Poštnina plačana v gotovini
Maribor, četrtek 17. decembra 1936
štev. 268. telo X. (XVI.)
MARIBORSKI
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 I Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din /. Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
A 99
JUTRA
Na današnji dan smo svečano proslav- j Skrivnost V srcu Azije Ijali rojstni dan kralja Ujedmitelja. Danes
3
\
Tvfflhcf '6‘usvr ;
t.
rt','
Zid iz jekla in betona vzdolž rusko-kitajske In mandžurske meje
TOKIO, 17. decembra. Situacija na Dalnjem vzhodu se naglo zaostruje. Napetost med Japonsko in Rusijo narašča. Danes je organ zunanjega ministrstva napovedal, da si Japonska ne bo prizadevala doseči popolne paritete z mornaricama Velike Britanije in Združenih držav ameriških, pač pa želi zadržati svobodne roke, v kolikor gre za tonažo in kategorije vojnih ladij. Kar pa se tiče odnošajev z Rusijo pa navedeni organ povdarja, da Rusija nikakor ne želi podpisati sporazuma o ribolovu japonskih ribičev v severnih vodah, radi česar je japonska vlada primorana, da pošlje tjakaj vojne ladje, ki naj zaščitijo japonske ribiče od eventuelnih napadov z rtiske strani.
PARIZ, 17. decembra. Po obisku predstavnikov sovjetske vojske v Fran-, ciji so se tudi sovjeti odločili, da izgradijo dve mogočni obrambni liniji, podobni francoskim Maginotovim utrdbenim linijam. V Moskvi je že izdelan veliki obrambni načrt, v smislu katerega se ne bo zgradil takšen obrambni pas samo ob evropskih mejah, ampak tu-di ob mejah v vzhodni Aziji. Utrdbe se bodo izgradile v dolžini 40.000 km.
h/tafiska vojna m IftanskiU ttek
zerve. V Toulousi je pristalo 6 lovskih letal, ki so nadaljevali svoj polet proti Bilbau. Madridska vlada je naročila pri
fkadiatska dilUMma v mitm
Uktefu t&oU MuUežkiin kouittotjetM.
francoskih tvornicah 25 letal za ceno 1,2 milijonov frankov, razen tega pa se v francoskih tvornicah gradi 200 tovornih avtomobilov za Španijo. Posebni poročevalec »Joura«, ki se je javil kot prostovoljec in ki se je takodelj Časa zadržal v Perpignanu, sporoča, da se je tamkaj vršil pravcati sejem za prostovoljce. V par dneh je prešlo preko meje okoli 5000 prostovoljcev, vsak dan pa približno 500 do 600. V Siguersi se vrši poslednji pregled prostovoljcev ne samo z ozirom na njihove telesne sposobnosti, ampak tudi z oz. na druge kvalitete. Tako je moralo nazaj v Francijo okoli 300 prostovoljcev radi politične nezanesljivosti, vračajo se pa tudi prostovoljci, ki so že bili v borbah, ki so pa izjavili, da ne morejo več gledati grozot, ki so jih doživeli v teh borbah.
strank za vso državo. Na ta način bodo manjše stranke prisiljene, da se združijo s tistimi strankami, ki so jim programa-tično najbližje. Doslej je bilo v Madjar-ski 15 strank, po novem volilnem zakonu pa jih bo komaj 4 ali 5. Kakor se dozna-va, se hoče Bela Marton eden od voditeljev vladne stranke ločiti od strank ter ustanoviti rasistično Gombosovo stranko »Probujajočih se Madjarov« ki bi imela v parlamentu takoj 10 poslancev.
žni, je oblast ukrenila stroge ukrepe in se novinarjem dovoljuje zadržavanje samo v neki mali gostilni v bližini in pa na pošti. Sicer ne smejo hoditi po vasi in se ne smejo približati dvorcu. Iz Kitz-biichla se doznava, da pričakujejo tamkaj gospo Simpsonovo začetkom januarja.
bi veliki vladar Aleksander I. dopolnil svoje 48. leto. Prav danes globoko čutimo, kako težka in bridka je bila izguba, ki nam jo je prizadjal marsejski atentat. Misli vseh nas hitijo danes na Oplenac, kjer počiva On, čigar srce je do zadnjega utripalo samo za Jugoslavijo. Slava kralju Vitezu, slava kralju Ujedinitelju!
Reteci scctajfU ftioBienu
V Banjaluki so imele te dni zbornice TOI zborovanje, na katerem so poleg drugih aktualnih gospodarskih vprašanj obravnavali tudi vprašanje uvedbe zavarovanja za primer onemoglosti in sta-rosti delavcev ter namešč., kakor tudi vprašanje o minimalnih mezdah in kolektivnih pogodbah. Ker se vodi od strani nameščencev in delavcev boj za izboljšanje socialnih dobrin, ne bo odveč, če iznesemo v detajlih poglede zbornic na ta vprašanja, ki so bili sprejeti v obliki tozadevnih resolucij.
Konferenca zbornic TOI se je načelno izrekla za uvedbo starostnega zavarovanja delavcev in nameščencev' za primer onemoglosti, starosti in smrti in 4o v smislu zakona o zavarovanju delavcev iz leta 1922. Izrazila je prepričanje, da se ni naše gospodarstvo do danes prav nič izboljšalo in da veljajo še danes isti razlogi, ki so doslej onemogočali, da bi se to zavarovanje izvedlo. Stanje gospodarstva je po mnenju zbornic tako, da bi ne zmoglo bremena, ki bi znašalo nad 100 milijonov dinarjev. Zbornice so mnenja, da bi temeljita revizija zakona o zavarovanju delavstva in statutov Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ter njegova reorganizacija, večja in racionalnejša uporaba razpoložljivih sredstev omogočila uvedbo tega zavarovanja, ne da bi bilo potrebno v ta namen pobirati nova sredstva.
Kdor zasleduje stanovski pokret delavcev ter nameščencev in ki je poučen o ustroju dosedanjega obveznega zavarovanja delavcev, se bo nedvomno vprašal, kako bi bilo mogoče izvesti novo zavarovanje na račun dosedanjih dajatev. Zanimivo bi bilo slišati od zbornic tudi mnenje, kako si zamišljajo izvedbo te revizije zakona in reorganizacijo Osrednjega urada za zav. delavcev. Saj je nedvomno, da bi bilo v teh predlogih dokaj zdravega jedra, zlasti v po-Kledu skrajne štednje, ki bi se morala Pri socialnih zavodih brezpogojno in dosledno izvajati.
Pereča problema, ki sta v ospredju socialne politike, sta minimalne mezde in kolektivne pogodbe. K terna proble-hiama je zavzela konferenca zbornic svoje mnenje v tem smislu, da mora biti mezda odvisna od sposobnosti in Produktivnosti delavca. Mezde se ne sinejo izkazati kot privilegij, ki jih imajo 'ftorda nesposobni in nedelavni ljudje, še manj pa smejo biti mezde vzrok 'aznim vznemirjanjem v delavnicah. Upoštevala naj bi se po tem stališču °K'olnost. da izhaja naše delavstvo pretežno iz vasi in ne živi od samega dela, Marveč najde v tem delu samo neko eksistenčno dopolnilo. Ker niso celo one Nižave. ki imajo strokovno usposobljeno delavstvo, uvedle minimalnih mezd v vseh gospodarskih panogah, je konfe-renca zbornic TOI mnenja, da bi sc pri nas sicer moglo sprejeti načelo uvaja-j minimalnih mezd, nikakor pa ne ge-1
PARIZ, 17. decembra. »Figaro« poroča o novih velikih vojaških dobavah sovjetske Rusije Španiji. V Batumu in Novoro-sijsku se nahaja pet tujih parobrodov, pretežno grških, na katerih se nahajajo topovi, puške, tanki in municija. S temi j ladjami bo odpremljenih v Španijo 500 i inženjerskih častnikov in tehničnih pod-! častnikov ter oddelek pionirjev. Meuna-S rodna brigada v Španiji šteje že 50.000 i vojakov, 20.000 od teh se nahaja pod po-! veljstvom sovjetskega generala 'Kleberja, ki se dejansko imenuje Lajoš Fekete.
PARIZ, 17. decembra. Organ francoskega generalnega štaba »Eeho de Pariš« poroča, da se opazuje živahno gibanje ter prehajanje prostovoljcev preko španske meje. V času med 8. in 10. dec. ie prešlo špansko mejo pri Pertuisu 600 oseb, dočim jih je 2500, pretežno Francozov, odpotovalo s posebnimi vlaki v Španijo. Pri Cerveri so spravili ogromne količine orožja iz Nizozemske in Belgije v Španijo. Deklarirane so bile kot kon-
BUDIMPEŠTA, 17. decembra. Doznava se, da je vlada izdelala nov volilni zakon, ki vsebuje nove važne spremembe. Doslej je moralo na primer vsako kandidatno listo podpisati 10% volilcev do-tičnega volilnega okrožja, kar je mnogim preprečevalo vložitev kandidatne liste. V smislu novega predloga bo zadoščal podpis 100 volilcev na vsaki listi. Novi volilni zakon prinaša tajno volilno pravico ter zahteva enotne liste posameznih
DUNAJ, 17. decembra. Vojvoda Edvard Windsorski je dnevno v razgovorih s Cannesom. Preko dneva igra golf po več ur, zvečer pa se sestaja v dvorcu Enzensdorfu s svojimi prijatelji. Za Božič bo vojvoda Windsorski obdaroval 300 revnih kmečkih otrok. Ker so novinarji, zlasti ameriški, postali zelo nadle-
neralno, kakor to predvideva predlog te uredbe. Minimalne mezde se morejo uveljaviti samo v sodelovanju z gospodarskimi zbornicami ter postopoma v posameznih kategorijah. Zbornice zastopajo to svoje mnenje s podkrepilom, da delajo tako tudi v drugih državah, ki imajo precej razvitejše gospodarstvo nego ga imamo mi.
V zadevi kolektivnih pogodb o arbitražnem in poravnalnem postopanju pa smatra konferenca, da je treba ta poglavja opustiti. Take obveze bi po mnenju zbornic povzročile v podjetjih mno-no nepotrebnega vznemirjenja. Delav-
nost pa potrebuje več stalnosti pri delovnih pogojih.
Ce primerjamo vse one zahteve, ki jih stavlja naše delavstvo v primeri z zahtevami zbornic TOI, moramo ugotoviti, da je med obema še precej velik prepad, ki ga bo treba v doglednem času premostiti, vpoštevajoč pri tem gospodarske prilike, zahteve delavstva po eksistenčnem minumu ter resničnost dejstva, da je le v sporazumnem sodelo-
Ne zamudite
ugodne prilike za božično številko »Večernika«, ker izide naš liat m praznike v povečani nakladi 'm pestri vsebini ter oddajte svoj oglas takoj. Tudi najmanjši inse-rat je z uspehom zajamčen! — Oglase sprejema uprava »Večernika« vsak dan do 23. decembra od pol 8. do 12. in 14. do pol 19. ure, v Gosposki trtici 11, dvorišče I. nadstropje. 24. decembra pa samo do 9. ure zjutraj. Oglas oddale lahko tudi teleionično na štev, 24-55.
NARODNA SKUPŠČINA.
Včeraj ob 10.15 se je skupščinska seja nadaljevala. Zatem se je obravnaval m-konski predlog poslanca Zečeviča glede uvedbe obvezne delovne službe. Poslanec Zečevič je povdarjal, da je takšna služba že tudi drugod organizirana in da je pri nas preveč neizkoriščenih delovnih sil. V smislu tega zakonskega osnutka bi bila delovna služba obvozna za moške po 6 mesecev in za ženske po 2 mesece. V imenu vlade je minister za telesno vzgojo narodov dr. Rogič izjavil, da ne more sprejeti nujnosti za ta predlog, ker že kraljevska vlada sama proučuje to vprašanje. Zatem so sledile interpelacije nekaterih narodnih poslancev tako glede postopanja bana zetske banovine ob priliki občinskih volitev, interpelacija posl. Mihajla Djuroviča na notranjega ministra glede delovanja Sokola. Obrada Saviča, glede samomora občinskega tajnika Mihajla Antiča, Vida Koviča, zatem pa tudi interpelacija poslanca Doberška na ministra pravde zaradi premestitve starešine prevaljskega sreskega sodišča v Kočevje, premestitve preglednika finančne kontrole iz Prevalj na Rakek, poslanec Ivan Pre-koršek pa radi odpusta nekega učitelja iz službe. Sledila je izčrpna debata o naslednikih aretiranih poslancev in je med drugim povdarjal narodni poslanec dr. Baričevič, da je dolžnost Narodne skupščine, da po objavljeni sodbi razpravlja glede procesa in izrečene sodbe. Popoldne po 3. uri se je seja prekinila in se je nadaljevala ob 18. uri. Ob 21. uri je bila seja zaključena in se nadaljuje danes dopoldne. — Popoldne je nadaljuje danes dopoldne. Popoldne je imel finančni odbor svojo sejo, na kateri se je pričela načelna debata o proračunu. Narodni poslanec Voja Lazič je kritiziral proračun s finančnega in'političnega stališča. Danes popoldne se seja o proračunu nadaljuje.
ZADRUŽNIŠTVO.
V Beogradu je bila včeraj pod preu-sedstvom notranjega ministra dr. Korošca 17. redna letna skupščina glavne Zadružne zveze, v kateri je organiziranih nad 8.000 zadrug. Med drugim je bilo na dnevnem redu obravnavanje vprašanja kmetijskih zbornic in se je sprejela zadevna resolucija, v kateri se povdarja, da so kmetijske zbornice kot posvetovalni organi kraljevske vlade neobhodna po treba našega kmetijstva, brez katerih pomoči si ni mogoče predstavljati pravilne sodobne kmetske politike.
POPOLNA GIMNAZIJA V MURSKI SOBOTI.
vanju podjetništva, nameščenstva in delavstva temelj zdravega procvita ter napredek našega narodnega gospodarstva.
Kraljevi namestniki so podpisali ukaz, s katerim se nepopolna gimnazija v Murski Soboti s šolskim letom 1937-38 pretvori y popolno.
fr Uteaidiu sadafatik senzacij
pMsio&msita „Svei& Tetemja" je neštete iaUkouetuik eiajšefo m ledne meške
Jgromno senzacijo zbuja proces, ki se je pričel te dni v Siegenu in ki meče žarko luč na lahkovernost, ki še danes vlada med ljudmi. Na zatožni klopi sedi »Sveta Terezija« iz Olpe, ki je obtožena, da je z neverjetnimi goljufijami oškodovala številne osebe. Obtoženka, ki jo je psihiator označil kot veliko pustolovko, je glede vseh točk obtožbe podala svojo polno priznanje.
Ofernaženi doktor s podaljšanim življenjem.
Pri zasliševanju prič se je izkazalo, kako je. ta »Sveta Terezija« pod pretvezo svojega nebeškega poslanstva in v stanju domnevne ekstaze izvabljala svo jim žrtvam znatne denarne vsote in dru ge vrednosti. Z nekim prizadetim, ki mu pripada celo doktorski naslov, je »sveta Terezija« vodila celo pogajanja z Marijo, da bi podaljšala doktorju življenje. Marija >s po Terezjinem zatrdilu zatem pristala na podaljšanje življenja za 4 leta, dočim je morala »sveta Terezija« doktorjevo željo za 6 letno podaljšanje odbiti, češ, da je njegovo srce »preslabo«. Kot protiuslugo za to posredovanje pri Materi božji pa je ta prosilec plačal vse stroške za sleparko, kolikor jih je imela pri izučenju za bolničarko.
»Posebne naloge«.
Mnogim ženskam je 28 letna Terezija
Halbe iz Olpe od leta 1929 sem pripovedovala o »posebnih nalogah«, ki jih je od časa do časa prejemala iz nebes. Pri dveh ženah je v kuhinji govorila z Marijo, dočim sta ženski poleg nje klečali in molili. Za vs^ta posredovanja pa je prejemala lepe zneske.
Zalezujoči, pljuvajoči zlodej.
Neki ženslp Kr' ja4. je »sveta Terezija« spoznala ob priliki* nekega romanja v Rim, je pripovedovali, kako jo zalezuje hudič, ki ji pri jedi Sproti opljuva usta.
Ta zalezbvanjafšo se jenjala šele tedaj, ko se je v Heidelbergu zaročila z Izve-ličarjem. Ko?so se dotični ženski te trditve vendarle zdele preneumne in ko se je glede tega skušala informirati, so številni pristaši »svete Terezije« navalili na njo ter jo označili kot »hudičevo orodje«.
Braziljski misijoni in Hotentoti.
V Seligenstadtu se je okoli te slepar-ke stvorila pravcata občina. Dve sestri je Terezija olajšala za 4500 zlatih mark, ki naj bi bile namenjene za braziljske misijone. Posredovanje v izvršitvi te naloge je bilo prepuščeno angelu zaščitniku »svete Terezije«, ki je oskrboval »hitro pošto« med Nemčijo in Brazilijo. Toda, ko so »Hotentoti« uničili to misijo, sta sestri morali plačati nadaljnih 4500 zlatih mark.
Terezin angel.
Nekateri prizadeti so pred sodiščem celo izpovedali, da so smeli Terezjinega angela nekoč celo pogostiti na svojem domu. Pri tem so tega angela, ki ga je seveda predstavljala obtoženka sama, vprašali, če ga smejo nagovoriti z »gospod angel«, nakar je ta angel odvrnil pobožnim vpraševalcem, da je povsem sporazumen s temi tuzemskimi občevalnimi oblikami, kar se jim ni zdelo nič čudnega.
Goethe v podobi divjega kozla.
Po svojih »obiskih« tam »onstran« je pripovedovala Terezija Halbe o usodi slavnih mož. Pravila, je, da je videla
Goetheja v podobi odvratnega divjega kozla, kako se je pasel v kraljestvu senc in mrtvih.
Verska blaznost?
Sodišče je preložilo razpravo na 19. decembra, da se med tem ponovno preišče duševno stanje »svete Terezije«. Nekateri mislijo, da gre vendarle za ver sko blazno. V tem slučaju razmišljajo o tem, da bi »sveto Terezijo« radi njenih goljufij spravili na primerno mesto na varnem. To bo tem potrebnejše, ker je med prizadetimi oškodovanci še vedno precej takih, ki še vedno verujejo Tere-zjinim »nebeškim posredovanjem«.
IViožje v paničnem strahu pred številno deco
izogiblje, ta ni za človeško družbo konstruktiven in tudi ne more biti nosilec
BELI PEKEL PIZ PALllJA
Kakor v ljubezni, tako je nastopila v sodobnosti tudi kriza zakonskega življenja Če pogledamo v preteklost, vidimo, da število zakonov stalno pada. Značilno za današnjo dobo je to, da se o tem ne razmišlja bogve kako mnogo. Gospodarske in socialne razmere so spremenile v ljudeh tudi nazore o zakonskem življenju.
Milijone ljudi, ki bi bili sposobni za zakon, živi danes v brezposelnosti. Pravijo, da (nestalnost njihovega položaja onemogoča zakonsko zvezo in sklepanje zakona sploh. Vzdrževanje žene in dece mnoge može plaši. V zakonu, ženi in otrocih vidijo težke obveznosti, da si ne upajo naložiti zakonskih skrbi, četudi bi si morda to želeli.
Kriga zakona je torej posledica gospodarske krize. Današnje padanje zakonov in vsa literatura, ki se s tem vprašanjem peča dokazuje, da nismo nosilci revolucionarnih idej, če iščemo vzroka padanju zakonov v gospodarskih vzrokih. Takšna razlaga današnje krize zakona je kukavičja kapitulacija pred današnjim stanjem. Človek se mora največkrat radi socialne bede odrekati normalnemu živ- Pogled na skupino Piz Palii, spredaj ko lienju. Vsak član človeške družbe je po- naskakovalci Belega pekla. Naziv »Beli stavljen pred življenjsko borbo za ob-1 skupina je tudi že Louisu Trenkerju po stoj. Kdor to borbo odklanja ali se je 1	na snežiščih
ozdravljenja današnje družbe. Vsi tisti, ki stoje na stališču neomejene spolne svobode in ki proglašajo ljubosumnost za malomeščanski pojav, se ne morejo po nekaterih teorijah prištevati h graditeljem nove družbe. Nekateri novi pro-roki se trudijo, da bi prepričali javnost
ča na Diavolezzi, kjer se ustavljajo vsi pekel« ni nov, kajti ta divja planinska služila za prizorišče filma, ustvarjenega in ledenikih.
o tem, da je spolnost izzvana bodisi po notranjih dražljajih bodisi kako drugače, pozabljajo pa pri tem na to, da je v vsakem človeku globoko zasajena želja za potomstvom. Resnica je, da ti proroki ne izključujejo prirode in spolnosti, torej tudi ne ustvarjanja dece samo radi ugodja. Če oporekamo želji po potomstvu, tedaj je tudi naša prebrana samo uživanje in ne vzdrževanje telesa.
Strah pred številno deco je istotako posledica gospodarskega stanja večine ljudi, vendarle strah ni tako močan v svojem pojavu, da bi preprečil razmnoževanje. ker vidimo bas v vrstah naj-bednejših, kjer je največ otrok.
Za odgojo potomstva je potrebna zakonska skupnost, ker izven zakona ni mogoče vzgajati tako, da bi se potomci navzeli dobrega značaja svojih staršev, ker bi se tako potomstvo protivilo človekovi naravi, ki hoče še po smrti živeti v svoji deci.
Prejemajte se
da so za Božič cene nogavicam, rokavicam, toplemu damskemu perilu, pleteninam, kravatam itd. zelo nizke ter izbira velika. Modna trgovina Štefan Ketiš, Stolna 1.	633fi
Prijeten sokolski večer. V soboto je
napolnilo prostrane prostore Pulkove gostilne naše Sokolstvo in Sokolu naklonjeno občinstvo do zadnjega kotička. Vedno so bili naši sokolski večeri dobro obiskani, prijetni in zabavni. Tako prijetnega pa že dolgo ni bilo. Polnoštevilni zbor pevskega društva »Radost« je otvo ril večer s pesmijo »Buči morje«, nakar je pel izredno vztrajno in ubrano v presledkih po štiri narodne in umetne pesmi. Pevci so bili deležni obilo zahvale, ki so jo zaslužili v polni meri. Obljubili so sodelovati pri vseh prireditvah naših kulturnih društev. Mladina je zaplesala ob zvokih prijetne godbe, najbolje pa so se odrezali oni. ki so dobili in izgubili svoje izvoljenke na pristen amerikanski način. Pulkova mama je imela polne roke dela, pa je postregla vsem v zadovoljnost po ceni in dobro. Za naklonjenost, katero dokaže ob vsaki priliki — da ni naš blagajnik preveč obremenjen in še povrh siten, ji izrekamo prisrčno zahvalo. -Zdravo!
Pto&edu
SLOVENSKO - JUGOSLOVANSKO.
V »Del. politiki« beremo: »Zareklo se mu je. Ko je 7. decembra »Slovenec« poročal o zmagovitem zaključku volilnega boja, je bil radi nekih neuspehov tako zelo razjarjen, da je zapisal, da so v do-tičnih občinah izdajniki preglasovali slovenski in jugoslovanski glas. Včasih je »Slovenec« govoril samo slovensko, sedaj pa, kakor vidimo, spušča že tudi jugoslovanske glasove. Ako človek živ? dlje časa v Beogradu, se tudi kaj takega navadi.«
Ne pozabi naročnine!
Barcelona, mesto bomb, ljubezni in anarhistov
(Konec.)
V Barceloni ni mogla nikoli uspeti socijalistična stranka s sedežem v Madridu, saj je Barcelončani ogibajo vsega, kar prihaja iz Madrida.
To mržnjo povzročajo plemenske razlike ift nasprotujoče si prirojene lastnosti Katalonca in Kastiljanca. Katalonec je svobodoljuben, ponosen, mrzi disciplino, v politični borbi ne pozna sporazuma. Razen tega ga boli izguba narodne neodvisnosti. Sčasoma je zamrzel celo katoliško cerkev, ker je smatral, da je ona orožje v kastiljskih rokah. Pravo nasprotje južnjaškemu, vročekrvnemu Kataloncu pa je resni, mrki, discipliniram in hierarhični KastHjanec.
Danes sta se našla Madrid in Barcelona na isti fronti proti generalu Francu.
Od vstaje I. 1934 do danes.
V oktobru 1. 1934 je tedanji predsednik katalonske Generalidad don Louis Gnpipanvs proglasil neodvisno katalon-
sko federativno republiko. To je bil poskus, da se Katalonija popolnoma oprosti madridskega vpliva. Don Louis Companys pa pri tem ni računal z barcelonsko vojaško posadko, ki je ostala Madridu zvesta in je v par urah vstajo zadušila ter ujela njega in njegove tovariše. Obsojeni so bili na smrt, to kazen pa so jim spremenili v tridesetletno ječo, iz koje jih je rešila letošnja volilna zmaga ljudske fronte in jih posadila na prejšnja mesta.
Katalonska vlada ie danes svojo oblast silno razširila. Z madridsko vlado ima skupno zastopstvo v inozemstvu, vse drugo pa vrši popolnoma neodvisno. Državnopravno je močnejša kakor kdajkoli, odkar je v začetku 17. stoletja izgubila svojo neodvisnost. Vendar pa vsakdo čuti, da je sedanji položaj le začasen. Tri rešitve so mogoče: Da postane tudi formalno popolnoma neodvisna država, da dobi v okviru španske federacije poseben položaj ali pa, da pride pod odvisnost od Madrida. Od izida državlianske vojne je odvisno, katera rešitev, bo prišla v poštev.
Če zmaga general Franco, čakajo Katalonijo težki časi. Lahko pa rečemo, da tudi najostrejši režim ne bo mogel zlomiti njene stoletne težnje za svobodo in da bo moral Madrid radi ljubega miru prej ali slej vendarle priznati Kataloncem njihova narodna prava.
Katalonija in mednarodni položaj.
Nastane vprašanje, kaj bo, če bodo čete madridske vlade poražene in če bo Sovjetska Rusija pomogla proglasiti neodvisno sovjetsko katalonsko republiko, kar bi katalonski anarhisti nemara dopustili, da bi se na ta način uspešneje uprli generalu Francu.
Nemčija in Italija pravita, da na to ne moreta pristati. Posebno italijanski položaj v Sredozemskem morju bil bil s tem zelo oslabljen. Če pride do proglasitve katalonske republike in če bi general Frdnco ne mogel sam zlomiti njenega odpora, je precej verjetno, da bi radi tega nastali usodepolni mednarodni zapletljaji.
Za Katalonce bi bilo trenutno najugodnejše, da zmaga madridska vlada, čeprav tudi s toni katalonsko vprašanje
ne bi bilo dokončno rešeno, ker s tem ne bi prenehal spor med anarhisti in marksisti.
Veleindustrijec don Cambo je smatral in zahteval, da se Katalonci ne smejo vezati sploh z nobeno špansko stranko. Njegova stranka Lliga Catalana je 1-1933 dobila večino katalonskih mandatov. Ker pa se je ogibal revolucionarne borbe in ker je imel svoje pristaše po večini med meščanstvom in na kmetih-ni mogel tekmovati z delavstvom in izobraženstvom, ki tvori glavno moč Esquerre. Radi tega don Cambo kljub svojim milijonom in številčni moči svojih pristašev ni igral v burnih dneh važnejše vloge. Ponovno se Je pokazalo, da samo število in denarna sredstva ne odločajo v narodni in politični borbi-Uspehe prinaša odločnost, vztrajnost h* borbenost.
Je pa nevarnost, da bi v stečaju Francove zmage nastali mednarodni zaplet-ljaji radi Katalonije.
Barcelona, ti mesto vroče španske ljubezni, pistolerosov, bomb, anarhistov,
kaj bi poitem bito s teboj?,
Gonjene naročnike »Večernita* po. n<m»o oporarjamo na zakt$nček leta ter JHi vljudno prosimo, da zaneslgvvo poravnajo zaostalo naročnino. Posebno pa prosimo zamudnfee, da se posJužijo položnic, ki so bile priložene začetkom meseca decembra in poravnajo zaostak) naročnino najkasneje do 31. decembra, ker bi sicer bila primorana uprava zamudnikom nadaljno dostavo lista ukiniti.
Uprava »VEČERNHCA«.
rtfffVffffTfffT
Preobilno z>vžite koline vzrok smrti.
Pred dnevi je v Gačniku št. 77 nenadoma umrla 56 letna kočariea Ivana Pišle-ričeva, ki so jo 10. t. m. pokopali na jareninskem pokopališču. Nekaj dni po po grebu pa so se razširile vesti, češ da je bila Piškričeva zastrupljena. Te vesti so prišk ira uho tudi orožnikom, ki so takoj uvedli preiskavo. Dognali pa so, da je bila pokojna Pišleričeva s svojo hčerko dne 7. t. m. to je na datu smrti, povabljena pri nekem znancu na koline. Mati in hčerka, ki sta živeli zelo skromno ter k redkokedaj zavžili kaj mastnega, sta se dodobra najedli. Do čim hčerki koline niso škodovale, jih je mati najbrže preveč zavžila. tako da ji je počil želodec in je na posledicah umrla. S tem je izkazana neresničnost govoric.
k profesorske službe. Upokojena sta Filip Gasparm, profesor tuk. realne min. in Ivan Spracbman, prof. tirk. učiteljske šole.
Posestna sprememba. Mestna občina mariborska je prodala posestniku Janku Križanu 727 nf veliko parcelo v magda-lenskem predmestju za 10.905 dinarjev.
Občni £bor Olepševalnega društva za Magdalensko predmestje se vrši v sohok)
19.	t. ni. ob 19.30 v gostilni Vernik. Tržaška 1.
Kino Union. Danes zadnji da/n dunajski film »Njeni ljubavrriki«, Petek sen«acwski veteffim Harry Piel.
Soennecken, Pelikan, Osmia
nalivna peresa za vsakogar v največji izberi.
V. WEIXL, MARIBOR
žodtoie itješeuuue vosU
Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je umrla v starosti 52 let soproga poštnega zvaničnika Jera Kevc. V Gradcu je umflla v 75. letu svoje dobe zasebnica O eh m. Prepeljali so jo v Maribor. Žalujočim naše toplo sočutje.
Združenje trgovcev za mesto Maribor spordča, da bodo trgovine v nedeljo 20. decembra ves dan odprte. Združenje trgovcev za mesto Maribor.
Občni zbor Jugoslovansko-bolgarske lige se vrši v ponedeljek 21. t. m. ob 8. uri zvečer pri Orlu. Vsi prijatelji bolgarskega naroda iskreno vablieni!
O ekskurziji mariborski dijakov s kolesi po Češkoslovaški predava prihodnjo soboto v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu g. prof. Gruntar. Predavanje priredi Počitniška zveza. Vstopnina od 1—4 Din.
Drevi nastopita v gledališču znana primadona T. Wesel-Poila ter primabaleri-na Ilze Hye. Spored je zelo pester ter obsega pesmi, opverne arije, kjer bo odlično koloraturno petje T. Wesel-Polle prišlo do posebne veljave in baletne solotočke. Klavirsko spremljavo je prevzel odlični mariborski koncertni pianist prof. dr. Roman Klasinc. Red C.
Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: brez bistvenih isprememb, lahno prehodno poslabšanje vremena s padavinami, za-padrii vetrovi.
Nočno lekarniško službo imata ta teden Albaneževa lekarna na Frankopanov! cesti in Konigova lekarna na Aleksandrovi cesti.
Preloženo. Kakor smo včeraj poročali, se ie picd malini kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča vršila kazenska razprava proti 22 letni posestnici Karolini Pocakovi, ki je bila obtožena, da je z nožem zabodla svojega moža v trebuh, tako da je mož nekaj ur po zadoblienih poškodbah umrl radi izkrvavitve. Razprava je bila radi zaslišanja novih prič preložena, obtoženo Ka-
rolino Pocakovo, ki je bila doslej v zaporih mariborskega okrožnega sodišča, pa so izpustili na svobodo.
Sokolstvo praznuje kakor vsako leto tudi letos svoje tradicionalno Silvestrovo z izredno bogatim sporedom v vseh prostorih Narodnega doma. Kupite vstopnice v predproda-ji v urarni Bureš, Vetrinjska ulica.
Silvestrovanje z zabavnim, bogatim sporedom bomo letos vsi brez izjeme praznovali v Narodnem domu. Predprodaja vstopnic v urarni Bureš Din 10, pri večerni blagajni Din 12.
Smučarji pozor! Tridnevne smuške izlete v Kranjsko goro, na Smrekovec, Mali nitz in Kanzelhohe, sama znana zimskošportna zbirališča, priredi za Božič in Novo leto Mestni avtobusni promet. Radi doseženih ugodnih zaključkov s hoteli, so cene za izlete z vso oskrlio izredno nizke, tako da jih vsak zmore. — Prijave sprejema samo še do 19. decembra vodstvo avtobusnesa podjetja, Plinarniška 9, tel. 24—71 in Prometna pisarna na Glavnem trgu 26, tel. 22—75, kjer dobite tudi vse nadaljue informacijo. Zasigurajte si mesto pravočasno, ker je število udeležencev omejeno, zanimanje p a jako veliko.
Prireditev v dober namen, za obdaritev članov oz. otrok gluhonemih, kateri živijo v dravski banovini danes v največji bedi radi pomanjkanja sluha in govora, priredi Društvo gluhonemih v Mariboru dne 20. decembra v prostorih gostilne »Dalmacija«, Meljska c. 18. Vodstvo prireditve se obrača na -posamezna dobra srca s prošnjo, da pripomorejo temu namenu v kakršnikoli ■obliki po materijelni možnosti, ter blagovolijo darilo izročiti pri obisku našim članom. Istega. dne V. redni občni zbor Društva gluhonemih za dravsko banovino sedež v Mariboru, v gostilni »Dalmacija« ob 9. uri dopoldan. V slučaju nesklepčnosti se isti vrši pol ure kasneje ter bo sklepčen pri vsakem številu navzočih članov. Odbor.
Ljudska univeFza v Mariboru. Ponovno opozarjamo na kulturni vekfilm »Ekspedicija na Mount Everest«, ki bo prikazoval pokrajine in kulture tajinstve nih gorovij visoke Himalaje in predvsem velikanske napore najboljših športnikov in znanstvenikov Velike Britanije, da« zasadijo zastavo svojega naroda na najvišjo goro sveta. Mount Everest je ostal do danes nepremagan in navzlic vsej; vztrajnosti in spretnosti pkzalcev sta-dosegli Mallory in Irvine 1. 1923 svetovni plezalski rekord okoli 8650 m, nad katero višino po kljubuje Mount Everest tudi najboljšim in najdrznejšim. Veličanstvo pokrajine in v njej borba z visokogorskimi viharji, ledeniki, monzuni, mra zoni, posebno pa z redkim zrakom sta-vija ekspedicije na Mount Everest v prvo vrsto junaških dejanj sodobnega človeka. Uvodno predavanje o himalajskem svetu in ekspedicijah na M. Everest bo imel prof. Fr. Baš. Film se predvaja v četrtek in petek (17. in 18. decembra) ob
20.	uri zvečer, za dijake pa iste dni ob 16. uri.
Cela vas v požarni nevarnosti. V gospodarskem poslopju posestnika Jožefa Zaniča v Varošu pri Makolah je izbruhnil ogenj, ki se je razširil z bliskovito naglico Pred no so prispeli gasilci, ie ogenj zajel tudi kolarnico in je obstojala velika nevarnost, da bi ognjeni zublji prešli na sosednje stavbe. K sreči se je požrtvovalnim gasilcem posrečilo ogenj lokalizirati in odstraniti požarno nevarnost. Gospodarsko poslopje posestnika Zaniča jezgo relo do tal in znaša škoda nad 25.000 Din škode. Kako je ogenj nastal, se ne ve, sumijo pa, da je bil podtaknjen.
To ni šala! V nekem privatnem učnem zavodu v Mariboru je neki mladenič v šoli odmaknil H letni učenki Milici Potrčevi stol in je Potrčeva padla na glavo. Pri .packu je zadobila občutne poškodbe na glavo in je obležala nezavestna. —
Izšla je uredba o Hkvfdatifi »Feniksa*
Likvidacija je poverjena „Jugoslw. Feniksa"
BEOGRAD, 17. decembra. Ministrski svet je včeraj zvečer sprejel uredbo glede likvidaciji zavarovalne družbe »Feniks« za Jugoslavijo. Nova uredba je že izšla v »Službenih Novinah«. V smislu te uredbe se celokupno premoženje, v kolikor ga je mogoče razbrati po dunajskih poslovnih knjigah in kolikor se tk?e našega teritorija, proglaša kot rezerva jrgoslovenskega portielja in se na osnovi tega ustanovi nova družba pod imenom »Jugoslovanski Feniks«. Nova družba ne more več vršiti novih zavarovalnih poslov, ampak ima nalogo, da izvrši likvidacijo dosedanjih zavarovanj. Upravni nadzorni odbor imenuje trgovinski minister. Na mestu tako imenovanih Losingerjevih menic v iznosu 425.000 dolarjev prevzame vlada nove menice v znesku 16,500.000 dinarjev, ki se obrestujejo po 40/c in amortizirajo v 12 enakih letnih obrokih. Na enak način se bodo likvidirale tudi ostale Feniksove menice. Da se učvrstijo premijske rezerve v likvidaciji nahajajočega se »Feniksa« se pritegnejo vse jugoslovenske in v Jugtfc-laviji poslujoče inozemske zavarovalne družbe z zneskom 25 milijonov din&Jfv^v 20 okrokih in s 4°/« obrestovanjem. Feniksovim zavarovancem se bod©jij:1iove pravice, ki so si jih bili pridobil; na podlagi pogodbe s Feniksom] omejile. Breplačne police in brezplačne bonifika-. cije se razveljavijo. Takisto se nc priznavajo izjemni popusti ter se bodo zadevne zavarovane vsote temu primerno znižale, oziroma popusti črtali . Na tuje valute glaseče se police se bodo zaračunale na osnovi našega borznega kurza. Dotični. ki so svoje premije že popolnoma vplačali, prejmejo pr; zapadlosti samo 50®/° dojenega zneska. To velja tudi za one, ki so svoje police ka-pitalizirali ali pa ki so bili deležni iakozvane ameriške prolongacije. Dotični, ki svoje zavarovalnine še vnaprej plačujejo, bodo izpiačem brez odštetja. Do 1. maja 1938 se ustavi povratni kup polic. Premijski zaostanki se lahko doplačajo od 1. januarja 1937 naprej v teku 6 mesecev. S 1. januarjem !(>37 je vsem Feniksovim uradnikom in nameščencem odpovedana služba in bodo u-radriki «Feniksa v likvidacijskem stanju« prevzeti prvenstveno iz njihovih vrst.
Učenko so odpremi!; v tukajšnjo bolnišnico, mladenič pa je bil prijavljen policiji in bo imel radi te neumestne šole še sitnosti.
Neverjetna lahkovernost. Brezposelni Božičnico« kovaški pomočnik 27 letni Konrad Podgornik iz Ruš je pred dnevi zaprosil nekega. svojega znanca, za katerega je vedel, da ima denar, naj mu posodi za dva, tri dni 15.000 Din. Za to »uslugo« mu je obljubil 300 D.in. Sestala sta se v neki mariborski gostilni,'kjer je znanec po dalj šem oklevanju Podgorniku zares izročil 15 jurijev. Ko pa je minil rok za vrnitev izposojenega denarja, je Podgornik dejal, da ga nima in da je moral 15 jurjev na državni meji odvreči, ko je pri pre-koračanju državne meje pri Št. liju nenadoma zagledal pred seboj graničarja in sicer radi tega,, da ga ne bi graničar zasačil v denarjem, kar bi morda zbudilo vtis, da namerava tihotapiti. Podgornikov
upnik je zadevo prijavil orožnikom, ki so Podgornika radi suma utaje aretirali ter ga odpeljali v zapore mariborskega o-krožnega sodišča.
Studenške novice
Ljudsko univerza. Daues zvečer ob !*). uri je predavanje g. prof. St n p a n a O človeških plemenih in rasizmu <. — Predavanje je s slikami.
REPERTOAR:
Četrtek, 17. decembra ob 20. uri: »Oper-no-baletni večer Tinke Wesel-PoHa in llze Mye«. Red C.
Sobota, 19. decembra ob 20. uri: »Ukročena trmoglavka«. Red A. Znižane cene Nedelja, 20. decembra ob 20. uri: »Baron Trenk«. Znižane cene.
!fe\
IVA#
OBLEKE
»v -■«£*!BS
Mali o
Razno
BRZOJAVI
Danes pojedina svežih rib: skarpenov brodeto. grongov in sanpierov zrezek, skom-bri. kalamari, brancini, lignje, male ribice. Pristna prvovrst na dalmatinska in štajerska vina dobite v gostilni »Pri kralju morskih rib«. Rotovški trg 8.	6350
POL ZASTONJ
vsakovrstna božična darila dobite v Trpinovem bazarju. 6321
SE-
»PLZENSKl DVOR« A NICA
nudi cenjenim gostom dnevno domače koline, prvovrstno ceneno hrano, izborna vina, čez ulico pri litru Din 2.— ceneje. Sprejemajo se abonenti.	6320
Sobo odda
SOBO
(z etažno kurjavo in uporabo kopalnice) oddam s 1. januar jem 1937 boljšemu gospodu. Naslov v upravi.	6335
V našem
VZAMEM MANJŠO
GOSTILNO
na račun, eventuelno v najem. Zmožen kavcije. Pismene ponudbe na upravo pod »Gostilna«,	6348
Kožuhovino
vsakovrstno po naioižph cenah v najboljši strokovni izdelavi Vam nudi 1
Semko,
5358
krznarski mojster, GosDoska 37 i lllllllilllllilUllllllllllllllllllllllilllllllllllllllll I
Prvovrstni svetii premog - kosovec
najceneje pri tvrdki
ANDRASCHITZ
Maribor Vodnikov tr~ 4.
Kupujte svoje po* trebSčine pri naših šnserenfih ?
lev za svoj rep ni dosti zmenil, ko pa je postajal prjtisk vedno hujši, je vendarle izpustil žrtev in se obrnil proti ograji, od katere se ni mogel več osvoboditi. Ranjenega cirkusovega lastnika so tedaj izvlekli iz kletke in ga prepeljali v bolnišnico. Razjarjena zver ga je tako razmesarila, da so ga morali nemudoma operirati. Za nadaljnje nastope z zvermi pa bo nesposoben, četudi ga bodo ohranili pri življenju.
h žiidjetoj& ih sveto
kv§ik šaftaU
V Johanisthalu, predmestju Berlina, je razpel pred nekaj dnevi svoje šotore cirkus Richardo Thiessa. Ker je to manjši cirkus, ki roma povečini samo po manjših mestih in podeželju, ima naravno samo majhno število živali, med njimi tudi štiri leve. Cirkusov lastnik ima v teh levih svojo največjo reklamo, ker trdi, da so to pravi abesinski levi. Največja atrakcija cirkusa sta lev Rolfi in levinja Susi. Rolfi in Susi sta bila pred dvema letoma vlovljena v Abesiniji po samem cirknsovem lastniku in njegovem akrobatu Siegfriedu Sdolarskem. Predstave so se vršile dvakrat dnevno in to popoldne in zvečer.
Pred par dnevi pa se je pripetila v cirkusu težka nesreča. Ko je stopil v areno Sdolarski in se približal levu Rol-fiju, je postal ta nemiren in se bliskovito pognal Sdolarskemu na hrbet ter ga podil na tla. Bil je to trenotek groze, v katerem bi Sdolarski sigurno podlegel, oc ne bi bil tega pravočasno opazil lastnik cirkusa g. Thiess in priskočil Sdo-!a,rskemu na pomoč. Smrt bi bila neizogibna. Iz levjih šap je iztrgal težko ranjenega akrobata in ga vsega krvavega izvlekel iz železne kletke. Tem težja pa
je bila naloga cirkusovega lastnika, ker je moral na eni strani pomiriti razjarjenega leva in paziti obenem na levinjo, ki je postala po tem dogodku nemirna, ko je gledala, kako njen Rolfi lepo skače po hrbtu svojega krotitelja. Ko je Rolfi po tem svojem napadu ugledal gospodarja, se je samo za trenotek umiril in potuhnil, a že v naslednjem trenotku je planil na Thiessa in ga pričel obdelovati s svojimi šapami in zobovjem. Vsi cirkusovi nameščenci so priskočili Thies-su na pomoč in poskušali na vse načine, da bi ranjenega gospodarja sprostili iz levjih objemov. Odprli so vrata kletke in začeli oblivati leva z vodo. Ves napor je bil zaman. Rolfi je krepko držal svoje šape na hrbtu svoje žrtve, ki je kljub naporom vseh cirkusovih nastavljencev, ni hotel izpustiti. Zagrizel se je s kremplji in zobmi v nesrečnika, ki se je v borbi z zverjo medtem že onesvestil. Thies-se bi bil prav gotovo izdihnil pod težo in krvoločnostjo razkačene zverine, če bi se ne bila njegovemu asistentu v zadnjemu trenotku utrnila rešilna ideja. Posrečilo sc mu je, da je skozi mrežo vlo-vil leva za rep in ga začel z vso silo vleči proti železni ograji. Spočetka se
Državno smuško prvenstvo v klasični kombinaciji bo definitivno v Mariboru, in sicer meseca januarja 1937.
Tekmovanje za državno prvenstvo v skakanju v Mariboru! Na občnem zboru Jugoslovenskega plavalnega saveza. ki se je vršil preteklo nedeljo v Zagrebu, je bilo sklenjeno, da se vrši državno prvenstvo v skakanju za leto 1937 na Mariborskem otoku.
Smučarji dobijo finske trenerje. Kakor znano, si je Jugoslovenski zimskošportni savez tudi za letošnjo sezono zagotovil tuje trenerje, ki bodo prevzeli trening tekmovalcev. Kot prvi je prispel k nam Finec Leo Korhonen, ki se je nastanil v Mojstrani ter že prevzel trening.
Reaktiviran sodnik. Na občnem zboru JNS je bil reaktiviran bivši savezni sodnik Roman Oberlintner.
Studenske nmee
Silvestrovo v Sokolskem domu. Priprave za Silvestrovo, ki bo letos še posebno lepo, so v polnem teku. Pripravljajo se telovadci, ki bodo podali nekaj lepih točk. Pa tudi dramski odsek pripravlja originalne nastope in kuplete. Bogat program in prvovrstna godba bodeta godeta gotovo privabila polno občinstva.
Mu$ske Moviee
mommamoBtismamam
Prijava nabornih obveznikov. Mestno poglavarstvo v Ptuju poziva vse mladeniče rojene leta 1917, ki stanujejo v območju mesta Ptuja (tudi iz prikluoenih delov okoliških občin), da se javijo na mestnem poglavarstvu najkasneje do 30. januarja 1937 in sicer vsakodnevno iz-vzemši nedelj in praznikov od 11. do 12. ure. Ako se mladenič ne more iz kateregakoli vzroka osebno javiti, so ga dolžni javiti njegovi starši ali delodajalec. — V istem roku imajo starši javiti mladeniče rojene leta 1917, ki ne stanujejo v mestu i Ptuju, pa so v Ptuj pristojni. Za mlade-I niče, ki so podvrženi rekrutaciji, če se
prikrivajo ali odtegujejo naborni dolžnosti, so odgovorni starši odnosno svojci, ki so dolžni take obveznike izslediti in jih prijaviti. Nadalje se pozivajo vsi mladeniči rojeni leta 1919. stanujoči v Ptuju ne glede ua njihovo pristojnost, da se javijo pri mestnem poglavarstvu najkasneje do 30. januarja 1937 v svrho vpisa v seznam vojaških obvezancev. Kdor se temu pozivu ne bo odzval, se kaznuje po zakonu o ustrojstvu voiske in po vojaškem kazenskem zakonu.
Trag!čne smrti sta umrli v Ptuju Karolina Podpečan, soproga orožniškega narednika vodnika v pokoju, stara 56 let in Frida Krajnc, žena trgovskega pomočnika, stara 29 let. Blag jima spomin!
Žrtev poledice. Ponesrečila se je Antonija Lesjak, posestnikova žena v Lancovivasi, stara 56 let. Na poledeni poti je padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo.
pAdoikove Mavm
Baš obratno.
Ukd Mam
Izdeiovalnica liker sirupov in
IktujAtus.	&nsttai
Putnikov avtokar v Graz. 24. in 25.
decembra priredi Putnik, kakor smo že poročali, dva kompenzacijska izleta, v Graz. Odhod 24. decembra ob 14.30 izpred hotela »Orel« 25. decembra pa ob S.30. Vse nadaljne informacije pri Putni-ku. Prijavite se pravočasno.
Potovalna pisarna »PUTNIK« prosi občinstvo, ki namerava potovati za božične praznike naj zahteva vse informacije, proračune itd. že nekoliko dni pred božičem. Ravno tako naj se preskrbi z voznimi kartami, valutami, turističnimi markami in lirami še pravočasno. Vse vozne karte za inozemstvo imajo veljavnost dveh mesecev in tudi vozne karte za tuzemstvo se lahko nabavijo že dva dni prej. Potovalna pisarna »Putnik« je sedaj odprta od /48. do 12. ure in od 15. do 'A 19. ure. V božičnem tednu, to je od 21. do 24. decembra pa bo pisarna odprta že od A 14. ure dalje. V četrtek, dne 24. dec. ostane pisarna odprta od A8. ure zjutraj neprekinjeno do 17. ure popoldan. V petek 25., v soboto 26., in v nedeljo 27., je pisarna v mestu zaprta, pač pa uraduje ekspozitura in menjalnica na glavnem kolodvoru ob prihodu in odhodu vsakega vlaka.
A: Zakaj vam ona dama ne odzdravi, če jo pozdravite?
B: Preje me je pozdravljala in odzdrav Ijala, odkar pa se je njen zet zdravil pri meni, gre kar mimo.
A: To pomeni, da je zet umrl.
B: Ne! Ravno nasprotno, ozdravel je!
ev, desertnih vin, žgangarna
Rum, konfak, likerji, slivovka, brinjevec, droženka, klekovai
Specijaiiteta: grem alt in vermut
BCAl DROBNO!
Telefon 25-80
IVA DEBELO!
5ncnAmsJi0A/k. ut>ositištk u fflAnuhm
80
Indijansko vprašanje.
V svojem prestolnem govoru (v Wer-tetov-i drami) pravi Maksimilijan: »Visoka skupščina mehiških notablov! flijavzBc vsem političnim težavam in problemom, ki nas tlačijo in tišče, vam .davimo na srce, — veliko produktivno vprašanje, ki živo zadene v življenje koristi vseh naših zemljanov: Indijansko vprašanje!«
Za ta dva bi dal vse Mehikance.
Maksimilijan je Juareza priznal. Ko jp h&vedei in cul, da je uporni Indijanec Betiito Jatasfez s svojo vojsko pobegnil, tedaj je Maksimilijan dejal:
»W teni trenotku sem začutil nekaj, kakor veličastno doživetje. Na mah me
je prevzel misterij tiste krščanske ljubezni do bližnjega. V tem trenotku sem na vso moč vzljubil Juareza ... V njem in Porfiriju Diazu je veliko sile. Za ta dva bi dal vse ostale Mehikance.«
Toda razvoj in zgodvina gresta svojo pot in plujeta v svojem toku. Se tako lepe poedinčeve namere je ne morejo spremeniti. Z neko neverjetno okrutnostjo tlači ta zgodovina čustva in srca, hodi mimo pameti in možganov ter hiti nasproti dalnjim ciljem, za katere bodo doznala šele kasnejša pokolenja.
•Tuarez je bil kakor os koles, katerih premikanja in mandranja navzlic vsemu takšnemu mirovanju osi ni moga več zaustaviti nikakšna navidezna, plemeni-
ta dobronamernost habsburškega princa.
Labatista, nosilec mehiške klerikalne politike, ki je šla za tem, da obdrži v Mehiki obstoječe reakcionarno stanje proti revolucionarnemu, naprednemu Juarezu, je nekajkrat očital Maksimilijanu popustljivost napram juaristom.
Jaz nisem šef stranke.
Na te očitke je Maksimilijan odvrnil:
»Jaz nisem nikakšen šef te ali one stranke, te ali one politične struje. Jaz sem cesar. Nasprotij človek ne more odstraniti, ampak jih kvečjemu samo iz-gladiti. Vaša zaslepljenost, vas fanatizem ni dosegel ničesar drugega kakor državljansko vojno. Moje čelo je trdno in jaz hočem to vojno enkrat za vselej končati. Zdi se mi, da je Juarez izgubil sedaj vsako upanje in da je opustil vsako misel na odpor. Varujmo se mrž-nje in se je otresimo!«
Politika ne pozna brezkoristne, platonične plemenitosti.
Generali pa so čutili potrebo po maščevanju in so si zamislili akt, v smislu katerega naj se vsak sovražnik in nasprotnik obstoječega stanja, ki se kjerkoli na mehiškem področju zasači z ! orožjem v rokah, takoj in brez pardona ustreli.
Ne podpišem.
Ko so se generali tako med seboj zmenili, ker so začutili v sebi potrebo po krvavem maščevanju, tedaj so se zgladili pri Maksimilijanu in mu predložili zadevni načrt v podpis.
Maksimilijan je načrt pregledal, proučil, se zamislil ter nazadnje jasno povedal generalom, da takšnega ukaza ne more podpisati.
Nato pa jim je Maksimilijan, kakor se ta njegov odgovor glasi v Werfelovi drami, odvrnil sledeče:
(Dalje sledi.)
Issdaja lcoaižosoij »Juttea« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.»
prestavnih ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru