KATQLJSK CERKVEN LIST, „Danica- izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr~ ¿a pol leta 2 gl. 20 kr.. za «tM fet» I gL D ¿r. V '.iskarnici sprejemana za celo leto H gl 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80 kr.. za ' 4 letaVK) kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica- dan pop.ej. Tečaj XLVI. V Ljubljani, 9. rožniku 1893. List 23. Študent, ki s* je bil odvadil moliti. Katolišk mladeneč. iz bogoljubne in premožne družine iz Kifelskega, bil je obdarovan s posebnimi duhovnimi zmožnostmi. Ko je ta mladeneo zveršil šolo domače dtihovnije. se je od-menil dalje študirati ter pripravljati se za kak višji poklic. Sel je torej na gimnazijo. Toda, pajdašiti se je jel revež s spačenimi dijaki in postal zlagoma lahkomišljen, pohlepen po veselicah. slaboveren in brezbožen. Zanemaril je nauke svojih dobrih staršev in svojega duhovnega pastirja in postal nezadovoljen, čuieren, nesrečen. Med tem je pa dalje študiral na raznih uči-liščih in kar tiče nauke in vede, so bili z njim vsi zadovoljni. Toda ko je gimnazijo doveršil, prav za prav ni vedel, kam bi se dalje obernil. l>a seje o tem treba posvetovati z ljubim Bogom, na to še mislil ni, ni se zmenil za spoznanje, v kterem stanu naj bi po Božji volji iskal si zve-ličanje svoje duše. Lotil se je napervo zdravilstva: pa k temu mu je kmalo zginilo., veselje. Potem se je obernil k pravništvu: pa tudi to se mu je hitro primerzilo. Slednjič se je odmenil za bogoslovje in je torej nekaj let obiskoval bogo-slovske nauke. Vender tudi to se mu je priskutilo. K temu pa se je tudi njegovo premoženje vsled dolgega študiranja zmanjšalo in pričelo je pohajati Kaj pa zdaj ? j Sprevidel je, da je prav nesrečen človek, ko so mnogi njegovih pridnih sošolcev že v raznih službah koristno delali za cerkev ali deržavo, njemu se je pa odpirala negotova prihodnjost, in je bil še bolj potert. Se huje grizel ga je pa notranji nepokoj in pekoča vest, ki mu je bridko očitala njegove mladostne lalikomišljenosti in pregrehe. Že mu je bilo življenje skoraj zoperno in ni vedel, kaj početi. Ukljub vsemu študiranju in učenju je bil pozabil tudi to, kjer še najb:d-nesrečni človek more najti mir in tolažilo... Res se je naučil marsičesa: ali učenost, dušo si rešiti, umetnost, za srečo po smerti delati. to mu je bila tuja stvar, bil je v tem ne-vednež. Vernil sc je v tej zadregi in negotovosti na dom k svojim domačim in je tam preživel nekaj časa. ne vedoč, kam in kako? Svojega duhovnega pastirja se je ogibal, ker zelo se je sramoval pred oči mu priti, ( as je tratil v druščinah in vedrilih. ali v njegovi duši ie rogovilil nemir. Približa se spomlad leta... in mladeneč si je terl dolgi čas s tem, da je po vertu svojih domačih drevesa sadil, drevje snažil mahu, obrezoval itd. Pri takem opravilu nekega dne pri mladem dnevesu na tleh najde molek. rožni venec: pobere ga in vnčmarno vtakne v žep. Verne se nato v izbo in prižge luč. Kar neprevidoma ga prešine ncpopisljiva bridkost: spomni se najdenega rožnega venca in razločno zasliši notranj glas. kteri mu kliče: „Moli, moli, moli!u Vzame molek iz žepa, ga otožno ogleduje, in se spomni, kako srečen je bil v svojih pervih mladih letih, ko je še rad molil ,,roženkranec,u — kako reven in nesrečen je pa postal, odkar je opustil molitev. Obudi se mu misel na tako dobre, že uruerle starše, pa kako je z zmotami in grehi omadežal svoja lepa mlada leta. Serce ga neznansko boli in solze grenkega kosanja mu zalivajo oči. Zopet pa se mu zdi, da sliši glas: „Moli, moli, moli!" Kar v trenutku je na kolenih in začne moliti rožni venec. V začetku se mu neče prav pospešiti, zlagoma pa gre zmeraj bolje. To mu je dušo s silno sladkostjo napolnilo in čutil je zopet mir v duši: bilo mu je, kakor bi mu bilo življenje ototo iz velike nevarnosti/, iz prehude bolezni. i Naslednji dan je liitel k svojemu duhovnemu pastirju, povedal mu. kaj se je z njim dogodilo in prosil za zamero zarad svojega zanikarnega življenja in slabega zgleda, s kterim je ljudi pohujševal. Prosil je. naj mu pomaga, da opravi vredno dolgo spoved ... < )pravil je res dolgo spoved in bil je kakor ves prenovljen. Vsem vaščanom je bil potem lep izgled gorečnosti v obiskvanji božje službe (v čemur zlasti veliko civilnih gospodov daje veliko pohujšanje vernikom, ko cela duhovnija v cerkvi l»oga prosi blagoslova, oni pa sebi, svoji družini in celi tari nt blagoslov z nebes kličejo!). Po mnogih molitvah in prevdarjanji si je odmenil, da bode v samostanskem življenji najbolje zadostoval za svoje grehe in s pobožnostjo Bogu služil. Vender božja previdnost je bila drugač odmenila: podal mu je Bog nevarno bolezen. Terpel je po-lilevno kakor jagnje in po mnogem terpljenji, dobro pripravljen, je unierl z rožnim vencem v roki, kteri je bil v Božji roki orodje njegovega spreobernjenja. Modroversko kermilo zdrave omike. (Dnlje.) Skrivnosti. I. Poglavje, b; Skrivnosti v okrožji vere. Bog je. Bog biva, Bog bistvuje. Ta resnica se tako gotovo priznava, kakor naslednja: celina je večja od svojega dela. Pa kaj je Bog? To vprašanje stavi moj um pred morje, česar globo-čine ne more domeriti. IVus ubique secretus est. ubique publicus; quem nulli licet, ut «*st. cognoscere, et quem nemo per-inittitur agnoscere. S. Aug in ps. 74. Bog je večen, ni nikoli začel bivati, nikoli ne bo nehal bivati, ne bo nikdar imel konca, nezmeren je, njegova pričujočnost presega nebo in zemljo: vsemogočen je. hoteti in storiti je pri njem eno in isto: je stvarnik: rekel je in njegova beseda ukresne svčt iz ničesa: vse vč, preteklo, sedanje in prihodnje: ni mu skrita naj skrivnejša guba našega serca: vse vlada. Ali kaj je večnost, iieizmčrnost, vsemogočnost, vsevednost. vserazvidnost: bitnost. ktera utrupli, oživi to. česar ni. Moj duh se utaplja v takih globo-činali! c1 Skrivnosti v okrožji vere. Kil Bog v treh osebah, Oče, Sin in sv. Duh: perva skrivnost. Sin Božji včlovečen v krilu Device : druga skrivnost. Jezus Kristus uuierje za nas na križu: tretja skrivnost. Pa kako morejo biti tri osebe, resnično razločene, cn sam in isti Bog? Kako je mogel Sin Božji, sam Bog, nase vzeti naravo nepopolno, kot je naša? Kako je mogel Jezus Kristus, ob enem Bog in človek, ponižati se do smerti za grešnike?... O globo-čina neizmerna! Brez skrivnosti vam ni nobene vednosti. Pri začetku prirodoslovja že drobec poniža gizdavo glavo. Kaj je peščeno zernce, kaj s vitli trak, trohica plina — ne umore nikdo uganiti, razrešiti, razumeti. Merstvo, ta veda, čije vrednost naduti duhovi zato prehvaljujejo, da bi ložej bogoslovje teptali, razgrinja nerazumljivih resnic in stavi nalog v razresenje reči, kterih niso dognali naj izverstniši računarji, starodavni in novejši ne. Nad dva tisuč let iščejo z ravnilom in magnetico četver (kvadrat) okroga in od dane kocke dvojno; pa zastonj. Z računi dokazujejo po učiliščih neskončno deljivost snovi, kar se ne da razumeti. In verska veda ne bi smela imeti nobenih težav, pritežnosti, vsak naj bi vse s svojo slabo pametjo razumel in bil zmožen vse temine in globočine pregledati?... Čakaj malo, umski pritlikovec, ki hočeš vsemogočnega in vsevednega Boga doraz-umeti, na odgovor klicati, njemu se ustavljati, ali celo z nezmerno prederznostjo tajiti ga in sam svojo nezmožnost na Njegovo mesto staviti! Kerščanska vera ima dvojen obraz: enega soj-nega, svetlega: druzega osojnega, senčnega. Akojo premišljujemo v njenih dokazili, je sama jasnost in sama prepričalnost. Čudeži, storjeni o belem dnevu, priznani so po njenih sovražnikih in njenih prijateljih: prerokbe so očitno spolnjene; zaderžki, nezmagljivi po človeški misli, so premagani po oznanovalcih, spričevalcih, mučencih. — vse priča, da je vera nebeška. — Ako pa jo premišljujemo v njenih resnicah, se nam vmčs odpirajo neizmerne skrivnostne globočine, tema neprezlrljiva. Ker sta obojna obraza neločljivo sklenjena, vas mora svitlost pervega primorati, da spošti jemo tudi temnost in skritost druzega. Mi smo pa taki, da jasnost v skrivnostih tirjamo, da bi pasli svoj napuh; tirjamo mračnost v zapovedih, da bi izgovarjali svojo nepokorščino. Taka je, taka! Zvita samopašnost, ta spačena ljubav samega sebe, v nas rodi nasprotne nazore in želje, — tako delamo po svojih različnih koristih in samoljubji. Rad bi tat, da bi krasti ne bilo greli, ker je tat: rad bi nečistnik, da bi nc bilo šeste zapovedi, ker je uiesenost njegova priljubljena pregreha: rad bi preklinja vec, bogo-skruucc, obrekovalec itd., da bi dotičnih prepovedi ne bilo, ker ne ljubi ne Boga in ne bližnjega: rad bi sploh veliki grešnik, da bi ne bilo pekla, ker ogenj peče: rad bi liberalec in brezverec, da bi ne bilo tistega strogega reka: „Kdor ne veruje, bo pogubljen.4' (Dalje nasl) Cerkveno leto, ali letni sveti časi in dnevi. Spisal Ivan Komljanec. Tretje poglavje. I Dalje.) Velikonočna doba. §. 19. Nadaljevanje. Druga bogoslužna opravila velikega četertka so: 1.1 Sv. maša; 2.) prenesenje presv. Rešnjega Telesa; 3.1 odkritje oltarjev; 4.) umivanje nog; 5.) posveče-vanje sv. olja. Vsled ukaza kongregacije obredov z dne 27. septembra IGO«, in na povelje papeža Klemena XI. z dne 15. marcija 1712. se ima v vsaki cerkvi brati le ena sv. maša; ostali duhovni iste cerkve pa imajo prejeti sv. obhajilo. Poslednje je bilo nekdaj s kaznijo zapovedano.1) Sv. maša se bere v beli opravi, in vse njene molitve se ozirajo na veseli dogodek, da je bil Kristus ta dan postavd daritev sv. maše. Radovaje se tega spomenika Ljubezni veleva sv. cerkev, da se rglorijau slovesno zapoje med veselim zvonenjem in radostnim spremljevanjem z orgijami. Zdajci pa se poverne spomin na žalosten dogodek vjetja Kristusovega; za to po „gloriji" zvonovi do velike sobote utihnejo, in orgije umolknejo. Z lesenim klepetcem se verniki opozarjajo na imenitnejše dele službe božje. Sveta pretresljiva tihota vlada v svetišču, spomi-njajoč na križano Ljubezen, ki je v noči tega dne okusila britki kelih terpljenja. Pri sv. maši posveti duhovnik tri hostije; ena se zavžije. ostali dve pa se shranite v stranskem oltarji. ter ste odmenjeni ena za „ vgrobpoloženje," druga za rmašo pred posvečeno" velikega petka. Pri Oerkih se v ta dan posvete hostije za bolnike. kolikor jih potrebujejo v celem letu. — Po končani sv. maši se presv. Rešnje Telo med pevanjem himne: ..Pange linguaa prenese v stranski oltar. To prenešenje pomeni pot Kristusovo po zadnji večerji na Oljsko goro. Ko so se pred oltarjem, kjer se je shranilo Pre-sveto, opravile večernice. prične se odkrivanje oltarjev, t j. odvzame se jim ves kinč, pertovi, cvetlice itd. Le sv. razpelo, s pertičem zagernjeno, in pa nekoliko praznih svečnikov ostane na njih. Ta običaj poznajo že najstarejši obredniki. O njem govori tudi Izidor Sevilski in sv. Eligij v 7. stoletju. Nekdaj so oltarje po vsaki sveti maši odgrinjali, ter jih umivali z vedo z vinom zmešano. Na veliki če-tertek pomeni ta običaj, da je bil Kristus v svojem terpljenji od vseh zapuščen, in oropan celo svoje obleke. Na to spominja 21. psalm. ki ga duhovnik moli pri tem opravilu. Umivanje nog na ta dan je bilo po nekterih cerkvah v navadi že v 4. stoletju, in ima biblično podlago. Pri zadnji večerji je namreč Kristus umival noge svojim apostolom (Jan. 13, 4. i. d ). Cerkveni l) Liturg. Fluck. II. d. str. ij70. zbor Toledanski <1. 694) zapoveduje duhovnikom s kaznijo, da imajo spolnjevati ta običaj.1» O pomenu tega opravila se javi sv. Bernard: „Iz treh vzrokov je umival Jezus svojim učencem noge. Hotel jim je dati dokaz svoje ljubezni, vzgled svoje ponižnosti, poduk o potrebi notranjega očiščevanja." Posnemaje vzgled svojega najvišjega Gospoda, umivajo papež na veliki četertek noge trinajsterim ubogim duhovnikom, škofje pa dvanajsterim ubožcem. Tudi nekteri kerščanski vladarji, n pr. cesar Avstrijski, izveršujejo to opravilo nad 12 ubožci. V škofijskih cerkvah posvečujejo v ta dan tudi sveto olje, t. j. olje bolniško, sv krizmo. in kerstno. Sv. B azil i j terdi, da izhaja ta običaj iz časov apostoljskih. 0 posvečevanji sv. olja v ta dan govori že cerkveni zbor Kartagski 1 398. Poznajo ga tudi najstarejši obredniki. Pri Gerkih se v ta dan posvečuje le sv. krizma; drugo olje pa sproti, ko se rabi. Pravico, posvečevati sveto krizmo, ima' pri Gerkih za vso gerško cerkev le patrijarh carjigraški. Olje bolniško in kerstno pa sme posvečevati vsak duhoven, ki kerščuje, ali deli zakrament poslednjega olja. V rimski cerkvi imajo samo škofje pravico posvečevati vse trojno sv. olje; mašniki bi smeli to storiti le s posebnim pooblaščenjem papeževim. Vzrok, da so ravno veliki četertek odločili za to cerkveno opravilo, utegne biti v tem. ker je Kristus v ta dan postavil zakrament mašnikovega po-svečevanja, ki je vir raznih milosti. Olje pa nam simbolično poočituje razne milosti, ki nam jih Bog deli po mašnikih — delivcih skrivnosti božjih. Posvečevanje olja se verši med sv. mašo po molitvi: „nobis quoque peccatoribus." Škofu streže pri tem opravilu 12 mašnikov. 7 dijakonov. in 7 pod-dijakonov. Število mašnikov se sme skerčiti na pet. To obilno prisustvovanje izvira še iz onih časov, ko so morali duhovni iz dežele osebno priti po sv. olje. Nekdaj so v ta dan v cerkveno občinstvo po jako ganljivem obredu spr« jemali očitne spokornike-> i Dalj.« nasl. i Ogled po Slovenskem in dopisi. Ternje. 5 jun. (Zahvala in priporočilo.) Za zidanje nove cerkve presv. Trojice v Ternji prejel sem po cenjenem časopisu „Zgodnja Danica" 3G gld. Iz serca se zahvaljujem vsem dobrotnikom, ki so v ta namen kaj darovali. Ne lotil bi se nabiranja milih darov za novo cerkev v Ternji. ko bi ne pritiskala skrajna sila, ker vem, da se od vseh strani kliče in prosi pomoči. Različne nesreče in stiske zadevajo slovensse rojake in marsikateremu je treba hitro ' \agati, da se mu reši življenje, ali pa obstanek v njegovem stanu. Pri mojih duhovnijanih gre pa za večno življenje! Število prebivalcev Ternjske kuracije se je v zadnjem času jako pomnožilo — šteje namreč do 1200 duš. In za to število ima zadostovati cerkvica, ki je bila nekdaj zidana za kak^h 400 ljudi! Ni čuda, da ob nedeljah prihajajo ljudje že o 1 2!) v cerkev ') Cone. Tolet. XVII. c. 3. Gl. Fluck. Liturg. II. d. str. »>*0 i. d. in čakajo celo poldrugo uro na sv. opravilo, ker pozneje bi prostora ne dobili. Pa koliko ljudi pride od drugod, kjer nimajo ob loih opravila — iz št. Pe-terake in Zagorske duhovnije! Iz tega vsak iahko razvidi, da dobra tretjina ljudi ostaja zunaj cerkve med sv. mašo. kar je silo napačno in neprijetno. Prečastiti duhovščini je pa gotovo predobro znano, kako se pogosto posebno otroci in mladenči zunaj cerkve obnašajo! Bolehni in betežni ljudje v cerkvici, kjer je neznosno soparno in vroče, prestati sploh ne morejo. Kolika škoda za njih duše! In Ternjevski duhovnijani so tako mirni, dobri in pobožni ljudje. Zaradi ubožtva si pa v kratkem času pomagati ne morejo. Kako tudi? Ena stiska odide — druga pride. Meseca inajnika so imeli navadno že lepo visoko travo po velikih travnikih. — letos pa se je do predkratkim komaj kje travica pokazala. In sedaj, ko je začelo lepo deževati in je trava vidno, rastla neprevidoma nastanejo plohe. Pivka zraste in vse travnike jim preplove. Vse je pod vodo. Kader pa voda izgine morajo travo pokositi in vreči — na gnojišče, ker je blatna. Travniki pa so njih poglavitno premoženje. In vendar, kolika gorečnost, kolika požertvovalnost jih spremlja v dosegi skupnega dela in hrepenenja. „Novo cerkev! Prostorno cerkev si zidajmo, saj nam bode Bog pomagal!" Tako slišiš dan za dnevom Ternjane pogovarjati se In milostljivi Bog bede gotovo uslišal njih mile prošnje in podpiral ljudi, ki se tudi trudijo, pa še zelo se trudijo in darujejo za novo cerkev. V štirih mescih so sami darovali v denarju 248 gld. 10 kr. In koliko so zapisali, da hočejo dati, ako bode dobra letina! Koliko nevarnosti in truda prestanejo, ako hočejo kak ve z kamenja prepeljati raz verha Sv. Trojice! Gredo zjutraj ob Tih in pridejo še le popoldan ob dveh domu. Kolikokrat pa bodo morali še to storiti! Da bi letos začeli zidati, na to še misliti ne moremo. Imamo še vsega premalo: denarja. kamnja, peska in apna. Zato se še vnovo obračam s prošnjo do vseh za čast Božjo in dušni blagor bližnjega vnetih duhovnov in svetnih dobrih ser<- in prosim milih darov za novo cerkev v Ternji. Vsako še tako malo darilce bode hvaležno sprejeto. Frančišk Lakmajer. kurat. Iz Leskovca. (Č. g. Fr. Grivec. Čikago in darovi j Zapustil nas je 29. maja čast. g. Fr. Grivec, in šel v zasluženi pokoj ter biva v Lahovčah na Gorenjskem. Delal je tu 27 let. bil ranjcemu gosp. dekanu Edvardu Poljaku desna roka. revežem vselej skrit dobrotnik, mladini dober učenik. spokornikom skušen zdravnik, tovarišem zgled Dan ločitve je kazal, koliko ljubezen in spoštovanje ima pri župljanih; njegov spomin je stalen in vterj«*n v sercih. Naj usmiljeni Bog da. da bode še mnogo let delal v tihem in mirnem kraji Lahovčah pri majhni čedi. ko so mu telesne moči za v» hko čedo odpovedale. Leskovško župnijo naj tudi v prihodnje ohrani v blagem spominu! — Na mnoga vprašanja o potovanji v Čikago odgovor V. č. škotijstvo ga ne želi; zatoraj pa nekoliko denarja vbogajme: lo gld. za pogorelo cerkev v Zaplani: za afrik. misijon 5 gld.; za bratovščino za duše v virah ."» gld.; za dijaško mizo 10 gld. V Šinartinu pri Kr. je 31. maja umeri zvečer ob »»ih obče spoštovani župnik č. g Anton Klemen. previden s svetimi zakramenti za umirajoče. Rojen je bil 1. 1821 naBrezovcu pri Ljubljani, posvečeni. 1847. Bil je eden izmed mnozih kranjskih zmožnih mla-denčev. kteri so po neki neljubi naredbi, čez 14lčtni, morali mahati čez Gorijance na Hervaško, ako so hotli dalje študirati, in še le v „filozofijo" je bilo dopuščeno v domovino v šolo se poverniti, ako se niso mogli poprej pritihotapiti v domače šole, kar se je mnogim posrečilo, tudi pokojnemu g. Antonu malo pozneje. Sreča pa je bila, da ni bilo treba „olike" tako drago plačevati, kakor pozneje v času zlate in židane inteligence in prostostne dobe, ktera mar-sikteri hiši vse žepe izprazne, mladenču enemu in drugemu pa možgane zmeša. Bog daj ljudstvom in postavodajavcem živo vero in darove sv. Duha, da bi vselej pravo zadeli. Zaplana, 28. maja 1893. (Zahvala in prošnja.) Za popravo oziroma novo zidanje naše, dne 19. marca t. 1. pogorele farne cerkve, so nam izvolili nakloniti: Prevzvišeni knezoškof dr Jakob Missia 150 gld.; dalje p. n. gospodje župniki: Fr. Schweiger 10 gld, Jos. Lavrič 5 gld, Vinc Polaj 5 gld., Ivan Verhovnik 2 gld., Lovro Bergant 17 gld., Tomaž Potočnik 10 gld, Jak. Ferjančič 2 gld.. Anton Berce 5 gld. 82 kr., blago-rodni gospod Oroslav Dolenec, svečar, 20 gld.; od slavnega vredništva „Zgodnje Danice" smo prejeli zbirk 50 gld. — Naznanovaje vsem blagim darovalcem svojo najtoplejšo zahvalo, kličemo iz celega serca: Bog plačaj stoterno! Prosimo ob enem vse dobrotljive Slovence in Slovenke daljnih milodarov, toateri naj se blagovolijo pošiljati farnemu vradu v Zaplano, ali pa slavnemu vredništvu „Slovenca" ali „Zgodnje Danice" v Ljubljano. Pravični in usmiljeni Bog bo te darove, ober-njene v božjo čast in nesrečnemu bližnjemu v pomoč, gotovo obilno povračeval. v Jos. Škofic, župnik. Fr. Jereb. Andr. Petkovšek, ključarja. Zvonček sv Jožefa iz Prjedora v Bosni. V mescu juniju (rožniku», v petek" po osmini častitljivega praznika presv. Kešnjega Telesa, obhaja sv. rimo-katoliška Cerkev spomin najsvetejšega in naj-ljubeznjivsega Božjega Serca Jezusovega. Iz serca in vse duše želeti, delati in pospeševati je, da bi se ta nezapovedani praznik iz hvaležnosti, spoštovanja in ljubezni vedno bolj obširno, občneje, vzvišeno in slovesno obhajal; ne samo po samostanskih, cerkveno-družbenih zavodih, skupščinah in bratovščinah, temveč povsod, po mestih, po deželi, po tergih in vaseh — pri vseh kerščansko-rimo-katoliških različnih narodih, tudi med narodom slovenskim. Hvala Bogu. med raznimi narodi v rimski vseobči Cerkvi se že ta praznik tu in tam obhaja bolj častito in dostojno, z bolj slovesno službo božjo po cerkvah in z vernimi pobožnostimi in dobrimi deli. Osobito vzvišeno-slovesno obhaja se praznik Božjega Serca Jezusovega v cerkvenih sv. redovih, družbah in bratovščinah. Tudi po Slovenskem se tu in tam obhaja bolj častitljivo dan spomina najsv. Serca Jezusa Kristusa, Boga-človeka. Toda mnogo je še krajev in cerkvenih občin, kjer se združeno z ljudstvom vred ne obhaja, niti se javno in obče ne spominja, in vernemu ljudstvu se v cerkvi naznanja; kar je žalostno znamenje. Po mnogih okrajinah, osobito izven Avstrije, imajo Jezusovega Serca nedeljo, in ta je perva nedelja po petku presv. Serca Kristusovega; to pa za to, da vse verno ljudstvo ložje more obhajati bolj slovesno in opravljati in vdeleževati se vernih po-božnosti v slavo presv. Serca Sina Božjega. Spodobilo bi se iz ljubezni do najljubeznjivšega Božjega Serca, kjer ni lahko in mogoče vseobčno v petek po osmini presv. Rešnjega Telesa obhajati bolj slovesno ta praznik, da bi preložili slovesno praznovanje na nedeljo po tem prazniku. Tako naj bi vsaj enkrat v letu bil temeljit, pomenljiv, iskren in podučljiv sv. govor v cerkvi o presv. Sercu Jezusovem in o ljubezni, pobožnosti, češčenju, posnemanju in hvalež-v nosti do tega najljubeznjivšega Serca in da bi se, kar največ mogoče, prejemala zakramenta sv. pokore in presv. Rešnj. Telesa, ter skupno sv. obhajilo za popravljanje in nadomestovanje vseh razžaljenj, ne-časti in nehvaležnosti, ki se gode dan in noč temu presv. Sercu od ljudi, katere je to Božje Serce toliko ljubilo in jih vedno ljubi. Podobe presv. Serca Jezusovega naj bi se izpostavljene v češčenje sijajno olepšale in s krasno razsvitljavo okinčale. Bolj slovesna služba božja, skupne očitne molitve in pobožnosti naj bi se opravljale pred podobami Serca Božjega. V raznih cerkvenih redovih, družbah, bratovščinah in tudi v mnogih krajih opravljajo sv. verne pobožnosti v čast presv. Sercu Jezusovemu celi mesec junij, in to v cerkvah, samostanih, cerkveno družbenih hišah, v mestnih in selskih domovih skupno in zasebno. Ta pobožnost k Jezusovemu najljubeznjivšemu Sercu v mescu juniju še posebno, naj bi se razširila, opravljala in se vterdila po vsi Sloveniji, med vsem vernim narodom slovenskim. In merzla, ledena serca, za Boga, za pravo ljubezen, za vero in Cerkev, za kerščansko katoliško čednostno, dobrodelno, spokorno življenje, se bodo otajala; mlačna serca bodo se ogrela in vnela; verna, pobožna in ljubeča serca se bodo še bolj vnela in vravnala se po sercu Gospoda našega Jezusa Kristusa. Vsaka kerščansko-katoliška slovenska hiša in družina naj bi imela v stanovanju svojem izpostavljeno lepo podobo presv. Serca Jezusovega. Znano je, kolike milosti, pomoči, varstva, darov in dobrot je Jezus v razodenju sv. Margarite Alakok obljubil onim. kteri bodo imeli podobo Njegovega presv. Serca v češčenje izpostavljeno. Malo je, ko bi vse serca ljudi in naših milih in dragih za nas bila in nas ljubila; veliko, neopisljivo veliko pa je, ako Serce Jezusovo za nas bije in nas ljubi! Mnogo je ljudi na svetu, za ktere skoro nobeno serce ne bije in jih istinito in osobito ne ljubi; ali jedno Serce je, ki za vse in za vsacega posebej bije in ga ljubi in to je: Najljubeznjivše Božje Serce Jezusovo. človeška serca in njihova dobrota in ljubezen so jako spremenljiva, ni se na njih dobroto in ljubav zanašati, kedor se zanese, se mnogokrat zelo in grenko prevari, britko se ogoljufa; samo serce Jezusovo je nespremenljivo, dobro, zvesto in stalno-ljubeče! Spreoberniino svoja serca k Sercu Jezusovemu; to presv. Serce bodi vzor sercem našim, vpodobimo jih po Njegovem in blagor nam, blagor narodu slovenskemu. blagor Sloveniji! Zlo in gorje, ako pešamo in mlačni, malomarni in merzli postajamo v živoveri; gorjč, ako sveta in prava ljubezen do Boga in bližnjega v nas pojema, vgasuje in zgine; gorje, ker to se že godi v pre mnozih! Zatoraj le k Sercu Jezusovem, le nazaj k sercu Božjemu, k temu ognjišču istinito prave največe ljubezni Božje! In kmalo bo vse bolje v cerkvenih in svetovnih družbah, družinah, župnijah, občinah in hišah. — V mescu juniju je tudi spomin in god velikega čudodelnika. serčnega ljubljenca presv. Deteta Jezusa in njegove deviške Matere Marije, svetega Antona Padovanskega, tega čudovitega pomočnika in priprošnika v raznoverstnih dušnih in telesnih silah, nevarnostih in potrebah. Ta svetnik je že jako znan in se iskreno časti in v pomoč kliče po vsej Sloveniji. In mnogoštevilni verni Slovenci in Slovenke so že skusili obilne čudovite pomoči njegove, ter so prepričani o njegovih mogočnih priprošnjah pri Bogu. Zatoraj le še bolje, iskrenije in zaupljiveje častimo sv. Antona Pad. in se mu v priprošnje priporočajmo; posnemaj mu pa ga osobito v ponižnosti, gorečnosti za izveličanje duše svoje in duš bližnjih naših, v hvali Božji in ljubezni do Jezusa in Marije Vsaki torek ga še posebno častimo; opravljajmo v večjo slavo Božjo in češčenje tega ljubljenca Božjega zaporedoma 13 torkov v letu; pa tudi v tem mesecu juniju ga vsaki dan častimu, prosimo in se mu zaupljivo priporočujmo v vseh dušnih pa tudi v vseh pravičnih časnih, telesnih potrebah; posebno ga pa prosimo, da nam sprosi punižnost, krotkost in ljubezen do presv. Serca Jezusovega. Rimo-katoliški Slovenci smo večino ubogi, v raznih in mnogih dušnih in telesnih potrebah, stiskah, nadlogah in nevarnostih; mnogoštevilni vidni in nevidni nasprotniki želijo in hočejo nam škodovati v verskem in narodnem oziru, v cerkvenih in druzih pravicah. Treba nam je velike milosti in pomoči od zgoraj — od Boga-Očeta luči; za to nam je jako potreba mogočnih pomočnikov in priprošnjikov pred prestoljem presv. Trojice v nebesih. Za Marijo Devico in sv. Jožefom Njenim ženinom, imejmo pred drugimi pomočniki tudi sv. Antona Padovanskega ; vsaki verni Slovenec naj skusi njegove mogočne priprošnje in čudovite pomoči. Tudi tu v jugoslavenski Bosni se sv. Anton Padovanski med bosanskimi katoliki obilno časti, mnogi se njemu v čast po več torkov v letu ostro postijo in zadobijo obilne milosti, pomoči in blagodare, ali so rešeni raznih dušnih in telesnih nadlog. Se ve, da to se po meri vere naše, upanja in kerščanskega življenja našega več ali manj zgodi in zadobi... Iz Bosne, 1». maja 16y3. (Kdo je dežja sprosil ?> V okolici Prjedorski bila je huda suša, sternena žita in trave na senokoših so mnogo zastala v rasti; suša, mrazovi, silni sušivni vetrovi — to je nad To dni; vender za čudo še vse lepo in dobro je na poljih in travnikih. Hvala Bogu ! V silni suši šla je mahomedska procesija iz velike džamije (mošeje) v malo, blizu železnice. V tej msulinanski (turški) procesiji spredaj šli so vsi hodži in muezini (verski služabniki islamski) pevajoči molitve v arabskem jeziku; za temi šli su mahumedski dečki šolarji, dva in dva skupaj, v dolgi versti. Pu vsaki odpeti molitvi zavpili so zajedno s putegnjenim zdihajočim glasom vsi dečki: „Hamid!J — Mahomed. (Mahomedci ne imenujejo proroka svojega Mahomed, nego „Hamid.") --\HZ - Temno žalostni, grozni, tužno-merzli činili so se mi ti kriki in prošnje Vsako stran šolarjev šli so • draščeni mahomedci v procesiji. Došavšl v malo džamijo so s«» klanjali, molili in prosili za dež O taki priliki s.» tu
  • . aprila I. 1. so se francoski romarji I ».'klonili sv. Očetu. Med njimi je bilo tudi veliko udov družbe rSaeerdotes adoratores/ t j. duhovni moli v« i sv. I» T. - Ti so se od druzih ločili s tem, d;» so nosili na persih podobo sv. llostije. Kden izmd njih. P Henrik Durand. razloži sv. 0«Vlu bistvo in p.»men te družbe-bratovščine, njena pravila in število udov. Sv. Oče na vse to z vidnim v>. ljem reko: „O kak-'- lepo je to; naznanite vsem, da jih blagoslovim in prosim, da naj zvesto opravil «jo svojo dolžnost !* Pofem se z vsakim častivcem posebej dolgo pogovarjajo ter kažoč na podobo sv. llostije na persih večkrat vzkliknejo: „t) Najsvetejši Zakrament! 0 Najsvetejši Zakrament!" Ali ne bodo te besede, to za- nimanje verhovnega poglavarja sv. Cerkve za družbo „Sacerdotes adoratores" novo bodrilo za marsikoga, da se zapiše v to družbo ? Rim. Bližnji konzistorij je napovedan in postavljen na I."», dan rožnika (junija) Monsign. Sembratowicz, greško-katoliški nadškof, je 2'J. maja imel v cerkvi sv. Petra v Rimu slovesno sv. mašo po jutrovo-katoliškem obredu; azistirali so mu: škofa iz Przemisla in Stanislavova, kanoniki treh rutenskih škofij, kakor tudi rutenski mašniki, ki so prišli z ljudstvom v Sveto deželo. Po sv. maši je bilo sprejetih od sv. Očeta dvestj rusinskih romarjev. Nadškof Levovski je prebral latinsko pismo verne vdanosti, na kterem je bilo tisuče podpisov, in izročil je mile darove za sv. Očeta V odgovoru so sv. Oče prav posebno povdarjali zahvalo romarjem, spominjali so se nove škofije Stanislavovške. Rusinom dajaje sv. očetovski blagoslov so zbudili sklep, da se bode pospešil okrajni cerkveni shod. ki se je bil sošel pervič 1. 1SS2 Vesele se doseženega vspeha in ne dvomijo, da Rusini so zvesto vdani sv. Prestolu; opomnili so še škofe, duhovstvo in vernike na nji hove dolžnosti in razodeli upanje, da se tudi še ne-zedinjene jutrove cerkve vernejo v naročje matere sv. Cerkve. Podelili so k sklepu romarjem apostoljski blagoslov, in potem so se vsi božjepotniki posebej predstavili Njih Svetosti. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec rožnik (junij i a) Glavni namen. Jjntzbinsxi očetje m matere. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) t Konte.) Lahko je previditi. kako potrebujejo očetje in matere posebne pomoči, da vredno iz pol nuj .'ju in iz-veršujejo svoj poklic in svojo veliko nalogo; da moramo prav posebno pomoč božjo od sv Jezusovega Serca izprositi dandanes očetom in materam, ko se brezbožnost in poguba derzneje ko kedaj in mnogokrat celo po političnem potu vtihotapljuje v družbinsko svetišče. Pobožnost do presv. Jezusovega .Serca kaže nam verh tega še prelepo podobo vseli kerščanskih družin, namreč sv. družino v Nazaretu: Jezusa, Marijo in Jožef a. Kavno na to družino opozoriti so hoteli tudi sv. Oče Leon XIII., ko so vstanovili z okrožnico z dne 14. rožnika pretočenega leta splošno bratovščino kerščanskih družin v čast sv. druži n e v Nazaretu za vesoljno katoliško cerkev. „Vsakdo mora spoznati." pravijo sv. Oče v tem listu, „da sreča posameznih, kakor tudi vseh skupaj, je zastavljena večinoma na to. kakošna je domača vzgoja in družbinsko življenje. Čim bolj se vkore-njuje čednost v hiši starišev, čim skerbniše vzgajajo stariši z besedo in z zgledom svoje otroke po verskih pravilih; tem obilniše sadove žanje od tega občina in cela družba. Zatorej je veliko na tem ležeče, da se družina ne le razcveta na podlagi zakona, temveč se tudi vedno bolj in bolj obravnava po svetih pravilih; da se v nji goji verski duh in kerščansko življenje z vso marljivostjo in stanovitnostjo." „Zatorej je tudi predobrotljivi Bog celi načert odrešenja tako zveršil. da se nam je stavil pred oči najpopolniši vzgled družbinskega življenja, vzgled čednosti in svetostih „T a vzgled bila je sv. družina v X a z a-retu. V njenem naročju skrito je bilo solnce pravičnosti. Kristus, naš Beg in Odrešenik, s svojo deviško Materjo in Jožefom, onim svetim možem, ki je bil poklican zastopati Jezusu očetovsko mesto. Vse čednosti in kreposti, ktere se morejo sploh nahajati v domači družbi, v družbinskem življenju — najzvestejša medsebojna ljubezen, spolnjevanje dolžnosti. sveto življenje, pobožnost, — vse to nahajalo se je v največji meri pri oni družini, ki je bila določena v podučljivi izgled vsem drugim družinam. Zato pa ie tudi po modrem in dobrotnem sklepu božje previdnosti dobila tako obliko, da tako rekoč vsi kristjani sami od sebe, naj si bodo kterega koli stanu, s pogledom na njeno podobo dosežejo nagib in spodbudo do vsake čednosti." „Družbinski očetje imajo v svetem Jožefu resnično najlepšo podobo očetovske čujoč-nosti in modrosti; matere imajo v Mariji blaženi Devici in Božji porodnici, naj izverst-nišo mater ljubezni, nravnosti, ponižne pokorščine, najpopolniše zvestobe; v Jezusu, ki jima je bil podložen imajo otroci božji izgled pokorščine, kterega naj občudujejo, molijo in posnemajo.- „Oni, ki so od plemenitih starišev, morejo in naj se tudi od te družine kraljevske rodovine uče, kako naj bo človek v sreči zmeren, v nesreči pa po-terpežljiv in stanoviten. Bogati tu lahko sprevidijo, koliko se ima čednost višje ceniti, ko bogastvo. Delavci in rokodelci in sploh vsi oni, kterih je dandanes veliko, ki so vsled pomanjkanja in revščine družbinske radi otožni, ako se ozrejo na svete člane one vzvišene družine, najdejo dovolj vzrokov, bolj se veseliti svojega stanu, kakor pa čeznj tožiti. Imajo namreč skupno s sveto družino delo in težave in skerb za vsakdanje življenje. Tudi Jožef moral je delati, da si je prislužil svoje potrebščine: celo Sin Božji zverševal je s svojimi rokami tesarska dela, ter se nam ni treba čuditi, da so po takem vzgledu zapustdi mnogi modrijani in bogatini vse na tem svetu in si izvolili z Jezusom, Marijo in Jožetom revščino v svoj delež." Izgled ima čudovito moč. ter deluje tem vspešneje, čim svetejši, višji in vzvišenejši so oni. od katerih izgled izhaja. Zatorej molimo za kerščanske očete in matere, da se vravnajo po Mariji in sv. Jožefu; potem se bodo gotovo tudi njih otroci ravnali po Jezusovem Sercu Posebno pa molimo v ta namen, da rase in napreduje veliko delo. ktero so Leon XIII 14. rožnika 1 >92 vstanovili v rešitev človeške družbe, namreč splošna bratovščina kerščanskih družin v čast sv. Družine v Xazaretu po vesoljni katoliški Cerkvi. b) Posebni nameni. 11. Nedelja Jezusov, presv. Serca. Obvarovanje Tirolske ue/.elr preti neversknn viharjem. Misijonarji med pogani. Pomoč v prehudi dušni in telesni zapuščenosti. Kaznivnice. 12. S. Antonija. Premaganje mlačnosti in verske vnemar-nosti. Poholjšanje slabih in maloserčnih grešnikov iz navade. Zapeljani otroci. 13. S Anton Pad. Razširjanje III. reda. Spovedniki in pridigarji. Vredba božja v izvolitvi stanu. 11. S. Bazilij. Cerkev na Jutrovem. Katol. redovi. Važno vednostno početje. 15. S. Vid. Češko, zlasti misijoni na severnem Češkem. 1B. S. Janez Frančišk Regls. Odvračevanje spridenosti po velikih mestih. Vstanova sv. Frančiška Regisa. Kerščanski nauki. 17. S. Monstan. Zverševanje sklepov na katoliških shodih. Dušno zveličanje mladeničev. ki je v toliki nevarnosti po mnozih vojašnicah. Pridno obiskovanje popoldanske božje službe. 18. S. Rajmund. Zoper nevarnosti v tovaršijah s tuj« i. Neko katoliško časniško početje. Zidanje neke cerkve Jezusovega presv. Serca. 11. Br&tovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca. sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angeljev varhov in vsih naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Dijak za prihodnji stan. — Dijaški mladeneč za ljubo zdravje. — Mati. sin in hči za spreobernjenje. — Neka družina v hudih zadregah. — Sestra priporoča svojega nevarno bolnega brata Mariji za ozdravljenje, ako je Bogu v čast. in prosi sv. Duha za hišni sv. blagoslov. — Oseba v nevarnih okoliščinah za varstvo na priprošnje N. I j. Gospe. sv. Ant. Pad. in sv. Alojzija. — Srečno doveršenje šolskega leta. Zahvale Bil sem v strašni smertni nevarnosti. Priznam, po čudeži in na prošnjo naše ljube Gospe angelja varha. sv. Jožefa. >v. Antona Padovanskega in mojega patrona sv. Frančiška Ksaverja rešen sem bil nagle in neprevidene sinerti. katerim tu očitno zahvalo izrekam in katerim s«' tudi še v prihodnje s skesanim seret-m izročam v njih varstvo in pomoč. Franc l.avtižar Kranjska gora. 1 junija 1H9M. Večkrat sem se že zahvaljevala po Zgodnji Danici za velike milosti, ki mi jih je Marija sprosila od milosti Božje. Iz hvaležnosti m ljubezni do nje zopet hvalim njeno veliko usmiljenje, kar tudi vsim očitno naznanjam, da Ona, ki je zdravje bolnikov, ozdravela me je zopet prečudno. Pretrčeno jesen mesca septembra povernila se mi je stara bolezen v nogi. ki terpi že 2.'} let. Zbadati in žgal i me je začelo v koleni, bolečine Iti le so od dne do dne večje in nisem moirla več stopiti na noge. Moj skerbni domači zdravnik ni mi mog«l več pomagali, pošlje me to raj v ljubljansko bolnišnico, misleč, tla je vnetje členkov in da mi nogo odvzamejo. Kako sem bila žalostna. lahko si vsakdo misli, posebno ker sem pretekla leta že več težkih operacij imela prestati. Ker so bolečine čez dalje večje prihajale operiral me je gospod dr. Sleimer 12. novembra nogo v kolenu, izvzemši mi več kosti, kar ini je sam pnterdil. prav čudno, rana bila je Iti centimetrov dolga, res pregrozno. bolečine strašne, spanja nič ne. in zaradi velike izgube kervi oslabela sem toliko, da sama nisem mogla žljice k ustam nesli. V tej veliki bolečini, oliermla sem se z velikim zaupanjem k Mariji sedem žalosti, in k sv. Jožefu, proseča, ako je božja volja, da bi zopet ozdravela, opravljala sem več devetdnevnic in hvala Bogu. reči moram, da ne zastonj. Mesca marca začelo se mi je boljšati, rana zacelila se mi je popolnoma, spanje in oslabele mo<'i se mi vračajo, hodim že tudi precej dobro, in že brez palice. Lose tni vsi čudijo. V resnici. Bog je vsegamogočen. bodi mu «a>t in hvala na vekomaj. Češčena in hvaljena bodi Marija sedem Žil<->ti m sv. Jožef; in kakor sta mi v mojemu življenju vedno pomagala, pomagajta mi še posebno na mojo zadnjo uro. O Ma-ri a. zdravje bolnikov, prosile za nas! Frančiška Doliner. Kadeče pri zidanem mostu 4. junija 1*1 »H. Listek za raznoterosti. Ljubljana. Procesija presv. Rešnjega Telesa dan s- v nobeni duhovniji ni mogla slovesno obhajati V Senklavžu so prevzvišeni gospod knez in .škof opravili sprevod in blagoslove v cerkvi. Pri opravilu so bili načelniki raznih oblastij in strel je spremljal opravil«. Tudi pri s v. Petru so opravi'i v cerkvi, in tako p • dnbovnijah v okolk-i, ter najberže skoro po vsi d želi. Dobro so pa zadeli, koder so procesijo odložili na nedeljo, kajti od S R Telesa do nedelje je vedno lilo; v nedeljo jutro pa je začelo silno prijazno soln'-e sijati in bil je dan za procesije, kakoršnega j'* _res (¡ospod naredil " Ljubljana. Novo mašo darovali bodo letos naslednji gg bogoslovci četertoletniki: Fr. Božič, iz Lošk. Pot. v Idriji; Vincencij Čibašek. iz Kranja, v Kranjn; Fr. Dimnik, iz Jarš. pri sv. Petru v Ljublj.; Alojzij Jaklič, iz Srednje vasi, v Srednji vasi; Karo! Jaklič, s Kerške vasi. v Višnji gori; Fr. Juvan. iz Šk. Loke, v Loki; Viktor Koechler, iz Ljubljane, pri Ur-šulmkah v Ljubljani; Fr. Krevs, iz Biške vasi, v Mirni peči: Anton Lavrenčič. na Verhpolju nad Vipavo; Janez L»»gat. z Breznice, naBreznici; Anton Medved, iz Št. Vida. v St. Vidu na Dol.; Anton Poljšak, z Vipave, v Vipavi; Gašper Porenta. z st Loke, v Stari Loki; Tomaž Rožnik, iz Horjula, v Horjulu; in naslednji gg. tretjeletniki: Matija Kastelic, iz Podgrada. v Pod-gradu; Jožef Koblar, iz Selc. v Selcih; Valentin Marčič. iz Boh. Bi.str., na Boh. Bistrici; Anton Mlakar, iz Železnikov. pri Sv. Jakobu v Ljubljani; Ignacij Nadrah. iz /atičine. v Alojzijevišču v Ljubljani; Stanislav Peharec. iz Teržiča, v Teržiču; Janez Rihtaršič. iz .S»ilc. v Selcih; Rafael Winkler, iz Idrije, v Idriji: Fr. Žužek, iz Lašč. v Vodicah. V ljubljanskem uršulinskem samostanu je 6 t. m., previdena s svetimi zakramenti, umerla čast. sestra lajika Marija Marjeta od previdnosti Božje. Pola-kinja. poprej Katarina Kasparek. v 47. letu svoje starosti in v 12. letu slovesne obljube. Bog ji daj večr* mir • Ljubezen do mamice. Spisal Jos. Matejev. Izdala .Družb;* ss. Cirila in Metoda" 1 s'jH; tisk Blaznikovih naslednikov. — Ta knjižica, odmenjena je za irla-»lino. je polna blagih občutkov, ki naj bi jo zlasti učiteljski pripravniki prav pridno čitali. Taki spisi narod obkujejo. Br.di torej knjižica iskreno priporočena LTnogim nepričakovanim in vsim drugim dobrotnikom. Ko je zadnjič .Danica" prinesla resnično pisemce nekega dijaka, je to zbud?lo toliko usmiljenih sere. da bode mladeneč ne le za letos zaupljivo o>kerbljen. temveč borno mu blezo nekaj prihranili še /;i prihodnje šolsko leto. da bo ložje doveršil osmo šolo Tisučkrat Bog poverni vse dobrote, ki se terdno zanašamo, da se jih bo pridni dijak vrednega storil. Posebej zanj so došli naslednji darovi, ki so podobni srednji vstanovi. namreč: Gospa A. M. 1 gld.; Več dobrih sere 1 gld. 20 kr.; Gospa Vikt. M, 2.j0f.\ Več dobrih duš 1 gld 60 kr.; Neimen. 2 j&MTFr. P—1. 1 gld.; Po Jok'Potrata več dobrih di^#rgld. 50 kr.; Iz c. kr. tračne tovarne dobre roHri gld. 20 kr.; M. P. in i R. 2 gld.; Iz c kr? (¿rfcega oddelka tobačne tčfvarne 20 gld. 22 kit JT. B in J. U. iz T. 2 gld. s pristavkom: „naj^Soii za najine otroke". Iz nemškega Gradca Jos.^^lo gld. Sploh za dijaško mizo: Jos. Č. iz Gradca 5 gld. Neimenovan iz hvaležnosti za zadobljeno zdravil gl 1. — Č g. župn;k Jern Jarc 1 gld. — Neimenovan gospod 50 gld. — V. č g župnik Maio. Narobe 5 gld — M P. 1 gld — rDobrovski denai 8 gld u — Č g. »r.' Seraf. Pokoren 3 gld. K ¡emu bodi pristavljeno. da za pretekli rnes- • maj je bilo samo v „ljudski kuhmji" od 151 m'-: denčev plačati 210 gld. 86 kr Praznik presv. Jezusovega Serca se bode v tu-kajšni samostanski cerkvi pri čč. gg. Uršulinkah. kakor druga leta, tudi letos slovesno obhajal prihodnji petek dne i» junija in skoz vso osmino. V petek zjutraj bode ob ' 4 na 6 slovenska pridiga in slovesna sv maša z leviti in blagoslovoma pred ozalj-šanim altarjem presv.^^r^g^lJcJMMjapMMrrine pa bode ob 1 4 na 7 sv. mašfta^lagflflHBKM alta rji. Zvečer ob Tih bo vsak dan tgBEpfPpMKSl' pridiga in potem litanije. ČeščenonB^ovSfc^vfe^ bodi presveto Serce Jezusovo! Najslajša Ma&> Oj blagor, blagffl? množici otročji, Dokler pri materi je opazljivi, Kak upno zre v obraz ji ljubeznjivi. Igra veselo v njenem se obročji. Je noč in dan pripravna na pomoč ji. Če bliža se sovražnik zapeljivi, Zapazi materni pogled ga živi: Oj srečna, varna v njenem je naročji! Ti. o Marija! si najslajša Mati. Varuješ, braniš zlegov kristijane. Priserčno ljubiš ti dušice vdane. MiljoneJgta^il^^ai O) sprejBPBa^na» med aeWSmp. Ceščena Mati sto in .JfoaSlrtati' __J i u i losi ur. Dobrotni darovi. Z| sr. tU; to: Kara Stari terg 4 gld. — Pervo zlato krono našemu ljubljenemu namestniku Kristusovemu Leonu XIII. č. g. župnik Jan. Keršič. — C. g. kapi. Fr. Seraf. Pokoren 3 gld. Zt nirlf liožjrijn ijrijlta: Kara Članica 5 gld. — Stari terg H gld. Ho kr. — liloke gld. 85 kr. — Grahovo 2 gld. - Sv. Trojica 1 gld 36 kr. - ¿t. Vid 2 gld. - Unec 1 gld. "— Planina 2 gld. 50 kr. — Sludeno 50 kr. ' P-fcpv jnlj" 2 gld. Zn o/nnco n h*, ~ u i/t cerkev: C g. župnik Mart. Narobe 5 gld. - S Stranj 20 gld. — Iz Košane 21 gld. 20 kr. — I/, šmarij na Dolenjskem 21 gld. — Smartin pri Liliji 28 gld. 40 kr. — Popravek: 20 kr. ki so v zad. listu pri Žalini preveč, naj se šteje k Št. Vidu pri Zatični. Zn Murijanišče: V. č. g. žup. Jern. Jarc 5 gld. Zu naj/ntribitiši misijam : Kara Stari terg 2 gld. Zi ufriknnski misijo»: Kara (irahovo 1 st. terdnjak Zt misiji,» r Atl,ijnnofH,1jn; Fara Stari terg 2 gld. Zn sr. /t, ti »st ro: Iz Smartina pri Litiji po e. g. Fr. Pavlicu 6 gld. Č. g. žup. M. Kolar pri D. M. v Polji 28 gld. 30 kr. — t. g. žup. Ivan Verhovnik 12 gld. »50 kr. — Iz Idrije 130 gld. — Ana Merzlikar 4 gld. 60 kr.