narodskih
řečí
Na svitlobo dane od kraj liske kmetijske družbe.
Odgovorni vrednik jOr.	liMeiiveis.
Tečaj
V sredo 9. prosenca (januarja) 1850
List 2
Kmet pravi

haj
(Iz nemškiga po
de bi ne tel biti.
J. Kastelitu.)
i césar biti zdej ne tel9 Ker spaiija v miru bi ne imel Ce mislil bi na tisto vse Kaj de storiti imam še
?
5

Pred, ko osrecil bi ljudi, Dopolnil vse, kar vsak želí-; Posebno viditi mošnjé Tak kl averne in tak lahké, Dohodkov mať, izdáj dovelj
Zdej ce s ar biti nimam želj.
Minister biti bi ne tel, Ker delà bi čez glavo imel. Ker , preden kej napravi, žé
?
V naprej napravo okricé. Storí naj prav od spřed in zad Pa le ne more , kot bi rad
<;5r f •1 W
J
J

Na vse strani zadene se, Ker ta se sèm, un sili tje Kdo uma imel bi v tem dovelj! Minister biti nimam želj.
Bi biti šoImaš ter ne tel, Ker mnogo sitnost bi imel, Ker ubijati si terdo
S poddkam
mogel bi glavo
>
Posebno pa, ker placa se Tak pičla šolmaštru dajè, De moč mu shajarti skor ní Med tim, ko mnogo le terpí
?
?
In sitnost ima le dovolj, Biť šolmašter zdaj nimam želj
Vrednik novin bi biť ne tel
Ker dokaj bi Ker êni hoce Zagrabi vse
In
ce po
ežáv imel, , de naj i vsaki kraj jim storí
y
y
Po perstih kèrc od zgór dobi In pa, kar žali me prav zlo De eden drujga pikajo, De v tinto žolča gré dovelj, Vrednik novin biť nimam želj.
?
Ferbôltar biti bi ne tel Ker kmal bi rakam žvižgat šel
In ker, doklèr še niso preč,
?
Jih
častí že nihće vec.
kokóš
kdej
>
AI kuhinja je prazna zdej ,
Ker njihna cast »visok gospód«, Se
skerčila
mičken kót
Ker maF zdej maže bi imel
Ferb
biti bi
tel.
?
)
m
t »
i
'-JÍ'
I'
S A
X
Živeti kakor prav se gré, Kakor pošteni vsi živé V nicesar se mešati ne

Tak bil bi
nič in
?
bil bi vse!
V
c
/
d zemljišne odveze.
'i»
v*
Ko so nam v létu 1848 presvitli Cesar obljubili vstavo dati, so se mnogotere želje obudile, in veliko jih je bilo, ki so mislili, de se bojo, kakor bi pihnil
7
vsih tezav znebili, prosto in brez skerbi živeli, kakor
Y
ticice pod nebam. Posebno pa so podložni kmetje jeli
verseti, ter so djali
setina
> TD
zdaj bo vse dolj
tlaka in de
vse je pree
u
Veliko ljudi je svoje želje preveč delječ verglo
?
niso se jim mogle
do zdaj spolniti
?
nekteri so pa
se bolj nazaj padli, kakor so popřed stali, — le sam
kmetovavec, to je, podložnik, se je iz poprejšnje stiske zmuznil, kér je v resnici odvezan vsih zavez s svo-jimi poprejšnjimi grajšinami. Sklenil je takó deržavni zbor na Dunaji, poterdili so ta sklep Cesar Ferdinand, poterdili so ga tudi naš sedanji Cesar Franc
Jožef pri nastopu vladařstva in so
ga
veleli izpeljati
po postavah 4. sušca in 12. kimovca preteceniga léta.
Kér pa le pravica zamore biti terdna podstava vladařstva , ker je le ona pravi kit, ki mnogotere ljudstva
obderží v zavezi deržavne edinosti ; tedej se ta odveza
de bi bili grajšaki kar na rav-
ni mógla takó zgoditi, nost vse svoje dohodke brez odškodovanja zgubili,
am
• v
grajsanam
pak potreba je , na tanjko preiskati, kaj de po pravici gré, in kakošno odškodovanje se jim mora prisoditi. Kakor se na eni strani pravica varje nam, takó se mora tudi na drugi strani pravica varo
grajši
vati nekdanjim podložnim, de ne bojo takih davšin od
škodovali, do kterih grajsine bi ne bile smele pravice imeti, ali kterih pravičnost po novi vladi sama od sebe
nehati mora. Urbarske in desetinske davsine so pa takó mnogoverstne, takó zamotane ali zmedene, de ni bilo mogoče, splošnih postav za vse dežele našiga cesar-stva vpeljati, in zató je patent od 12. kimovca 1848 za naso kronovino komisijo odlocil, ktera na tanjko pozná urbarske in desetinske razmére z njihovimi po-sebnostmi, in takó je tuđi za krajnsko deželo v Ljubljani taka komisija postavljena.
De bi pa ta zastran zemljišne odvéze vpeljana ko-
y
misija dosegla potrebno zaupanje vsih prebivavcov nase dežele , in de bi se vsi prepričali, kakó de ministerstvo
želí le pravično vravnavo tega imenitniga delà, je iz
Nic biti bi naj rajši tel, De polno klet bi vina imel, Mošnico z verham dvajsetic Za v

biti vsih křivíc
Zabranje
Skerbeti
biti
sih nesreč
nobeno reć
?
>
Z velikim veseljem smo sprejeli od častitiga gosp. Ambroza, ki je že toliko koristniga s svojo priljudno domaćo
besedo v poprcjšnjih tečajih Novic pisal, s pričijočim so-stavkam obljubo, de bo dajal iz te komisije, ki opravlja imenitno delo zemljišne odveze, in ktere ud je, večkrat
našim bravcam kaj na znanje.
Vredništvo.
olilo za predsednika ali poglavarja te komisije nasiga Takó bo vam ravno ta zemlja, ktero zdaj težavnih

castivredni gospoda Kori
ojaka, poprejsnjiga
cesarsk,^
Ulie p
kterig
dohtarj so prebivav
davšin odresujemo, sama na sebi obresti za plačila
rodila.
Postojnske kresije v létu 1848 poslanca na der
zbor izvolili. Ljudstva
panje je tega gospoda po- kteriga
Te besede naj bojo pervi vvod za moj
namen, od
bomo drugikrat na
slulo na imenitni kraj postavedajanja, in zadobil
dalje govorili.
Je
4. prosenca 1850.
Ambrož.
ga
je
vrednig
on tudi zaupanje ministerstva, ktero spoznalo, njemu to imenitno in težavno opravilo izro-čiti. Gotovo bi nam ministerstvo ne bilo moglo bolj vstreči, kakor takó, de nam je spostovaniga rojaka na
je pa tudi
Pesa•
(Dalje.)
to imenitno stopnjo postavilo. Zraven tega je pa tudi	Pesa zna po vsakterim sadežu na njivo priti, če
ministerstvo zapovedalo, de imajo nekdanji podložniki je le zemlja za njo pripravna. Kar nasledovanje pése
tri možé in tri namestnike v to komisij
izvoliti, ktere ali ™ne po
drugih
sadežih vtiče
?
volitve so se, kakor je znano, v vsih treh kresijah Vri Pe8Í sploh takó ravná, kakor pri krompirju.
je zemlja takšna, kakoršno smo za péso priporočili
zgodile
naj se kmetovavec
Ce , in
Kakor je mene v létu 1848 vaše zaupanje na der- ce je njiva dobro gnojena, se zna pésa tudi zaporeda-žavni zbor poslalo, takó ste tudi zdaj za to imenitno ma več lét na ravno tišti njivi pridelovati. Posebno
pravilo mene za uda imenovane komisije izvolili
Ako
dobro tékne pési gnojnica.
Pése
pa
j
ki prečversto
ravno si m se bil vsim odpovedal, pa se vender nisim
kanceljiskim opravilam prostovoljno rase, nimajo sladkorne fabrike rade, in posebno taka
mogel
zderžati. de bi
9
pesa
se
tég
delà ne bil lotil
?
za
blagostanj
svoje
zató, drage
ker sim vedno pripra\
o*
domo
vse dni svo- je bilo z govno
kteri se je s konjskim ali ovčjim gnojem nojilo, ima menj sladkora v sebi, kakor pésa, kteri
gnojem
goveje živine)
gnojeno.
J
življenja darovati Imenovana deželna komisija zasti
sladko rni pesi ne tekne preobilni frišni
Sploh
emlj
• • V
od
noj
r----- ----------------------—	»""J*
Pésno séme se seje na dvojno vizo: ali 1) takó
I.UUIIU V 1*111* MW^iHt*	v, v.	-------------- --J- --	-J»- ' • - « •	^ J
veze je 17. listopada pervič vkup stopila in opravlja de se po sejanji mlada pesica, ko je debelost gosjiga
od
tega
dneva svojo službo po različnosti reci, ki jih peresa doségla, na
drug
kraj přesadí

ali pa
o
ima razsoditi. Prepi
sim
t
de so pri tem zboru de na tišti njivi ostane, kjer je sejana bila. Obojno
možjé združeni, ki so zaupanja vredni
ém de bodo ravnanje ima svoje dobro , pa tudi svoje slabo
po storjeni prisegi na tanjko po dobri vesti to službo
Ce se nekoliko dorasena
j
pesica presadi na drugo se zamore ta njiva popřej boljsi obdelati in
kakor svoje lastne dolžnosti spolnovali, in za terdno město,
obljubim, zaupajoe na pravičnost predsednika, de se nekolike živinske klaje, kakor rudeče laške detelje
v
se
ne bo
b
strani nepostavna podp
daj ala

zato
ej rečem: mirno přič a kuj te k
teh
P
?
réžene mesance
v	'
Ce
j

k
ravno
d
h
tka ne pik
n e
t
ozimne grahorce i. t. d. na nji pridelati. pa pésa na ravno tišti njivi ostane, kjer je se-
kakor ne-
jana bila, se prihrani delo presajanja
in
Přetekli so časi tihotapstva, minuli so dnevi, v kterih kteri kmetovavci pravijo, se nepresajena péea bolj
so se posvetvanja med stěnami na tihim ravnale njih město je stopila javnost ali očitnost z baklj
na
5
vkorenini, ji tedaj susa manj škodje in debelejši po stane od presajene, ktera, ko se je presadila, nekoliko
raz
itljenja, ktera tirja, de tudi ljudst
zve
»
kakšni časa potřebuje, de se spet vkorenini.
sklepi se delajo v tistih zadevah, ktere mu na zadnje plačila naložé, in zató sim se namenil, vam od časa
do z a str
(Dalje sledi.)
časa kaj
an z emlj i s opravila doveršuj
a zjasni ti, kaj de deželna komisija odveze počenja, in kakó de ona svoje
Snaženje
* ivine.
Zlo zaderzuje nes naga rejo živine; bolj tedaj ko
gel
»HM.	,	-----------™ %J v v	?	J	J "W
Vem scer dobro, de marsikterimu ne bom vstre- živino čediš, blata in prahu očiščuješ, bolje se ti bo
. «	m	m »	m	û-m	-m	i • i	v	•• v ^ #	È m mm	%	V «	1 •	M	V m
posebno tištim
»
podam ne, kteri pravijo
5
de
redila.
Nič
?
ko uší
so slovenski časopisi vse ljudstvo popacili, in spolnim
se pr
dobi"
>. „ teg
in re sní ca ste
ali
?
Kdor pravico gode, z lokám po ustih se nič ne vstrašim , zakaj pravica
j
V
se
miraj na zadnje premagale
pa reji živine tolikanj ne škodje in klopi ali kiosci, ki seji po životu, nar raji po vratu zaredé, zlasti pa na paši v deževni jeséni, in ki jo grozno ujedajo, takó de se vedno čehljá. Umin in pridin kmet si torej prizaduje svojo živino uší in klôpov oči-
zvediti
Potreba je kmetam polagama od teh opravil kaj
de se bojo počasi pripravljali k temu
štiti.
Tu
zató
imentnimu delu, zakaj přišel bo čas, de bo vsak po-prejšnji podložnik posebej k obrajtu klican in zavesti
se mora
?
de
ga
kaj ne
naglama
pa tudi, de se tišti kmetovavci iz svoje terme zbrihtaj
V raznih krajih v tej reći razno ravnájo. ušivo živino z laškim oljem , tam s pivnim tabakam v jesihu skuhanim , še kje drugej z mazilam s živim sre-bram napojenim mažejo ; dvojna perva pripomočka ne ne dohiti. Potreba je zdasta vselej, tretji pripomoček je nevarin in drag.
kteriga kmetje v
y
Meni posebno dopade pripomoček
i
ki zmeraj trobijo , „vse je prec čevali."
mi ne bomo nič pla- Šmartnu pri Litíi rabijo , nekaj zavoljo zdatnosti

Prav privošil bi jez, de bi nekdanj
pod
nekaj
pa tudi zató, ko si ga kmet brez vsih stroškov sam
ložniki za urbarske in desetinske da\ čevali.
v •
nič ne pla- lahko preskerbi ali napravi
ali miloval bi grajšine, in še bolj njih upav
Je zél, ki jo kmet na dolenjim Krajnskim imenuje
ce, ki bi morebiti vse na grajšinah posojene kapitale lesják, Çpreobjed
5
gelber Eisenhut, Fuchstod
i
Aco
zgubili
V taki okolj
• V •
bi bilo prav prijetno, ko bi nitum Lycoctanum) ima ruménkljato precej široko pérje,
nam nebeski oče kak zaklad odperl
iz
kterig
bi se nekako podobno tabakovimu pérju
5
cvetè rumeno , in
té odrajtvila poravnale. Ali ker zdaj niso časi, de bi zadela drobné zernica v strokih za seme; raste nar
se ćudeži nobeniga
godili
i
se je
rana pre\
mogla
ne boli
ta reč takó oberniti
in takó je sklenj
de
raji na goljavi visokih peseénih hribov.
Tega lesjáka si nakoplji s koreníno, ga posusi
• v •
do
de bote vi le tretji del na-se vzeli, in ta ne bo takó bro na soncu ali v senci na zračnim poslopju3 ali za
težak. de bi
?
ga
ne
mogli prenesti
Tode zdaj je že pecjó
i
in ga stolci v možnarju v moko ali stupo;
to
treba dobi

podariti, de se prihrani kej, če je mo- stupo deni v skledico, in přilij va-njo toliko hude ali
rr
oce
i
za čas plačila; ali pa, de se s tem, kar
aj- stare répnice ali vode dobro skisane repe, de bo zrne
£inam
daj ne odrajtuje, kmetijstvo pobolj
?
de bo bolj sana kakor redko testó ali mazilo. S tem mazilam na
odovitno in v časih plačila varn več pridelkov dajalo. maži živino po vratu in drugod po «v«.,
koži
kjer se uši
raji rede. in bodo kmalo vse počinile. Postavi pa živino, ko jo misliš mazati, tako delječ narazen ali sak-sebej, de se ne bo mogla lizati, kér je to mazilo zlo strupeno. Nar bolje pa je, če namazano živino iz hleva na sonce izpeljes in razstavis, posebno kedar je že gorko, kér gorkota mazilo bolj v kožo vžene. J. B.
I 1 — M	A ---- - w—	-	■
lialjne roli Ive odboror kmetijskih
poddruznic na MlraJnskim•
Za Postojnsko poddružnico so 18. d. p. m. za pred-sednika gosp. Antona Kurca Postojnškiga tehanta izvolili, in naslednje 4 odbornike: gosp. Jakoba Vi čiča, posestnika v Postoj ni, gosp, Matevža Le-bana, posestnika v Postojni, gosp. Jakoba 8a ni sata, posestnika v Bistrici, in gosp. Jožefa Valencie a, posestnika v Kitnim Verhu.
30. dan p. m. je bila volitev za poddružnico za Belo Peč, pri kteri je gosp. F. Kos, veliki posest-nik in fužinar za predsednika izvoljen bil, naslednji gospodje pa za odbornike: gosp. Janez žlahtni Pantz, posestnik in fužinski oskerbnik na Savi, gosp. Alojzi Rasinger, posestnik in poštar v Podkorenu, gosp. Si men Wilfan, fajmošter v Krajnski Gori, in gosp. Alojzi Ambroz, fajmošter na Beli Peči.
Za Radoljško poddružnico je 27. p. m.; volitev bila, pri kteri je bil za predsednika gosp. tehant Janez K. Krivic iz Zgornjih Gorij izvoljen in za
odbornike naslednji gospodje, namreč: gosp. Vincenci grof Thurn-Valsassina v Radoljci, gosp. Andrej Kopač, fajmošter v Begnah, gosp. Gašper Šoklič, fajmošter v Bresnici in gosp. Hieronim Ulrich, posestnik in gojzdni oskerbnik v Bledu.
V Ložki poddružnici je bil30. dan p. m. za predsednika Jožef Celešnik, zdajni sodnik v Šneperku izvoljen ; za odbornike pa: gospod Robert Miklic, gojzda oskerbnik v Šneperku (jiamestnik predsednika),
gosp. Franc Verbíc, posestnik v Starim Tergu, gosp. Valentin Bergant, fajmošter pri St. Vidu, in gosp. Matevž Lah, posestnik in velki župan v Loži.
Za Ipavsko poddružnico je bila volitev 28. dan p. m., pri kteri je bil St. Vidški fajmošter gospod Ma-tija Vertovc za predsednika izvoljen, in naslednji 4 odborniki: gosp. Anton Dolenc, posestnik in poštar v Razdertim, gosp. Franc žl. Schivitzho-fen, posestnik v Sent Vidu, gosp. Juri Grabrian, tehant v Ipavi, in gosp. Janez Dolenc, posestnik v Ipavi.
Z veseljem se ozremo tudi na te volitve, — če se bojo tudi drugod taki izverstni možje izvolili (česar smemo pričakovati), se bo kmetijska družba iz noviga oživila.
Od hod so prišli Slovani r svoje ^	sef lan Je kra Je*
(Konec.)
Po Mali Azii, kakor nam nje stari obraz kaže,
so bili Slovani; pa misliti si je, de so njih pogovor
ptujci mešali, ker so se zmiraj z vojskami semtertje
med njimi prerivali. Ti ptujci so bili Greki, kteri so
večidel po Mali Azii, kot kupci, ob morji stanovali,
Medjani, Sirci, Asirci, Peržani, Feničani,
pozneje Latinci, in Bog sam vé, kdo še vse. Kar
je tem ostalo, so na zadnje Turki, po svojih neumnih
mislih pred Bogam odpustike zadobiti, popolnama po-končali.
Med sto ín sto drugimi zadevami, ktere so Slovane v Mali Azii zatirale, menim, de je bila zlasti Trojanska vojska in pa tursko razveranje. Trojanska vojska se je bila pa končala po S i go ni je vi štetvi 1181 lét pred Kristusam, nekteri pa štejejo 1209, ker pred keršanska štetva lét je bila različna.
Po ti vojski se je bilo. na svetu nekako vse pre-menilo. Greki kot premagavci, so se po Mali Azii razširjevali ; Slovani so nekteri še ostali, drugi so se bili pana gornje kraje po Evropi obernili. Turki so se bili pa672 lét po rojstvu Krist, v Malo Azijo bu-rili. Njih znana navada je bila, kamor so prišli, vse pokončati, kar ni bilo turškiga, če so le mogli. Le nektere ljudi so ohranili, de so jim namést živine dělali,
ali pa iz kakih druzih namenov. ,	: % Ep
Pri vsim tem pa, de ravno nekdanje malo-aziatske imena kažejo, de so bili ondot Slovani, vender niso vse slovanské, veliko je greških. Greki so tam ob morji stanovali, in pred ko ne nektere slovanské kraje po svoje imenovali in tudi njih rodu pisarji so blezo takó ravnali. Semtertje znabiti tudi kakŠno imé od kakih druzih nam neznanih jezikov. Kakor v majhini krajnski deželi Kočevarji z nam ptujim jezikam stanujejo, takó je utegnilo tačas v veliko veči Mali Azii biti.
Teh dežel Male Azije, ktere so bile nekdanji dom Slovanov, je sedemnajst ; ležé pa od nas južnih Slovanov proti jutru, kjer solnce izhaja. Nektera je velika kot Krajnsko ali Stajarsko ali Koroško; nektera je veči, nektera tudi manji. Imenitne so tudi zavolj nekterih zgodb s. pisma, in zavolj več svetnikov, ki so bili tam doma, ali so tam mučenje terpeli. Tačas, ko so mučenci v njih muke ([martre) prestajali, so bile večidel pod rimsko oblastjo.	Poženčan.
Prošnja kmetov iz Slajarskiga•
Preljube Novice ! Veliko veliko dobriga ste nam že oznanile, — oznanite nam še, česar nam je silno potrebno: kakšne ljudi bi si mi mogli zbrati za „predstojnike" v občinah ali srenjah? Pri nas kmetih je vse narobe, — ne dolgo, kar sta dva vradnika v jedni kerčmi spominjala, da bosta na Erdeljsko šla, na to jez velim: Ce ali vši odidete, mi pa si bomo berž le za notariusa zbrali našiga Franca Muršica. Na to vrad-
nik P......i veli: On nikakor ne more dobiti službe,
ker je preveč bil proti Slovencom (?!). Preljubljene Novice: njegove (Muršičove) reci niso nikdar druge bile pri nas slovenskih kmetih, kakor: „vse za Cesarja, véro in domovino slovensko \u Zdaj pa njegovi neprija-teli nemškutarski čertijo: da je proti Slovencom!
Oznanite nam^ drage Novice: kaj Vé od njega so-dite? ker upamo, da ga poznate.*) — Za tem prosimo: Kdo bode imel oblast srenjske predstojnike in no-tariuse zbirati, je li gosposka , ali sama srenja, to je:
kmetje, kteri jih bodo plaćali	Na to prosimo od-
govor.
V imenu vec kmetov,	Anton Steinko,
kmet iz Vogrićovca.
JNovicar iz EJubljane.
Od nekiga častitiga rojaka iz Dunaja smo přejeli te dni pismo, v kterim nam, kar smo zastran našiga noviga deželniga poglavarja v poslednjih Novicah pisali, popolnama poierdi rekoč; „Poglavar, ki ga na Krajnsko dobite, je skozi in skozi časti vredin mož, poln dobre volje, blagiga serca in prav posebne Ijubeznivosti; scer pa je vstavoljuben in pravičen mož, in de ravnopravnost narodov zares spoštuje, se zamorete iz tega prepričati, de si je berž, ko je bil za poglavarja krajnske kronovine izvoljen, Potočnikovo slovnico omislil, po kteri ga nas rojak, gosp. Smolè, slovenskiga jezika
*) Kolikor mi iz časopisov vemo, ni bil gosp. Fr. Muršic
nikdar zoper Slovence, marveć je bil vsigdar iskren Sloveno.
**) Cesar so zagotovili po vstavi svobodno srenjo. Svobodna srenja ima pa pravico, si sama predstojnika in srenjski odbor voliti. Vec od tega boste brali kmalo v Novicah v posebni dokladi.	Vredništvo*
V f //
11 Cl.
De bo vsak rodoljub z velikim veseljem to do
biti
Lep
zgled marsikterimu
bogatínu,
ki ne ve'
ali
víco sprejel, je gotovo.
Kakó pa se bo obnasal novo bi iz Pariza ali Londona svojo suknjo si narocil
izvoljeni
gosp
Ljubljani, ki ne besedice
predsednik deželniga sodnjistvav Minister denarstva je v obširnim razglasu 28. dan prêt
s 1 o v enskiga
jezika ne mesca skazal, de derž
d
ni na takó
zna? Kakó se bo vedel na takim mestu, kjer bo
več
slabih
nógah,
kakor nekteri mislijo. ceravno so davk
krat neobhodno potreba v slovenskim jeziku gladko pri nas veliko manjši, kakor na Francoskim
A
govoriti in
I	^	^ - « *	J	i	» VAIlàV IllMlljUi ^ IVUIVUI 11U X' 1 li u 1/ U O U. 1 III « XTL il
ocitno presojevati? To ni vprašanje le takó gležkim, Prajsovskim i. t. d. Na Angležkim
imenovanih „Ultraslovencov", to je vprašanje vsih Krajn- plača 27 milij
ljudi 548 milijonov
gold
davka
cov viti
?
***V,**JV i' " t------ "" .	. V .»v.. .J »»^v . - j----- X * M U . U » 1 lit JiW JU..J, 'JU"! VI «1 l»ji j5VHI. , - pi I
znati. Gosp. predsednik zna scer vradnik visoke vred- nas na Avstrijanskim plača 38 milj. ljudi le 150
i * m	m	1	• V «	V	i • 1 t i •	j	1 •	« «	«	%	^ _*	-	w
ki vedó, de vradniki, ki imajo z ljudstvam opra- na Francoskim 36 milj. ljudí 456 milj. gold
y
morajo po postavah vstave tudi lj udstva jezik Prajsovskim
y
16
ljudí 94 milj
gold
11a
pri
nosti in visoke pravniske učenosti biti
?
vse to radi
verjamemo m spoznamo
y
ali znanost deželniga je
gold
davka
Ministri se ravno zdej
m cas
je
y
zika je na njegovim mestu neobhodna potreba.
de so se enkrat te takó potřeb
reci poprijeli
Žalostni stan bo
m o g el
taciga
predsednika biti

kí
nikj
posvetujejo: ceno solí ponižati. Pri nas ni mende
sol spod 7
gold
cent
bo namestnika in toi maca potřeboval! Daljno pre- veljá cent le 2
gold
in 1
kraje
na Francoskim pa
Kakor se
• v •
v ktere zna predsednik brez zna- ministerstvo že vsim solovárnjam (fabrikam) ukazalo
5
misljevanje zadrég,
nosti deželniga jezika priti, izročimo samimu njemu premišljevanje zastran spolnovanja tolikrát imeno vane ravnopravnosti pa prepustimo bravcam.
je
sol za gnoj in sol za živino posebej napravljati
za
gnoj
v
sol naj se vzame nar menj čista sol in se ji
primesa nekoliko
živinskig
blata
soli za
živino
Gosp. profesor Metelko je, kakor je bilo napovedano, pa naj se primeša nekoliko enejana ali pel
staroslavenski jezik razlágati začel. Vpervimkrep
y
ki
živini
dobro tekne. Se vé, de se bo tudi cena
V «
te soli za
nagovoru je naznanil
sereno veselje, de se je to- človeške potrebe ponižala
li	«1	•	« 1 •	^	V, t 1	Ya	. .	.	...
liko poslušavcov nabralo, kterih je okoli SO, večidel Češkim pripravlj bogoslovcov;
]\T
armada, ki na
stojí, v Saksonsko se podat
bo
pastirstva, spodnji
'	1IWWI «IV/ ^	AM jv "»Vi» rwv y T	voailll |JAAJJ1 U V JJ^llU PlUJlj V MHADUliniVU 3	JJUUUl * UU
med njimi tudi častiti profesor duhovniga pred ko ne to deželo obsedla, ker Prajsi zmirej delj
gosp
Janez Poklukar.
Be rilo za
svojo roko stegujejo
Scer ni bilo přetečeni tedea
gimnazij
se sliši, v Ljubljani izdelalo.
v slovenskim jeziku se bo, kakor nic posebniga noviga, kakor de je slavni
Včerej se je začéla v P
<5
Palacký
kovaška in
živino
VL ^ i
fs
zdravilska sola v Ljubljani
pismo razglasil, v kterim svoje misli razo
deva
y
kakó naj bi
tri j ans k
t
vsta
s primerno slovesnostjo, od ktere borno
drugo
več povedali. Ucencov je dosihmal že 13, tedaj več kot
pot kaj novílo, de bi bilo močno, mirno in svobodno in de bi se
m narodam enaka pravica skazala. Se vé, de so
v Gradcu, kjer jih je malokdaj čez 6.
bolnišnice so
še
Vojaške nekteri nemški časopisi čez svèt slavniga SI
vse polne bolnikov, zdravnikov je pa
tako pomanjkanje
y
de
že
učence zdravilstva iz 3. léta
padl
y
kar je pošteni
Avstrijana takó raz
grozovito
žalilo, de se je vsimu daljnimu pričkanju odpovédal
• V
Ljubljanske sole v bolnisnico v pripomoć jemljejo. Zdej
šola za kirurge je mógla pa jenjati!!
so
v
dobri kirurgi,
Častiti gosp. prof. Biatzovsky pride vSalcburg, kjer
/
pomíň buUvovezam.
je ta šola še obstala; oskerbništvo Ljubljanskiga
bota
Ki nekoliko
f •
vejo

kakó se bukve vezejo
y
pra
niškiga verta je
S
ospodu
\nd. Fleišmanu izročeno
VIJO
y
de ne velja veliko več ne časa ne dnarja , ce se
možu , ki je po pravici spoznan za perviga botani-karja na Krajnskim. Grozna napčnost bi bila, ko bi se imenitni vert ne ohranil in se ne razširil v prid nato-
roslovja.
Z veliko zalostjo smo zaslišali iz Gorice
mehko vezane bukve (Broschùren), ki se veckrat v letu v roke vzamejo , z nitjo zvežejo, namesti de se le s samim limam stisnejo. Bukvovezi! opomnimo in prosimo vas, saj pratikam, ki so vsak dan v rokah
britko novico, de je neutrudljivi zdravnik in iskreni ro
? &
°*osp
doljub legaru umerl.
Dr. Dole ne 2. dan t. m. na nesrečnim
in ktere dozdaj že pri pervim prijetju saksebi letijo nit i ko v prihodnje pervošite
y
y
?
J. J.
Dan
s
pride
naš
deželni poglav
r.
Pogovori vretlnislva
Noviear iz mnoijih hr^jev.
Gosp. A. T. na Stajarskim: Vaša
elja
pop
tele
Na
noviga
leta
dan so razglasili
Cesar govor na
grafa v Novicah dati, se bo se ta mesec spo
in še bolj
avstrijansko armado, v kterim se tištim, ki se v podob
kakor Vi želite i prin
Gosp
L
bomo namrec razjašnjenje
P
Zelj
pričakuj
grafa
s I
»	IJM Jiu.l V	1.1 ^ Vt V J *	X X J * A ^ V iiMVIU. J	»	V	V	♦	* • ♦	.	-
armadi ostanejo, pa tudi tištim, ki ji ob novim létu srenjske vstave, po domaće pisaniga, ki ga bomo po Vaši
•r	X	7	^	v t	« • i i i i • mr	^	• 1 v • i •	n	iN i
slovó dajo, sereno zahvalijo za junaško obnašanje v preteklih vojskah; poslednjič tudi upanje razodenejo,
želji v posebni dokladi Novicam priložili
niške drobtince nam bojo iz Vaših rok
de
V
ce
bo treba
vkup přivřeli
y
VII o vic
bojo sedaj poslovljeni spet radi
ob kratkim razložene,
prevec p
Gosp. B: »Siov
ako so prav ■I Gosp.
prav vsec, 5o 1 ski vredbi
J. P
se vojskovat za cesarja in domo- p. 1. zoper Pazensko ok
Dvora pri Piranu v Istrii: Vaš sostavek od 13. grudna
vino.
Ob novim létu so poterdili Cesar tudi splo-šno ministersko osnovo, po kteri se imaprihodnjič vsaka posamesna kronovina (dežela) vladati ali regirati kakó se imajo volitve poslancov za prihodnje deželne
deželniga zbora.
kopita derži
in
žje, ki se še zmiraj terdovratno pravnosti do Slovanov
le zato nismo natisnili, ker létu odstopil, in je od
tišti
ne pozna, stari okrožni vrad o novim
Ce ne bo
ga pravica pricakovat
y
novo bolj nam pa pišite^ de bomo 113 znanje dali
A	m.<*	V	« •	rw	t^i Ě	t V	#	1	i
Gosp
A. N
zoper terp
zbore goditi, in kaj spada v oblast
Kmalo bomo slišali te postave za vsako deželo pose- "ili P° ukazu
Kočevskim: Z gosp. Stanicam
tudi družba
žival
Slovenskim. Poslani dar smo ober
bej, kar bi se bilo imélo sicer že pred novim létám
zgoditi, môgli I
Vojakam, ki so v ogerski vojski obne-ali invalidi postali, se ima po cesarskim milostnim ukazu kos zemlje na Ogerskim, ki je deržavi lastna odločiti, de. če hočejo , kmetijstvo tam začnó. — Pre-
Go
vprašanje zastran cb
Gosp. M. B. v Bi
P
A. K. v Srečah na Štajarskim
Na
odgovor dali
stran poduka v
Gosp
S
Pod
kop
Bog
bomo v Novicah Notrajnskim: Vaši prošnj bomo po Novicah vstregl
y
eliko takó pridnih bravcov Nov
daj.
bilo
de bi med kmetovavci kakor ste
takó kakor Vi spoznali veliko dobroto \
1/ i	V	r
mije, — Gosp slani sostavek
J. Š. na Štajarskim
Radi
povedali so Cesar tudi, de pri Njih hiši se ne sine no-
bena reč, naj bo za obleko ali scer hišno orodje, iz ______
tuji h fabrik kupovati; vse mora iz domaćih fabrik Današnjimu listu je pridjan 2. dokiadni
ste Vi. in de bi ertovcove ke-mo natisnili po-

t.