrat Iz življenja muslimank Položaj žene v islamu — Mnogoženstvo in odslovitev žene — Življenje v haremu — Mohamed In ženske SLOVNICA V drugem gimnazijskem razredu imajo slovnico. Profesor navaja dijakom zglede za prehod->e in neprehodne glagole. »Povejte mi, Majda, kak prehodni glagol!« »Kihati.« »No, Majda, kako morete vendar reči, da je Vihati prehodni glagol?« »Je. Kihavica je nalezljiva in prehaja od člo-r«ka na človeka.« 2. 1. Spet Sokrata Ksantipa hruje, naj da denar za prve nuje, in nad študente gnev se njen obrača: posluša vsak modrost, a nič ne plača! 2. »Neumna baba,« Sokrat odgovarja, ki le s snovjo ničevo se ukvarja, »še du5o včasih v mislih mi imej, saj noč in dan ti pravim le o njej!« 3. »Sicer pa nosim zate poslaščfco, tu v žepu mastno kranjsko klobaSfco! Ojoj, pozabil sem med tem na t6, da jo pobral moj pes je za mendl« 4. »Joj!« to razjari dobro gospodinjo, pograbi metlo, lop! lopi čez črepinjo. A filozof zavzdihne: »Mislec pravi, i buško mirno potrpi na glavi i« Musliman lahko ženo odslovi Po muslimanskih zakonih sme mož ženo odsloviti, ne da bi moral za to navesti kak razlog. Odslovljena žena mora nato čakati, kaj se bo nadalje zgodilo z njo. Ce mož v treh mesecih odslovitev prekliče, se mora povrniti k njemu v nadaljevanje zakonske skupnosti. Če pa mož vztraja z odslovitvijo preko treh mesecev, je zakonska zveza pravomočno razdrta. Mož mora ženi izplačati del jutranje, ki ga ji je pri poroki ostal dolžan. V primeru, če žena pričakuje otroka, mora skrbeti zanjo do poroda in še nekaj časa po porodu. V splošnem je sedaj navada, da mož lahko odslovitev dvakrat prekliče. Če jo izreče tretjič, je zakon dokončno ločen in bi se oba zakonca lahko poročila le v primeru, če bi bila žena vmes poročena z drugim moškim, ki bi jo zopet odslovil. Pravico odslovitve ima le inož. Žena ima teoretično sicer tudi možnost tožiti za ločitev, dejansko pa tega nikdar ne stori. Če bi kaj takega poskusila, bi se ji sodniki le smejali. Pri muslimanih je torej žena še vedno izročena na milost in nemilost možu, kar je krščanstvo že pred skoraj 2000 leti odpravilo in je dalo ženskam tiste pravice, ki jim gredo. Muslimanka pa mora živeti v večni negotovosti in strahu, da ne bo iz kakega prav neznatnega vzroka pahnje-I na na cesto. Zato se ni čuditi, če nastopajo tudi I med muslimani ljudje, ki zagovarjajo zakon med I enim možem in eno ženo in se bore za tak položaj ženi kakor ga imajo v deželah s krščansko kulturo. Muslimanke z zagrinjalom in brez zagrinjala. Ženskam, tudi Evropejkam, tu in tam dovolijo vstop. Te vedo povedati, kako muslimanke tam iive in prebijejo dan pri ročnih delih. Ta bitja, ki lahko računajo le na naklonjenost svojega moža, so nevreden predmet muslimanove-ga pogleda. Na ulicah se pokažejo le redko, v enolične bele rjuhe zavite in zastrte. Če le morejo, se izognejo glavnih ulic in hodijo le po zakotnih ulicah, držeč se vestno žolj& svoiih mož. Moških so v velikih lokih izogibljejo. Islam žene trdo drži Položaj ženske spada vsekakor med črna poglavja v islamu. Zastopniki stare pravoverne islamske smeri so odločnega mnenja, da je mož v vsakem pogledu nad ženo. V koranu je dovolj dokazov za to. Tako je v tej muslimanom sveti knjigi zapisano, da imajo moški prednost pred ženskami, da jih smejo nabiti, če se trmoglavo . upirajo, da smejo ženske polovico manj dedovati ! kakor moški in da je pričanje ženske pred so- Muslimani — sami moški — pri molitvi. Pravi musliman Je redko zadovoljen z eno samo ženo. Ima jih toliko, kolikor jih lahko redi. Pravoverni musliman navadno čaka s poroko tako dolgo, da lahko vzame vsaj dve ženi. Ena sama bi mu bila v sramoto. V severni Afriki, kjer še mnogo dajo na islam, žive žene po haremih. Razen moža no sme stopiti v harem noben moški. diščem prav tako polovico manj vredno, kakor pričanje moške priče. V Suri 4 je zapisano, da sta bila prvotno moški in ženska eno, nato pa sta se v teku časa razvila v dve samostojni in različni bitji z neenakimi lastnostmi in sposobnostmi; Zaradi svojih naravnih prednosti je mož zaščitnik in gospod nad ženo ter ji je nadrejen. On ima tudi pravico ženo pretepsti, vendar tega naj po možnosti brez potrebe no dela. Mnogoženstvo V Maroku, kjer je islam še kolikor toliko čist, je kaj malo odličnih Arabcev, ki bi ne imeli več žena. V predmuslimanskih časih Arabcem število žena ni bilo nikdar omejeno. To je ostalo tudi v dobi, ko so Arahci sprejeli islam, vendar je islam mnogoženstvo skušal nekoliko omejiti. Ko so verniki vprašali preroka Mohameda, koliko žena smejo imeti, jim je odgovoril: »Obdrži štiri, od ostalih pa se ločil« Kako pa je Mohamed sicer gledal na ženske? Poročajo, da so ga nekoč vprašali, če bodo ženske tudi prišle v nebesa in če ženske smejo obiskovati mošeje. Mohamed je odgovoril: »V nebesa bodo mogočo prišle, kar pa se obiskovanja mošej tiče, je bolje, da ne zahajajo v mošeje, kadar moški opravljajo svoje molitve, ker s svojo navzočnostjo motijo moške med pobožnostjo in odvračajo njihove misli od Alaha na sebe.« Zaradi tega je po večini muslimanskih dežel ženskam vstop v mošeje prepovedan. MALI OGLASI V malih oglasih vel|a pri iskanlo alu2be vsaka beseda L 0.30, pri ienitovanlskih oglasih ie beseda po L 1.—, pri vteb ostalih malih oglasih pa |e beseda po ^0.60. Davek ta računa posebej. Mala oglase )e treba plačati takoj pri naročilu. | Sliižbe B Dobe: Lekarniško laborantinjo ki čisti in pospravlja lekarno in opravlja tudi razna hišna dela, sprejmem. Starost okrog 30 let. Nastop čimprej. Ponudbe z natančno navedbo dosedanjih opravil ln služb na lekarno na Vrhniki. Knjigoveza a mojstrskim Izpitom za stalno delo iščem za takoj. Ponudbe s točnimi podatki o dosedanjem delu na podružnico »Slov.« v Novem mestu pod šifro »Mojster« St. 353. b Skromno dekle ki ima rada otroke in voljo do dela, sprejmem. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 393. (b Služkinjo za vlnogradna dela, pridno, pošteno, sprejmemo na stalno mesto. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Prehrana« št. 180. (b Skobelnik - verkstat dobro ohranjen, kupim. -Franc Vrhovec, Drago-mer B, p. Brezovica. k Pianino in knjiž. omaro kupim. Ponudbe upravi Slovenca pod: »Planino« št.. 360. k Kože domačih zajcev veveric, lisic, dihurjev, kun, vider in domačih mačk kupuje L. ROT, ^rznarstvo — Ljubljana, Mestni trg 5. (k Robitlov list lahko vso zimo nabirate ln doma sušite. Kupuje ga in najbolje plača vedno Grom Jože, Ljubljana, Tržaška cesta 11. k Nevestino opremo balo, kakor tudi razno kuhinjsko posodo Itd. kupim. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Dom« št. 373. (k Kuharico Btaro 30—40 let, samostojno, veščo, sprejmemo k 2 gospodoma. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Samostojna kuharica« št. 375. (b Perfektno kuharico Iščem za prvi februar. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zmožna« 380. b štiričlanska družina na deželi, blizu cerkve, lščo pošteno, pridno ln izurjeno služkinjo, sred nje starosti, ki bi opravljala vsa hišna dela. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 359. (b Hlapca pridnega, vajenega kmečkih del, sprejmem takoj. LJubljana VII, Vodnikova 50. (b Služkinjo za vsa hišna dela, voščo kuhanja, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 395. (b Služkinja poštena ln pridna, vešča kuhanja, dobi zaposlitev takoj. Pod Rožnik, Cesta V. št. 35. Metlarja dobro izvežbanega pokrl-vača ln dve šivilji za šivanje metel takoj sprej mem. - Zupančič Iv., to varna metel, Ljubljana Kersnikova 3. Čevljar, pomočnika za popravilo sprejme Lovro Mulej, čevljarstvo Ljubljana - Frančiškan ska ulica 8. Natakarico B kavcijo takoj sprej mem. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 414. Rabljeno pohištvo kompletne spalnice, po samezne komade pohištva otroške posteljice in dru ge predmete stalno pro daja ln kupuje Nova tr govlna »Ogled«t Mestni trg št. 3. 3 Stanovanja! Oddalo: Enosobno stanovanje dobi, kdor posodi 20 do 30.000 Ur. Varnost vknjlž ba na desetkratno vred no hišo v Ljubljani. Ponudbe pod »Vrnitev in obresti po dogovoru 368« upravi »Slov.« Lepo garsoniero oddam takoj. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Slovenski« št. 353. črno moško obleko za srednjo postavo pro-1 dam. Krojaški salon Slapar, Šmartinska cesta 8. «1 IP 5 železnih oken novih, za tople gredice, I prodam. Velikost 150x80 cm. Vprašati: Križevnl-ška ulica 3. (1 Pisalni stroj - cirilica kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 394. Omora, že malo rabljeno kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Omara« št. 389. (k Opremljeno stanovanje družinsko enosobno oddam z 2. februarjem solidni stranki. Dopisi v upravo »Slov.« pod »Soliden« št. 406. C Jttclo: 300 lir nagrade dam za komfortno, svetlo, trisobno stanovanje s kabinetom, plin, lepa kopalnica, v novejši hiši, no daleč od centruma, za čimprej. - Ponudbe pod: »Slovenka brez otrok 611« št. 451 na upravo lista. Prodam dober klavir ln kovčeg I gramofon za 2000 lir —I ugodno. Naslov v upravi I »Slov.« pod 409. (1 | Električni pianino! črn, skoraj nov, v prvo-1 vrstnem stanju z okrog 150 novih, raznovrstnih | plesnih ln drugih komadov takoj naprodaj zaradi bolezni. Ponudbe v I upr. »Slov.« pod »Skoraj zastonj« št. 400. (1 | Harmonike vseh vrst, nove ln rab- | ljene, dobite pri »Prometu«, nasproti križan-1 ske cerkve. Tel. 43-90. l| Smučarske potrebščine sanke, otroško vozičke, I dvokolesa, kupite najceneje ln najugodneje pri tvrdki »Tehnik« Banjai | Josip, d. z o. z., LJubljana. Miklošičeva C. 20. 1 | Kupuje ovčjo strlženo volno, volnene pletllske, krojaške, šiviljske in "mešane od-rezke. Izrabljene volnene pletene Jopice, rabljeno žaklovlno, kakor vse tekstilne surovine. Prodaste najbolje samo pri »Jugo-volna«, LJubljana, Tyr-ševa cesta 41, tel. 32-45. Diesel motor 8 KS, tovarn, nov, ugodno prodam. Martin Kre-vel, Novo mesto. Prazne steklenice čiste, vseh vrst vina ver-mutha, maršale - kupujemo vsako množino. Koš-merlj, skladišče Ranzin-ger. h Pianino in harmonij dobro ohranjena, kupim. Ponudbe na naslov: Jelene, LJubljana, Frajer-jeva ul. 36 Zg. Šiška. I Korenje za krmo 100 kg in več, kupi Me-gler, Kolodvorska 11. V Gostilničarji, kavarnarji pozor! Kupujem in plačam najvišje cene za steklenice od mineralne vode. Pre vzamem vsako množino na mestu. Ponudbe upr »Slov.« pod: »Mineralne steklenice« št. 443. Psiček foxterler »Heincl« se Je zatekel. Prosimo, oddaj te ga proti nagradi g Ant. Zalokarju, strojno podjetje na Trati ob meji Kravo z drugim teličkom pro dam. - Kožarje 16 pri Dobrovi. Krava s teletom naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 441. Dobra krava mlekarica naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 452. Prodam konjsko vprego ln 60 m I strešnih cevi v dobrem I stanju. - Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« I pod »Ugodno št. 435«. 11 Otroški voziček globok, in stare moško kolo naprodaj. Kupim šivalni stroj. Marenčlčeva št. 8, Zore. 1 Harmoniko (Hohner) dobro ohranjeno, prodam. Tovarniška ulica 16. 1 Fige za žganjekiho dobite najceneje prt Ant. KrUper, Colonlale, LJubljana, Tyrieva e. II. Fige in brinje za žganjekuho Ima stalno na zalogi Ivan Jelačln, LJubljana - Aškerčeva 1 Slamoreznico 10 eol veliko, v najboljšem stanju, prodam. J. Mlkuš, Smarje-Sap št. 9. (1 Prodam dve rabljeni železni pečici. Bezenškova ul. 32, visoko pritličje. (1 Tople gredice kompletne, z lahkimi betonskimi okni, lahko obložene z lesom, kopalne banje, pralna korita, ima na zalogi Jos. Cihlar, cementni izdelki, Tyrševa cesta 69. (1 Kuhinjsko opremo novo, ugodno prodam. — Babnik, Dolnice 16, Ljub ljana VII. Komat kompleten, lahek, luksu zne Izdelave, za kočijo, prodam. Rožna dolina o, III. št. 9, I. nadstr. (1 Železni gašperček in komplet, violino pro dam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 404. (1 Nova kuhinjska oprava ugodno naprodaj. Gerbl čeva ulica 25. Kolezija, Trnovo. (1 "t ALI STE SE ŽE NAROČILI NA KNJIŽNO ZBIRKO »NAŠA KNJIGA" III. LETNIK (1 94 2) BOGAT SPOttEP - NIZKA NAROČNINA! Prvo polletje (do junija) obsega tri knjige: 1. Andrea Majiochi: kirurgovo življenje Svetovno znana knjiiza velikei/a k>ruren, ki ni no povest, ne roman, ne znanstveno delo. temveč vsakt-ga nekai. Čudovita odkritja in doživeija. k' surenihaio velike in malo vsakdanje drame v operatorski umetnosti, največji rešiteljici človeških boltčin. Izida februarja. 300 strani. 2. Mile Budak: Ognjišče I. del 400 strani. Izida aprila. 3. MPe Budak: OgnjlŠČe II. del. 400 strani. Izida junija. Ta veličasten roman kmečkega živlienia iz Like ie po svoii zasnovi in vsebini naivečie in najpomembnejše leposlovno deio, ki je bilo v zadnjem času napisauo na Balkanu in ima le malo tekmecev v vsej evropski literatuii. Naročite se lahko na vezana ali brollrane izvode. — Naročnina za vse tri knjige je: za brotarane L. 84*— (.mesečni obroki po L. 14. — ) za vezane L. 102'— (mesečni obroki po L. 17—) Zadnji obrok mora biti piačan 1. junija. Program in naročilne pogoje za drugo polletje (od julija do decembra) bomo objavili maja. Kn'ige bodo izbrane izmed sledečih avtorjev: Janez Jalen- OURAD, Franc Werfel: MU-.A DA(i, Jan Cep: DOM KLICE, Annie Vivunti: NA.IA TRIPUDlANS, Charles Dickens: MALA UORY f. — Zahtevajte prospekt ,.Naše knjige" za III. letnik. Založba ..NASA KNJIGA". Ljudska knjigarna v Ljubljani. Pred Skotijo 5. Tel. 25 29 Kopirni aparat nov, vsestransko prak-| tlčen za filme ln plošče, do 15X18 cm velikosti, po cent prodam. I. Brajdih, [ Ljubljana, Jarše 66. 1| Ajdove pleve ln »Sakoo« plug št. 6, Se dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 447. 1 50 m3 bukovih parketov prvovrstnih, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 449. 1 Prodam: lestenec, okrasni namizni prt, lep akvarij z ribicami, federmodroc, oljnate slike, dve polici za v klet. Ogled od 2 do 5 Novi trg 1-1., desno. 1 I Spte B Oddalo: Prazno sobo v centru podstrešno, oddam eni osebi. Ogled od 15.—17. ure. Naslov v upravi lista pod št. 408. (s Opremljeno sobo oddam takoj solidni gospodični ali gospej. Gradišče 8 b, parter, levo. Sobo z dvema posteljama ln souporabo kuhinje oddam. Naslov v upravi »Slov.« ] pod št. 432. Gdč. Ksenija Kušej operna ln koncertna pevka, prične a poukom solo-petja po znani staro-lta-Ujanskl metoda ge. Rado-Danlell. Naslov : Gradišče št. 8 a, II. nadstr. u Inštrukcije daje vlšješolec. Ponudbe pod »Uspeh« št. 280 na upravo »Slov.« u Osmošolec klas. gimnazije odllčnjak, išče lnštrukcl-Jo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 378. 1 Pernat 1 Vse denarne In trgovske posle Izvrllro hitro Id točno. Obrnite se na; Rudolt Zore Gledališka ulica štev. II. (Telefon 18-10. Večji mlin s stalno vodo, na prometnem kraju, lščo družabnika. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Ugodna prilika« št. 371. (k | Otna&rc 1 Gimnastična šola Mileno Govekarjeve v Valvazorjevl ul. sporoča svojim gojenkam: ako so hišna vrata zaklenjena, pozvonite dvakrat. o IZDELOVANJE Po Vaši želji Vam izdela KNJIGOVEZNICA Ljudske tiskarne v Ljubljani Kopitarjeva 6/11 v svoji črtaln;ci razne poslovne knjige, ako niso že v zaiogi lsto-tako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik. Posebni oddelek za izdelovanie daniskib torbic, pa^ov. denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih lazonah. CENE SKRAJNO NIZKE. POSLUŽITE SE1 Pravi filatelisti znamk oe lepijo I Edina I in polno vredna cnamka I Je brez prilepke Zbirajte | v vložnlh albumlb najboljše Kvalitete — Jol —, I ki llb dobite v vseh for-1 matih v knjigarni Janez] Dolžan. Ljubljana, Stritarjeva a. Filatelisti pozor! Najugodneje kupite ln 1 vnovčlte znamke vseh | kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk v knjigarni Janez Dolžan, LJubljana, Stritarjeva 6. Zahvala Vsem, ki ste spremili našo ljubljeno 6estro Ivano Prek na njeni zadnji poti, jo pokropili in molili zanjo, naša najtoplejša zahvala. Sveta maša zadušnica bo brana v soboto, dne 24. januarja, ob 7 zjutraj v trnovski župni cerkvi. Ljubljana, dne 18. januarja 194-2. Žalujoči sestri in brata. t Naznanjamo vsem sorodnikom ln znancem žalostno vest, da nas Je nenadoma zapustil naš ljubljeni soprog, ozlr. oče, stari oče, brat ln tast, gospod MuzlovSč Jožef kovač drž. žel. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 19. januarja 1942 ob pol treh popoldne lz kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 17. januarja 1942. 2aluJoča rodbina MUZLOVIC - SKODLAR Zahvala vsem. ki so izkazali naši pokojni mami, stari mami, prababici, teti ln tašči, gospe Mariji Černe roj. Bergant zadnjo čast in spoštovanje. Posebno zahvalo domačemu gosp. župniku, Marijini družbi ln ostalim za tolažllne obiske med boleznijo, vsem darovalcem vencev, prijateljem ln znancem, ki so pokojno mamo v tako obilnem številu kropili in molili za pokoj njene duše ter Jo tako častno spremili k večnemu počitku. Bog naj plača vsem skupaj! — Sveta maša zadušnlca bo darovana v ponedeljek 19. januarja ob 6.30 v trnovski cerkvi. Ljubljana, dne 16. Januarja 1942. MICKA IN MANCA por. STRESEN v imenu sorodstva. Zahvala Prisrčno ln Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z obiski ln s tolažllno besedo lajšali trpljenje naši pokojni dragi mami v njeni dolgi bolezni; vsem, ki so Ji ob smrti izkazali zadnjo čast in v tako velikem številu spremljali njeno telo na zadnje prebivališče ter molili za pokoj njene duše. Iskrena hvala tudi za poklonjeno cvetje. Prav posebno pa smo hvaležni čč. duhovščini za vso duhovno podporo, ki so Jo nudili naši pokojni mami; dalje se Iskreno zahvaljujemo gg zdravnikoma dr. Graparju ln dr. Peršlču, ki sta Ji nad vse požrtvovalno lajšala bolečine. — Vsem bodi Bog velik plačnik! Sv. maša za pokoj duše naše pokojne mame bo v četrtek, dne 22. Januarja ob 8 zjutraj v cerkvi sv. Petra. V LJubljani, dne 17. Januarja 1942. Smersujevi Umrl nam ie stric, brat, gospod Toni Hladnik po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v starosti 28 let. Kamnik pri Preserju, dne 15. januarja 1942. Žalujoči Anton, oče — Jože in France, brata Ančka, A na e l a in Ivana, sestre B Službe B l&te|o: Šivilja perila z mojstrskim izpitom IšCe zaposllt-e. Gre Šivat tudi na dom. Naslov v upravi >Slov « pod št. 146. a Vesten cerkovnik neporofien, 39 let star. zaradi sile razmer 1 S č o službo na večji župniji aH kot sluga, da preživi sebe, ofieta ln dve sestri. Trlporoča sa toplo tudi njegov župnik. Ponudbo na upravo Slovenca pod »Cerkovnik« St. 268. a 16 letno dekle lsfe službo za pomoč v kuhinji in trgovini, z enoletno prakso. Naslov v upravi »Slov.« St. 308. HfflffiTil Sedlarskega vajenca sprejme Vlkto.- KleSnik, Poljanska cesta 49, Ljubljana. v 15 leten fant posten, se želi izučiti mehanike obrti. Naslov v upravi »Slov.« St. 383. (v Mizarskega vajenca sprejmem. Ivan ltojc, mizarstvo, PavSičeva ul. 29, Ljubljana VII. (v Mizarskega vajenca sprejmem takoj. Tovarna MalenSek, Celovška cesta 258, Ljubljana VII. v Mizarskega vajenca sprejmem. Svetek, Kar-lovska cesta 1. (v Trgovskega vajenca z dovršenimi 3—4 razredi srednje šole sprejme trgovina z mešanim blagom v LJubljani. Pismene ponudbo upravi lista pod šifro »Pošten« St. 446. Vilo v centru, komfortno, s centralno kurjavo. nasproti cerkve bv. Krištofa, oddara v eelotl v najem z garažo ln podkle-tenlml prostori, uporabnimi za skladišče. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 323. (p Velik zelenjadni vrt vzamem naj'm. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vrt« St. 390. (n Lokal s stanovanjem ali brez, oddam takoj. - Naslov v upravi »Slov.« St. 418. č Lokal z moderno Izložbo, poleg Flsovca. takoj oddam. -Informacije daje I. Knez, Oosposvetska cesta St. 1, dvorišče. Delavnico veliko, suho ln svetlo, z Industrljskom tokom, v bližini glavnega kolodvora, oddam za čisto obrt. Telefon v hisl. - Pismeno ponudbe na upravo lista pod šifro: »Mirna obrt« štev. 444. s Posestva Stavbeno parcelo 1957 m", zraven kolodvora Novo mesto, po primerni ceni prodam. Naslov v posloval, uprave »Slovenca« pod št. 340. Parcelo ca. 4.400 m", blizu Za- dobrove, prodam. Naslov v upravi »Slov.« St. 436. Parcelo prodam v Zalogu. 2.300 m', pripravno za stavbo. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 437. p Vilo ali hišo novejšo zgradbo v ljubljanskem predmestju ali bližini od 500 do 700 tisoč lir, kupim brez posredovalca. - Pošljite samo resno ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Deželan« št. 442. p BŽcnllteB Obrtnik dobro sltuiran. želi znanja z boljšim dekletom v svrho ženitve. Starost 17 do 21 let. Ponudbe samo s sliko, ki se na zahtevo vrne, upravi »Slov.« pod »Tiha sreča« St. 328. t Oblastv. koncesionirana šoferska šola 1. Gaberšček bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulica št 41 Telefon št 2B-2& Izpit se lahko polaga že i 18. letom. e Nakup in prodaja avto- mobllov, tovornih ln osebnih ter motocikiov. žužek, LJubljana, Tavčarjeva ulica 11. f Modroce patentne posteljne mreže, otomane. moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan lapetnik Ljubljana. Mestni trg 13 Po ugodni ceni prodam preprosto pohištvo (samska soba). Polzve se v gostilni »Kaverna«, Vll-harjeva cesta 43. (š Srbske, hrvaške in druge novitete dobite vedno v Mladinski založbi, Stari trg 30. Tu se dobijo tudi »Jol« albumi. Cvetličarno sem odprl na Tyrševl cesti 9 (prej Vatovac) ter nudim cenjenim odjemalcem raznovrstno cvetje, Šopke, vence ln lončnice. Se priporočam Ivo Ceh, Tyrševa 9 - Gasilska 14. m-""'/?", - v V,- - • BPsjflfc* / Nt*; v„, V ■" ■T -Vi cT'AH. / ■' ' /■: ■■S'.' Zahvala Vsem, ki ste spremili našo ljubljeno hčerko, sestro in teto, gospo Frančiški) Černic roj. Bhlin vdovo po stavbeniku na njeni zadnji poti k večnemu počitku, in ki 6te jo tolažili in obiskovali ob njeni bolezni, naša najprisrčnejša zahvala. Ljubljana, Dravlje, dne 17. januarja 1942. Žalujoči sorodniki. ; . " ' 'd* i v...,, r-J,--•• ( -i ■••♦^(j.v ';,'v ...v-; : ; ■- * ■' rf tilumlti Za PrCTnn°K° dokaze Iskrenega sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob težki MsttllVtlia lzgubl našo ljubljene matere, stare matere, tašče, tete ln sestrlčne, gospe Marije Trnhoczy pL Zaszhal vdove po lekarnarju se tem potom najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, Ljubljanskemu zvonu, vsem darovalcem cvetja, ter vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni poslednji poti. Sveta maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, 19. jan. ob 8 v stolnici. Ljubljana, 18. januarja 1942. Žalujoči ostali. Po odredbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino v Službenem listu z dne 3. januarja 1942 so prešla vsa zavarovanja s 1. januarjem 1942 SPLOSNE ZAVAROVALNE DRUŽBE JUGOSLAVIJA" v Ljubljanski pokrajini na ISTITUT0 NAZI0NALE DELLE ASSICURAZIONI (NARODNI ZAVAROVALNI ZAVOD) Važno kulturno poslanstvo dobre in cenene knjige dostopne vsem slojem našega ljudstva vrši » Slovenceva knjižnica « 5 Ur 5 Lir v ki izhaja redno vsakih 14 dni v lepi umetniški opremi VSAKA KNJIGA SAMO 5 LIR V nekaj dneh izide: HUGO WAST: Zlato večnega juda Roman. Iz španščine prevedel M. Javorniji. Zunanja oprema V. Kremžar Wast spada med največje sodobne argentinske pisatelje. Njegov roman o zlatu in judovstvu je pisan tako življensko in pretresljivo, da čitatelja naravnost preseneti. V tej borbi velikih judovskih bančnih magnatov za zavojevanje sveta roman odkrije mnogo stvari in jih nam stori jasne. Seznani nas pa tudi z raznimi judovskimi skrivnost-' nimi obredi in vso njihovo organizacijo. Roman je veličastna slika denarnega sveta, plemenite ljubezni, ki proti zlatu z močjo milosti prekvaša narode. Zato se roman tudi zaključi z veličastno apoteozo evharističnega kongresa v Buenos Airesu leta 1935. Do konca januarja bodo izšle še tri knjige: RIDER HAGGARD: Družina v ledeni dobi Povest - Prevedel A. Anžič Podnaslov te povesti je „Zgodba o početkih človeštva". Z razkošno domišljijo in napetostjo opisuje ta slavni ljudski pisatelj čase pred davnimi tisočletji — ledeno dobo —, ko se je moral človek boriti proti ledenikom, lednim bogovom in vedno večjim mrazom, da si je obdržal svoje življenje. Vsa zgodba se suče okoli poglavarja rodu Uvija, ki se za svoje ljudi plemenito bori in žrtvuje. Povest pa je obenem tudi prikaz prvotnega razvoja človeške civilizacije. JOŽA LAVRENCIC: Tonca iz lonca Mladinska zgodba iz starih časov. Oprema in slike v knjigi V. Kremžar Da ne bi bila mladina v Slovenčevi knjižnici prikrajšana smo zanjo že izdali prelepe pravljice Božene Nčmcove. Sedaj pa bo izšla zanjo krasna, s slikami opremljena povest znanega mladinskega pisatelja Lovrenčiča. Ta zgodba, pisana v klenem domačem jeziku, in na način, ki je za mladega bravca najbolj privlačen, pomeni veliko pridobitev v našem mladinskem slovstvu. Pa tudi odrastli se ne bodo mogli oteti njenega čaru. RIDER HAGGARD: Dekle z biseri Povest iz Neronove dobe. Priredil Ivan Čampa. Zunanja oprema Z. Beranek Na željo številnih naročnikov bomo izdali v novi priredbi znamenito Haggardovo povest Dekle z biseri, ki je v prvi izdaji že zdavnaj razprodana. V njej je kakor v malokateri slični knjigi dan veren in siikovit opis iz prvih krščunskih časov. Posebno pretresljivi so dogodki ob obleganju in padcu Jeruzalema, igre v amfiteatrih in dr. Knjiga je že v tisku in v kratkem izide. Drugo polovico „Slovenčeve knjižnice" bomo začeli s povestjo laneza /a/ena/ Znamenita povest pisatelja Tropa brez zvoncev JANEZA JALENA: Ovčar Marko Povest, katere dejanje se vrši v planinah, bo ilustrirana. Izide že 15. februarja! Kdor želi imeti knjige Slovenčeve knjižnice vezane v platno doplača za vsako knjigo 6 Lir. Nekaj izvodov vsake knjige izide tudi tiskane na finem antičnem papirju in so vezane v platno. Tak izvod velja 20 1IR. Slovenceva knjižnica v Ljubljani Kopitarjeva ulica 6. 5 Ur 5 Ur )) Za primer škode jamči ta Zavod, ki je eden največjih v Evropi, s svojimi milijardnimi rezervami. Zavarovanci bivše »Jugoslavije" so po zakonu obvezani plačati dolžne premije in v bodoče zapadle pre, mije temu Zavodu. Po odloku Generalnega Ravnateljstva so zavarovanci na življenje bivše Splošne Zavarovalne Družbe »Jugoslavije" odslej deležni soudeležbe na letnem dobičku Zavoda. Pojasnila daje ISTITUTO NAZIONALE DELLE ASSICURAZ10NI GENERALNO ZASTOPSTVO V LJUBLJANI Ulica 3. maja št. 11 — tel. št. 25-71 J REUMATIZZATI REVMATIČNI Fate regolarmenle le voilra cura dl zdravile se redno z URODONAL Evileretes Dolori, Sclotlca Emicrania. Obesitd Un cucchieino de cej|6 mettino e sera in un po' di acqua PR0DUZI0NE ITALIANA in boste preprečili: Bolečine, Ishlas (bolečine v kolku), Glavobol, Debelušnost. Zjutraj in zvečer ena Sličica Urodonala v malo vodi ITALIJANSKA PROlZVOOtl)* £ '.»U M P « P P t), T' T.:D'<0 l f-A'M A m O N p..| Alf V«0r>0NAi" •"( j>»ciuy'OD . svetovnega siovisa Aut. Pral. Milano f938 dal 311 38 J) Oglase za Italijanske Časopise sprejema uprava »Slovenca" Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramartf Izdajatelj: ini M« Sodia Urednik: Viktor Cenuiu