KATQLJSK CERKVEN LIST, „Danica- izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr~ ¿a pol leta 2 gl. 20 kr.. za «tM fet» I gL D ¿r. V '.iskarnici sprejemana za celo leto H gl 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80 kr.. za ' 4 letaVK) kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica- dan pop.ej. Tečaj XLVI. V Ljubljani, 9. rožniku 1893. List 23. Študent, ki s* je bil odvadil moliti. Katolišk mladeneč. iz bogoljubne in premožne družine iz Kifelskega, bil je obdarovan s posebnimi duhovnimi zmožnostmi. Ko je ta mladeneo zveršil šolo domače dtihovnije. se je od-menil dalje študirati ter pripravljati se za kak višji poklic. Sel je torej na gimnazijo. Toda, pajdašiti se je jel revež s spačenimi dijaki in postal zlagoma lahkomišljen, pohlepen po veselicah. slaboveren in brezbožen. Zanemaril je nauke svojih dobrih staršev in svojega duhovnega pastirja in postal nezadovoljen, čuieren, nesrečen. Med tem je pa dalje študiral na raznih uči-liščih in kar tiče nauke in vede, so bili z njim vsi zadovoljni. Toda ko je gimnazijo doveršil, prav za prav ni vedel, kam bi se dalje obernil. l>a seje o tem treba posvetovati z ljubim Bogom, na to še mislil ni, ni se zmenil za spoznanje, v kterem stanu naj bi po Božji volji iskal si zve-ličanje svoje duše. Lotil se je napervo zdravilstva: pa k temu mu je kmalo zginilo., veselje. Potem se je obernil k pravništvu: pa tudi to se mu je hitro primerzilo. Slednjič se je odmenil za bogoslovje in je torej nekaj let obiskoval bogo-slovske nauke. Vender tudi to se mu je priskutilo. K temu pa se je tudi njegovo premoženje vsled dolgega študiranja zmanjšalo in pričelo je pohajati Kaj pa zdaj ? j Sprevidel je, da je prav nesrečen človek, ko so mnogi njegovih pridnih sošolcev že v raznih službah koristno delali za cerkev ali deržavo, njemu se je pa odpirala negotova prihodnjost, in je bil še bolj potert. Se huje grizel ga je pa notranji nepokoj in pekoča vest, ki mu je bridko očitala njegove mladostne lalikomišljenosti in pregrehe. Že mu je bilo življenje skoraj zoperno in ni vedel, kaj početi. Ukljub vsemu študiranju in učenju je bil pozabil tudi to, kjer še najb:d-nesrečni človek more najti mir in tolažilo... Res se je naučil marsičesa: ali učenost, dušo si rešiti, umetnost, za srečo po smerti delati. to mu je bila tuja stvar, bil je v tem ne-vednež. Vernil sc je v tej zadregi in negotovosti na dom k svojim domačim in je tam preživel nekaj časa. ne vedoč, kam in kako? Svojega duhovnega pastirja se je ogibal, ker zelo se je sramoval pred oči mu priti, ( as je tratil v druščinah in vedrilih. ali v njegovi duši ie rogovilil nemir. Približa se spomlad leta... in mladeneč si je terl dolgi čas s tem, da je po vertu svojih domačih drevesa sadil, drevje snažil mahu, obrezoval itd. Pri takem opravilu nekega dne pri mladem dnevesu na tleh najde molek. rožni venec: pobere ga in vnčmarno vtakne v žep. Verne se nato v izbo in prižge luč. Kar neprevidoma ga prešine ncpopisljiva bridkost: spomni se najdenega rožnega venca in razločno zasliši notranj glas. kteri mu kliče: „Moli, moli, moli!u Vzame molek iz žepa, ga otožno ogleduje, in se spomni, kako srečen je bil v svojih pervih mladih letih, ko je še rad molil ,,roženkranec,u — kako reven in nesrečen je pa postal, odkar je opustil molitev. Obudi se mu misel na tako dobre, že uruerle starše, pa kako je z zmotami in grehi omadežal svoja lepa mlada leta. Serce ga neznansko boli in solze grenkega kosanja mu zalivajo oči. Zopet pa se mu zdi, da sliši glas: „Moli, moli, moli!" Kar v trenutku je na kolenih in začne moliti rožni venec. V začetku se mu neče prav pospešiti, zlagoma pa gre zmeraj bolje. To mu je dušo s silno sladkostjo napolnilo in čutil je zopet mir v duši: bilo mu je, kakor bi mu bilo življenje ototo iz velike nevarnosti/, iz prehude bolezni. i Naslednji dan je liitel k svojemu duhovnemu pastirju, povedal mu. kaj se je z njim dogodilo in prosil za zamero zarad svojega zanikarnega življenja in slabega zgleda, s kterim je ljudi pohujševal. Prosil je. naj mu pomaga, da opravi vredno dolgo spoved ... < )pravil je res dolgo spoved in bil je kakor ves prenovljen. Vsem vaščanom je bil potem lep izgled gorečnosti v obiskvanji božje službe (v čemur zlasti veliko civilnih gospodov daje veliko pohujšanje vernikom, ko cela duhovnija v cerkvi l»oga prosi blagoslova, oni pa sebi, svoji družini in celi tari nt blagoslov z nebes kličejo!). Po mnogih molitvah in prevdarjanji si je odmenil, da bode v samostanskem življenji najbolje zadostoval za svoje grehe in s pobožnostjo Bogu služil. Vender božja previdnost je bila drugač odmenila: podal mu je Bog nevarno bolezen. Terpel je po-lilevno kakor jagnje in po mnogem terpljenji, dobro pripravljen, je unierl z rožnim vencem v roki, kteri je bil v Božji roki orodje njegovega spreobernjenja. Modroversko kermilo zdrave omike. (Dnlje.) Skrivnosti. I. Poglavje, b; Skrivnosti v okrožji vere. Bog je. Bog biva, Bog bistvuje. Ta resnica se tako gotovo priznava, kakor naslednja: celina je večja od svojega dela. Pa kaj je Bog? To vprašanje stavi moj um pred morje, česar globo-čine ne more domeriti. IVus ubique secretus est. ubique publicus; quem nulli licet, ut «*st. cognoscere, et quem nemo per-inittitur agnoscere. S. Aug in ps. 74. Bog je večen, ni nikoli začel bivati, nikoli ne bo nehal bivati, ne bo nikdar imel konca, nezmeren je, njegova pričujočnost presega nebo in zemljo: vsemogočen je. hoteti in storiti je pri njem eno in isto: je stvarnik: rekel je in njegova beseda ukresne svčt iz ničesa: vse vč, preteklo, sedanje in prihodnje: ni mu skrita naj skrivnejša guba našega serca: vse vlada. Ali kaj je večnost, iieizmčrnost, vsemogočnost, vsevednost. vserazvidnost: bitnost. ktera utrupli, oživi to. česar ni. Moj duh se utaplja v takih globo-činali! c1 Skrivnosti v okrožji vere. Kil Bog v treh osebah, Oče, Sin in sv. Duh: perva skrivnost. Sin Božji včlovečen v krilu Device : druga skrivnost. Jezus Kristus uuierje za nas na križu: tretja skrivnost. Pa kako morejo biti tri osebe, resnično razločene, cn sam in isti Bog? Kako je mogel Sin Božji, sam Bog, nase vzeti naravo nepopolno, kot je naša? Kako je mogel Jezus Kristus, ob enem Bog in človek, ponižati se do smerti za grešnike?... O globo-čina neizmerna! Brez skrivnosti vam ni nobene vednosti. Pri začetku prirodoslovja že drobec poniža gizdavo glavo. Kaj je peščeno zernce, kaj s vitli trak, trohica plina — ne umore nikdo uganiti, razrešiti, razumeti. Merstvo, ta veda, čije vrednost naduti duhovi zato prehvaljujejo, da bi ložej bogoslovje teptali, razgrinja nerazumljivih resnic in stavi nalog v razresenje reči, kterih niso dognali naj izverstniši računarji, starodavni in novejši ne. Nad dva tisuč let iščejo z ravnilom in magnetico četver (kvadrat) okroga in od dane kocke dvojno; pa zastonj. Z računi dokazujejo po učiliščih neskončno deljivost snovi, kar se ne da razumeti. In verska veda ne bi smela imeti nobenih težav, pritežnosti, vsak naj bi vse s svojo slabo pametjo razumel in bil zmožen vse temine in globočine pregledati?... Čakaj malo, umski pritlikovec, ki hočeš vsemogočnega in vsevednega Boga doraz-umeti, na odgovor klicati, njemu se ustavljati, ali celo z nezmerno prederznostjo tajiti ga in sam svojo nezmožnost na Njegovo mesto staviti! Kerščanska vera ima dvojen obraz: enega soj-nega, svetlega: druzega osojnega, senčnega. Akojo premišljujemo v njenih dokazili, je sama jasnost in sama prepričalnost. Čudeži, storjeni o belem dnevu, priznani so po njenih sovražnikih in njenih prijateljih: prerokbe so očitno spolnjene; zaderžki, nezmagljivi po človeški misli, so premagani po oznanovalcih, spričevalcih, mučencih. — vse priča, da je vera nebeška. — Ako pa jo premišljujemo v njenih resnicah, se nam vmčs odpirajo neizmerne skrivnostne globočine, tema neprezlrljiva. Ker sta obojna obraza neločljivo sklenjena, vas mora svitlost pervega primorati, da spošti jemo tudi temnost in skritost druzega. Mi smo pa taki, da jasnost v skrivnostih tirjamo, da bi pasli svoj napuh; tirjamo mračnost v zapovedih, da bi izgovarjali svojo nepokorščino. Taka je, taka! Zvita samopašnost, ta spačena ljubav samega sebe, v nas rodi nasprotne nazore in želje, — tako delamo po svojih različnih koristih in samoljubji. Rad bi tat, da bi krasti ne bilo greli, ker je tat: rad bi nečistnik, da bi nc bilo šeste zapovedi, ker je uiesenost njegova priljubljena pregreha: rad bi preklinja vec, bogo-skruucc, obrekovalec itd., da bi dotičnih prepovedi ne bilo, ker ne ljubi ne Boga in ne bližnjega: rad bi sploh veliki grešnik, da bi ne bilo pekla, ker ogenj peče: rad bi liberalec in brezverec, da bi ne bilo tistega strogega reka: „Kdor ne veruje, bo pogubljen.4' (Dalje nasl) Cerkveno leto, ali letni sveti časi in dnevi. Spisal Ivan Komljanec. Tretje poglavje. I Dalje.) Velikonočna doba. §. 19. Nadaljevanje. Druga bogoslužna opravila velikega četertka so: 1.1 Sv. maša; 2.) prenesenje presv. Rešnjega Telesa; 3.1 odkritje oltarjev; 4.) umivanje nog; 5.) posveče-vanje sv. olja. Vsled ukaza kongregacije obredov z dne 27. septembra IGO«, in na povelje papeža Klemena XI. z dne 15. marcija 1712. se ima v vsaki cerkvi brati le ena sv. maša; ostali duhovni iste cerkve pa imajo prejeti sv. obhajilo. Poslednje je bilo nekdaj s kaznijo zapovedano.1) Sv. maša se bere v beli opravi, in vse njene molitve se ozirajo na veseli dogodek, da je bil Kristus ta dan postavd daritev sv. maše. Radovaje se tega spomenika Ljubezni veleva sv. cerkev, da se rglorijau slovesno zapoje med veselim zvonenjem in radostnim spremljevanjem z orgijami. Zdajci pa se poverne spomin na žalosten dogodek vjetja Kristusovega; za to po „gloriji" zvonovi do velike sobote utihnejo, in orgije umolknejo. Z lesenim klepetcem se verniki opozarjajo na imenitnejše dele službe božje. Sveta pretresljiva tihota vlada v svetišču, spomi-njajoč na križano Ljubezen, ki je v noči tega dne okusila britki kelih terpljenja. Pri sv. maši posveti duhovnik tri hostije; ena se zavžije. ostali dve pa se shranite v stranskem oltarji. ter ste odmenjeni ena za „ vgrobpoloženje," druga za rmašo pred posvečeno" velikega petka. Pri Oerkih se v ta dan posvete hostije za bolnike. kolikor jih potrebujejo v celem letu. — Po končani sv. maši se presv. Rešnje Telo med pevanjem himne: ..Pange linguaa prenese v stranski oltar. To prenešenje pomeni pot Kristusovo po zadnji večerji na Oljsko goro. Ko so se pred oltarjem, kjer se je shranilo Pre-sveto, opravile večernice. prične se odkrivanje oltarjev, t j. odvzame se jim ves kinč, pertovi, cvetlice itd. Le sv. razpelo, s pertičem zagernjeno, in pa nekoliko praznih svečnikov ostane na njih. Ta običaj poznajo že najstarejši obredniki. O njem govori tudi Izidor Sevilski in sv. Eligij v 7. stoletju. Nekdaj so oltarje po vsaki sveti maši odgrinjali, ter jih umivali z vedo z vinom zmešano. Na veliki če-tertek pomeni ta običaj, da je bil Kristus v svojem terpljenji od vseh zapuščen, in oropan celo svoje obleke. Na to spominja 21. psalm. ki ga duhovnik moli pri tem opravilu. Umivanje nog na ta dan je bilo po nekterih cerkvah v navadi že v 4. stoletju, in ima biblično podlago. Pri zadnji večerji je namreč Kristus umival noge svojim apostolom (Jan. 13, 4. i. d ). Cerkveni l) Liturg. Fluck. II. d. str. ij70. zbor Toledanski <1. 694) zapoveduje duhovnikom s kaznijo, da imajo spolnjevati ta običaj.1» O pomenu tega opravila se javi sv. Bernard: „Iz treh vzrokov je umival Jezus svojim učencem noge. Hotel jim je dati dokaz svoje ljubezni, vzgled svoje ponižnosti, poduk o potrebi notranjega očiščevanja." Posnemaje vzgled svojega najvišjega Gospoda, umivajo papež na veliki četertek noge trinajsterim ubogim duhovnikom, škofje pa dvanajsterim ubožcem. Tudi nekteri kerščanski vladarji, n pr. cesar Avstrijski, izveršujejo to opravilo nad 12 ubožci. V škofijskih cerkvah posvečujejo v ta dan tudi sveto olje, t. j. olje bolniško, sv krizmo. in kerstno. Sv. B azil i j terdi, da izhaja ta običaj iz časov apostoljskih. 0 posvečevanji sv. olja v ta dan govori že cerkveni zbor Kartagski 1 398. Poznajo ga tudi najstarejši obredniki. Pri Gerkih se v ta dan posvečuje le sv. krizma; drugo olje pa sproti, ko se rabi. Pravico, posvečevati sveto krizmo, ima' pri Gerkih za vso gerško cerkev le patrijarh carjigraški. Olje bolniško in kerstno pa sme posvečevati vsak duhoven, ki kerščuje, ali deli zakrament poslednjega olja. V rimski cerkvi imajo samo škofje pravico posvečevati vse trojno sv. olje; mašniki bi smeli to storiti le s posebnim pooblaščenjem papeževim. Vzrok, da so ravno veliki četertek odločili za to cerkveno opravilo, utegne biti v tem. ker je Kristus v ta dan postavil zakrament mašnikovega po-svečevanja, ki je vir raznih milosti. Olje pa nam simbolično poočituje razne milosti, ki nam jih Bog deli po mašnikih — delivcih skrivnosti božjih. Posvečevanje olja se verši med sv. mašo po molitvi: „nobis quoque peccatoribus." Škofu streže pri tem opravilu 12 mašnikov. 7 dijakonov. in 7 pod-dijakonov. Število mašnikov se sme skerčiti na pet. To obilno prisustvovanje izvira še iz onih časov, ko so morali duhovni iz dežele osebno priti po sv. olje. Nekdaj so v ta dan v cerkveno občinstvo po jako ganljivem obredu spr« jemali očitne spokornike-> i Dalj.« nasl. i Ogled po Slovenskem in dopisi. Ternje. 5 jun. (Zahvala in priporočilo.) Za zidanje nove cerkve presv. Trojice v Ternji prejel sem po cenjenem časopisu „Zgodnja Danica" 3G gld. Iz serca se zahvaljujem vsem dobrotnikom, ki so v ta namen kaj darovali. Ne lotil bi se nabiranja milih darov za novo cerkev v Ternji. ko bi ne pritiskala skrajna sila, ker vem, da se od vseh strani kliče in prosi pomoči. Različne nesreče in stiske zadevajo slovensse rojake in marsikateremu je treba hitro ' \agati, da se mu reši življenje, ali pa obstanek v njegovem stanu. Pri mojih duhovnijanih gre pa za večno življenje! Število prebivalcev Ternjske kuracije se je v zadnjem času jako pomnožilo — šteje namreč do 1200 duš. In za to število ima zadostovati cerkvica, ki je bila nekdaj zidana za kak^h 400 ljudi! Ni čuda, da ob nedeljah prihajajo ljudje že o 1 2!) v cerkev ') Cone. Tolet. XVII. c. 3. Gl. Fluck. Liturg. II. d. str. »>*0 i. d. in čakajo celo poldrugo uro na sv. opravilo, ker pozneje bi prostora ne dobili. Pa koliko ljudi pride od drugod, kjer nimajo ob loih opravila — iz št. Pe-terake in Zagorske duhovnije! Iz tega vsak iahko razvidi, da dobra tretjina ljudi ostaja zunaj cerkve med sv. mašo. kar je silo napačno in neprijetno. Prečastiti duhovščini je pa gotovo predobro znano, kako se pogosto posebno otroci in mladenči zunaj cerkve obnašajo! Bolehni in betežni ljudje v cerkvici, kjer je neznosno soparno in vroče, prestati sploh ne morejo. Kolika škoda za njih duše! In Ternjevski duhovnijani so tako mirni, dobri in pobožni ljudje. Zaradi ubožtva si pa v kratkem času pomagati ne morejo. Kako tudi? Ena stiska odide — druga pride. Meseca inajnika so imeli navadno že lepo visoko travo po velikih travnikih. — letos pa se je do predkratkim komaj kje travica pokazala. In sedaj, ko je začelo lepo deževati in je trava vidno, rastla neprevidoma nastanejo plohe. Pivka zraste in vse travnike jim preplove. Vse je pod vodo. Kader pa voda izgine morajo travo pokositi in vreči — na gnojišče, ker je blatna. Travniki pa so njih poglavitno premoženje. In vendar, kolika gorečnost, kolika požertvovalnost jih spremlja v dosegi skupnega dela in hrepenenja. „Novo cerkev! Prostorno cerkev si zidajmo, saj nam bode Bog pomagal!" Tako slišiš dan za dnevom Ternjane pogovarjati se In milostljivi Bog bede gotovo uslišal njih mile prošnje in podpiral ljudi, ki se tudi trudijo, pa še zelo se trudijo in darujejo za novo cerkev. V štirih mescih so sami darovali v denarju 248 gld. 10 kr. In koliko so zapisali, da hočejo dati, ako bode dobra letina! Koliko nevarnosti in truda prestanejo, ako hočejo kak ve z kamenja prepeljati raz verha Sv. Trojice! Gredo zjutraj ob Tih in pridejo še le popoldan ob dveh domu. Kolikokrat pa bodo morali še to storiti! Da bi letos začeli zidati, na to še misliti ne moremo. Imamo še vsega premalo: denarja. kamnja, peska in apna. Zato se še vnovo obračam s prošnjo do vseh za čast Božjo in dušni blagor bližnjega vnetih duhovnov in svetnih dobrih ser<- in prosim milih darov za novo cerkev v Ternji. Vsako še tako malo darilce bode hvaležno sprejeto. Frančišk Lakmajer. kurat. Iz Leskovca. (Č. g. Fr. Grivec. Čikago in darovi j Zapustil nas je 29. maja čast. g. Fr. Grivec, in šel v zasluženi pokoj ter biva v Lahovčah na Gorenjskem. Delal je tu 27 let. bil ranjcemu gosp. dekanu Edvardu Poljaku desna roka. revežem vselej skrit dobrotnik, mladini dober učenik. spokornikom skušen zdravnik, tovarišem zgled Dan ločitve je kazal, koliko ljubezen in spoštovanje ima pri župljanih; njegov spomin je stalen in vterj«*n v sercih. Naj usmiljeni Bog da. da bode še mnogo let delal v tihem in mirnem kraji Lahovčah pri majhni čedi. ko so mu telesne moči za v» hko čedo odpovedale. Leskovško župnijo naj tudi v prihodnje ohrani v blagem spominu! — Na mnoga vprašanja o potovanji v Čikago odgovor V. č. škotijstvo ga ne želi; zatoraj pa nekoliko denarja vbogajme: lo gld. za pogorelo cerkev v Zaplani: za afrik. misijon 5 gld.; za bratovščino za duše v virah ."» gld.; za dijaško mizo 10 gld. V Šinartinu pri Kr. je 31. maja umeri zvečer ob »»ih obče spoštovani župnik č. g Anton Klemen. previden s svetimi zakramenti za umirajoče. Rojen je bil 1. 1821 naBrezovcu pri Ljubljani, posvečeni. 1847. Bil je eden izmed mnozih kranjskih zmožnih mla-denčev. kteri so po neki neljubi naredbi, čez 14lčtni, morali mahati čez Gorijance na Hervaško, ako so hotli dalje študirati, in še le v „filozofijo" je bilo dopuščeno v domovino v šolo se poverniti, ako se niso mogli poprej pritihotapiti v domače šole, kar se je mnogim posrečilo, tudi pokojnemu g. Antonu malo pozneje. Sreča pa je bila, da ni bilo treba „olike" tako drago plačevati, kakor pozneje v času zlate in židane inteligence in prostostne dobe, ktera mar-sikteri hiši vse žepe izprazne, mladenču enemu in drugemu pa možgane zmeša. Bog daj ljudstvom in postavodajavcem živo vero in darove sv. Duha, da bi vselej pravo zadeli. Zaplana, 28. maja 1893. (Zahvala in prošnja.) Za popravo oziroma novo zidanje naše, dne 19. marca t. 1. pogorele farne cerkve, so nam izvolili nakloniti: Prevzvišeni knezoškof dr Jakob Missia 150 gld.; dalje p. n. gospodje župniki: Fr. Schweiger 10 gld, Jos. Lavrič 5 gld, Vinc Polaj 5 gld., Ivan Verhovnik 2 gld., Lovro Bergant 17 gld., Tomaž Potočnik 10 gld, Jak. Ferjančič 2 gld.. Anton Berce 5 gld. 82 kr., blago-rodni gospod Oroslav Dolenec, svečar, 20 gld.; od slavnega vredništva „Zgodnje Danice" smo prejeli zbirk 50 gld. — Naznanovaje vsem blagim darovalcem svojo najtoplejšo zahvalo, kličemo iz celega serca: Bog plačaj stoterno! Prosimo ob enem vse dobrotljive Slovence in Slovenke daljnih milodarov, toateri naj se blagovolijo pošiljati farnemu vradu v Zaplano, ali pa slavnemu vredništvu „Slovenca" ali „Zgodnje Danice" v Ljubljano. Pravični in usmiljeni Bog bo te darove, ober-njene v božjo čast in nesrečnemu bližnjemu v pomoč, gotovo obilno povračeval. v Jos. Škofic, župnik. Fr. Jereb. Andr. Petkovšek, ključarja. Zvonček sv Jožefa iz Prjedora v Bosni. V mescu juniju (rožniku», v petek" po osmini častitljivega praznika presv. Kešnjega Telesa, obhaja sv. rimo-katoliška Cerkev spomin najsvetejšega in naj-ljubeznjivsega Božjega Serca Jezusovega. Iz serca in vse duše želeti, delati in pospeševati je, da bi se ta nezapovedani praznik iz hvaležnosti, spoštovanja in ljubezni vedno bolj obširno, občneje, vzvišeno in slovesno obhajal; ne samo po samostanskih, cerkveno-družbenih zavodih, skupščinah in bratovščinah, temveč povsod, po mestih, po deželi, po tergih in vaseh — pri vseh kerščansko-rimo-katoliških različnih narodih, tudi med narodom slovenskim. Hvala Bogu. med raznimi narodi v rimski vseobči Cerkvi se že ta praznik tu in tam obhaja bolj častito in dostojno, z bolj slovesno službo božjo po cerkvah in z vernimi pobožnostimi in dobrimi deli. Osobito vzvišeno-slovesno obhaja se praznik Božjega Serca Jezusovega v cerkvenih sv. redovih, družbah in bratovščinah. Tudi po Slovenskem se tu in tam obhaja bolj častitljivo dan spomina najsv. Serca Jezusa Kristusa, Boga-človeka. Toda mnogo je še krajev in cerkvenih občin, kjer se združeno z ljudstvom vred ne obhaja, niti se javno in obče ne spominja, in vernemu ljudstvu se v cerkvi naznanja; kar je žalostno znamenje. Po mnogih okrajinah, osobito izven Avstrije, imajo Jezusovega Serca nedeljo, in ta je perva nedelja po petku presv. Serca Kristusovega; to pa za to, da vse verno ljudstvo ložje more obhajati bolj slovesno in opravljati in vdeleževati se vernih po-božnosti v slavo presv. Serca Sina Božjega. Spodobilo bi se iz ljubezni do najljubeznjivšega Božjega Serca, kjer ni lahko in mogoče vseobčno v petek po osmini presv. Rešnjega Telesa obhajati bolj slovesno ta praznik, da bi preložili slovesno praznovanje na nedeljo po tem prazniku. Tako naj bi vsaj enkrat v letu bil temeljit, pomenljiv, iskren in podučljiv sv. govor v cerkvi o presv. Sercu Jezusovem in o ljubezni, pobožnosti, češčenju, posnemanju in hvalež-v nosti do tega najljubeznjivšega Serca in da bi se, kar največ mogoče, prejemala zakramenta sv. pokore in presv. Rešnj. Telesa, ter skupno sv. obhajilo za popravljanje in nadomestovanje vseh razžaljenj, ne-časti in nehvaležnosti, ki se gode dan in noč temu presv. Sercu od ljudi, katere je to Božje Serce toliko ljubilo in jih vedno ljubi. Podobe presv. Serca Jezusovega naj bi se izpostavljene v češčenje sijajno olepšale in s krasno razsvitljavo okinčale. Bolj slovesna služba božja, skupne očitne molitve in pobožnosti naj bi se opravljale pred podobami Serca Božjega. V raznih cerkvenih redovih, družbah, bratovščinah in tudi v mnogih krajih opravljajo sv. verne pobožnosti v čast presv. Sercu Jezusovemu celi mesec junij, in to v cerkvah, samostanih, cerkveno družbenih hišah, v mestnih in selskih domovih skupno in zasebno. Ta pobožnost k Jezusovemu najljubeznjivšemu Sercu v mescu juniju še posebno, naj bi se razširila, opravljala in se vterdila po vsi Sloveniji, med vsem vernim narodom slovenskim. In merzla, ledena serca, za Boga, za pravo ljubezen, za vero in Cerkev, za kerščansko katoliško čednostno, dobrodelno, spokorno življenje, se bodo otajala; mlačna serca bodo se ogrela in vnela; verna, pobožna in ljubeča serca se bodo še bolj vnela in vravnala se po sercu Gospoda našega Jezusa Kristusa. Vsaka kerščansko-katoliška slovenska hiša in družina naj bi imela v stanovanju svojem izpostavljeno lepo podobo presv. Serca Jezusovega. Znano je, kolike milosti, pomoči, varstva, darov in dobrot je Jezus v razodenju sv. Margarite Alakok obljubil onim. kteri bodo imeli podobo Njegovega presv. Serca v češčenje izpostavljeno. Malo je, ko bi vse serca ljudi in naših milih in dragih za nas bila in nas ljubila; veliko, neopisljivo veliko pa je, ako Serce Jezusovo za nas bije in nas ljubi! Mnogo je ljudi na svetu, za ktere skoro nobeno serce ne bije in jih istinito in osobito ne ljubi; ali jedno Serce je, ki za vse in za vsacega posebej bije in ga ljubi in to je: Najljubeznjivše Božje Serce Jezusovo. človeška serca in njihova dobrota in ljubezen so jako spremenljiva, ni se na njih dobroto in ljubav zanašati, kedor se zanese, se mnogokrat zelo in grenko prevari, britko se ogoljufa; samo serce Jezusovo je nespremenljivo, dobro, zvesto in stalno-ljubeče! Spreoberniino svoja serca k Sercu Jezusovemu; to presv. Serce bodi vzor sercem našim, vpodobimo jih po Njegovem in blagor nam, blagor narodu slovenskemu. blagor Sloveniji! Zlo in gorje, ako pešamo in mlačni, malomarni in merzli postajamo v živoveri; gorjč, ako sveta in prava ljubezen do Boga in bližnjega v nas pojema, vgasuje in zgine; gorje, ker to se že godi v pre mnozih! Zatoraj le k Sercu Jezusovem, le nazaj k sercu Božjemu, k temu ognjišču istinito prave največe ljubezni Božje! In kmalo bo vse bolje v cerkvenih in svetovnih družbah, družinah, župnijah, občinah in hišah. — V mescu juniju je tudi spomin in god velikega čudodelnika. serčnega ljubljenca presv. Deteta Jezusa in njegove deviške Matere Marije, svetega Antona Padovanskega, tega čudovitega pomočnika in priprošnika v raznoverstnih dušnih in telesnih silah, nevarnostih in potrebah. Ta svetnik je že jako znan in se iskreno časti in v pomoč kliče po vsej Sloveniji. In mnogoštevilni verni Slovenci in Slovenke so že skusili obilne čudovite pomoči njegove, ter so prepričani o njegovih mogočnih priprošnjah pri Bogu. Zatoraj le še bolje, iskrenije in zaupljiveje častimo sv. Antona Pad. in se mu v priprošnje priporočajmo; posnemaj mu pa ga osobito v ponižnosti, gorečnosti za izveličanje duše svoje in duš bližnjih naših, v hvali Božji in ljubezni do Jezusa in Marije Vsaki torek ga še posebno častimo; opravljajmo v večjo slavo Božjo in češčenje tega ljubljenca Božjega zaporedoma 13 torkov v letu; pa tudi v tem mesecu juniju ga vsaki dan častimu, prosimo in se mu zaupljivo priporočujmo v vseh dušnih pa tudi v vseh pravičnih časnih, telesnih potrebah; posebno ga pa prosimo, da nam sprosi punižnost, krotkost in ljubezen do presv. Serca Jezusovega. Rimo-katoliški Slovenci smo večino ubogi, v raznih in mnogih dušnih in telesnih potrebah, stiskah, nadlogah in nevarnostih; mnogoštevilni vidni in nevidni nasprotniki želijo in hočejo nam škodovati v verskem in narodnem oziru, v cerkvenih in druzih pravicah. Treba nam je velike milosti in pomoči od zgoraj — od Boga-Očeta luči; za to nam je jako potreba mogočnih pomočnikov in priprošnjikov pred prestoljem presv. Trojice v nebesih. Za Marijo Devico in sv. Jožefom Njenim ženinom, imejmo pred drugimi pomočniki tudi sv. Antona Padovanskega ; vsaki verni Slovenec naj skusi njegove mogočne priprošnje in čudovite pomoči. Tudi tu v jugoslavenski Bosni se sv. Anton Padovanski med bosanskimi katoliki obilno časti, mnogi se njemu v čast po več torkov v letu ostro postijo in zadobijo obilne milosti, pomoči in blagodare, ali so rešeni raznih dušnih in telesnih nadlog. Se ve, da to se po meri vere naše, upanja in kerščanskega življenja našega več ali manj zgodi in zadobi... Iz Bosne, 1». maja 16y3. (Kdo je dežja sprosil ?> V okolici Prjedorski bila je huda suša, sternena žita in trave na senokoših so mnogo zastala v rasti; suša, mrazovi, silni sušivni vetrovi — to je nad To dni; vender za čudo še vse lepo in dobro je na poljih in travnikih. Hvala Bogu ! V silni suši šla je mahomedska procesija iz velike džamije (mošeje) v malo, blizu železnice. V tej msulinanski (turški) procesiji spredaj šli so vsi hodži in muezini (verski služabniki islamski) pevajoči molitve v arabskem jeziku; za temi šli su mahumedski dečki šolarji, dva in dva skupaj, v dolgi versti. Pu vsaki odpeti molitvi zavpili so zajedno s putegnjenim zdihajočim glasom vsi dečki: „Hamid!J — Mahomed. (Mahomedci ne imenujejo proroka svojega Mahomed, nego „Hamid.") --\HZ - Temno žalostni, grozni, tužno-merzli činili so se mi ti kriki in prošnje Vsako stran šolarjev šli so • draščeni mahomedci v procesiji. Došavšl v malo džamijo so s«» klanjali, molili in prosili za dež O taki priliki s.» tu