Uravnava zemljiškega davka. Mariborska kmetijska podružnica zborovala je v nedeljo 13. prosinca. Udeležba od strani njenih udov, kakor tudi došlih gostov je bila mnogobrojna. Na dnevnem redu je bilo med drugirn tudi predavanje deželnega in državnega poslanca g. Franca Robiča o uravnavi davčnega katastra, katera se ima letos vršiti. Gospod poslanec, kateri je sam posestnik in žalostne razmere kmečkega stanu zadnjih let predobro pozna, je blizu tako-le govoril: Točka 1. postave od 7. junija 1881 je določila glavno svoto zemljiškega davka s 371/« milijona gold. in na tej podlagi se ima letos zemljiški davek uravnati. Akoravno imenovane svote finančni minister v 15 letih nobeno leto ni dosegel, vendar se je trdno drži. Pri uravnavi katastra se bode prvič oziralo na parcele, katere so se \ teku slednjih 15 let pa kulturi apremenile, t. j. ako je posestnik gozd v njivo, vinograd v pašnik itd. predelal. Popravile se bodo drugič očividne nerazmernosti zaradi čistega doneska pri posameznih kulturah. Tako se je čisti donesek od orala njive na Štajarskem leta 1880. povprek določil s 6 gld. 5 kr., kar pa za sedaj, ko je cena žitu jako padla, ne more merodajno biti. Popravile se bodo tretjič zmote in velike napake, katere so se pri uvrstenju posameznih kullur v dobrotne rede pokazale. Naši vinogradi še so po letu 1880. dobro rodili in dajali žlahtno kapljico, katera se je za lep denar lahko spečala. Bili so uvrsteni v 1., 2., 3. itd. dobrotni red, kakor je bila zemlja bolj ali manj za vinograd sposobna in nje lega primerna. Ali slednja Ieta so naši vinogradi kljubu dobremu obdelovanju vedno bolj pešali; niso nam dajali več dobička, ampak bili so težka butara, katere bi se marsikateri vinogradnik bil rad znebil. K izmolzli zemlji so se pridružile še druge uime, peronospora in trtna uš, katere nam že itak pičli pridelek še bolj skvarijo. Prejšnji dobrotni redi tedaj za naše vinograde ne morejo dalje veljati. Deželna koraisija, pečajoča se z uravnavo katastra, imela je v začetku samo 10 udov. Ker pa so razmere na zgornjem, srednjem in spodnjem Štajarskem jako različne, predlagal sem, naj se število udov za dva pomnoži ter štirje vzamejo iz prvega, štirje iz drugega in štirje iz tretjega dela, kar je tudi obveljalo. Uravnava katastra se prične, kakor je že bilo omenjeno, v teku leta 1895. v vseh kronovinah istočasno ter se ima najdalje v šestih mesecih dognati. Leta 1896. se bode uravnava pregledala in od leta 1897. začenši se bode davek po novi uravnavi pobiral. V obče smemo z omenjeno postavo zadovoljni biti, ako se modro izvede, ker se nam nove cenitve zemljišč zaradi velikih stroškov (stara cenitva od leta 1873—1883 je stala 32 milijonov goldinarjev) ni na- djati. 2 njo se bodo mnoge krivice odpravile, težka bremena davkoplačevalcev zlajšala. Človek res strmi, ako bere graško tetko, štev. 6. od leta 1895., v kateri neki strokovnjak, tako ga ona imenuje, piše, kakor da bi bilo zaradi davčnega katastra pri nas vse v redu in davek med posameznike najpravičneje razdeljen. Najbrž se je on z omenjenim elankom hotel vladi oglasiti, naj bi ga ona za uda pregledovalne komisije imenovala! Pred komisijo s takimi udi nas Bog varuj! Da se davkoplačevalcem, posestnikom zemljišč hudo godi, je najboljši dokaz to, ker se je od leta 1868—1892. razprodalo na Štajarskem 16.122 posestev, na katerih je bilo 69 milj. goldinarjev vknjiženega dolga. Dobili so za nje nekaj čez 34 milijonov, tako, da je nad polovico dolga ostalo nepokritega. Vedno se bere in slisi: >Poljedelstvu in kmetu se mora pomagati!« kadar pa sejzato priložnost ponuja, pa na oba pozabijo. Letos se bode pri nas upeljal osebni dohodninski davek, od katerega finančni minister veliko pričakuje. On hoče pozneje zemljiški davek za 10 %, da, ako okoliSčine dopustš, celo za 15 % skrčiti, da bode potem zemljiski davek samo znašal nekaj- čez 32 milijonov goldinarjev. Žalibog, da že pri letošnji uravnavi katastra ni take volje! Je pač res: «Brez dobička ni škode«. Moravski.