Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki


GLAS SVOBODE
V slogi je moč!
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMEHIKI
Od bofa do zmage!
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Stev. 14.
Entered as Seoond-Ciass Matter Julj 8th, 1903, at the Post-Office at Chisago, 111., under Act of Maroh 3rd, 187S
Chicago, 111., 4. aprila 1913.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti sa svobodo!
Leto XII.
Razgled posvetu.
to*.	_______
Avstro-Ogrsko.
Dunaj. — Navrat Crne gore in govor angleškega ministra za vnanje zadeve, je na tukajšnjo ¡borzo takoj ugodno vplivalo.
Cma gora je naznanila, da poveljnik Skadra brani civilistom mesto zapustiti, toda dostavlja, da bodo v najkrajšem času storjeni na daljni koraki, da bo civilistom omogočen odhod. Nadaljno postopanje Avstro-Ogrsko se bo ravnalo po odločitvi Črne gore.
Dunaj. — V -Laškem trgu na spodnjem Štajerskem, je ondotne hranilnice knjigovodja Drulc, poneveril 400.000 kron. Ko se mu je domnevalo, da je razkrinkan, se je ustrelil. Prizadeti so večinoma mali posestniki.
■Ni bilo možno, da bi blagajna poravnala izgubo, vs'led česar se je porušila.
Nemčija.
Berolin. — “ Norddeutsche Allgemeine ¡Zeitung ’ ’, oficielni vladni list, priobčuje v posebni izdaji •o vojni- in davčni predlogi. 'Pomnožen j e armade bo znašalo na leto za 63,000 novincev. Ta korak se s tem utemeljuje, da razmere na Balkanu zahtevajo, da se Nem->čija, kolikor mogoče ojači.
Istočasno določa predloga, povišanje plače in zboljšanje oskrbe za podčastnike, pomnoženje vojnega materiala, gradnje trdnjav in pomnoženje zračne flote.
Enokratni izdatek bo znašal 1050 milijonov mark, a povišanje tekočih stroškov pa 180—100 milijonov mark.
Za pokritje teh stroškov se določi enkratni davek pričenši od premoženja 10,000 mačkov .navzgor. Tedaj bodo prizadeti le bogatini.
-Celotno pomnoženje armade sestoji: 4000 -častnikov, 15,000 podčastnikov, 117.000 prostakov in
27.000	konj.
Velikabritanija.
London. — Minister za notranje zadeve Reginald McKenna, je zbornici predložil predlogo, katera ima namen preprečiti “gladui štrajk” bojevitih sufragetk, ki so obsojene v zapor.
London. — Generalni pravdnih Rufus Isaaks, je nastopil kot priča v parlamentarni preiskavi proti ameriškemu Ma-rkoni-delniške-. mu podjetju. V zadevi so kompromitirani trije visoki vladni uradniki in zadeva je od odličnih poslancev označena za javni škandal. Zadeva je v javnosti vse drugo postavila v ozadje.
Italija.
Rim, 31. marca. — J. Pierpont Morgan, ki je zbolel pred nekaj meseei v-Egiptu, je prišel sem da se m,u zdravje povrne; moral se je Veliko nedeljo vleči v posteljo v Grand hotelu ,kjer je danes popoldan umrl. Pri njegovi smrti so bili navzoči njegovi zdravniki dr. Staar iz INew Yorka, dr. Bastia-nelli iz Rima, dr. Dixon in pa njegov zet Herbet T. Satterlee.
Mehika.
Mexiko City. — Sem je došlo poročilo, da so zvezne trupe blizo Conderey ulovili vstaškega vodja Caranza in njegovega načelnika general štaba ICarfias. Pri spopadu. ki se je vršil pri 'Galeana, so baje bili vstali v beg pognani.
El Paso, Tex. — Governer Gonzales je umrl pod kolesi železniškega vlaka, kateri ga je imel pripeljati v Mexico City. Govorica kroži, da so governerja z zvezanimi rokami peljali preko proge. — Zapovednik vojaške straže pravi, da je governerja iapodrsnilo in je bil povožen. Ko so ga vzdigpili je bil še živ. a neki častnik ga je u-etrelil, češ, da mu konča muko. Gonzales je bil odločen pripadnik Maderove stranke.
Iz Balkana.
Belgrad. — Časopisje razpravlja o ravnanju Rusije, ki se je priklopila ostalim državam glede Srbije in Crne gore z ozirom na Ska-der in Albanijo. Do zadnjega trenutka je bila nada, -da Rusija ne bo podpirala tozadevni sklep.
Cetinje. — Crnogorski težki topovi neprestano obstreljavajo Skader in pošiljajo turškim trdnjavam gromovite pozdrave, in ker tu pa tam turški topovi vmol-knejo, tedaj obstreljavanje ni brezvspešno. Med drugim so bili Turki pregnani iz svojih pozicij pri Kir-reki. Mnenje vlada, da se bo v kratkim izvršil splošen napad na trdnjavo.
Carigrad, — Pri spopadu blizo Bijuk-IČekmedji, so Bolgari baje zgubili 1000 mrtvih in ranjenih. Turki so zaplenili večje število pušk in pionirskega orodja. Od tega spopada vlada mir in smatra se napad od strani Bolgarov, se je edino izvršil, da se odvrne pozornost od operacije pri Drinopolju.
London. — Po petmesečnem obleganju je dne 26. m. m. Drinopo-lje padlo in ista usoda je doletela Cataldžo.
Šukri paša, branitelj Drinopo-1 ja, je popoldan izročil sabljo bolgarskemu višjemu zapovedniku generalu Smvoff. Popred pa je grožnjo izvršil, da uniči trdnjavo. predno jo zmagovalci v roke dobe.
Po zanesljivih poročilih so Turki zažgali arzenal, zaloge in del mesta.
London. — Bolgari so sprejeli zahtevo velevlasti, da posežejo v mirovno pogajanje. Toda sprejem se je zgodil s takimi pridržki, da praktični predlogi velesil nika-koršnega. pomena nimajo.
Belgrad. — Črno' gorska- armada je na ukaz kralja Nikola, pričela napadati ISkader.
Sofija. — Zavezniki so pri zavzetju Drinopolja zaplenili 54,000 pušk in 600 topov. Ujetih je bilo
50,000	mož, med temi 1220 častnikov. Od častnikov je 64 Nemcev, 18 Rumuneev in 6 Belgijcev.
Švica.
Bern. — Pet človeških življenj je tukaj padlo kot žrtev grozne rodbinske tragedije. —• Soproga monterja Hahn, je svoje štiri o-troke umorila in ob jednem svojemu življenju -storila konec.
Zakonski spor je bil vzrok nesreče.
Kitajsko.
Amoy, Y 'Chao-An, provinca Fu-Kien, je bila vprizorjena revoluei-jonarna,vstaja, toda vladne trupe so dovelj močne prevladati položaj.
Indija.
Allahabad. —■ Poročnik Clark od sanitetnega kora, je bil 26. m. in. zjutraj obešen zaradi umora izvršenega nad blagajniškim revizorjem Fulham v Agra. Pod vislicami mi Clark niti besede zinil i ne z očesom trenil.
Kitajsko posojilo.
Washington, D. C. — Predsednik Wilson je bil obveščen, da je ameriški 'finančni sindikat pripravljen kitajski republiki na kratek trmin posoditi $10,000,000, in da pozneje z isto stopi v dogovor zaradi posojila $100.000.000 ali pa kolikor se bo želelo za dolgi trmin.
Sindikat zahteva zagotovilo, da se zvezna vlada v zadevo ne bo vmešavala.
Naznanilo.
Članom društva št. 2 S. S. P. Z. v Claridge, Pa. se naznanja, da pošiljajo vse svoje stvari tičoče se tajnika na novo izvoljenega tajnika Ivana Turk, Box 493, Claridge, Pa. in blagajniške stvari na Matijo'Draftina, Box 231, Claridge.
Pozdrav!
J. Mlakar, bivši tajnik.
Razne novice.
Vlak skočil iz tira.
Fonda, N. Y. — Kot “Buffalo Express” znani osobni vlak New York 'Central železnice, je 30. m. m. tri milje od tukaj skočil iz tira. Osem vozov je padlo čez nasip v Moha\vk-reko. Skoraj je neve-rojetno, da ni nihče usmrčen, samo osem oseb je lahko ranjenih. Domneva se. da je vsled deževja bil pozidek 'železnice izspodplov-ljen, kar je povzročilo nesrečo.
Železnični moloh.
Spencer, N. C., 31. marca. — Pri železnični koliziji, ki se je dogodila danes jutro na progi Southern železnice blizo Conover, so bile 3 osebe usmrčene, dve pa ranjeni.
Poslanik za Angleško.
Washington. — Walter Page iz Garden City, L. I., izdajatelj lista “Worlds Work”, je sprejel od predsednika mu ponuđeno službo poslanika na Angleškem.
Avstrija za ponesrečence.
Washington, D. C. — Avstrijskemu poslaništvu je bilo v nedeljo brzojavno ^naznanjeno, ida je avstrijska vlada svojemu konzulu v Clevelandu naročila prispevati pomožnemu komiteju $5000 za po povodnji prizadete v državah Ohio in Indiana.
Zakon za odpoklic.
Carson City, Nev. — Governer Odie je podpisal zakon za odpoklic. Ta postava zadene vse državne uradnike. Eua četrt glasov je potrebno, da se izvrši odpoklic. — Le-ta dodatek k ustavi je bil po glasovanju sprejet v mesecu novembru. (Op. ur. Odpoklic se po kranjsko pravi, da se uradnika zapodi, če se pregreši).
Prepoved za zdravnike v državni službi.
St. Paul, Minn. — V legislaturi Minnesote, je vložena zakonska predloga, po kateri se zabranjuje privatno prakso vsem zdravnikom. ki se nahajajo v državni službi.
Za jezuite je dobro razpoloženo.
Rim. — O vatikanskem vprašanju se poroča v dobro poučenim florentinskim listu “Nuovo Gior-nale”:
“Jezuitski general ni do sedaj ničesar ukrenil, ki bi se nanašalo na povrnitev jezuitov v ¡Nemčijo. ■Seveda, državni zbor je sprejel predlog za odstranitev postave, ki se tiče jezuitov, toda v vatikanskih krogih se boje, da nemška državna vlada ne bo predlog vpošte-vala, marveč se pričakujejo daljne vladne odredbe proti jezuitom, ki bodo še ostrejše kot dosedanjo.
Za sedaj jezuitski red ne misli kaj ukreniti, a pripravlja pa, da pozneje svoje člane polagoma pošle v Nemčijo. Začetek 'bo- na Bavarskem, katero deželo se vidi kot najbolj prikladno za sprejem jezuitov.”
Monakovsko časopisje potrjuje to vest o stanju jezuitskega vprašanja na Nemškem, in da bo Bavarska za jezuite pripravljena, za to skrbi dovolj klerikalna armada.
Nesreča na železnici.
Beliefontaine, O. — Lokomotiva in en spalni voz proti zapadu vozečega Pennsvlvanija-vla.ka št. 3 sta padla čez most v Mad River: Voz se je ustavil blizo obrežja, tako da so se popotniki rešili skozi okna. Bruzih šest spalnih vozov je ostalo na progi.
Vsled dvadnevnega deževja, je voda iz struge izstopila in vedno naraščala ter tik pred došlim vlakom most odnesla
Prebivalci iz Liberty so prihiteli na pomoč, a zaradi pomanjkanja čolnov, bilo je nemogoče priti do v stiski se nahajajočih.
Škrlatica
Iz Chisholma nam poročajo, da tam gospodari Škrlatica, ki je zahtevala že več žrtev. Dobroznana rodbina Lušinova je zgubila 6 letno hčerko in 1 letnega sina. Mati tudi leži nevarno bolna v bolnišnici.
Pri rodbini Ivana Kluna se je vstavila za kratek čas gospa štorklja in jim pustila krepkega sina.
Novo žensko društvo S. S. P. Z.
Cleveland, O. — V prostorih Josefine Vehovec se je ustanovilo novo žensko podporno društvo z imenom: “Žensko podp. dr. Lun-der-Adamič.” Ustanovna seja se je vršila dne 20. marca. Društvo se je priklopilo k S. S. P. Z. — Ker vlada med članicami zaveden duh vseskozi, se je nadejati, da se bode društvo kar najlepše razvijalo. Živili!
Posledica neurja in povodnji.
Columbus, O. — Število žrtev grozne katastrofe še ni dognano, a domneva se, da je preko 3000 oseb mrtvih in na imetju neštetih milijonov škode.
Kolikor je do sedaj dognano, je samo v državi Ohio 462 in v državi Indiana 46 oseb smrt našlo.
Podpore za ponesrečence prihajajo iz vseh krajev dežele in Kanade. ,
Dr. Friedmannov serum.
New York. — Dr. Friedmann, namerava svoje zdravilo proti jetiki. razdeliti zdravnikom širom Amerike, ter jih poučiti o zdravljenju jetičnih bolnikov.
S prva so višji zvezni zdravniki zavzemali skeptično stališče na-pram dr. Frieđmannovi iznajdbi, toda poskusi so se pokazali povoljni in zavist je morala zginiti.
Texas City kot garnizija.
Washington, D. C. — V vojno ministrstvo dohajajo še vedno tožbe, češ, da Texas City ni zdra.v kraj, kjer bi se mogle nastaniti zvezne trupe. Generalmajor Carter, poveljnik ob mehikanski meji mobiliziranih trup, sicer to odločno zanikuje, a vzlic temu je vojniministr odposlal zdravniške izvedence, da preiščejo pritožbe v Texas City in okolici.
Prodaja lesa.
Washington. — Houston, tajnik poljedelskega ministrstva razglaša, da pride za izsekati del narodnih gozdov v Alaski, Kaliforniji, Idaho in Montana, ter da bo 750.-000.000 čevljev stavbnega lesa prodanega potom javne družbe.
Za izsekanje bo kupcem privo-ljen čas 22tih let.
Poslednja pot.
Richmond, Va. — Zadnje dejanje senzacijske žaloigre, pri kateri so dne 14. marca 1912 v sodni dvorani v Hillsville, Va. svoje življenje zgubili:	sodnik Masšie,
državni pravdnih E. M. Foster in sherir Louis Webb, ter. dve drugi osebi bile ranjene, - ki sti ranam kmalo podlegle.
'Neisprosen zakon, ki življenje zahteva za življenje je govoril zadnjo besedo. V okrajnem sodišču v Richmondu sta Floyd Allen in njegov sin Claude ¡Swanson v električnem stolu zločin plačala s svojim življenjem.
Še v-zadnjim trenutku so prijatelji .poskusili obsojence' rešiti, ker so se do podgovernerja obrnili, da bi dosegli odlog. Nepričakovana vrnitev governerja Marni, kateri je,bil že popred poiniloščenje odklonil, je sedahji trud prekrižal. Podgoverner Ellison je bil /e odredil pr el ožite y .usmrčen j a, dokler se reši ustavno vprašanje o v odsotnosti governerja po njemu odrejene odložitve usmrčenja.
Vsled lega je bila usmrtitev zavlečena za 6 ur. Floyd Allen je bil ko j po l.uri posajen na električen stol. a nekaj minut pozneje mu je pa sledil njegov sin.
Delavske novice.
Pivovarji nameravajo stavkati.
La Crosse, Wis. — Delavci petih tukajšnjih .pivovarn grozijo s stavko, a ko se jim ne vgodi zahtevani povišek plače $2.00 na teden. Zastopniki pivovarniških delavcev in Bottlers Union, so imeli 31. m. m. poslednjo konferenco s pi-vovarnarji, oziroma njih zastopniki.
Druga grozeča stavka, je bila odvrjena, ker so se delodajalci izjavili, da uniji tapetnikov privolijo povišek plače od 37e na 40 centov na uro in pa 8umi delavni čas.
Velika unija.
New York. — V prilog unije, ki bi obsegala vse železnične vsluž-bence. je pred razsodiščem govoril W. Carter, predsednik združbe strojevodij in kurjačev.
“ Jaz sem prepričan, da bo prišel čas.” tako se je izrazil, “ko bodo vsi železnični vslužbenci tvorili eno samo veliko in močno zvezo. Ako bi šlo po moji 'želji, potem bi to še danes dejstvo postalo. Toda je nekaj linijskih vodij, ki so nasprotniki načrta. To je samo vprašanje časa. ko se bomo otresli teli nasprotnikov ter jih nadomestili z novimi, napredno mišic j cimi voditelji.”
Prvi april.
Prvi april ostane v zgodovini premogarjev nepozabljiv. — Leta 1898 so premogarji izvojevali ••>-semurni delavnik.
Mednarodni stan U. M. W.
je ustanovljen v Greensburghvt, Pa., v Westmoreland okraju. Premogarji tega okraja se hočejo na vsak način organizirati.
Stran od Arkansas in Oklahome.
Gl a vni urad TJ. M. W. za okrožje 21 svari premogarje, da ne gredo v te kraje za delom, ker so kapitalisti mnogo premogovnikov zaprli. Delo se težko dobi.
Moderna kapitalistična inkvizicija
Mati Jones je še jetnica vojaškega taborišča v Prattii. V tožbi ni še do danes podane nobene evidence proti materi Jones niti noben pravorek ni bil proglašen, zakaj je toraj ne spuste na prosto? Ali je ustava Zđr. držav samo za kapitaliste in ne tudi za d^avce?
Štrajkajo radi pasje plače.
Pittsbuijgh, Pa. — 900 delavk je zaštrajkalo v poslovuicah Oliver Companije, ker pravijo, da $4.00 na teden je pasja in ne človeška plača. V isti poslovnici je zaštrajkalo iz istega vzroka 70 mladeničev pomagačev pri lieaterjih. Vsi zahtevajo višjo plačo.
V tem ožina smo tu v Chicago dosti na boljšem. Naši kapitalisti pravijo, da delavke lahko branijo svojo čast s $8.00 na teden, toda vprašanje je ako jih dobijo. Iz vsega tega sledi, da profiti so sveti in dragi, a čednost pa jako po-ceni.
Dobljen boj.
Delavci, člani krajeyne unije W. F. M. v Salida, .Colo. bodo od sedaj naprej delali le po osem ur na dan v ondbtnih topilnicah. Poleg tega prejmejo povišek plače od 10 do 20e na dan.
V posnemanje priporočljiv sklep.
Winnipeg, Mari. —•" Canadian Pacific lelezniška družba je naznanila, da z ozirom na rastočo draginjo žjvil, poviša za 10 odstotkov plačo vsem svojim vsluž-bencem.
Umetno namakanje.
Washington. — V Milk River distriktu bo v veliki meri izpeljano umetno namakanje. V to svr-ho se bo pričelo graditi 22 milj dolgi prekop in sicer na podlagi tozadevne določbe neke s Kanado 'sklenjene pogodbe. Tok Milk River drži 150 milj po kanadskim o-zemlju, predno pride ri Zdr. države. i	-J"	.
Štrajk pouličnih železničarjev v Chicagi za sedaj odvrnjen.
Chicago, 111. — Plačilne diference med družbami pouličnih že leznic ter vozniki in sprevodniki so se poravnale, ker razsodišče je zahtevam vslužbencev deloma u-godilo. Plača se je nekoliko zvišala in uredil delavni čas, tako da družbe bodo imele večji izdatek. $700,000 na leto.
'Vsi vslužbenci niso zadovoljni z novo uredbo, toda vse kaže, da do štrajka ne bo prišlo.
Chicago, 111. — Izvršev&lni odbor mednarodne zveze pekovskih delavcev je sklenil, da pripomore s $100 za dne 31. marca pričeti tretji proces proti Clarence S. Harrow. Nadalje je odbor sklenil, da oklic razpošlje na vse lokalne unije pekovske zveze, ki opozarja na važnost Darrowega procesa, ter povdarja pomen za vso delavstvo in prosi za finančno podporo v svrho zagovorništva. Ta sklep pekov se ¡naslanja na v srce segajoči klic Western Federation of Miners, ki ga je razposljala na delavske organizacije v deželi v prilog Darrowa. Y pozivu je rečeno, da je Darrow malone vse svoje premoženje žrtvoval, da pokrije zagovorniške stroške in da je prišel v ta položaj vsled neizprosnega sovraštva njegovih nasprotnikov, ker se je celo vrsto let bojeval v hudih bojih, kjer je šlo za‘pravico in svobodo, kjer je moral braniti zatirane, in kjer je branil pravice organiziranih delavcev, je zastavil vso svojo izvenredno sposobnost. In bas ta njegova delavnost je .srd in steklost zbudila v kapitalističnih mogotcih, da ga skušajo za vedno vničiti.
Col, Lewis in L. Y. Sherman izvoljen zveznim senatorjem.
Springfield, 111, — OPo 15. glasovanju za 6 letni trmin in 14tim glasovanju za 3 letni trmin za zvezne senatorje, je dobil demokrat Col. Lewis (za dolgi trmin) 164 glasov in vsled dogovora bil je potem republikanec L. Y. ¡Sherman izvoljen za kratek trmin.
Washington. ,— Vsled volitev obeh Illinojeanov za zvezne senatorje je senatna zbornica kongresa. dopolnjena. Skupna moč demokratov znaša 51, nasproti opozicije 45, ki sestoji iz 43 republikancev in 2 progresivcev.
Washington. — Več progresivnih republikancev v poslanski zbornici se je izrazilo, da bodo podpirali upravo v njenem progresivnem strmljenju. Oni se ne priklopijo novi progresivni organizaciji, katera je poslanca Victor Murdocka postavila za kandidata predsednikom zbornice, marveč se omeji na to, da podpira vse odredbe Wilsonove uprave, dokler bodo progresivnega načela. Med poslanci, ki so dali to izjavo se tudi nahajajo Kent iz Kalifornije, Lenroot iz Wiseon.si.na, Anderson iz Minnesote in Helgeson iz North Dakote.
Listu v podporo.
A. J, B..50c; J. M. 40 c; J. Rupert 25c; A. Vidrich 25c; J. Govekar 25e; J. Suhadobnik lOc; J. Maček $1.00; J. Kotar 25e: A. Lipovšek 25e; J. Zupan. 50c; E. Gor: she 50c; J. Žnidaršich 25e.
DENARJE V STARO DOMOVINO
poliramo:
za $ 10.30.................... SO	kron,
za $	20.40	   300	kron,
za $ 40.80 ................   200	kron,
ša $ 81.fO.................. 400	kron,
za $ 102,00 ................. 500	kron,
za ? 203.50 ................ 3000	kroni
Z?- ? 4ns 00 .............   2000	kron,
za $1015.00 ................ 5000	kron
Poštarina je všteta pri teh »votah Doma/se nakazane svote popolnoma h plačajo brez vinarja odbitka. Našf denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poit no hranilni urad v 11. do 12. dneh!
Denarje nam poslati je najprilične T je do $50.00 v gotovini v priporočenen al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic PostallMoney Order ali p« New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortl&ud 8t, New York |04St,GUir Av«., N. E.	Cleveland. Ohia

OD PLUGA DO KRONE
ZGODOVINSKI ROCIAN. &°ISAL JAKOB BEDENEK.
DRUGI DEL.
XIII.
(Nadaljevanje.)
Janez sani ni bil plesalec, zato je naprosil drugu, da je namesto njega prvi zaplesal z nevesto. Hej, kako sta se sukala ob vriskajočih glasovih klerineta in rogu! Dolgo je trajalo, predivo se je osrčil drug svat, in se z družico spustil za njima, tako sta se vrtila drug in nevesta. S časoma se je pa pod vendarle popolnoma napolnil zlasti mladih ljudij, ki so se vrtili ondi na vso sapo, dokler ni bilo hišnega očeta na pod, ki je prišel svate h kosilu klicat. Ne bodem našteval, kaj so jedli in pili; zadoščaj, ako rečem, da so se mize šibile od slastnih jedil in rdečega vina. — Svatje so pridno sezali po nano-šenih jedilih ter so jih še pridhje zalivali z ukusno vinsko kapljico. Poslednje se zlasti godci niso branili, ki so imeli v veži poleg vozniške mize svoj glavni tabor, kjer so delali vsakovrstne okrogle, da so komaj sapo dohajali. Mimo njih je šepal iz hiše in v hišo hišni oče Matej Kopriva in je imel povsod svoje oči, da bi le nikjer ne pogrešali ničesar. Celo berači so živeli na dvorišči poleg kuhinje tako obilo, da so jeli že drug drugemu ponujati jedi, kar sicer pri ljudeh te vrste ni navada.
“Šmencana reč, Matej, tako i-meniten gospod pa menda še nisi bil, kakor si danes, odkar travo tlačiš,” nagovori in pohvali nekdo izmed beračev hišnega očeta, kateri jim je ravnokar prinesel vre vina, češ, naj si reveži tudi žejo pogase, katero jim napravlja juha in prekajena svinjina. Opozoriti pa moramo, da Matej tega ni storil iz svoje moči. temveč oče Selan mn je mignil, rekoč: Glej jih, on-dti jih je tudi še nekaj, ki bi radi pili.”
“Jaz sem vedno gospod, tako v petek kakor v svetek, in to vedno sam svoj gospod!” odreže se Matej in šepa, po veži.
“O, gospod si pa, gospod, to je pa že res. Ti ne seješ in ne žanješ, pa vendar živiš vedno dobro!” povzame godec Ogrizek in nadaljuje: “'Nikdar ti še ni pšenice toča pobila in ajde slana vzela.”
“Ali jo je morda že tebi kdaj, prismoda prismojena?” zarepenči se Matej. “Ljudje se ženijo, bodisi letina dobra ali ne, in ti jim trobiš in burke uganjaš, naj imajo drugi dan po poroki kaj jesti asi ne, kaj te briga? No, ali ni res tako? In kadar se izmisliš, pa začnete na ženitovanji svatom vsakemu, posebe gosti in peti o njegovem patronu in dvajsetice Vam kar lete na krožnik, ki roma med svati. Mirno tega pa jeste in pijete, kar ti le srce poželi. Ko se svatba konča, stisneš tisto svojo ‘mesiingasto klobaso’ pod pazduho, pomakneš kapico nekoliko na desno oko in greš z rejenim mošnjičkom proti domu, kjer čakaš, da te zopet kam pokličejo. Pa reci, če ni res!”
“Kaj misliš, da se za. vse to nič ne trpi, kar si mi ravnokar našte-. val?” zavrne ga 'Ogrizek nekako resnobno. “Le poskusi iu pojdi samo na jedno ženitovanje za godca, in takoj boš sit teh dobrin, ki misliš, da jih imamo. Ti imaš pa. svoje samostane, ki jih obiraš od kraja do kraja, kjer te goste, dokler se ti le ostati ljubi. Vidiš, to je vse kaj druzega, vse kaj lepšega, ako sediš med častitimi gospodi in jim pripoveduješ, kako ste pred nekaj leti Pruse pri Kolinu nabili.”
“Da, res smo jih, kar se je dalo, zato je pa tudi naš poveljnik grof Daun prejel veliki križ Marije Terezije,” pohvali se hišni oča Matej Kopriva in sede k Ogrizku.
“Tebi so dali pa še večji križ, ker so ti nogo vzeli, ali ne?” vpraša ga godec.
“Meni se zdi. da ne, ali pa da, kakor hočeš. Dostikrat sem že premišljal, kako bi bilo bolje prav. Lepo je, če ima človek zdrave ude in nekaj premoženja v rokah. Jaz bi tega ne bil imel, ko bi se bil vrnil nepoškodovan iz voj-
ske. Tako ga sicer tudi nimam rokah, pač pa mi ga je Bog naložil na glavnico pri drugih ljudeh, ki mi povsod plačujejo jako obile obre'sti, Ik j e mas topi m z berlo. Le tos je minilo sedemindvajset let, odkar so mi jo privezali z obljubo, da se mi bode godilo povsod dobro, kjer se bodem pokazal in kjer bodem povedal, kje sem jo dobil. Vidiš, ljubi moj Ogrizek, vsak stan ima svoje dobrine, pa tudi svoje nadloge”’
Petelinov Janez, videč kako se zabavata Kopriva in Ogrizek, pokliče “hišnega očeta” k mizi, rekoč :
‘‘Matej, kakor vidim, opravil si po večem 'svoje delo : lačne si nam reč nasitil, žejne si napojil, kakor nas vera uči. Sedaj 6e pa semkaj le pritalkni, nam boš kaj povedal, ko bodo godci godli. Ti si že malone obredel ves svet in silno veliko veš. Zlasti dandanes nam vsaka ura sproti prinese kaj novega, kajti cesar Jožef je noč in dan delaven, talko da niti jedne stvari še ni dovršil, ko se že druge poprime.”
Matej pusti Ogrizka, in pride k svatovski mizi «raven ženina. Petelinovega Janeza, kjer mu takoj potrdi hlastno novotarenje mladega cesarja, rekoč: “Tako hiti. da ga niti dohajati ni mogoče. Ne bode dobro!”
“Kako da ne?” začudi se Janez, '“ali ni cesar najbolj študiran človek v vsi državi, sicer bi pač niti za cesarja ne mogel biti, in kot tak bode menda vendar povsod zadel pravo, menim jaz — Petelin iz Podpeči!”
Cesar povsod ne bode zadel pravega; da. prav tako ne. kakor bi se meni ne posrečilo, ko bi se spravil na tvoje apnenice in bi hotel kuhati aipno brez tvojih nasvetov. Pravih svetovalcev nima, oziroma poslušati jih ueče. ker so mu prijatelji prostozidarstva omračili prave nazore.
“Prostozidarski prijatelji, rekel si, kaki pa so ti ljudje?”
“No, to .niso zidarji, temveč tajna družba, razširjena po vsem svetn, ustanovljena proti jezuvit-skemu redu iz tega namena, da iz podkopuje vero in vse, kar je v zvezi ž njo. 'Na videz razvija pov sod zastavo človekoljubja, češ, da podpira uboštvo, da suši solze zatiranim in bednim ljudem, da o-prašča človeštvo vsakovrstnih žulečih spon in okov. V resnici ji je pa glavno načelo prekucniti prestol in oltar, t. j. na. svetu pok.:Tičati cesarsko in kraljevo oblast in odpraviti vero, kar izraža v jed-nem samem staviku, ki ga ima vsak višji prostozidar ob vseh svojih podjetjih vedno pred očmi, in ta je: Vse svoje delovanje obračati na to, da pride skoro čas, ko bolo poslednjega kralja s cevi poslednjega duhovnika obesili na oltarji-”
Janez debelo gleda, kakor vol nova vrata, Kaj takega ni še slišal, ‘Ti, Matej, to morajo pa biti jako nevarni in grozni ljudje, vem, da se jih vsak boji že od daleč. To so še strašnejši nego ogr ski razbojniki.”
“Ne, Janez, nič tega, jako pri jazni in ljubeznivi so ti, kakor uidi jako postreižni. Največ jih je na Francoskem, dosti pa tudi pri nas. Vidiš, ti ljudje ob vsaki priliki nagovarjajo cesarja, da bi prenovil cerkveno življenje in marsikaj, kar je v zvezi ž njim.” “'No, ali je kaj napačnega, če je modri vladar že nekoliko bolje naprej pogledal v bodočnost, nego je to mogoče nam in spoznal, da čas že ni več tako daleč, kakor bi kdo mislil, ko bodo ljudje na vse strani pogrešali, lesa za najbolj potrebne stvari, in je zato u-kazal, naj se mrliči ne pokopujejo več v lesenih krstah, temveč v7 platnenih vrečah? Ali ni res škoda, da se vsako leto položi toliko lesa v zemljo, (kjer segnije? Ce sc bodo pa ljudje pokopavali v platno zaviti, ne bode se le prihranilo dokaj lesa, temveč povzdignilo se hode tudi iplatnarstvo, ker bodo potrebovali izdatno več platna. A-li ni rest”
“Ne, Janez, tuka.j ti ne morem pritrditi. Vidiš me, vojak sem bil, in če bi bil tedaj, ko mi je na vojnem polji krogla vzela nogo, on-du obležal mrtev, niti bi platnene vreče ne ¡bil dobil za pogreb; če bi pa že danes vedel, da me kdaj polože v platno zavitega namesto v krsto zabitega v zemljo k poslednjemu počitku, povem ti po pravici, da bi me to užalilo v srce. Vidiš, ta cesarska naredba mi nikakor ni po volji. Prav tako malo se kdaj sprijaznim z ono, ki odpravlja marsikatere duhovne redove in samostane. Tudi te bi ne bilo treba!”
“'Seveda, vsalk govori za svojo pravico!” potrdi mu Janez. “Da bi bila tvoja škoda tem večja, čem več bi bilo odpravljenih samostanov, verujem ti rad. Vendar pa mislim, da čem manj je samostanov v državi, tem več ji je na razpolago čilih, delavnih močij, tem več si bode lahko preskrbela vojakov in tem več bode prihajalo cesarju davka v blagajnice, ker bode delalo več ljudij, nego do sedaj. Potem pa še nekaj. Kakor so mi nedavno zatrjevali gospodje, ki pišejo po cesarskih kancelijah, bilo bi bolje za izobrazbo člove škega rodu, če se samostani odpravijo, ker, kakor so rekli, ondu še vedno vzgajajo ljudstvo v nevednosti. Če bi bil jaz cesar, od pravil bi samostane kar od kraja, najprej pa tiste, ki imajo silno veliko imenja nakopičenega.” “Petelin, iz vsega sem spoznal, da si brezprimeren 'bebec, da. sam ne veš prav ničesar, da sam kaj pametnega niti misliti ne moreš, temveč verno blebetaš le to, kar si slišal drugje, zlasti od ljudij, ki nosijo gospodske suknje. Ali si že kdaj opoldne postal pred samostanskimi vrati in gledal, koliko lačnih siromakov se ondu vsak dan nasiti? Ali si že kdaj pomislil, kje da se je ohranila učenost ih vednost v dobi tridesetletne vojske, ko si človeik noč in dan ni bil gotov življenja, če ne v samostanih, ki so se takoj od svojega početka vedno bavili z vednostjo' Ondu so se spisovale in prepisovale knjige, učene knjige, ko s: posvetnim ljudem še sanjalo :u. da se kdaj porodi kak Gutenberg in izumi črke za, uatiskavanje bukev. Kakor književnost, razcvita-la sta se v samostanih tudi slikarstvo in godba. Kdo ve, kje bi tičali še dandanes, da ni bilo samostanov na svetu.”
“Talko je bilo morda kdaj prej, ali sedaj ni več tako,” trdi Janez “vsaj cesarski gospodje komisarji, ki imajo to reč v rokah, pravili so mi tako, in tim verjamem, ker morajo vedeti. In ti gospodje so mi nedavno zatrjevali, da današ nji menihi in nune po samostanih lenobo pasejo.”
(Dalje prihodnjič.)
m m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
Kožnih bolezni
se ponavadi vzrok nečistosti v krvi, katere bi pravzraprav morala odstraniti čreva, obisti, jetra in znojnice v koži. Vzrok kožnih bolezni lehko odpravite, ako uživate
SEVEROV KRICISTILEC.
(SEVERA’S BLOOD PURIFIER)
Odstrani nečistosti iz krvi ter jo naredi zdravo, kar je potrebno za čisto kožo in dobro zdravje.	Cena $1.00 steklenica.
m
m
m
Najnavadnejše kožne bolezni so:
Lišaj, slani tok, srbečica, luskine, oblotočniki, srab, garje, mozolji.
Za zdravljenje teh rabite
Severovo Mazilo • zoper kožne bolezni!
m
m
(Severa’s Skin Ointment)
Cena 50 centov.
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
Nič ne pomaga vzdrževati kožo zdravo in preprečiti kožne bolezni bolj negi. vsakdanja raba
Severovega
Zdravilnega
Mila
(Severa’s Medicated Skin Soap)
Odpre znojnice. Biti bi moralo edino katero rabile za tosleto, izalvanje in detetovo kopelj. 'Cena 25 centov.
m
m
m
m
m
§
m
m
m
m
m
m
m
Seevrova Zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Ako jih vaš lekarnar nima, jih vam dobi, ako
ne, pišite ponje na:
Prank: Sakser
NAZNANILO.
Ker sem večinoma zemlje razprodal, ki sem jo imel lansko leto na razpolago, sem stopil s staro in jako reelno tvrdko Grimmer Land Co. v zvezo, ki je inkorporirana in last uje nad' stotisoč a-krov zemlje v Marinette Co., Včis. Ta tvrdka mi je odstopila nad 20 tisoč akrov jako dobre in rodovitne zemlje v okolici prijaznega mesteca Crivitz, kjer sem lansko leto nad 45 rojakom farme prodal, tako da mi je sedaj mogočc vsakemu rojaku, ki si želi dobre in rodovitne zemlje kupiti, z isto postreči v bližnji soseščini, kjer je. kakor že omenjeno, nad 45 rojakov zemljo kupilo ter v bližini '••ečjih mest in trgov, kamor so vsi pridelki lahko prodajo in kjer se v zimskem času vsakemu nudi delo in dober zaslužek.
'Obenem naznanjam, da sem tudi pisarno preselil v Chamber of Commerce poslopje, ki je v sredini mesta in železniških postaj, da me vsaki, ki sem pride, lahko najde in tudi meni možno hitreje n a ji os ta)ju priti v slučaju, da me telefonično pokliče, oziroma svoj prihod naznani.
R( jake, s katerimi sem že v zvezi in so mi svoj prihod za pomlad naznanili, prosim, da to u-poštevajo, kakor tudi drugi, ki si želite kos dobre in rodovitne zemlje v zdravem in prijaznem kraju
RS
Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y,
Pošilja
DENARJE v staro domovino
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno.
«
»
¡K
+
ft
ir*
fk
Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
Prodaja
PAROBRODNE
LISTKE
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
	mmw\ ill:
	HUB«
kupiti, kjer se vam nudi najboljša bodočnost, gotovi uspeh in neodvisnost od drugih ljudi.
Pišite po tiskovine in natauc-m ja pojasnila na:
ADOLF MANTEL,
133 W. Washington St.
Room 519,	Chicago, 111.
Ako pridete v*Chicago, ne da. bi svojega prihoda poprej naznanili, pokličite telefon številko : Franklin 1800, da pridem po vas.
(Advertisement)
Ali ste že poslali naročnino za “Glas Svobode”? Ako ne, blagovolite to storiti takoj.
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, ETC.,
of C-las Svobode published weekly at Chicago, required by the Act of August 24, 1912.
Editor — Ljudevit Mayer......3622 W. 26th St., Chicago, III.
Managing Editor—Ljudevit Mayer-3622 W. 26th St., Chicago, 111.
Business Manager—Albin H. Skubic.	.3622 TV. 26th Et., Chicago 111.
Publisher—Martin V. Konda & Co.3622 W. 26th St., Chicago' 111
OWNERS.
Martin V. Konda..............3622 W. 26th St., Chicago, 111.
Mary Y. Konda................3622 W. 26th St., Chicago, 111.
Ljudevit Mayer................... 3622	W. 26th St., Chicago, 111.
Known bondholders, mortgagees, and other security holders, holding one per cent, or more of the total amount of bonds, mortgages, or other securities,
NONE.	¡Martin V. Konda.
Sworn and subscribed 'before me this 31st day of March, 1913. Frank Steiskal, Notary Public. My comm, expires Mch 19th 1907.
RAČUN
Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze
V CHICAGI, ILL.
od 1. Septembra do 31. Decembra 1912.
				DOHODKI							IZDATKI		
B 0 3 «K 'a '0 «	.E,-c a * ¥ p	JU OB	Pristopnina		Rezervni sklad	N g- /A	Pot. prestopni in odstopni listi. — Prem en -be oporok	7S © ’Ü = » .^0, a •¿J = 1 is	ä a-^ '.ZV'* *> S 022 P 35 a Q	rT a 24 'Ji	2 it C3 -	9$ 'a ■— c P	Skupaj
1 j	$ 124.75 1	$ 100.50 1 $	225.25 1 $		 1	$	 1 $	23.25 1	$ 1.50	$ 1.00 1	t—•— 1	$251.00 I $ 107.55 1		$ 425.00 1
2 1	135.30 1	99.00 1	234.30 j	14.00 1	7.00 1	15.40 j	2.00	3,10 1		275.80 1	252.75 1	500.00 1
3 1	61.90 1	50.00 1	111.90 1	14.00 1	7.00 1	12.50 1			'1		•	 1	145.40 1	22.90 1	425-00 j
•i 1	147.75 j	115.00 j	262.75 1	6.00 I	3.00 1	28.75 1	.75	... 1		.	 j	301.25 1	65.79 1	—1
i	66.751	51.50 1	118.25 j	10.00 j	5.00 1	11.50 1	1.50	.30 j		.	 1	146.55 1	172.65 1		.— i
«j J	152.75 j	118.75 j	271.50 j	4.00 j	2.00 1	30.25 j	2.50		 1		*	 1	310.25 1	298.60 j	500.00 1
7 i	169.35 j	134.00 1	303.35 1	16.00 1	8.00 1	22.60 1	3.50	6.15 j		*	 1	359.60 1	265.35 1		•— 1
8 i	36.25 1	29.50 1	65.75 1		 1		 1	7.75 1	.50		 1		.	 1	74.00 1	32.05 1		•— i
9 i	161.80 j	129.00 1	290.80 j	18.00 j	9.00 1	31.75 j	1.25		1		.	 1	350.80 1	45.75 j		•— 1
10 1	79.75 j	63.50 1	143.25 1	8.00 j	4.00 j	16.50 j	.75		 1		.	 1	172.50 J	167.15 1		.— i
Ji 1	76.15 j	59.50 1	135.65 j	8.00 1	4.00 1	14.80 1	1.25	10.40 1		.	 1	174.10 j.	112.10 1		.— 1
12 1	80.30 j	66.00 1	146.30 f	2.00 1	1.00 i	15.90 1	.25		1		.	 j	165.45 ]	60.65 1		1
13 j	99.00 1	79.00 1	178.00 1		 1		 1	19.50 [	2.00	6.10 1		*	 1	205.50 1	45.80 1	
14 1	147.75 1	120.00 1	267.75 1	10.00 1	5.00 1	30.00 1	3.00	1.00 j		'	 1	316.75 1	108.65 1	800.00 j
15 1	117.50 1	95.50 1	213.00 1	22.00 1	11.00 i	22.25 1	1.25	14.40 j		.	 j	283.90 i	84.65 1		.	 j
16 1	97.80 j	65.00 j	162.80 j	2.00 1	1.001	16.40 j	.25	3-10 1		*	 1	185.55 1	59.45 1		•— 1
17 1	51.65 j	42.50 j	94.15 j		 1	...	 1	10.70 1	50.	...JO i		*	 1	105.45 j	57.20 1	—j
IS j	56.45 1	41.00 1	97.45 1	'2.00 1	1.00 j	9.35 1				 i		.	 1	109.80 1	32.05 1		■— i
19 1	74.001	59.00 1	133.00 1		 1		 1	14.75 j	.2d'			I	148 00	91 75 j	i
20 j	247.70 1	222.00 j	469.70 j	30.00 j	15.00 1	68.10 j	3.00	53.00 j	!	638.80	478.10 1	I
23
.24
.25
26
27
28	[ '29 I 20 [ 31 ! '32 j '33 I
34	j
35	I
36	j '37 I
38	I
39	I 4! I
42
43	j
44
45	j ■46 [
47	I
48	I
49	I
151
'52
53
54
55
56
89.25	j
30.70	I
126.00	j
33.90	I
124.25	j 134.75 .
73.90	I 54.45 j
67.25	I 176.10 I
35.00	j
75.50	j 48.05;
90.50	I 70.40 j
100.55 I 60.65 1
85.75	j
68.70	I
59.90	j
68.25	I
61.00	I
65.75	I
51.60	I
33.60	!
126.80 j
9.45 I
58.70	I
34.00	I
84.00	j
44.75	!
130.25	I 128.70 I
55.90	I
32.50	I
65.50	j
25.50	I 101.50 I
28.00	I
97.50	j
95.00	I
53.00	I
45.00	j
49.75	j 141.25 j
28.00	j
53.00	I
37.50	I
72.00	I
53.75	j
76.50	J
50.00	I
60.50	I
59.00	I
50.00	I
56.00	j
39.00	j
53.00	j
36.75	I
48.00	j
99.75	I
13.50	I
83.50	!
27.50	j 67150 I
36.00	j 97.25 I
95.00	j
42.00	I
26.00	I
71.00
154.75	j 56.20 j
227.50	I
61.90	j
221.75	I
229.75	I
126.90	I 99.45 I
117.00	I 317.35 I
63.00	j
128.50	I 85.55 ]
162.50	I 124.15 I 177.05 j 116.65 j
146.25	I
127.70	I
109.90	j
124.25	j
100.00	I
118.75	j 88.35 j' 81.60 I
226.55 I 22.95 I 142.20 j
61.50	j
151.50	j 80.75 I
227.50	j
223.70	I
97.90	I
58.50	I 5 I
6.00 2.00 . 14.00 2.00 10.00 22.00
4.00
6.00 20.00
4.00
6.00 18.00
8.00 2.00 8.00 6.00 6.00 [
8.00	I
2.00	I
14.00	I
4.00	j
16.00	I
3.00	I
1.00	I
7.00	j
1.00	j
5.00	I
11.00 j
2.00	j
im
58	j 54.25	j 44.00 1	98.25
59 j	' 64.15 i	54.50 1	118.65
60	86.05 !	70.50 U	156.55
61 <62 1	44.75	j 31.50 j	76.25
	51.75	38.00 1	89.75
63 1	118.75	94.00 i	212.75
'64	52.55	[ 44.00 j	96.55
05 1	21.90 1	18.00 1	39.90
00 !	37.00	29.50 1	66.50
67	72.40 !	58.00 1	130.40
08	! 38.50	26.00 1	64.50
459	j 33.00 !	26.50 1	59.50
70	59.40 !	46.50 1	105.90
74
"76
?7 |'
'79
80
Sl
87.85 I 60.95 !
57.50	I 110.75 I
20.80 I 113.25 I 41.00 I
18.50	I 32.30 !
77.50	I 91.25 !
71.50
49.50	j
40.00	I
81.00	]
30.00	j
94.00	I
31.00	I
15.00	1
26.00	i
57.50	j
74.50	!
159.35 I 110.45 I
97.50	I
191.75	I 50.80 1
207.25 I 72.00 I
33.50	j 58.30 I
135.00 j
165.75	I
8.00	j
10.00	I
12.00	I
8.00	j
2.00.I ..... I
6.00	I
2.00	I
...	. I
2.00	j
2.00	j
10.00	!
2.00	j
2.00	I
2.00	j
4.00	i 4.00-1
2.00	I
16.00	I
4.00	I
2.00	I
4.00	I
2.00	j
46.00	I
3.00	I 10.00 I
...... I
2.00	(.
•..... I
3.00	I
9.00	I
4.00
1.00	I
4.00	I
3.00	j
3.00	r
4.00	j
...... I
1.00	I
7.00	I
2.00	I
8.00	I
...... I
3.00	1
4.00	j .75 I
6.00	I
4.00	I
1.00	I
3.00	I
1.00	I
1.00	I
1.00	j
5.00	!
1.00	I
1.00	I
■..... I
1.00	I
2.00	I
2.00	I
1.00	!
8.00	I
2.00	I
1.00	I
2.00	I
1.00	j
23.00	I
...... I
..... I
6.00 !
4.00	j
6.00	I
3.00
2.00 3.00
7.75
16.25	j 5.85 I
24.50	I 6.70 i
23.25
24.25 11.60
9.60 12.00 28.80
7.00	j
15.00	I
8.15	j
17.50	I
12.95	I
17.65 8.20 !
14.50	I
14.00	j 10.80 f
13.00	I
10.75	j
12.75	I 8.55 ! 4.80 I
25.65	j
1.35	!
8.35	(
7.25	j
15.25	!
8.15	S 25.25'j
24.75	f
10.95	i
6.50	j
9.75	I
12.70	j 15.90 !-
6.50	|'
9.00	;
22.25	1 11.55 i
3.45
7.25 13.20
9.75
8.00 11.45
16.70 11.60
5.00
9.60 3.20
23.10
8.00 8.00
6.15
14.95 13.35 j
.75
.75
.75
1.00
.50 I
1.25	j .50 j
1.00	j
..... i
.25 j 1.75 j .25 I
1.00	i
2.25	I .25 I .25 I
..... 1
.50 I .50 j
2.25	j
1.00	j
.50 !
6.80 I 6... I
1.00	I
3.00	I 1.20 I
6.00 I
2.50 I
1.00 1 12.00
.50
.50
.25
.50
2.60
Ü00
6.00
...40 I
1.00	I
.....!
.. .30 !
.....I
6.00	i
I -
-I
-I
1.25 j
.50 I .75 j
.25
..... I
.50 I
....10 I -i.20 I — ....10 I -
ii::: i -
1.00 I —
.50
1.25
1.25
.25
.25
’.50
.75
.50
I
6.00
6-00
! -
1.50 i 12.10 i
! —
'82 1	37.50 !	28.00 1	65.50 1	i	j	7.00 !	.25 1	3.00 1	-•-I	75.751	27.45 1
-83;	76.10 1	63.50 j	139.60 I	6.001	3.00 1	16:05 j	.50 j	3.00 j		168.15 1	62.90 1
54 t	35.25 1	28.50 1	63.75 1		1		 1	7.50 j		1	....10 ]	-•-1	71.35 1	89.20 j
55 1	48.25 j .	35.00 1	83.25 !	2.001	1.00 1	9.00 f	..... 1		1		95.25 1	88.05 1
86 j	94.60 j	78.50 j	173.10 1	8.00 j	4.00 j	17.30 j	3.00 j	2.00 1		j	207.40 1	130.40 1
'87 I	69.00 1	43.00 f	112.00 1	12.001	6.00 1	6.50 1		1	4.15 j	—.— i	140.65- !	87.00 (
88 1	27.75 j	18.50 1	46.25 1		i		 1	5.00 [		 !	1		51.25 j „	
89 j	87.50 j	64.50 j	152.00 j	14.00 1	7.00 1	16.75 j		 1		i	—•— 1	189.75 .		 1
50 1	60.20 !	48.50 1	108.70 1	4.00 1	2.00 1	12.70 !	.50 1	....90 1	—.— j;	128.80 ( .		 1
'91-|	15.05 1	21.50’ !	36.55 [	2.00 1	1.00 i	2.15 !		 1	1	•—.— j	41.70 j .		 1
i»2 r	32.50 1	26.50 !	59.00 j	2.00 j	1.00 1	6.25 1	.50 1		 1	—•— 1	68.75 1	174.95 1
'93 ;	36.15 1	28.00 1	64.15 1	6.00 j	3.00 j	4.80 1		 1	2.40 1		80.35 1	56.05 ]
■94 1	88.25 I	67.50 1	155.75 1	10.00 I	5.00 !	9.00 !		1	14.50 ;		194.25 1	80.05 1
95
96
97
98
34.10 I
25.50	i
73.50	! 45:00 I
26.00 ! 18.00 54.50 31.00
60.10 I	2.00	I	1.00	I
43.50 I .......I ........j
128.00 j	6.00	!	3.00	j
76.00 1	2.00	!	1.00	!
6.10 t 4.70 j 10.00 I 7.50 I
99 :	34.00 1	24.25 1	58.25 1	8.00 !	4.00 1	6.50 !		 1	1.25 1	1.75
100 !	36.20 1	32.00 1	68.20.1	40.00 1	20.00 I	7.60 j		 1	1.80 1	1.75
101 I	37.25 1	28.00 1	65.25 1	10.00.1	5.00 (	7.75 !	.50 j	7:00 1	3.20
102 1	36.25 1	34.75 j	71.00 j	4.00 1	2.00 j	.50 !	.50 j	26.40 I	1.75
103 '	37.50 1	33.50 1	71.00 1	20.00 1	10.00 I	2.75 j		 1	8.00 j	1.75
104 1	27.00 {	24.00 i	51.00 :	24.00	[ 18.00	1	12.00 j	3.00 1		 1	5.00 j	1.75
105 1	21.15 1	19.00 1	40.15 I		9.00 1	4.20 1		 1	1.50 1	1.75
106	57.00 i'	48.00 j	105.00 1	30.00 1	15.00 1	G.75 (		 1	2.00 (	1.75
$7439.60 I $5910.25 i $13349.85 ! $758.00 ! $374.75 ] $1345.35	$61.50 ! $266.35 1 $24.60	$16180.40 | $7771.26 ' $5252.13 ■ $13023.39 ;	2749 | 95 | 216 | 3060
- I
- !
-I
9.15
79.50	I 187.55 I
71.05 I
274.75	I 75.60 j
261.20	I
287.00	I
145.00	i 110.30 I
138.50	I 383.15 I
72.50	j
149.75	I 95.45 ]
189.25	I
166.10	I 220.95 I
128.10	I 175.60 j
150.70	f
131.20	j
155.75	!
113.00	I
135.50	I 118.40 I
92.80 I
277.70	i 24.30 I
160.35 i
69.00	j
185.25	j 99.65 ]
270.75	j
261.70	I
112.10	I 65.10 :
118.70	I
135.20	: 172.45 !
86.00	;
101.75	j
252.25	j
111.10	j
46.85 i 73.75 I
111.05 I
29.75	j
48.05	I 115.60 I
11.45 I
53.80	I
21.75	I 102.95 I
85.80	I 123.50 I 269.90 I
----•— I
135.82
44.06	I 155.65 !
500.00
500.00
100.00
532.55 j 752.75 I
447.90	j
65.79	I
172.65	j
798.60	I 265.35 j
32.05	j
45.75	I 167.15 I
112.10	I
60.65	j
45.80	I
908.65	j
84.65	j
59.45	[ 57.20 j
32.05	j
21.75	I
478.10	I
111.05	j
29.75	I
548.05	j
115.60	j
11.45	I 553.80 I
21.75	I 102.95 I
85.80	I 123.50 I
369.90	j
59.45	I
238.95	I 26.35 I
10.30	j 90.28 I 17.15 I
140.85 j
35.45	I 25.14 j
151.67 I
....... I
57.12 I
64.05	I
72.05	I 406.00 I
67.55 I 27.50 I 206.90 I
97.30	! 44.65 I 52.60 I 85.80 1 14.90 |,
110.95	i
I 452.13 !
135.82 j 44.06 ; 155.65 I
452.13 I
59.45	I 238.95 !
26.35 I 10.30 i 90.28 ! 17.15 I 140.85 1
35.45	j 25.14 j
151.67 I
25.00
-I
155.75
80.25 79.50
120.85
207.30'
129.30
106.25
207.35
57.25 301.10
92.10
38.00
73.45
156.70
188.60
68.60	I 33.15 I
213.85 j 50.30 I 21.75 I 73.25 I
200.20 j
24.00 1 27.50 I 91.45' I 6.28 i
60.60	I
100.00 i
9.15
12.60
49.15
69.20
48.20 147.00
86.50
79.75 139.35
98.70
106.15
113.50
96.75 74.60
160.50
61.75 j 59.45 1
9.15
500.00
225.00
100.00
100.00
57.12 I 64.05 j
’ ’724)5 ! 406.00 I 67.55 I
27.50	I 206.90 I ' 97.30 I
44.65 !
52.60	I 85.80 1 39.90 I
110.95 I
....... I
68.60	i 33.15 !
213.85 I 50.30 I 21.75 I 73.25 I 200.20 I 24.00 I
27.50	I 91.45 I
6.28 I 160.60 I
9.15 I 12.60 I 49.15 I 27.45 I 62.90 I 89.20 ! 88.05 ! 130.50 1 587.00 I
174.95 I
281.05	I
180.05	j
•...... I
Gl.75 ! 59.45 i 100.00 I
I
9.15
Število Članov in Članic
46 ! I . !
63 I 2 I 1 I
20 I I 5 I
57	I 2 I
22	I 1 I
55 i 1 I I
38	i I 4 I 13 I j
62 j	1	j	21
33 j	1	I	f
25	I 2 I 3 j
31 f	j	2 I
36.1	1	j
58	j	I	2 I
44	j	j
30	I	2	I	2 I
20	i	I	1 j
18 !	I	3 i
29 I	[
141 j	21	igle 1	1
31	i	3	!	j
10 I	1	i	3 i
52 j	j	i
13	I I 1 51. [ 1 !
45	I 1 i
21	I I2
17	i I 1
23	I	1}
59	I 2 I o
14	j i
26	I 4 ]
15	I 1 I 2
39	I I
26	i 3 j 1
32	I j 2
27	j 2 j 3
23	j 2 I
28	j i
22	1 [ 1
29	I j
16!	1;
24	[ i
18	I 1 I 3 - 1 I 25
52 i 2 I 2
14	I
32	j
18	I 51 [
43 I 20 )
13	I 20 [
22	j
33	j
21	i
17 j 47 i
23	I 10 I
15	j 31 I 15
14
22 33 20 20 39
48-
15 7
10
27.
27 14
28
14	j
17 30
30 9
31 23' j
12
18 37 12
7
24
16 17 17
15 22 I 10 12 ]
16
19	J
4 I
6 I
2 !
I	I !
II
I	i-
II 11
■i.l 11 . I
2	J ; H
3	I, 1 I
1J .
6 1
2	j-
3	I
2 I
I
2 !
!
1 !
1 I
I
4 i 1 !
34
15
6
I	I
II	I
1 I 1 I
I I
t -v t
3 f
46
66
25
59
23 56 42
13
65 34 30
90
oo
36
60 44 34
21
21
29 162
16
34
14 52 14 52 46
24 18
24
66 14
30 18 39 30 34 32
25 28
23 29
17
24 22
25 56
6
34
14
32
18
55
51
23
13
20
23 19-47 32 11
15 32
16
14
24
38 24 21
39
15 55
16 7
14 31 34
15
14
19
OO
OO -
36
11
34
24
11
12
20 39 ' 13 logi
17
18 20"
16	: 23, 10 12
■ 19 -19
3
DOHODKI:
Bolniška podpora:
(’lanov 1. oddelka ........................  $5,386.00
('lanov 2. oddelka..................... 278 75
^!auic ...................................... 2-16.75—	5,881.50
v rtgena bolniška podpora.................... 9 15______	9
Izvanredni prispevki (povišanje):
( -lanov 1 oddelka..................... j 424 90
Članov 2. oddelka...................... 46 50
!’lanic................................. 86.70—	1.558.10
i J smrtnina:
Člani 1. oddelka..................•.......... 5,386.00
( lanov 2. oddelka .............................  9075
^lanic....................................... 433.50—	5,910.25
REZERVNI	SKiLiAlD ....................... 374.75-	374.75
Tiskovni sklad......•........................ j 345.35
Pristopnina..................................   758.00
Potni listi.......-......................... 23 25
Prestopni listi................................. 20.00
Ostopni listi ..................................... 25
Spi-emembe oporok .............................. 18.00
Znaki	  228.15
Plačilne knjižice .............................. 38.20
Društveni pečati ..............................  12.25
Društvene knjige št. 101 .................... 3.20—	2,446.65
«Ml!!;	!	$16.180.40
IZDATKI:
Bolniška, podpora:	*
Članov 1. oddelka..........•..,..............$7,503.28
OLanov 2. oddelka ............................. 133.75
(~’lanic...........•......................... 134.23— 7,771.26
Csmrtnina:
članov 1. oddelka.........................  '5,027.13
Clano.v 2. oddelka ............................ 225.00
članic..................................................—	5,252.13
Iz tiskovnega sklada:
Dvorana..............■....................... 7.50
Glasilo .......................................  62.50
Tiskovine ................•.................. 3.50
Društveni pečati ............................... 11.50
Potrebščine ...................................   9.65
Poštnina ....................................... 73.43
Express .......................................   3.45
Plače uradnikom...............................  587.00
Dnevnice ....................................   106.00
Vožnje .......................................   46.35
Vrhovni zdravnik ............................... 76.35
Knjige za društva št. 89 in 101.................. 6.40
Vrnjena vstopnina •............................. 33.00
Zavarovalnina proti ognju ....................... 1.00
Za glasilo dr. št. 67...................•....	2.00— 1.029.63
$14,053.02
Naloženo na obresti v (Northern Trust Saving
Banko v	Chieagi...................... .$3,000.00—	3.000.00
$17,053.02
DELITEV DENARNEGA PREMOŽENJA:
Naloženo v Northern Trust ‘Saving Banko v
Ohieagi. 111. p-o 3% ...................10,888.22
V zemljiščih po 6%...................■....... 9,600.00— 20,488.22
V	rokah glavnega blagajnika J. Kalana.v Sec-
ond Ward Saving Bauk v ¡Milwaukee, Wis. 3,135.42 Ravno v istej banki ne nevrnjenih čekih...... 1,887.17— 5,022.59
V	rokah gl. tajnika zve-zinih znakov 417 k.
po $1.00 ................................ 417.00
V	glavnemu uradu plačilnih knjižic 1285 koma-
dov po 10c...............................   128.50—	545.50
Društva dolgujejo:
Na asesementii	.....r.i............. 581.00
Na znakih ................................... 366.60
Na plačilnih knjižicah.............■......... 40.00—	987.60
Dolg od obrestij od naloženega denarja na
zemljišča ..............................-	42.50—	42.50
1	1	$27,086.41
Naloženo na obresti v oskrbi ¡S. S3. P. Zveze za	4»
mladoletno hčerko preminulega sobrata Urha Vidmarja dr. št. 32 .................. 437.62
Za mladoletno -hčerko preminulega sobrata Kr.
Bezeka dr. št,10......................... 501.50
In za mladoletno -hčer preminulega sobrata Luka Peera. dr. št. 35 ........................-	506.25— 1,445.37
$28,531.78
State of Illinois County of Cook
J-os. Benko, Secretary, Ferdinand Glojek, President of the Board -of Trustees and Anton Duller and Martin V. Ko-nda. Trustee of the Slovenska Svobođomiselna iPodporna Zvez-a, being duly swofn depose and say, that the above published statment is a true and honest report of all money collected during the terms, eomencing the first . (1st) day of September 1912 A. D. and ending the thirty first (31) day of December 1912 A. D. by the said Organization to the best of their knowledge- and belief.
Ferdinand ¡Glojek, ¡President Trustee; Anton Duller, Trustee; Martin V. Kondn. Trustee-; Jos. Benko, Secretary. Subscribed and sworn to 'before! me, Orrin A. Fames a Notary Public in Chicago, 111. and for the County of Cook, and -State of Illinois this twenty fourth (24) day of February 1913, A. D.Cne Tho-usa.nl Nine Hundred and Thirteen.
(SEAL)	Orrip A. Fames, ¿Notary Puhli?,.
PAR CITATOV ZA SOJARJA IN KRANJCA.
Spisal S. Zabrie.
Ni moj -namen jih preganjati in smešiti njih vero, ker vera je in ostane najintimnejša zadeva posameznika.
Ker ¡pa njih. vera in Rimska hierarhija trdi v dogmatičnih pojmih, češ, da kar se danes nahaja. se je nahajalo po'cerkveni zgodovini od stvarstva, ter se ne more vzdržati v spremenjeni 0-bliki. Toraj vera po teli naukih je edina in poslednja vez. Mi, ki smo nehali verovati v dogmatične nauke in versko čutiti, smo po-, stali — brezverci, po mnenju Rimskih lončarjev. — To bodi pribito,, da mi nismo nehali vero-
Jvati, ampak dospeli smo potom razvoja človečanstva k drugi verski obliki, ki nam razgrinja zastor večne tajnosti prirode in ki so po vsem drugačne, kot nauki rimo-katolifikih farizejev in pismoukov. In pojmi te vere so, da se skriva v vsakem zakonu življenja, po izmiranju — obnovitev. Zato se pojavlja izven dogmatičnega verstva brezčutnega duha, drugo verstvo, ki ima naloigo odstraniti domnevanje rimske hierarhije. ter ustvariti- novi verski duh, — resnico, ki hoče razložiti potrebo, da ako izumira v eni 0-bliki, mora biti obnovljena v drugi. To resnico priznavajo tudi rimski agentje. Nikdo še ni odkril globok smisel življenja z večjo gorečnostjo in pobožnostjo, kakor ženialni umetnik:	umet-
nost pa ni taisto kot vera, pač pa nasprotna v vsakem oziru. To dokazuje, ko v zgodovini najdemo večinoma verske fiziologe, ki pa niso hoteli verjeti rimskim -sleparjem. ¡Sam Krist ni hotel verjeti svojemu očetu in židovskim liči tel jem sv. pisma. Že kot dvanajstletni deček, je pobijal njihove zmote. To dokazuje, da so pojmi dogmatike nerazumljivi v toku naravnih ¡zakonov, kateri pretijo pogin verskega duha. Tedaj konec za ene, za druge pa preporod. ker človeštvo hoče in mora spoznati, kaj je in kaj ni — verstvo.
Ako vzamemo vero, ki sloni na domnevanju in se poglobimo v smisel njenega sanjarjenja, najdemo na dnu samo sentimentalne, 'meglene in pobarvane misli ena-
kopravnosti, bratstva in ljubezen do bližnjega, ki jih je baje razodel sam bog, ki je tudi zelo meglen, pesniški izraz. Rimska krščanska in katoliška vera nam ni pokapala še nič, kakor žalostno zgodovino njenih del, ki so naj-nesramnejša v svetovni zgodovini.
Druga oblika vere pa sloni na uspehih vede in znanstva človeških interesov 'življenja, svobodno mišljenje človeka na njegov karakter, ki dokazuje v bistvu, da je nekaj samo ob sebi umevno po razvoju prirodnih zakonov in evolucije časa; Vendar pa Bojar in Kranjec to pobijata — seveda brez dokazov ter da je stvar površna in negativna.
Otresli smo se predsodkov; i-mamo pogum računati s pojmom
Verstva, kot z gotovim zgodovinskim pojmom; gledam» stvari odločno do dna in priznamo, da je verski problem enostavnejši, kakor izgleda.
(Staremu prijatelju, ki se je v dolgi® letih izkazal, je treba ohraniti zvestobo. Kdor trpi. za nadležnim prehladom, naj ne poskuša vsa mogoča in nemogoča sredstva,, ampak naj si preskrbi takoj pristni “Pain EsjjSeller”. Naj se ftrg-ne ž njim krepko po vratu, prsih
ter stopalih in takoj ho dobro. — Pain Expeller se lahko dobi v A-meriki po vseh lekarnah za 25 centov steklenica. Treba pa je paziti, da se dobi pristnega z varstveno znamko s sidrom.
(Advertisement)
ROJAKI V CHICAGU POZOR!
Naznanjam, tla razvažam na florn DOMAČ KRUH ¡Naročite ali pišite dopisnico “ JOHN QUALIZZA 2138 W. 25th St.	Chicago.
S.S.P.
v«
Zveza
'J
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago, IU. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111.
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
! MARTIN KONDA, 3622 W. 26. St., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland, Ohio.
JOHN BATICH, Box 208, Claridge, Pa.
JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
ANTON SLOGAR, 4144 W. 16. St., Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton ave., Chicago, 111.
JOHN JEREB, 321 — 136. St.. Chicago, lil.
FRANK GODINA, 1441 Fullerton St., Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, lil.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, lil. Denarne (odpošiljatve) pa na John. Kalan, 341 -6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja zadno sredo v mesecu, v Welky-•rl dvorani, 1806 Blue Island are.
CELOLETNI RAČUN SLOVENSKE SVOBODOMISELNE PODPORNE ZVEZE V CHICAGI, ILL.
Od 1. jan. 1912 do 31. dec. 1912.
Celoletni dohodki:
Bolniška podpora od
Članov 1. oddelka .....................
Članov 2. ¡oddelka.....................
Članic ........•............................ 543.50— 16,237.20
Vrnjena bolniška podpora.................... 23.95
Izvanredni prispevki (povišanje) od
članov 1. oddelka........................... 4,957.70
Članov 2. oddelka................•.......... 183.50
Članic...................................... 219.20— 5,360.40
Usmrtniiia od:
.¡$14,974.95 ..	718.75
..	543.50— 16
Članov 2. oddelka ..
Članic..............
REZ ERVINI SKLAD Tiskovni sklad......
Potni listi ....................
Prestopni listi ................
Odstopni listi .................
Spremembe oporok..........•.....
Plačilne knjižice ..............
Društveni znaki ......•........
Društveni pečati ...............
Krstni listi dr. št. 20 in št. 90 Knjige za društ. št. 86, 98, in 101 . Za glasilo Glas Svobode od dr. št.
67
14,977.50 238.25 1,085.75—	16,301.50
2,698.05 2,060.00 75.90 48.25 3.15	1,019.00
55.50	
93.95	^ -A -
. 555.10	
42.00 2.30 8.00 2.00—	5,644.20
Skup................................$44.586.25
Celoletni izdatki:
Bolniška podpora:
članom 1. oddelka ..........................$20,085.78
Članom 2. oddelka •......................... •	371.50
Članicam .................................... 412.55—	20,869.83
tj smrtnima:
Članom 1. oddelka............................ 9,925.00
članov 2. oddelka..............•............. 256.61
Članicam .................................... 425.00—	10,605.61
Odpravnina iz usmrtnine.......................  500.00
Poškodbe........................................  100.00—	600.00
Jz tiskovnega sklada za:	,
Dvorano ........................................   18.'
Glasilo ....................................... 250.
Tiskovine....................................... 202
Znake ......................................... 450
Pečate ......................................... 24.
Potrebščine..................................... 78
Poštnino ...................................... 213
Telegrame ...................................
Iixpre;ss ....................................... 9
Plačo uralnikom ............•................ 1,523
........................   191
....................... 112
........................... 17
.. .. •.................... 27
Dnevnice .......
Vožnjo •.....
Bonde uradnikom Odvetnika.......
Vrhovnega zdravnika.............•....... 165.
Notarska potrdila ........................
Insurance Department v Springfieldu, 111.....
Knjige za glavni urad............•...........
Krstni list za dr. št. 90....................
Knjige za društ. št. 86, 98, in 101..........
Organizatorja (plača) ...................
Priobčenje celoletnega računa za ]. 1911.....
Vrnjeno vstopnino ...............•...........
Računski stroj ..............................
Zavarovalnino proti ognju........•...........
Stroj za; številke ...........................
Glasilo Glas Svobode za dr. št. 67.......•... .
2
5
1
8
45
35
37
190
11
'5
9
00 10 .75 ,00 45 .85 .42 .25 .15 .00 .50 .40 .50 .50 60 .95 .00 .30 .15 .00 00 .00 .25 .00 ,75 .00 .00—
3.627.87
$35,70331
Preostanek v letu 1912 .............................. 8,882.94
Skup.
.jz. v....... $44.586.25
Denarni pregled:
Preostanek iz leta 1911....................$14,320.62
Prebitek v letu 1912......................... 8,832.94
Dohodki denarnih obresti v letu 1912 ........ 420.08— 23,623.64
Nevrnjenih čeki dne 31. dec. 1912........... 1,887.17 - 1,887.1 i
Denarno premoženje 31. dec. 1912...................... $25,510.81
DELITEV ZVEZINEGA PREMOŽENJA.
Na obrestih:	*
V Northern Trust Savinigs ¡Banki v Chieagi,
111. dne 31. dec. 1911 po 3%.....•.....$ 9,518.48
Naloženo v isti banki od dohodkov v 1. 1912....	807.16
Obresti od naloženega denarja v 1. 1912 po 3%>	325.98
Obresti od naloženega denarja v zemljišča v letu
1912 po 6% ..........................• • •	94.10
Vrnjene obresti od nalož. denarja, v zemljišča	142.50-— 10,888.22
Naložen denar na prve zemljiške vknjižbe:	..
Na posestvo hišna št, 3652 IN. Kedzie Ave.
v'Chieagi, 111. po 6%................... 1,600.00
Na posestvo 'hišna št. 4716 Bertesa Ave.,
v Chieagi, Ul. po 6%.................... 1,600.00
Na posestvo hišna štev. 4719 Bertesa Ave.,
v Chieagi, 111. po 6%................... 1.700.00
Na posestvo hišna št. 4044 IN. oOth 'Court v Ghi-
eagi, 111. po 6% ............ k......... 2.300.00
Na posestvo hišna št. 4052 N. 50th ¡Court v 'Chieagi, IH. po 6% ............................. 2,400.00— 9.600.00
V rokah glavnega blagajnika:
Bilanca dne 31. dec. 1911 ................... 4,802.14
Frimankljaj na čekovnem računu radi prenosov
denarja na obresti iz dohodkov 1. 1912.... 1,666.72
Denarno premoženje glavnega blag............. 3,135.42
Nevrnjeni čeki dne 31. dec. 1912 ............ 1,887.17—- 5,022 59
V prometu:
Na posestvu hišna št. 4719 Bertesa Ave., ¡Chicaga, dolguje na obrestih dne 31. dec. 1912 ..	42.50
Društva dolgujejo na asesmentu..............•	581:00
Na znakih .................................... 366.60
Na plačilnih knjižicah......................... 40.00
Društvenih znakov je v glavnem uradu, 417
komadom po $1.00.......................... 417.00
Plačilnih knjižic je v glavnem uradu, 1285 komadov po 10c..................•............. 128.50— 1,575.60
Uprava glavnih uradov:
Pisarna glavnega tajnika v vrednosti po inventarju dne 31. dec. 1912 ...................... 644.80
Pisarna glavnega blagajnika v vrednosti po inventarju due 31. dec. 1912 ................. 20.00—	664.80
$27,751.21
Usmrtnine naložene na obresti v oskrbi S, S. P. Z.
Naloženo na obresti za mladoletno hčerko preminulega sobrata Urha •Vidmarja, c. št. 764	437.62
Za mladoletno hčerko prom mule ga sobrata
'Franka Bezeka, cert.	št. 313 ............ 501.50
Za mladoletno hčerko prominulega sobrata
Luka Peer, cert. št. 2365  ............. 506.25— 1,445.37
$29,196.58
IMAMO NAPREDEK1
Gornje besede se lepo slišijo, a vprašanje je, kje sem jih dobil. Povem resnico: v nedeljo, 22. t. m. sem šel po službenih opravkih Kašparjeve Državne Banke v Chieagi v mesto Mihvaukee, znano posebno izza časa, ko so socijalisti v njem vladali in premagali kapitaliste na celi črti, v čemur se nam je pokazala velika delavska zavednost ondotmega delavstva, in v katerih zavednih vrstah se nahaja i slovensko mihvauško delavstvo, za kar mu gre vsa čast!
¡Zadnjo nedeljo torej je imelo društvo “Naprej” svoj velik koncert, ki se je končal z velikanskim uspehom in žel nebrojne pohvale, kar je tudi v vsej meri zaslužil! Okoli 2. uri popoludne se je pričelo ljudstvo zbirati v South Side Turner dvorani in kmalu je bilo zasedeno 'kljub jako slabemu vremenu, ki je vladal ta dan po celi Severni Ameriki. I. del koncerta je bil glasbeni. Otvoril se je pa s mednarodno delavsko himno Marsillase v spretnih rokah hrvaškega tamburaškoga zbora “Adri-ja”. Program je bil velik in zanimiv. Izmed drugega naj omenim tamburašku društvo “Naprej”, pod vodstvom živahnega kapelnika, (žal da sem ime g. pozabil), kateri ima posebno velik smisel za slovensko narodno pesem, kakršnega talenta še nisem našel v nobeni slov. a m, naselbini. Če se pomisli, da je gospod kapelnik samouk in brez kake višje glasbene naobrazbe, mu gre tem bolj ta čast v zaslugo! Pevsko društvo ‘Zvon’ je pokazalo svojo moč v pesmi “Opomin k petju”, skladatelja H. Sattner. Prijetna za uho je bila posebno koračnica “Turška straža”, kjer-so imeli tamburice v rokah, vrli Kenošanci, spojeni v dru štvu “Bratstvo”.
Nekaj novega je bil dvospev s | spremijevanjem glasovirja, ki sta ga proizvajala gdčna. G. Gabrovec in g. G. Šuler, oba štajerska Slovenca. Sicer sta si izbrala eno starejših slovenskih pesem, ljudem novega rodu bolj neznatna vendar ni to njunega uspeha preveč kazilo. Kot ima g. Šuler lep tenor, ima na drugi strani gdč. Gabrovec fin klavirski igralni čut, in se bo lahko še mihvauškim Slovencem pri boljši priliki pokazala. Dovršen je bil osmerospev in četveronpev društva “Naprej”. “Bela Ljubljana”, violinski duet s spremlj. tam. zli o ra s goslarjema gg. Brenkuš in Strehar se je posrečil, ¡ter sta posebno zadnja dva vijolinista žela buren aplavz. Lepo je bilo videti še tako mlada slovenska fanta na odru z vijoli-no v roki; gosli so pele čisto in imata oba gg. že precejšnjo vijo-linsko tehniko. “Arbeiter-Lied ’ ’ (delavska pesem), je bila peta od nemškega damskega zbora “Au-rora”. Ko se je oglasila nemška pesem po dvorani, se ušesa, navajena čuti slovensko pesem, nekako težko privadijo trdi nemški izgovarjavi, to It ra j a. kakor pravim, le nekaj časa, potem se pa človek i v nemško pesem uživi, in ima od nje ulžitek. Dame “Auro-ra” so pa vlile toliko življenja v prvo pesem, da so morale ponavljati, in so nekatere Slovenke čutile klic srca po slovenski pesmi, peti od slov. ženskega zbora, ki se menda še v napredujoči mil-wauški naselbini porodi, in če bi | ga imelo roditi prav ljubosumje, ta lepa ženska čednost ! Tako je j končal prvi del tega velikega kon-jcerta.
IT. del je bila šaloigra v treh dejanjih; “Moč uniforme”, katera. je žela obilo priznanja, zabave in smeha in opazk priprostega občinstva. Igra “Moč uniforme” 'je bila mihvnuškrmu občinstvu ¡znana, ker je bila to draga prireditev. Vsakteri, ki je videl to i-‘ gro prvič igrano, se je izrazil, da
je bila zadnjo nedeljo z večjo lahkoto podana in bolj s fineso izpeljana. Dokaz, da je treba igro i-grati več kot enkrat, če se hoče doseči lepše in boljše igranje in večjega zadovoljstva od strani občinstva. Ker je vsebina vsakemu skoro znaua, se bom vstavil samo pri raznih karakterjih. Tako na primer z glavno osebo kro-jačom Cvirnom, v rokah g. Jonn Krolnika in njegove žene Agate, ge. M. Ermenc. Krojača Cvirna pozicija na odru je kaj žalostnega spomina za vsakega zakonskega “pantofelhelda”, katerih se v 20. stoletju tudi ne manjka! — G. Krolnik je bil na mestu in se je potrudil dati mnogo patosa v svoje igranje. Ko bi imel še bolj iz-razovito govorjenje in pravilne geste, bi žel lahko še več pohvale: Njegova huda žena Agata, ga. Ermenc je bila kaj tempara.mentna in skozi dovršena figura in je znala neprijetne gube lepo zašiti in praznoto napolniti, za kar je žela od veselega občinstva, pa ne od moških! obilo pri ¡znanja, od nas hlačarjev pa le tiho obžalo-. vanje, da si je podvrgla tako neusmiljeno moško pest!! Kot zanimiva oseba v celi komediji je židovski agent Majer, igran od g. Frank Ambroža. Reci moram, da je bil g. Ambrož kot nalašč izbran za izraelitskega zastopnika! Njegovo hitro govorjenje in primerne geste, kakor nastop in maska, so bile nadvse Zadovoljive; tukaj ne smem pozabiti, da je v pevskih kupletih dal razumeti poslušalcem vsebino pesmi, kar je bilo na nesrečo pri drugih pevcih i gralcih pogrešati in je to precej igri vzelo, mesto dodalo k uspehu. Občinski svetovalci so bili dobri; najbolj se mi je seveda dopadel Trček, g. John Zajc. ki se je potrudil izrazito govoriti in ki je podal svojim besedam moči in veljave. G. Zajc bi so lahko porabil za večje slov. karakterne vloge, nakar opozarjam intendanco dramatičnega odseka! Jelenc, župan, g. John Kalan, je bil na-svojem mest. pri njemu se mi je posebno dopadla maska, ki je bila res kaj okusno narejena. Gg. A. Bevšek in Šule sta bila ravnotako na mestu. Eksekutor. g. Fr. Puncer in Mi-lek, krojaški pomočnik v osebi g. John Novaka, sta nadvse povoljno rešila svoje vloge. Škoda, da
“Glas Svobode”
(Thk Voice or Lebkrtt)
weekly
?nbll.h«d by M v. KONDA (Sl CO
3622 W. 26 Street Uhicsgo, Illinois.
Subscription $2.00 per year
Advertasements on agreement.
Prvi svobodomiselni list za slovenski _________narod v Ameriki.
'Olas Svobode’ izhaja vsaki petek
— ■■ -------in velja -------—-----
1A AMERIKO:
Za celo leto...........$2.00
u pol leta............ )|.oo
■A RVROPO:
Za celo leto...........*2.50
aa pol leta............. .$1.25
Naslov za dopisi: ih poSiuatvi jk
GLAS SVOBODE
*612 W, 26 STR.	CHICA&j, ILL
Pri spremembi bivališča prosimo naročnik la nam natančno naznanijo poleg Notma tud 1***1 naslov.
je bil g. Novak malo hripav. Jer-ndj kot hlapec, g. Fred. Kianč-,nik, in Žigon, lovec, g. J. Hrovat,, sta bila dobra. Pohvalno moram omeniti tukaj Lizo, gd. M. Ermenc, ki ima postavo za ljubinko, prijetno zunajnost in vso ljubkost v obnašanju, kretnjah in govorjenju. Če bi pri petju le malo bolj usta odpirala, ji ne bi bilo v škodo, bi se občinstvu še bolj priljubila. Gospodična M. Ermenc postane lahko dobra igralka, če selioče potruditi in gledati na to, da se mora na gledališkem odra predstavljati vse naravno, poljubi seveda izjema! Jera, ga. A. Bergant je bila zadovoljiva. -— Tretje dejanje je bilo najboljše izvršeno, to pa zato, ker so se gg. igralci in gg. igralke bolj razko-rajžile in se privadile desk.
III. del bil ples in prosta zabava, ki sta imenitno uspela. Tako-niseni videl še v nobeni slov. naselbini složnega, pametnega in mirnega nastopa kakor to zadnjo nedeljo v Mihvaukee, in se tudi prepričal, da to ni samo besedičenje o ondotni slogi našega naroda, temveč prava resnica, ki postaja vsak dam bolj krepkejša v korist naroda samega! To si naj zapomnijo tisti “kikarji”, ki povsod vidijo neresnico in ki zavijajo fakte, in pravo narodno ¡življenje. .	Avgust J. Trošt.
NEBO
Vsak kadi NEBO
cigarete
10 ža 5c
Vuk trgovec p radi vedno v» č NEBO Cigaret vtiki den.
cork tip CIGARETE
Imajo nejvečji uspel v Ameriki ker so dobre
» Pijte najboljše pivo

æPeter Schoenhofen Brewing Co,»
——^	—————
PHONE: CANAL 9	CHICAGO,ILL.
'BFsaröPSSsrciars»'as xs: xs XX'or xs '
ÆZg/gZgÆS/g. /g Z»	/y fjÿ j
Pl
rassss:
«I
NAJ VEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE j
NARODNA TISKARNA
2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
TELtCANAL 443
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost bo tiskovine za društva in trgovce.
Slovenska Delavska Podporna in
Peozijska tâxti Družba
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910.
MADISON, PENNSYLYAIMA
GLAVNI ODBOR:
P!R'E DSE D NIK: Martin Jager, L. Box 102, ¡Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakra jšek, R. R. 3 Box 57 Colfumbus. Ivan s. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 140, Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, Box 120, Adamsburg, Pa.
BLAGAJNIK : John Gantar, Box 286, North Ohicago, 111.
NADZORNI ODBOR:
ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsbnrg, Pa MATH PETR.ICH, L, Box 183, Oliff Mine, Pa.
HENRY LAMUTH, II., Box 114, Marianna, Pa.
POROTNI ODBOR:
JOHN LEKŠE, predsednik, Box 94, Mulberry, Breezy Hill Sta. Kan. ALBERT ŠVAJGAR, II. Box 146, Livingston, 111.
JOHN GQMTLAR, HL, R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa.
ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa.
MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsbnrg, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo. Boehm, Arona, Pa.
Glasilo je “Glas Svobode.”
Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika.
Iz urada glavnega tajnika S. D. P. in P. Družbe.
Vsim glavnim uradnikom S. D. P. in P. Družbe naznanjam, da se bo vršila seja glavnega odbora na dne 13. aprila t. 1. v prostorih glavnega urada in sicer točno ob 9. uri dop. Na dnevnem redu je veliko važnih točk za rešiti in zato naj noben ne izostane.
Jo«. Hauptman, gl. taj.
BODIMO PONOSNI NA SVOJE SOVAŽNIKE?!
Cliff Mine, Pa.
Ne ¡bom pisal o delavskih razmerah in tudi ne veliko o družabnih, ki sedaj vladajo v tej okolici, pač pa želim spregovoriti par besedi o naši vrli S. D. P. in P. D.
Naša Družba je skozinskoz delavska organizacija, njeni člani šo delavci in njeni uradniki so sami delavci, pravila pa so tako izdelana, da na prvi pogled človek spozna blag namen te organizacije, da namen iste je vzvišen in velikega pomena za slovenskega trpina v Ameriki. V tej organizaciji ni nobenega frazarstva ampak sama suha dejstva. Da je bila organizacija ustanovljena v poglavitnem za pomoč in podporo delavcev, njih žena in otrok to je skoro vsakemu znano, morda pa se dobe še rojaki, ki ne vedo, da poleg tega skibi ta organizacija za zboljšanje delavskih razmer. Tako na primer najdemo v pravilih točko, ki pravi, da vsak elan, ki ima državljanske pravice je zavezan voliti samo za tiste kandidate, ki jih priporoča delavska stranka. Delavec pa bo vedno deloval na to da se položaj delavstva izboljša.
Naša organizacija je še majhna, vendar raste po številu članov in premoženju. Pri zadnjem računu in pregledovanju poslovanja glavnih uradnikov sem imel priložnost prepričati se, ako je res istina, da ¡je poslovanje v redu. In res ko ■smo prišli skupaj, da pregledamo račune, smo se uverili, da če prav ima vodstvo Družbe v rokah delavec, da gre vse v lepem redu naprej. Niti enega centa se ni zavrglo nepremišljeno a. tudi noben član ni bil prikrajšan niti za en cent. Račun katerega ste videli v tem glasilu jasno govori o napredku Družbe in umnem gospodarstvu od strani glavnega odbora in krajevnih društev, ki lepo složno delujejo za procvit cele organizacije.
Ne morem dovolj priporočati rojakom širom Amerike, da pridno pristopajo k Družbi in da ustanavljajo podporna društva ter jih priklopijo S. D. R. i. P. D. Za vsa natančna pojasnila obrnite se na glavnega tajnika Družbe, br. Jos. Hauptman, Box 140, Darragh, Pa. Kolikor več članov bo štela Družba, toliko močnejša in sigur-nejša bo organizacija. Dolžnost vsakega člana je, da agitira med prijatelji in znanci, da pristopijo k nam in si podajo delavske roke, sebi in svojcem v korist in obrambo proti vsakojakim nezgodam.
M. Petrič, nadzornik.
Lepo po vrsti vse: Najprej i	resnice
(Pri sebi mi iščimo in ¡pravice ;
■Sami najprej bodimo poštenjaki !	Stritar.
Pregovor ¡pravi, da se hinavščina prej ali slej maščuje. Mi sicer ne verujemo v taka prerokovanja, vendar pa smo opazili, da se je to slučajno že večkrat zgodilo. Zagreši lahko vsak človek, posebno še, če pomislimo pod kakimi okol-nostmi se .moramo boriti za obstanek ; toda vedoma vedno nagajati, se hliniti in dobrikati ter ob enem soseda bojkotirati in za j hrbtom farjem roke podajati, -po-j.tem se cmeriti in v javnosti joka-j ti ter ošabno drugim narekovati:
! to in to se naj tako in tako naredi, 'pa se le sam ne gane, da bi kaj naredil, ali da je že kaj naredil, to vendar ne gre.
¡Po takih voditeljih in pod takim vodstvom res ne bomo nikdar napredovali. Človek, ki sovraži vse razen lastne osebe in svojega lastnega diktatorstva nad drugimi, ki so kaj storili pa so v njegovih očeh ničla, samo za to, ko niso njega za svet in dovoljenje viprašali, ni vreden, da ga pes povoha, kamor li naš, pod kapitalističnem in farškem jarmom zasužnjeni ameriški narod.
Težko je človeku dvigniti roke kvišku, da ga lopov obere in potolče kot ¡psa za to, ker se je pre-drznil drugače misliti kot on, in ko je za narod že nekaj storil med tem, ko on še vedno samo iz obzid ja svetuje.
Teškoče se ponavljajo in krvniki nas preganjajo; ti krvniki pa ne obstojajo le v verski in kapitalistični družbi ampak izdajiee dobimo tudi v lastnih vrstah.
¡Preganjanja so se dogajala, se dogajajo in se menda bodo dogajala. Jan Hus, Giordano Bruno, Ohicaške žrtve, Francisco Ferrer in še sto in sto drugih, delal je vsak najbolje po svojem prepričanju, kakor je vedel in znal, da bo ¡za narod dobro in vendar so vsi zapadli zavratnim umorom.
Tudi ¡Sokrates, Savanarola, John Brown in Jesus Krist, vsi so naredili pomoto — ker so bili zmotljivi. Pa to ne dela razlike. Tudi roparji, ubijalci, pohotneži in — mi tudi, in še marsikdo drugi je, nad komur se zavihti bič nesramnega samopašnika. In takih samo-goltnežev je v vsaki družbi. Ne glede na to, če si nedolžen, ne glede na to, kako dobre so tvoje misli. ne glede na to, kako vzvišene so tvoje ideje, — če se ne strinjaš z ukazovanjem iz zaobzidja streljajočega bandita, pa če tudi molčiš, nič ne de, od tistega časa se pričenja tvoje sistematično vreteno preganjainje in trpljenje. Od takrat se pričenja tvoja borba, proti zahrbtnim zločincem, na življenje in smrt; in tako je — z nami.
Ali smo divjaki? ne, temveč kulturni ljudje. Če si le nebi domišljali, da je to kdove kaj! Prvi človek, ki se je umival in kopal, a mi ameriški Slovenci v dvajsetem stoletju, vidimo v njem suroveža; kajti človek brez stalnega bivališča, nezmožen, da se podpiše br§z da nebi hinavsko zavijal oči proti nebu, žrtvujoč svojim bogovom krvave žrtve in maščujoč se nad svojimi sovražniki lastnoročno in brez posredovanja hladnih paragrafov je našim mislim in občutkom barbar, podohnejši živali kakor pa nam otrokom moderne kulture-.
To so ljudje, ki ne vidijo bruna v lastnem očesu, vidijo pa. pazder v tvojem. So ljudje, ki ne vidijo prepad, v katerega tirajo svoj narod in narod ne vidi in ne čuti peska, ki mu ga meče zapeljivec, kot člankar “bodite ponosni na svoje sovražnike ’ ’, v oči, vidijo pa napake svojih bližnjih. So ljudje, ki se ti prilizujejo — sama čistost in nedolžnost jih je — za hrbtom se ti pa rogajo iti najraje bi te. kar živega na ražnju pekli. So ljudje, ki za narod niso še ničesar storili, da si vedno vpijejo, to pa to je naše, kot oni kajžer, ki se je pri bogatinu ženil, in ko sta nevesta in nje oče prišla k kajžerju na ogled, se je le ta, ko ju je po polju vodil, da si ni bilo njegovo, prijel za hlačen gumb in rekel: to vse je moje; ti pa delaj in delaj ; sedaj to, sedaj ono in če je to delo še tako potrebno in koristno, je pri takem človeku ¡za nič, ker nisi njega vprašal za svet. So ljudje, kot cigan, ki le svoje delo, katerega nič in nikjer ni, hvalijo; druge obrekujejo, jim zapreke delajo in še druge ljudi od njih odvračajo; in več kot kje drugje je teh šviga-švagovcev v iGhica.gi. To je res. Ko smo sklicali prvi javni shod, da volimo začasni odbor za. S. Z., prišlo je premalo ljudi. Na drugem tudi razen švagovca, premalo; še le na tretje je prišlo toliko privržencev za dobro narodno stvar, da se je shod odprl in odbor volil. To se nekako čudno sliši, a je istina. Gotovi krogi so ljudstvo .nekam res čudno sistematično od shoda odvračali, samo za to, ko se njih ni ničesar vprašalo, se jim poklonilo in se jim vodstvo takoj ob začetku ni izročilo, in pa za to ne, ko je oni prvi to misel započel, in pa za to ne, ko je oni in oni shod sklical, in ¡pa, ko je tudi oni na shodu; drugače bi bil že prvi shod zadostoval. To so ljudje z velikansko goflo, prištevajoč se svobodomislecem, pa se družijo z farji. Ljudje, ki delajo vedno sovraštvo in razpor v društvih in organizacijah, a če sami spadajo tje ali ne; za dobrobit našega naroda pa niso še prav ničesar storili. — Ljudje, katerih je vse sama gola ¡zahrbtna, politika. To je stara igra “The Old Secretary” in ne nova “The New Secretary”, kot se hoče ljudstvu natveziti. Ljudje, ki so pri ¡S. IN. P. J. tako vzorno gospodarili kot premeteni Potemkin. kateremu je Ruska carica Katarina naročila, da v opustošene kraje “Novo Rusijo” imenovane ob Črnem morju, obljudi, pozida z mesti in vasmi in pospešuje trgovino. Ko je pa carica Katarina sama prišla, da se prepriča o čudežih svojega ljubljenca, ji je on le od daleč kazal nove vasi, katerih ,pa v resnici ,ni bilo. Potemkin je namreč dal iz desk zbite stene pobeliti in te stene je potem od da-,lee kazal carici kot — nove vasi: in Katarina je prefriganea o.bsi pala ¡z bogastvi ter povzdignila v kneza Tavrijskega.
To bi bilo za vas, kaj ?
To so ljudje, ki se, kakor rečeno, radi v javnosti cmerijo in jokajo ter narekuje drugim; tako pa tako bi moralo biti. Kdo vraga je pa kriv, da ni? — profesorji, ki so j us študirali, 'bali bi radi celemu narodu za voditelje, nič delali pa mastno plačo vlekli.
Ljudje, ki hočejo veljati za najbolj poštene, pametne in učene ljudi na svetu, pa ¡niti ne pomislijo, da bi tudi sami živeli po nauku, ki ga uče. Ljudje, ki hočejo biti gospodarji vsemu in vsako-mu in če ne delaš tako kot oni želijo, potem k vragu, k vragu s tvojimi idejami, k vragu s tvojim delom, k vragu s tvojim prepričanjem! Nas poslušaj, ker le to je
prav in dobro, kar mi učimo. K vragu z argumenti, k vragu ¡z kritiko . . .!!
Ho ujib mnenju bi moralo biti, kot po modrovanju nekega Mas-larjevega Anžka, ki je kopita še za čevlje starega kroja delal, rekoč : En bog, en cesar, en kralj, en papež, en škof, en kaplan, ena glava, ena pamet pa en Maslar.
Bodimo ponosni na svoje sovražnike. Mi smo — in vi?	—a.
VSAKOVRSTNI KRISTJANI.
Krščanska Anglija je zadobila svoj svetovni glas na perfidni način, kako razširja svoje krščanstvo. Na vsem svetu je znan angleški misijonar, držoč v eni roki sv. pismo ali biblijo, a v drugi pa mersko palico, da odmeri svet in ga zahteva za John Bulla. “To put up a claim” se reče v angleškem poslovnem jeziku. Skoraj ni dežele na svetu, kjer je kaj dobiti, in naj si bo karkoli hoče, — Angleži so svojo roko gori položili.
'Pred malo časom si je Kitajska denar izposojala, toda posojilo še ni docela perfektno. Pri tem so deležne Angleška, Francija, Nemčija, Zdr. države, Rusija in Japonska. Francija je baje ugovarjala in preprečila konečno potrdilo deležnih držav, in to zaradi tega, ker je bil ¡Nemec imenovan oskrbnikom davka od soli na Kitajskem. Kakor vse kaže, je Angleška pravi ščuvalec za hrbtom Francije, vse po stari navadi in praksi. Kaj ta krščanska dežela prav za ¡prav namerava, je vse kaj druzega, kot preprečiti, da ¡bi 'Nemec dobil urad.
Mlada kitajska republika je z vso imajočo močjo pričela delovati, da zatre narodno pregreho Kitajcev, namreč užitek mako vine (opija). Sedaj pa ima neki angleški sindikat pogodbo s Kitajsko, da na Kitajskem prodaja indijsko makovino. Angleški trgovci proizvajajo v Angleški-Indiji in izdelek pošiljajo na Kitajsko. Pogodba končuje leta 1917. Za angleške trgovce opija je prišla kitajska republika nekoliko nepričakovano in krepkost, s katero nastopa proti monopolu opija, se smatra kot višek poslovnega motenja in kot kršitev pogodbe. Trgovci imajo ogromno zalogo ma-koviue, vredno $60,000,000, in zahtevajo, da jim Kitajska zalogo odkupi. Da tej zahtevi da nekoliko poudarka, skuša angleška vlada potrdilo šestvladnega. posojila toliko časa ¡zavlačiti, dokler se Kitajska vda zahtevi opijskemu monopolu.
Ako se to izsili, potem mora Kitajska Angležem zopet druge davke prepustiti in tako ostane v ved-ni odvisnosti. Iz tega in še drugih vzrokov republika še ni pri-poznaina. Zdr. države, ki bi morale ostalemu svetu z dobrimi vzgledi odspredaj korakati, so do sedaj posestrinski republiki pripozna-nje istotako odrekle. To upiranje se pač naslanja na bratranstvo z Anglijo in na sklepčnost posojila. Kaj “nam” koristi republika, katera nain brani, da bi si “mi” iz-posojevali njen denar?!
Tako uporablja kapital državo in nje vlado, da varuje svoje interese. 'Celo narodni greh je blagoslov v angleško-krščanskim zmislu, če milijone prinaša. Kakor se ruski “mu;žik” z državno pa-toko v siromaštvi drži, ali Kitajec in Indije iz makovino, baš tako se vso človeštvo vgonobavlja z demonom — dobičkom. Vse v imenu napredka, civilizacije in krščanstva.
“Mi smo krščanski narod,” je nekdo pred malo časom rekel v banketnem govoru, v katerim se je izrazil proti neodvisnosti Filip-pinov, “in kot krščanski narod moramo Fil-ippinee popred pokristjaniti, predno jim damo pravico. sami sebe vladati.”
¡Perfidna Anglija dela v Indiji in na Kitajskem kristjane z vpo-rabo makovine; Rusija doseže svoj namen z žganjem, Amerika pa e KrakJbrgensen in s strojnimi puškami.
Da, dobi se vsakovrstne kristjane in božja pota, Morganov in angleških trgovcev z opijem, so ču-dezna.
Za zunanje oglase ni odgovor-no uredništvo ne upravništvo.
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.
V
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
9
PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA:
■^ce...........10. maja
Martha Washington, . .3. maja
Argentina, ......... 9. aprila
Oceania, ......... 25. aprila
Paruikiodplujejo redno ob jredaft ob 1. uri pjpoldne i* pri.taniiia Bush s Stores, Pier No. 1 na koucu 50te ceste r South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristaniška najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
SLAVNI
ZASTOf*
ZA
AMERIK«
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
K. H. Kempf glavni zast. na zapadu 120 N. La Salle St. Chicago
Nasa nova|spoin]adna in letna zaloga obleke, klobukov in spodnjega perila za vas in vašega sina je tu.
Zmerne cene za vse erako.
V naši veliki zalogi debite vse. Mi vas v vsem zadovoljimo.
HING®
JELINEK in MAYER, Imitelja.
vogal Blue Island be in II cesta
M. A. WEISSKOPF, M. D.
'3
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
L 914 Ashland A ve., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Piatt,
od 8.—10. ure predpoiudne	814 Ashland Ave.:
•d 1. —3. ur« popoludne in	od 4.—S. popoiudne.
•d 6.—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
are dopoladne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih,
DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
ATLAS BREWING CO.
sinje na dobrom glasu, kajti ona prideluje najbolje piv« iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAGER
I
MAQNET
I
GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Compagnie Générale Transatlantique
Iz New York v Avstrijo ć*c Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivale brezplačno hrano na parnikih draSb«, snažne postelje, vino in rasna jedila.
Pristanišče 57 Norih River vznožje 15tb St., New York City
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjutraj«
S. S. France nov dvovijak)	S. S. La Provenoe
S. S. La Lorraine	S. S. La Savoie
Najboljše udobtiosti v III. razredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3, pop.
S. S. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touraiaa
Glavnizatop na 19 State St., New York.	MAURICE W. KOZMIKIH.
glavni zastopnik za zapadu. 139 N. Dearborn St. Chieags
, Iti.

A A
M, A. JL. Afc,. 1*, rfk iêk

ZDRAVI ZOBJE
CLEVELAND	CLEVELAND
so prvi pogoj veselemu razpoloženju. Vsako pokvarjenost zobov zatrite v korenini in prihranite si mnogo bolečin kakor tudi stroškov. Mi smo si po večletnem delova 'ju pridobili simpatije vsih tukajšnih Slovencev. Ne zaupajte ¡svojega zdravja ljudem, katere ne poznate, pridite v domač urad, kjer vam postreženo z slovensko žensko postrežba. Vprašajte svojega soseda!
DR. A. A. KALBFLEISCH
6426 St Clair Ave.
CLEVELAND	CLEVELAND
Odprto od 8 zjuraj do 8 zvečer
T V V	T V y T «
w	v ^ v v v w v r ’r-^
IDOIPIÖI
Cleveland, O.
Rvoji k svojim! to je geslo naših trgovcev v Clevelandu, ki se večkrat čita v Clev. Ameriki. Lepo se sliši to geslo, toda ravnati hi se morali po njemu le-ti vrli narodni izkoriščevalci. Kako se po njem ravnajo, to nam kažejo današnje Clevelandske razmere med Slovenci. Komaj so naši zadružniki odprli svojo prodajalno, pokazali so trgovci, koliko njim velja to geslo; oni tega gesla nočejo razumeti, ta naj hi veljal samo nam revnim delavcem, da, ali samo do danes.
Seveda tudi delajo veliko na narodni podlagi; ali kako? To danes razvadite, kako nesramno so vas izkoriščali in goljufali, ont pozabljajo, da vse imetje kar ga imajo, izprašali so ga edino od vas, dragi delavci! Danes imamo dokaz za njih lopovski napad na našo prepotrebno Zadružno proda jalno v Clevelandu.
Sedaj, ko prodajalna obstoji, zagnali so se z vso krvoločnostjo, da jo uničijo s tem, ko so pri večjih Comp. v mestu prepovedali dobavo živil. Zadružnike preganjajo iz svojih hiš, predno je Zadruga pričela, so vse prostore izpodrinili s tem, da so jih zaren-tali. In še več dražiti lopovščin so krivi, s komur so nam pokazali, kako naj mi postopamo proti njim. Morda so tudi oni krivi, da je toliko Slovencev odpuščenih iz tovarn, saj te narodne izdajice se vsega lotijo, še boga hi prodali, samo ko hi ga imeli. 'Seveda, sedaj so začeli konkurirati naši Zadrugi, ali iapodletelo jim hode, ker mi delavci dobro vemo, da je to samo zanjka s katero nas hočejo pridobiti, da hi Zadruga propadla.
Zato vas opozarjam odjemalci naše Zadruge, ne pustite se prevariti tern narodnim lopovom! A-ko hi do tega prišlo, da Zadruga propade, potem hi vas šele izkoriščali. trikrat bolj ! Ti lopovi, drugače jim ne morem reči. poznajo narodno moč samo v naših žepih, upi jej o kako po ceni se pri njih dobi; in to vidimo dan.es. kako po nizki ceni je bilo.
Naša Zadruga ima najnižje cene, a seveda ti falotje so sedaj še nižje nastavili, zakaj ? Zato da vas za nos vodijo, radi hi vas na led spravili. Sedaj ko imajo dovolj vašega prigoljufanega denarja na strani, hočejo s tem vašim denarjem uničiti “Zadružno prodajal no'’.
Zato -pa. stisnimo se še tesneje skupaj, izspodbujajmo drug dru-zega ; niti za korak nazaj se ne-smemo premakniti; -pokažimo da naše delo je pošteno in koristno nam vsem. Sedaj nam naj velja ono geslo: “Svoji k svojim!” Mi kupujemo v Zadrugi, trgovci pri trgovcih !
Ako nam tudi zastonj ponujajo, mi ne maramo njih blago; zadovoljni hodimo s tem, kar smo dosegli, s časom bodemo še več. “Počasi se daleč pride,” pravi pregovor. — Priporočam vam; o-sitanitte vedno tako kakor prvi dam ko se je naša .trdnjava odprla, hranimo jo do naše popolne zmage ali ipa — pogina !
Te narodne izdajice ipa prezirajte tako, da se jim bodo glave vklonile. Gotovo so pozabili, da so prišli s stradam in raiztrgani v. Ameriko; pozabili so leti gospodje na tovarne kjer človek pusti svojo moč. — Ako uam želijo pogubo, naj jo raje oni dosežejo, do katere prav lahko pride, ako bodemo tako složni.
H koncu kličem: Doli s trgov
vilno ter složno delovali za napredek celi organizaciji, da bojo nadzorniki skrbno pazili na poslovanje glavnih uradnikov. Pri-poznali so jim primimo plačilo, ter steni se zavezali svoje j dolž n os ti.
Ker pa je vsa s-tvar tako zamotana, je znamenje da gl. odbor ni delal pravilno in na komu leži krivica ja:z ne vem, rečem pa, da na vsili! Ako je bil pri mamki j aj že v letu 191112 čemu ste poitem molčali, kje so bili štiri mesečni računi?! To ni zadosti, ako se vi sovražite in lajnate po časopisih, zakaj pa niste delali pravilno? in treba ne bi bilo sedaj toli ko nepotrebnih besedij in stroškov. Ker mislim, da je že vsim elanom in članicam zadosti tega vaišega blatenja je naj bolje, da se stvar z napadanjem konča. Tipam -pa, da bode prihodnja konvencija vse gladko rešila. Pripo ročam braitom delegatom, da bodete na prihodnji konvenciji delali nepristransko, ter da bodete skrbno pazili koga bodete izvolili v gl. odbor, da se ne bode kaj takega še v naprej zgodilo.
K zaključku pozdravljam vse Člane in članice S. D. P. Z.
Frances Penko članica št. 49.
ci !
Živila 'Zadružna ‘prodajalna!!
Andrej Miška.
Cleveland, O.
Z zaupanjem, da mi ne boste zavrgli mojega dopisa, sem namenila pisati nekoliko besedi, ker stvar ki se godi pri S. D. P. Zvezi v Coneniaugb, Pa. mi je 'že skrajno zadosti. Že cele štiri mesece se maže in blati po raznih časopisih kdo je kriv primankljajn $662.92. Elni pišejo i-n blatijo blagajnika Ivana Pajka, drugi zopet gl. tajnika W. Siitterja in tretji se zgražajo nad nadzornim odborom. — Človek ne ve komu bi dal zadoščenje in komu bi veroval.
Povsem tem pa je zaključek, da je za našo zvezo v najlepšemu cvetu velika polemika. Na drugi redni konvenciji, ki se je vršila v Oonemaugh, Pa. so bratje dele-gatjo izvolili gl. odbor po svojem prepričanju, misleč, da bojo pra-
• Calumet, Mich.
Blagovolite natisniti nekoliko vrstic. Redki so dopisi iz naše precej velike slovenske naselbine. Kaj je temu vzrok ne vem, ali prevelika zima. ali mogoče žalujemo za gospodom —• kurentom. — iSamoobsebi je raznmevno, da smo kakor po stari navadi tudi zopet letos ploh vlekli. -Prav po pečlar-sko se obnašamo, še samo našega prijatelja nam primanjkuje: g Antona J. Terbovca. On se hi gotovo zaljubil v naše krasotice Sweetheart ali kakor jih on imenuje s oklene žarke. Menim, da ni potreba še posebej omenat, da je naša slovenska naselbina lahko ponosna na naše krasne dekleta, katere mogoče prekošajo celo Co-loredske solnčne žarke. — Dragi bralci, če je kateri neveren Tomas, lahko pride sem se popolnoma prepričat, da je res kar sem pisal. Gotovo mu bo srce samega vese-ja gorelo kakor staremu Tobiju v stari zavozi (gotovo ste slišali o njem).
Na društvenem polju smo lahko rečem dobro zavarovani, imamo namreč društev od vseh Slovenskih jpdnot in zvez. Nekatera društva napredujejo druga zopet nazadujejo. Ni pa moj namen govoriti o tem. preidimo k stvari, katera mogoče, ali tudi ne. zanima na pr. delo. Delamo, vsaki dan iz-vzemši nedelje (v nedeljo ne, ker moramo moliti, da nas ložje iz-žemajo naši mogotci). Delo je srednjeveškega kalibra, nikakor pa sedajne dobe prosvetljenega dvajsetega stoletja. Delamo navadno samo 1!2 ur na dan včasih pa še daljši. Ker pa meni. kakor vsakemu Tramarju, tako namreč imenujejo one, kateri vozijo “vagone” pero bolj slabo teče imam namreč roke hrapave kakor Tira stova skorja, bodem samo nekoli ko opisal naše razmere, katere so tako žalostne, da človeku kar kri zastaja. Bratje delavci lepo priložnost se nam nudi, da se osvo bodimo tega odiranja in storimo kaj v našo lastno korist in korist naših otrok. Tukaj je namreč Ooipper Miners Union No. 203 W, F. of M. pristopajmo vsi v to slavno najboljšo delavsko organi zaci jo, ker le v združenju je moč in posamezniki nismo sposobni storiti kaj v korist sebi ali svojcem. Delavci apeliram na Vas, da berete delavske listo, kateri se res borijo za našo ubogo delavsko maso.
vseh 'Slovencev in Slovenk po Zdr. državah in ostalem svetu.
Stari Karpushar.
E. Palestina, O.
D'olgo časa nisem čital kakega dopisa v Gl. Svobode iz naše naselbine; toraj naj mi bode dovoljen mali prostorček, da ne bodo rojaki mislili, da smo pozebli. Tukaj smo vposljeni v premogoko-pu, strojev ni v jami, se moramo le sami s pikom in po kolenih o-kolu njega sukati. Dela se tukaj vsaki dan, a delo seveda ni najti o jši, najslabši pa tudi ne. Tako da se pošteno preživimo in še za kakšen sodček pive ostane. To mesto je v rokah temperenčarjev, ali mi Slovenci ga vseeno stisnemo kakšen sodček; seveda bolj mirno v kakšnem kotičku. —
Tudi smem reči, da tukaj ne zaostajamo za dragimi. Imamo štiri podporna društva, spadajočim k Jednotam in Zvezam, in vsa dobro napredujejo. Večina nas je, ko smo pri 2 ali 3 društvih, iz če sar je razvidno, da ni resnica, da se tukaj ne brigamo za društva Sčm videl v G. N. št. 45. Jaz zmerom dokažem in dokažejo drugi, da mi je društveni napredek pri srcu, dokler redno plačujem svoje prispevke. Toraj opravim svojo dolžnost za korist v slučaju bolezni ali smrti. Ako pa pričnete šteti one. ki niso organizirani, bodete pa kmalu nehali.
Omeniti moram, da so bile tukaj ta predpust tri svatovščine, ki so pristopili k našim zakonskim jarmom, katerih šteje nas tukaj nad 2 dozna. Tudi gospa štorklja se pri nas večkrat oglasi, tako da je napredek vsepovsod. Pretečeno leto smo napravili par. veselic v naši naselbini in sicer zato, da smo -si iz dohodka naročili zastavo. (Op. ur. Omenjene tvrdke ne poznamo!) Toraj lep napredek pri tukajšnjih Slovencih, tako pri društvih, kakor tudi sploh v celi naselbini.
Omenim naj tudi, da je tukaj nekaj Slovencev, ko imajo svoje 'domovje in nam ni treba živeti v najemnih hirali ali v rentu.
■Naj zadostuje in pa pozdrav vsim naročnikom Gl. Svobode.
Ivan Čuk.
Taki listi so na pr. G-las Svobode in Proletarec in obračajte hrbet onim kateri imajo samo zato zapisano delavski list. ker znajo, da. 'Slovencev ni multimilijonar-jev Ameriki. Prosil bi gospode okoli Calumečkega Glasnika, da se malo pobrigajo in pregledajo. ATI oziroma Copper Miners Union plača oglas in da bodo s tem dobili mogoče več članov. Ali gospoda spite in. neznate kdaj ima C. M. U. sejo ali neznate. da ima sejo vsako nedeljo popoldne oh 2. uri pol. Vi pa pišete, da je v torek večer ob 7:3'0. res je, da je bila v torek zvečer pred par meseci. To je dokaz koliko Vas skrbi delavska stranka, škoda onih besed list za slovenske delavce, boljše hi bilo da pravite list za Glasnikove delavce. Precej dolgo Vas že opažam. Če bo potreba se še kaj vidimo, ..zdravi. Pozdrav do
Murray, Utah.
Primoran sem se odzvati dopis niku iz Tooele. Utah v št. 47 Glas Naroda, češ, da sem ga jaz zavr nil, ker je pisal dopis v imenova ni list, namreč, da so v Tooele Ci tv dve radotopilnici. a da jaz tr dim. da je samo ena. in d opisni! še vedno trobi svoje in se priduša da srti dve. Doličnik pravi, da vsi Slovenci trdijo, da sti dve topil niči, toda po mojem mnenju jih je le malo, da trdijo da sti dve. Tedaj, ker je ena rudotopilniea za svine in baker in to ene dražbe tako smelo trdim, da je samo ena topilnica, nikakor pa ne dve. Tu di lahko trdim in dokažem, ker sem sam videl na svoje oči leta 1910. in jaz že delam 15 let v rn-dotapilniei, tedaj pač vem, kaj je topilnica.
Dotični k tudi piše, da dobro napredujejo na Tooele City, da so ustanovili dva nova društva; za kar jim dam čast, — in da so priklopili eno k S. 'S. 'P. Z., drago pa K. 'R. K. J. Pisec pa ne pojasni stvar zakaj so ustanovili dva 'društva v tako mali slovenski nase! hini ? Vsak čitatelj lahko sprevidi, da je med njimi nesloga. Po mojem mnenju so izobraženi tisti, ki so ustanovili društvo št. 114 R S. P. Z.; imenujem pa nazadnjaške tiste, ki so ustanovili društvo “za nas boga prosi” in ga priklo pili k farski bisagi — pardon, ta ko rekoč 'k farovškemu propadu K. R. K. J. ali farovške kuharice, ki so ene res “luštne”.
Dopisnik se tudi “prdiša”, da imajo Slovenci svojo cerkev, kar pa tudi ni res. Dotično cei'kev so zgradili Irci! Sicer pa res lepa reč, ko bojo morali podpirati cer-k.ev, popa in kuharico! Seveda, pop in kuharica se bosta lahko štimala”. Tooele City je Slovenska naselbina, v državi Utah, ki se peča s cerkvijo in polni farovško bisago.
Da se ta ceremonija predaleč ne zavleče, končam in pozdravljam yse naročnike G. S. oziroma zavedne Slovence in Slovenke širom Amerike.	Jos. Shober.
Taft, 111.
Dovolite mi. da tudi jaz napi-em par besedi iz naše naselbine. Xi še dolgo časa. kar sem čital dopis iz našega kraja, in kar je dotični pisal, bila je gola resnica in se je tudi uresničila. Tukajšnji
premogovnik, ki je last B. F. Berry Coal Co., je delal bolj .počasi od 16. svečana pa do sedaj (8. marca). Seveda nam obetajo, da bode boljše začelo, toda da bi se le uresničilo, saj pregovor pravi: kdo čaka. tudi dočaka samo ne vemo kedaj; no pa saj tudi slepa kokoš najde zrno. — Pust, smo prav z veseljem sprejeli, a še lepše smo ga pa. spremili. Njemu ni bilo po volji, ker je moral sam iti kakor je prišel, to pa zato ker ni dobil nobenega v volovski jarem, smo obljubili, da ostanemo zvesti samci.
Omeniti moram, da naše d ruš tvo “Vesela pot” št. 15 lepo na preduje, je lepa. sloga med nami in da se ljubimo med seboj kakor pravi bratje in sestre. Onim pa, ki še niste pri nobenem društvu svetujem:	pristopajte k dm-
štvam, ker ne vemo ne ure, ne dneva, kadaj nas zadene nesreča. Danes jaz, jutri ti. in vzemimo si in pogledamo, kolikim vdovam in sirotam ter nedolžnjim otročičem je že v bedi obrisala solze naša slavna iR. ,R. P. Z, Toraj pristopite k draštvam vsi tisti, ko še niste v dmštvah!
Ne smem pozabiti rojaka oziroma. sobrata Albert Zalokarja, ki nas je bil povabil na njegov ime-dan. Z veseljem smo se vabilu odzvali in sešli ter z zadovoljnostjo smo se razšli. Ječmenovca je bilo toliko, da bi se bil lahko utopil v njem, pa tudi vinske kaplice nam ni manjkalo; za to pa zakličem rojaku Albert Zalokarju, da bi nas se obilokrat povabil na svoj ime dan ter »kliknem: Zdravstvu’ še na mnogo let!
Tudi gre hvala gospej Roza Tomšič, ki je nam do ranega jutra stregla s raznimi jedili. Isto-tako sta tudi hvale vredna rojaka 1 rh K eni g in Frank Namers, ki sta bila za natakarja ter se izvrstno obnesla do ranega jutra; videti jima je bilo zadovoljstvo na obrazih, ker rdeča sta bila kot kuhani raki. Tudi smo marsikatero z a,peli kot: “Slovenec sem”,
“ Pridi Gorenj’c” itd.
Tukaj je vsakovrsto narod, največ je pa polentarjev, ki imajo svoje gostilne in- prodajalne. Tudi nas Slovencev je nekaj, pa le redki dopisi pridejo iz našega kraja. To se‘vidi, da smo bolj “prištimani” za lopato in krampi a vseeno priporočam, da bi se večkrat kateri oglasil, da pokažemo da. ne spimo in da smo še med 'ži rimi ter napredujemo in gledamo z odprtimi očmi v luč zvestobe in bodočnosti.
Valentin Fortuna.
Tereio. Colo.
Prosim malo prostora. Dne 13. svečana je v tukajšnji mini ubilo rojaka Frank Duša. doma iz Trebnjega na Dolenjskem. Stvar je sicer že zastarela, ker smo že enkrat poročali v G. N., da pa ne bo kdo po nedolžnem prizadet, moramo poročati še enkrat.
Dotičnik je bil član društva sv. Barbare št. 75 v Oakview, Colo. kateremu društvu smo mi nesrečo takoj naznanili, toda nobenega ni bilo na pogreb, ki se je vršil dne 15. svečana, zakar smo jih pokarali. Tukajšnje društvo sv. Barbare št. 80 v Tereio, pa se je udeležilo pogreba in baš tako društvo “Tri glav ’ št. 44 S. S. P. Z. Tema dvema društvama smo toraj dolžni hvalo, kar smo tudi storili v G. Naroda; toda uredniku se je zdelo preveč, zato je omenil samo dru-tvu ‘.‘Triglav”, društva sv. Barbare št. 80 ,pa ne, dasi sta se oba društva enako udeležila in potemtakem smo dolžni obema enako hvalo. Iz dopisa v Gl. N. pa je razvidno, kakor bi mi grajali tukajšnje rojake; toraj da bo vse-transka zadovoljnost, se še enkrat zahvaljujemo obema društvoma v Tereio, Colo., ker so izpolnili društveno in narodno dolžnost. Društvu kv. Barbare, št. 75 v Oak-vieiv, Colo. se pa ni udeležilo pogreba. zato smo jih pa pokarali.
Toraj g. urednik pri Gl. Naroda, vsako delo je vredno plačila, s tem pa ker omenjenega dopisa niste natisnili v celoti, ste pridobili par novih naročnikov za Glas Svobode.
Zatoraj svetujem rojakom, da kdor ima kako resno stvar poročati v javnost, naj se obrne na Glas Svobode, kef G. N. ljubi samo sanje ne pa dejstva, oziroma tvari, katere se morajo poročati avnošti.
Anton Arh.
Najstar«jša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/19 So, Centre Ave., Chicago, IH,
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, nrl tem pa zelo zmerne cene.
" Neštevilno zahval in pripoznanj jamči aa pristnost in okusni izdelek naročenih potrobiti».
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
G VOKOUN
1411 W. !8th St„ Chicase,
V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh dežela.
Slovenci, oglašajte se pri meni!
Telefon Canal 2301
Popravi] al-nica dežnikov in pip
Dobra Unijska Gos1ilna,kf,
dobi
Pod vodstvom Jos. S. Stastny
zek.
2005 Blue Island Ave.
veliká Dvoran» za druitvane in unijtke »ala, in druga dvorana za konoerta. žanitva lu zabava,
IiiuMiffliljiiiiiti
kupite zdaj pri
M. KARA
1919 Se. HALSTED ST.
cor. 19. Plačo.
Novi spomladni vzorci
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM 0F MALT
Martin Nemaničih
gostilna
Vogal 22. in Lincoln Street
Proatgorak in mrzel prigrizek veak dan.
The Konrad Schieler Co.
Sheboygau Wi».
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
ODVETNIK
PATENTI
MRL STROVER
(Sot>est«v 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAOO, ILL
Til. 8989 MAIN
GOSTILNA
kjer je na j v e« zabave im majval vŽitka za par ©entor a biljarda* mizo na razpolago. Vae to m v gostilni
John Košiček
1807 8. Centre Aro. Chicaga, B
Telefon Can*11439.
J. F. HALLER GOSTILNA
prv« vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorsk prigrizek. Doro»« lnimportirim lik:«r)i.	Tel. Cuil »09«,
2103 Blue Island Av. cor. 21.St
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer se toči vedno sveže Sohoen-hofen-Edehveiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše linijske cigare.
Kegljišče.
ANTON MLADIČ 2348 Bine Island Ave. Chicago.
JOHN TANCL
Pogrebnik in balzamovač.
Kočije za vse priložnosti, kot svatba. Telefon C anal 11C1 1921 Blue Island Ave.,
Chicago, IH,
itd
Social Glob Saloon
— Edina slovensk „ tvdka v mestu -
J, Klančine* in J. Panpriiiii
312 Garrison Ave.
lastnika in prolajalca likerjev na debelo.
Prenočišča za potnike.
FORT SMITH, ARUNSAS.
-----
RAZNO IN DRUGO g
KRANJSKO.
Kajn in Abel. (Ispred ljubljanske porote.) Letos na svečnico je v Britofu pri Kranju Lovrenc Bizjak svojega brata Miho zaklal. Lovrenc je bil od žganja precej okajen in je brata dražil. Miho, ki je bil trezen, je to ujezilo in je udaril Lovrenca s pestjo v obraz. Lovrenc je odgovoril z odprtim pipcem in prizadjal svojemu bratu lahko-rano na glavi in smrtno rano na vrhtu; ker so bile prerezane ■žile dovodnice in odvodnice, je v nekaj trenotkih izkrvavel in izdihnil. — Na današnji razpravi so porotniki vprašanje glede uboja z 8 proti 4 glasovom potrdili, popolno, odgovornost izključeno pijanost so z 9 proti 4 glasovi zanikali in sodišče je obsodilo ubijalca na sedem let težke ječe, poostrene s posti in temnico.
Velika nesreča v pivovarni Union v Spodnji Šiški. Nedavno se je v pivovarni Union v Spodnji Šiški zopet dogodila velika nesreča. — Dvajsetletni delavec Vincenc Sirnik, doma iz Tacna, je po neprevidnosti prišel v dotiko s transmisijo, ki ga je zgrabila za obleko. Kolo, ki se obrne 350krat v eni minuti, ga je zavrtelo. Najprvo mu je odtrgalo desno roko, nato pa še obe nogi. Obleko mn je popolnoma potegnilo s telesa. Truplo je nato, popolnoma razmesarjeno in zdrobljeno, odletelo čez bližnje stopnice. Nog niso mogli najti, ker jih je kolo popolnoma zdrobilo. — Nesreča se je zgodila ob ]/i4. popoldne. Ker je to že druga smrtna nesreča v par dneh, se pač lahko zahteva, da izvrši pivovarna vse potrebne varnostne odredbe, da se v bodoče preprečijo take nesreče.
Novomeški predor končan. Predor belokranjske železnice pod kapiteljskim hribom bo v dveh mesecih končan. — Ilkratu bosta končana tudi oba nasipa, namreč oni na južni strani predora do mostu in oni na severni strani od predora do tiste točke, kjer se začne belokranjska železnica oziroma do kamor sega razširjenje novomeškega kolodvora. Večina delavcev bo potem odšla iz Novega mesta, ostali bodo le delavci, zaposleni pri zgradbi in montiranju novega mostu. Namestu odišlih delavcev pa pridejo oni, ki bodo razširjevali novomeški kolodvor.
Požigalec. Dne 7. m. m. je porotno sodišče obsodilo na osemletno težko ječo 231etnega Janeza Trobca iz Za vratca na Notranj skem. Trobec' je delomržen človek. Ko je bil 7. januarja izpuščen iz prisilne delavnice, ni iskal dela, temvdč se je potikal naokoli. Ko se je potepanja naveličal, je skle nil, da si s požigom priskrbi pri-strešje. Krenil je k svojemu bivšemu gospodarju Peternelu, po domače Mavsarju v Jare jo dolino, kjer je 'bil prijazno sprejet in pogoščen ; gostoljubnost je poplačal s tem, da je podtaknil ogenj v Petera el o vo listnico, kjer je bila spravljena stelja ; ogenj se na sre čo ni prijel. Od tam se je obrnil k Seljakovemu kozolcu, ki je bil poln sena. Zanetil je ogenj, ki je bliskoma objel ves kozolec in uničil seno, skopo in mnogo gospodarskega orodja; škode je napravil 1283 krn. Le ugodnemu vremenu je pripisati, da se ni ogenj razširil na «sosednja poslopja. Ko je Trobec izvršil svoj zločin, je začel klicati na pomoč. — V tem se je namreč premislil glede «pristresja — a ta zvijača mu ni pomagala; še tisti dan so ga imeli orožniki.
ŠTAJERSKO.
Iz Žetal pri Rogatcu. Posestniku Kamensku je zgorelo gospodarsko poslopje. Ker ga ni bilo doma in so tudi sosedje ogenj prepozro opazili, mu je zgorela še živina in kmetijsko orodje. Zažgal je pet leten otrok. Kamenšek ni bil zavarovan.
V bližini Dola pri Hrastniku je
pred par tedni ugriznil pes nekega, moža, katerega so poslali v Pasteurjev zavod na Dunaj. Ke. se ni vedelo, je li bil pes stekel, so moža tam samo opazoval1, a so ga kmalu poslali kot zdravega do-iuov. Oni teden je pa pričel na
svojem domu divjati ter je hotel zgrizti, kar mu je prišlo v roke. Nesrečnik je kmalu za tem umrl ter so ga pok« pali. Te dni je došla komisija na čelu ji dr. Keppa na Dol. da bi mrtveca raztelesili. Ker vendar na celem Dolu niso dobili človeka, ki bi mrliča izkopal
—	g. Keppa je ostal še od zaduie-ga. izkopanja dolžan menda 5 kron
—	se je, komisija “nazaj v Celje potegnila”, ne da bi kaj opravile.
PRIMORSKO.
Predrzen roparski napad v tržaški okolico. 5. m. m. popoldne ee je odpeljal neki tujec, Mieezi-slaw Chadzynski, rodom iz Orodna v ruski 'Poljski, s svojo sestro z električno železnico iz Trsta na Opčine. Bilo je ob 3 popoldne, ko sta izstopila iz voza pri obelisku in sta odšla potem, da se naužije-ta lepega razgleda na Trst in morje, po «poti proti takoimenovane-mu “iStefanijinemu razgledu”. — ¡Nista pa prišla daleč, kar je stopil pred nju možak s črno krinko na licu, da so se mu videle samo oči, in z revolverjem v roki, ki ga je nameril na ona dva. Tujca sta prestrašeno obstala, a ropar, vedno revolver v roki, je stopil k njim, zahtevajoč: “Geld, Gel d! (denar, denar) !” «Segel je najprej Cliad-zvnskemu v žep in mu odvzel denarnico z 12 kronami, ] liro in 8 egipčanskimi pijastri, potem pa še sestri vzel denarnico, v kateri je bilo 8 K. Ker pa se je v tem začul ropot prihajajočega električnega voza, se je ropar prestrašil in pobegnil v gozd. Tako tudi ni imel časa, da bi bil segel Chadzynske-mu v notranji žep, kjer je imel v listnici 2000 K v bankovcih. Ovo-panca sta seveda nemudoma naznanila rop varnostni oblasti in sta poudarjala, da je ropar sicer govoril nemški, toda s tako pristnim italijanskim izgovorom in akcentom, da je bil brezdvomno Italijan, ne pa Nemec. Chadzvnski in sestra sta nadaljevala svoje potovanje v «Švico, varnostna oblast pa pridno zasleduje zločinca.
Italijansko vseučiliško vprašanje. Vlada slejkoprej odločno odklanja Trst kot sedež fakultete in je zato pričakovati, da italijanski poslanci stavijo predlog, naj se določi za sedež fakultete kako provincijalno mesto v Furlaniji. Temu predlogu ne bi Ugovarjali niti Nemci niti Slovenci in s tem bi bilo to težavno vprašanje rešeno.
Radi detomora. — V goriške zapore so privedli 211etno deklo A-no Magajna iz Cerkna, proti kte-ri je v teku pri cerkljanski okrajni sodniji kazenska preiskava radi hudodelstva detomora..
Gozdni požar. Pod obeliskom pri Opčini je pogorelo nedavno, in sicer ob progi državne železnice 15,000 m.2 mladega gozda in travnikov. V Barkovljah pa je pogorelo 400 m2 travnika. Ogenj je zanetila bržkone iskra iz lokomotive.
Lloydov parnik potopil ribiški čoln. Lloydov parnik “Almissa” je trčil med vožnjo iz Trsta v Benetke v velik ribiški čoln, v katerem je bilo 5 ribičev. Čoln se je takoj potopil, ribiče so rešili.
KOROŠKO.
Samomor vojaka. — V zaporih lovske vojašnice v Beljaku se je obesil neki topničar 3. gorskega topničarskega polka.
Celovška porota. — Mlad požigalec. Uboj. Hlapec Karel Kogler, 15 let star, je dne 28. januarja zažgal gospodarsko poslopje posestnice Marije Rab v občini Mliniee. Poslopje je popolnoma zgorelo, škoda znaša 9464 K, zavarovalnina, pa f>730 K. ¿Požigalec je priznal, da je zažgal poslopje iz jeze na gospodinjo. Porotno sodišče ga je obsodilo na tri leta težke ječe. V gostilniškem pretepu v neki predmestni beznici v Beljaku sta se sprla in stepla že večkrat kaznovani Komac in znani nemški pretepač Burgstailler. Med pretepom je Bnrgstaller Komaca tako poškodoval, da je ta v nekaj dneh vsied notranjih poškodb umrl. Bnrgstaller se zagovarja s silobranom. Obsojen je bil samo na 5 mesecev težke ječe.
Nesreča, samomor ali zločin. — Pri Volšperku so potegnili iz vode truplo drvarja Ivana. Rieglerja. Došedaj še ni dognano, ali se je
Riegler ponesrečil, ali je izvršil samomor, ali pa se je izvršil zločin. Zanimivo je, da so našli pred nekaj leti vlopljenega njegovega brata, o katerem tudi niso mogli dognati, kako je prišel v vodo.
Zabodel v vrat se je, na Križni gori pri Celovcu deželni knjigovodja Pavel iScbussmaim. Vzrok menda družinske razmere.
RAZNO.
Velika nesreča na Skaderskem jezeru. Iz Piža se poroča: Na Skaderskem jezeru se je ponesrečila neka črnogorska ladija, na kateri je bilo 65 črnogorskih žen. 3 deklice in 4 vojaki, ki.so še peljali k armadi ,pred Skader. Ladija se je potopila z vsemi ljudmi vred.
Strahovita eksplozija na Angleškem. V Ardeeju je eksplodirala dinamitna. tovarna tvrdke Nobel. Šest 1 j udi j je bilo ubitih, 7 težko in mnogo lahko ranjenih. Vsied eksplozije se je več hiš popolno-ma zrušilo.
Mater je hotel rešiti. V Plznu je zaklal 161etni Josip Dubsky svojega očeta, ker je ta v pijanosti hotel zadaviti svojo ženo, mater 6 otrok. Oče Dubsky je 'bil velik pijanec, ki je grdo delal s svojo družino. Sin je rekel na policiji, da je hotel rešiti mater, zato je storil zločin.
Za pijačo jim ni hotel dati. — V
Versaillesu se je pripetil ta dogodek: Delavec Henrik Alberti ni hotel plačati nekaterim svojim tovarišem pijače, dasi so ga prosili in nadlegovali več časa za to. Ker se je le branil, so na skrivnem, ko so pili, sklenili, Albertija ustreliti. Ko je šel zjutraj na delo, sta ga čakala dva in vstrelila sta nanj iz revolverjev. On je padel na tla takoj in ostal miren, kakor da bi bil mrtev, dasi niti ranjen ni bil. Določeno pa sta imela ona dva, da ustrelita njega in poteln sama sebe. Streljala sta potem drug na drugega: eden je mrtev, eden težko ranjen, Alberti pa zdrav.
Potopil se je parnik “Kalados”.
Kakor poročajo iz Carigrada se je rešilo izmed 300 potnikov le 150 oseb.
Velika goljufija v Pragi. Zbežal je generalni ravnatelj industrijske družbe v Dragi dr. Goetzl; ponaredil je akcij družbe za milijon kron. Svoj beg je prav skrbno pripravljal in odšel brez sledu. Ko je izginil, je prišla na njegov naslov v Prago pošiljatev, s katero ga vlada v Urugvaju imenuje za svojega konzula v Pragi.
Samomor ogrskega magnata. —
Član ogrske magnatske zbornice grof Vay se je ustrelil s vojo lov sko puško. Zakaj, še ni pojasnjeno.
Carski ukaz. Povodom velike proslave 300 letnega jubileja sedanje ruske dinastije car Nikolaj L-dal 5. m. m. zvečer ukaz., ki odre j uje: 1. Veliko akcija za preskrbo sirot kmečkega prebivalstva brez razlike konfesije. 2. 10 milijonov rubljev iz plemenitaške agrarne banke v povečanje kapitala za podpiranje plemenitašev. 3. 50 milijonov rutbljev za ustanovitev rožnih institucij, ki se iona jo bari ; ’. z zboljšanjem položaji ruskih kmetovalcev. 4. Odpustitev denar lir: kazni. 5. Olajšanje položaja državnih uradnikov. 6. Amnestijo za tiskovne prestopke do 6. marca. 7. Zopetni sprejem onih dijakov na vseučilišče, ki so bili religira-ni radi raznih prestopkov. 8. Amnestijo za navadne in državne zločince do 6. marca. 9. Na smrt obsojenim se spremeni kazen v 20 letno prisilno delo. 10. Rnski podaniki, ki se nahajajo v inozemstvu kot begunci, se smejo zopet vrniti v domovino. Onim, ki so bili obsojeni radi prestopkov zoper državni in javni red, je kazen odpuščena., onim pa. ki so pod policijskim nadzorstvom, se nadzorstvena doba zniža. Ukaz odrejuje tudi celo vrsto odredb za Finsko. Tako 10 milijonov rubljev za ustanovitev raznih dobrodelnih institucij in odpust denarne kazni in zapora.
Nemška gostoljubnost. Iz Bru-selja poročajo: Grof Pourtales je
|	SLOVENCI, KI HOČETE BITI POŠTENO POSTREŽENI:
A KasPar Državne Dan^e
I L	Zanesljiv bančni zavod, pod DRŽAVNIM nadzorstvom.
Sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Denar se vzdigne brez odpovedi. Slov. Narodna Podp. Jednota vrši svoj denarni promet potom Kaspar Državne Banke.
VSAKA IZGUBA NEMOGOČA!
Kaspar Državna Banka pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO. Ravnotako drafte na vse dele sveta po kur-znlh cenah. Denar iz-pJačan najhitreje. K. D. Banka stoji v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari' domovini.
Na milijone kron je bilo poslanih v Avstro-Ogrsko monarhijo in v druge dele ¡sveta potom te banke, in nihče ne more reči. da se mu je cent izgubil. Varnost, točnost in hitrost je naše geslo.
Na denarne pošlljatve Izven Chicage se polaga največjo pozornost, in je denar tisti dan odposlan, ko ga mi prejmemo. Vse izven Chicage poslane denarje se maj pošilja skozi "Post Money Order” ali skozi zanesljive banke.
MENJALNICA TUJEZEMSKEGA DENARJA.
V Kaspar Dr. Banki se menja, kupuje In prodaja Inozemski denar. Avstro-ogrski denar se kupuje brez odbitka: za K 5 plačamo $1.00 In obratno.
KASPAR DRŽAVNA BANKA PRODAJA parobrodne listke za vse najboljše premorske družbe po kompanijskih cenah.
Pišite po cene in pojasnila v slovenskem jeziku. Potniki, ki potujejo ¡potom Kaspar Državne Banke so v najboljših rokah. V New Yorku pričakuje naše potnike zanesljiv bančni zastopnik in spremi ljudi na ladjo in poskrbi za prtljago, s čemur se potnikom odvzame velika skrb in delo.
KASPAR STATE	B A. 1ST KZ
_	1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL..
i Ovirano delovanje
I
I
%
I
m
Naše vsakdanje delo bi moralo biti tako upeljano, da se vzdržimo aktivni in da na ta način porabimo ves čas in vso našo zmožnost. Na ta način ostanemo zdravi in močni, Nikoli ne smemo dopustiti, da bi kaj oviralo naše organe pri njih delu, kar bi bilo našemu celemu telesu v škodo.
Toda celo največja skrb ne more včasih preprečiti, da se ne bi naši organi vle-nili ali pa popolnoma prenehali delovati. Zgodi se, da se želodec brani sprejemati hrano ali morda vsaj ne sprejema toliko hrane, kolikor je potrebuje telo. Včasih tudi jetra ali čreva ne delujejo in posledica je zaprtje. V takih slučajih, kjer so prizadeti prebavni organi, je najboljše zdravilo
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
i
i
:
8
S
Isto bo izčistilo ves sistem, brez kakih bolečin ali neprilik. Ojačilo bo tudi
prebavne organe in poleg istih tudi celo telo. Isto bo:
USTVARILO DOBER TEK POVEČALO RAZKROJITEV IN ODSTRANILO ZAPRTJE,
NOTRANJE BOLEČINE IN KRČ,
GLAVOBOL, ZLATENICO,	T'
KOLCANJE IN BLJUVANJE.
Isto bo pomoglo v vsih takih boleznih pri katerih trpi želodec in vsied katerih zgubimo apetit, smo zaprti ali se čutimo slabo. To zdravilo želimo priporočati za slučaj nervoznosti, povzročeni vsied neprebave in za ženske nerednosti, povzročene vsied kroničnega zaprtja.
Za dobiti v lekarnah in pri
JOS. TRINER
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, 111.

KNJIŽIC
Pove kako zamorete ozdraviti doma.
Vsak moški, katari je bolan, bi moral pisati po to zanimivo brezplačno knjižico. Vredna je $10.00 vsakemu bolnemu moškemu. Ta knjižica pove zdravemu človeku, kako se je treba čuvati bolezni. Mladenič, kateri je na potu, da se oženi, bo profitiral, ako čita to knjižico. Ako trpite na želodčnih teškočah, bodisi na slabi prebavi ali na zaprtju, ali na jetrih, drobu, ledvicah ali mehurni bolezni, slabih živcih, izgubljeni moči, nočnem gubitku ali na impotenci; zastrupljenju krvi ali sifilis, skrofuli, nečisti krvi; kapavki (triper) ali na kateri drugi spolni bolezni, kije do-
ZASTONJ
MOŽEM
tajno in privatno na vašem domu. Pove razumljivo zakaj trpite in kako zamorete ozdraviti. Vsebuje take stvari, katere bi moral znati vsak moški, mlad ali star, reven ali bogat, samski ali oženjen, bolan ali zdrav in kateri bi se moral tudi ravnati po teh stvareh. Dobri nasveti, kiji najdete v tej knjižici, so velike vrednosti. Ako se ni drugim zdravnikom posrečilo ozdraviti vas, ne plašite se radi tega — ne obupujte, temveč pišite še danes po ta kažipot k zdravju.
POŠLJITE KUPON ZA BREZPLAČNO KNJIŽICO ŠE DANES.
S tem, da nam pišete, nimate niti najmanjših obveznosti napram nam. Mi ne pošiljamo nobenih zdravil poprej, dokler nis© naročena in plačana. Poštnino za knjižico plačamo mi in pošljemo jo v navadnem zaprtem zavitku» tako da nihče ne ve. kaj je notr..
DR. JOS. LISTER & CO., AUS. 801, 208 N. FIFTH AVE.. CHICAGO. ILL.
Gospodje:—Pošljite č.imprej vašo brezplačno knjižico na vaše stroške. Razume «se, da s tem jaz nisem niti raaloobvezar napram vam glede kakšnih stroškpv.
Ime.........................................................-	.................... ...........
Naslov . ...............................................................................—.....
«povabil princa Viktorja Napoleona na lov v štrasburški revir. El zaške oblasti pa niso hotele princu izstaviti lovske karte. Namestnik se je obrnil na cesarja Viljema, naj J o voli za princa izjemo. Toda Viljem tega ni dovolil.
Ge ne prejmete
prihodnje številke Glas «Svobode in če dolgujete na naročnini, je to znamenje, ¡da smo Vam list ustavili. Ponovite naročnino ie ta teden.
Najboljša Slovensko-angleška slovnica.
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovénie Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1.
s
DENAR POŠILJAMO V DOMOVINO.
Po sledečih cenah:
Za $10.35 ..........Kron	50
Za $‘20.50 ......... Kron	100
Za $30.85 .......... Kron	150
Za $11.00 ........ • Kron 200
Za $61.50 .......... Kron	300
Za $102.50 ......... Kron	500
Za $204.50 ........• Kron 1000
Za $1020.00 ........ Kron	5000
Poštnina je všteta pri teh svotah.
Pišite slovensko na
Kaspar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago.
OTjAJS svobodi
«POMLAD SE PRIČNE 21. MARCA.
In ko se lepo vreme pojavi, človek čuti, da potrebuje tudi LEPE 0-iBDEKE, zato naznanjam, da imam že spomladansko obleko v zalogi. ÖPri'dte si jo ogledati.
NAROČITE NOVO OBLEKO SEDAJ!
Cene oblekam so od $15 do 40. — Nad 1000 različnih vzorcev raznih oblek, čedno izdelanih, lepega kroja in vse delo garantiramo! Nove srajce $1.00 in več, Hlače od $1.50 do 4.50, Ovratnice od 25c naprej in vsepolno raznega moškega perila najnovejše MODE za to sezono.
Pridite in se prepričajte.
Pri meni dobite vedno dobro blago in vljudno postrežbo.
Maurice E. Wolfe,
21 W. Pite St CAPNSBUR&, Pa-
Slovenskim gostilničarjem in trgovcem priporočam
BINGK) CIGARE
CHARLES HLAVA, izdelovalec
2342 So. Kedzie Ave., Chicago. |
Telefon Lawndale 5616	^
.tu,
i
I
Tel. Canal 1386
Dvorane za vse priložnoiti.
V0DAK0V BUFFET
1825 So. Loomis ST.
vogal 18. Place. CHICAGO
Tel. Canal 376
RUDOLF SMRČEK
Edina slovenska knjigoveznica v Chlcagi
1412 WEST 18tli STREET
Se priporoča rojakom.
«W~ Najuižje cene.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
aodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1*05
Telefon: Canal 3014
NAZDAR!
S A L O O N
s kegljiščem
kjer toOftm vedno sveže pivo in drage r»znovr»A-ne pijače. Domače vino. Uniiske cigare.
Potniki dobe pari meni čedna preoo čiiča. Potrežem vsakem a točno in izborno.
MARTIN POTOKAR
1625 So. Center Ave., Chicago, ILL
“The Roosevelt Salo©ll,,
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
In trgovec z vinom, cigarami, mraš!» pivom itd. — Se priporoča Slovencem!
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Boiiemio”
kjer se toči izborno impor tirano plzensko, Anheuscr Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepul
Izvrstan kuhinja. Fina vino In smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av.inzap. 18.ni.
REGISTER JOKELNA KRTAČE.
Zakaj pa niste prinesli tiste sli-kg v zadnjem listu, ko sem Vam jo -poslal od tistga Tirolca, ki je čež štacunska. vrata na cesto zletel? (Op. ured.: iNa sliki ni bilo linijskega znaka 'zato smo jo pa v koš vrgli, danes imamo drugo, na kateri se znak pozna.) Škoda bi bilo, ako se je zgubila. Pa dost za vrjet ni, ker ne vem če sem pismo pozabil dati v poštni nabiralnik in storil ravno tako kakor je to storil iprejšni glavni buhikipar konemauške Zveze, ko se je bal poslat tisto konvenčno resolucijo na Glas Svobode.
Baj gali, kmalu bi pozabil, da ste poslal sem v Kolemo 'za rapor-terja. Veste to je pa zato, ker tukaj na iŽansonu imajo brini, kjer delajo prau fajn pir. Vsak dan grem po desetkrat, včasih tudi po dvajsetkrat v 'bruri, ker sem vedno žen j, a gospodje delavci, ki so vsi v uniji pa me tud radi imajo, ker vedno žnjimi simpatiziram. To 'bruri morem mejčkemo pohvalit, ne zato ker je enkrat bojkotirala štrajikarje, ampak zato ker ni taka kot je žoljetska bruri, kamor hodijo samo farji iz Skat štrita zastonj pit. Ne, tega pa ne, farji ne dobijo v bruri prav nič zastonj, vse morajo plačat, plačajo pa takrat, kedar 'je kak štrajk zato ker s 'kapitalisti simpatizirajo.
No, kedaj je bilo, e naj bo kedar hoče, bilo je, — sem se hotel zopet zaleteti v bruri, kar srečam dva precej znana loncmana, ki sta jo primahala. iz bruri. Imela sta ga majčkeno pod kapeo ali tistim 'žametastim tirolskim klobučkom. in veslala sta jo naravnost prot Franklinu. Zgledala sta vesela in kmalu sem slišal nekako prav domače žinganje. 'Pela sta:
'Al me boš kaj rada imela
Ko bom nosu suknja bela . . .
Dalj 'jo nista priribsala, ker sta se začela kregati. Eden je šel po z ai d voku to stran ceste, drugi pa po drugi strani a prepirala sta se pa vseeno in .mahal z rokama kot dva Ribničana ali pa jesiharja.
Talentirana pa sla bila oba, ker sta se kregala kar v verzih. Jaz sem jo mahal za njima v varni oddaljenosti in sem stanografiral njih pogovor v verzih. Kar je Ti-rolček pel sem zapisal pod št. 3, kar je pa pel oni drugi sem pa zapisal pod št. 2. Zato jih bom tudi tako zapisal v tem raportu.
'1. Al me boš kaj rad imel?
2. Jest te bi prav rad imel Ko bi le j:az tepec smel.
1.	Ko bom nosil krogelc bel Šla'jfnico zavezano
in blagajno našminkano
2.	Mi člani, delegati branijo Iker maš premajhno štacunico
1.	IŠtaeunica res ni velika Sem pa blagajnik kak se šika Cikorje, zelja, in mesa Imam dovolj za taka. dva.
2.	'Prej š tacu ne imel nisi 'Dokler š'pilal si s škisi Dokler nosil suknjo belo In smrdelo ti je delo.
3.	Zastave delam, koofe pucam Regalje odram, čake stucam Kdor je bedak, da mi zaupa Denar odpošljem brez vsega
hrupa
2. Kaj boš se ti men bahal Ko nisi še na kozlu jahal Čeprav «si skebal kakor jaz Pri zvezi vendar nisi bas
2. iB.as pa bi bil prav lehko A tepec nisem kot nekdo Za blagajno rajše sem posegel
Ker bal sem se, da je neb ti snedel
2.	Zakaj pa. bi jo jaz požrl
Ko nimam svedra, da bi drl Ko nimam štora, ne blaga In hiše tud ne štuka dva
3.	Kaj briga te blagajna moja Kaj briga te štaeuna moja Račun od njih JAZ dajem > In tebi osle majem.
2. Do zdaj računa dal še nis no-benga ....
1,	Nikar me ne izzivaj 1 Kaj te brigajo računi. Kar molči mi od
njih, če ne te dam aretirati kakor tisfega Pavloviča in Vidriha a; te pa vržem tukajle čez ta n ost.
2.	Ej, potolaži se no, še zmiraj si tak, ko si bil takrat ko sva sol-daško suknjo škup nosila. Kat zelen si od jeze. Dajva, rajši skup zapojva tisto ki sva jo pela po prvi konvenciji.
(Po jot a).p
Stoji, stoji Žanston, Zanston dolga vas
Na strani tega Žanstona (glas se je zgubil v valovih).
•Ni jima šlo, preveč sta eden dražega užalila iu maréala sta čez most ne da bi zinila besedice. V tem času sem se jima pridružil. Ko bi blisknil udrla sta jo čez most in nisem imel nobene prilike za intervju. Vprašal bi jih rad, kako nameravata razbiti konvencijo v Klevelontu, pa te prilike mi nista dala. Ker je bilo že jako kasno sem se namenil da zlezem pod most in tam prespim ostanek noči. Sanjalo se mi je, o ščukah (po angleški 'jim pravijo pajk) in tudi o tistih nedolžnih živalicah, ki predejo mreže in jim pravimo po naše pajek. Ena teh nedolžnih živalic je spredla velikansko mrežo in jo položila, v vodo ter pripela za moje stegno. Ježeš, sv. Jošk, koliko angleških pajkov sem vjel. Za te pajke pravijo, da imajo v glavi ves križev pot, jaz Vam pa povem, da to ni laž, ker nekdo 3jo potil križev pot tam nekje meseca maja ko se ribe drstijo.
V POJASNILO.
Želim, da natisnete teh par vrstic nekaterim rojakom, ki se toliko zanimajo za mojo osebo, v pojasnilo, da ne bodo napačno sumili in krivili človeka kakih zločinov, o katerih jaz prav ničesar ne vem in jih tudi storil nisem.
Ob praznikih sem obiskal hribovito Montano in tudi obitelj Strarjner. Da sem tam šel, je samo ob sebi umevno, prvič smo znanci in drugič moram priznati, da je Strajnerjeva obitelj ena tistih, ki spada med zavedno delavstvo iu ki izrazovito pokaže svoje svobodno mišljenje.
Po šest dnevnem obisku v Montani, mi je prišlo na uho marsikaj, posebno pa sem se prepričal o sovraštvu in medsebojnem nasprotovanju rojakov. Govorilo se je tudi, da sem se prišel tam ženiti, vendar o tem več prihodnjič. Zvedel sem tudi, da se je nek rojak A. S. izrazil, da imam jaz nekak “postaven” vzrok” in da ue smem priti v državo Colorado.
Na to naj odgovorim, da meni je cela Amerika odprta na stežaj in da smem iti kamor se mi ljubi, povdarjati pa moram, da me poznajo v državi Colorado za jako nevarnega in ‘!pohujšljivega’’ človeka. toda tako sodijo samo kapitalisti, nikakor pa ne delavstvo. In, vprašam Vas kateri organizator pa je ljubček kapitalistov?
Afera v Leadville, Colo. je znana skoro vsakemu rojaku in kdor bo hotel pravično povedati, bo priznal, da. se mi je kluibovalo le zgolj iz osebnega sovraštva, in nič več, zato je najboljše, da se o tem nepristransko prepričate;
Jaz nimam prav ničesar za skrivati in kot svobodomislec prost državljan in zaveden delavec, bi želel, da se vsi tisti ki imajo kaj proti meni informirajo na glavnem stanu United Mine Workers of A-merica, Distr. 22, Cheyene. Wyo.
Želeti je, da bi bilo med nami več pravih čevljarjev, manj sod-,nikov in več pravice.
Pozdravljajoč svobodomislece in zavedno delavstvo, bilježim
J. L. Pagon, organizator U. M. W. A.
skrbno na uspehe in opazili bodete kako hitro pride novo življenje bolniku. Z mirno vestjo lahko priporočate to zdravilo osebam, ki so zgubile apetit, ki se ne počutijo dobro'po obedu,' imajo želodčni katar, griza vico in krč. V lekarnah. 3333 — 3339'S. Ashland Ave. Chicago, 111. Trinerjev Liniment za revmatične in nevralgične bolečine, otrplost, spahe in otekline.
(Advertisement.)
Slaba, nečista kri.
Ali imate tako kri? Potem ste nadlegovani z grdimi opahki, bu lami, tvori, živim ranami iu raznimi kožnimi boleznimi. Slaba neči sta kri pomeni onemogli občutek in splošno slabost. Spremenite svojo slabo, pičlo kri v zdravo, rudeče kri, z uživanjem Severovega Kri-čistilca (Severa’s Blood Purifier) Počasi bo tisti občutek onemoglosti izginil, barva prišla v vaša lica in celi ustroj bo postal zdrav in čili. Naprodaj je v lekarnah. Cena $1.00. Ne vzemite drugega, kakor tistega, katerega izdeluje: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
(Advertisement)
CLEVELAND.
Slovenska ameriška metropola se živahno razvija. Poleg starih društev se ustanavljajo nova in v vseh vlada veselo delavno razpoloženje. Narod se je pričel zavedati, da le organiziran si more zboljšati svoj bedni položaj. Tu kjer se narod združuje, napreduje tudi gospodarsko in danes i-raamo pač lepo število slovenskih trgovin. Marsikateri slovenski o-brtnik si je pridobil sicer skromno, toda samostojno eksistenco. Sledeč nasvetu prijateljev in znancu sem otvoril tudi jaz kro-jačnico in čistilnico oblek v zavesti. da bodejo moji številni znanci in prijatelji privoščili tudi meni grižlej kruha. Izdelujem raznovrstne obleke. Čistim in likam moške,, kakor tudi ženske o-bleke. Ako imate zanemarjeno o-bleko, ne zavrzite jo, temveč prinesite jo k nam in mi vam jo za male novce popravimo. Nobeno delo ne ide iz naših rok. dokler nismo znjirn zadovoljni mi, kakor tudi vi. Ali na.s obiščete? IGNAC SMUK,
4706 St. Clair Ave. Cleveland, O.
VABILO 1
na prvo spomladansko veselico,
katero priredi Društvo št. 100 S. S. P. Z.,
Pullman, 111.
v nedeljo 6. aprila ob 4. uri popol
v Stancikovi Dvorani na 205 — 115th St.
Vsa sosednja društva, rojake in rojakinje najvljudneje vabimo za obilen poset, za kar se jim že y naprej zahvaljujemo in obljubimo, da se bodemo Vašemu klicu tudi mi radovoljno odevali.
Dobra pijača, kot domače vino in izvrsten prigrizek bode na razpolago.
'Vstopnina je vsem prosta. Na svidenje na veselici!
ODBOR,
Se ne pritožujejo.
Nekateri ljudje so jako potrpežljivi. Nikoli jih ne slišite, da bi se pritoževali, dasiravno lahko vidi-1 mo, da se ne počutijo dobro. To je še ^posebej resnica o ženskah, ki potrpežljivo trpe na mnogih bolečinah in slabih počutkih. Postajajo slabe, njihova barva bledi in postaja rmenkasta. Vsako delo jih u-trudi. One rabijo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko ijjjio. ker isto bo izgnalo iz telesa vso nerabno tvarino, bo odstranilo zaprtje, bolečine v črevih in želodcu. Pazite
Znanje in skušnja.
Za izdelanje slik je treba poleg kamere in lense tudi tehničnega znanja in umetniške skušnje.
Jaz imam tehnično znanje in moji odjemalci pravijo, da imam tudi umetniško''skušnjo.
Fotograf
1439 W. 18. St.
vogal Albert St.
BERNARDOVA VIHJflNA
y T'w M?ri m m tm? f * i'ttm» v ? "i
in veletrgovina
S Californijskimi in Importiranimi vini, žganjem in likeri st nahaja na
1903 Blue Island ave. — Tel. Canal 842 Imamo samo čista prirodna vina.
Specijaliteta: /im. »lancfte (jbampagne.
Razpošiljamo na vse dele Združenih držav in sam« proti predplači z naročilom. Pišite po cenik. Vsa pisma naslovite na	,
JOS. BERNARD,
1903 Slue Island are.	Chicaga, QL
Možjeozdravljeniv5dneh|SS
liliIIIHII ll CBaa———■— IN BOLEČIN.
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Stnicturi; dalj« ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico In bolezni tičočmh se moškib. Pridite k nam vsi, ki ste se nevspeš o zdra'ili p i drugih zdravnikih. Moja 15 letna Draks? vam je na razpolago in jamfi pop Uno ozdravljenje. Govorimo v vseh Jezikih.
Ozdravim pozitivne žel«dec, pljuča, iedlce In neprilike v Jetrih.
(Za neuspešno zdravljenj® ni treba plačati.)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
7quba nagona.BOLEZNI V LE PICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno in tajno. Živčen« onemoglost I, slabost, na. por. zastrupljenje in zguba vode.
PLJUČ A
naduho, Bronchltls, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najno-
vejšl metodi.
Nasvet zastonj.
DR. ZINS, 183 "
STALNO OKREVANJE
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
Clark
— — ^	------- — y-------— raed Randolph Sc Lake	^ ww £■» ^
Odprto od 8 zj utre J do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8 zj utr. de 4 pop.
ZASTRUPLJENJE KRVI
In vseh drugih kožnih bolezni, kakor prlšča lncije, onemoglost Itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza-ture, garje, oteklin e, podju In druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje zastonj.
st Chicago
3ilsen Attditorium
Restavracija in Bufé
JOS. FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave., Chicago.
Največje dvorane na zapadni strani Chlcage.
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .'r'~"it5rvedno na čepu. Importirana vina in cigare.
TELEFON CANAL 4250.
Solidna slovenska trgovina
V	zalogi imam vso zlatnino in srebrnino, fearjo-spada v to stroko. Popravljam tudi ure in drugo.
V	za ogi imam tudi gramofone, slovenske, hrvaš ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam.
Za vse pri meni kupljeno blago jamčim.
FRANK. ČERNE
6034 St. Clair Ave.	CLEVELAND, O.

Največja in najstareja lekarna v Chicagi
——————————————— L;
C. G. FOUČEK KC
Lekarnar 25 let
1801 Center ave. vogal 18. cesta
Kedar potrebujete zdravila. «N le-
karsko pomoč pridite k meni, kjer Vam najboljše postrežem.
V	moji lekarni uradujejo skušeni češki-siovenski zdravniki in njihove r«cepte izgotovim natančno.
V	moji lekarni se nahaja pošta že nad 14 let in v katerem času smt odposlali nad 10 milijonov kron. Prejemam hranilne vložke in plačam 3% obresti. Denar dvignete kedar hočete.
C. G. Fouček 1801 Centre Ave. CHICAGO
Prodajam šifkarte za vse linije In izdelujemo vse notarske posle, kot: pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, potrdila Itd. Vselej se obrnite do nas z zau panjem.

Dajte zdelati svoje tiskovine pri
“SPRAVEDLNOST”
1825 Loomis St- Telefon Canal 1015
Cene zmerne	_0—	Delo solidno
* “SPRAVEDLNOST” I?^^'nTVIdk¿Ínevn,k